Ameriška Domovii\a

>tvi a »j r^i^g ;
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 17, 1962
SLOV6NIAN
MORNING N€W6PAP€R
STEV. LX — VOL, LX
Sen. F. Lausche in Prijafelj na banketu SDZ
Sinočnega slavnostnega banketa SDZ sta se udeležila tudi sen. Frank J. Faustih e in predsednik m'estnega sodišča August Prijatelj. — Konvencija po vsej verjetnosti danes še ne bo končana.
CLEVELAND, O. — Konvencija Slov. dobrodelne zveze je zasedala včeraj samo do opoldne. Na predlog odbora za prošnje in pritožbe je bilo sprejetih še nekaj izrednih podpor. Nato je konvencija nadaljevala razpravo o pravilih. Precej debate je bilo o točki 64, ki določa, kdo in kako naj bodo imenovani (izvoljeni) urednik Glasa SDZ, glavni zdravnik, odvetnik in zapisnikarja. Konvencija je bila mnenja, da ne bi smel biti imenovan na omenjena mesta hihče, ki je v ožjem sorodstvu s katerim izmed glavnih odbor-hikov. Končno je dala glavnemu odboru pooblastilo, da izbere omenjene uradnike SDZ po svoji volji in presoji. Danes se bo nadaljevala razprava o pravilih od točke 113 dalje. Ta določa plače glavnih uradnikov.
Konvencija se je popoldne
bil odmor do večernega slavnostnega banketa.
Na banketu v glavni dvorani SND na St. Clair Ave. se je zbralo okoli 500 delegatov konvencije, članov SDZ in zastopnikov javnih ustanov ter drugih bratskih organizacij. Med častnimi gosti sta bila sen. F. Lausche in sod. A. Prijatelj. Oba sta v svojih govorih obujala spomin na stare čase in razmere. Lausche je v drugem delu svojega govora govoril o mednarodnem položaju in zatrjeval, da vojne ne bo, ker jo Amerika ne bo začela, komunistični svet pa se jo ne upa začeti, ker se boji ameriške premoči. Mestnega župana A. Celebrezza je zastopal Harold Lausche, Frankov najmlajši brat. A. Celebrezze je bil na konferenci zveze županov v Miami Beach, Fla., kjer je bil ponovno ustoličen včeraj
skupno fotografirala, nato pa je kot njen predsednik.
Južni Vie'nam ns bo polrebovai čel ZDA
Vlada Južnega Vietnama je prepričana, da bo lahko ukrotila komunistične gverilce z lastnimi oboroženi- N mi brez neposredne pomo- ^ či ameriških čet.
SAIGON, J. Viet. — Kljub Poslabšanju vojaškega položaja v jugovzhodni Aziji vlada Juž. Vietnama ne misli vsaj za sedaj ^prositi za neposredno pomoč anieriških čet v njenem boju e komunističnimi gverilci. Pre-PNčana je, da bo ameriška pomoč pri prevozu) vežbanju in vodstvu domačega vojaštva zadostovala.
Doslej jo v Južnem Vietnamu °koli 6,000 ameriških vojakov, ki veižbajo domače vojaštvo v b°ju proti gverili, pomagajo or-
Saniizirati vaške straže in njihovo postojanke za možnost uspe-čne obrambe pred napadi komunistične gverile. Zaradi o-kropitve komunistov v Laosu so nekateri mnenja, da bo morda Potrebno poslati ameriške čete ria mejo Laosa in J. Vietnama, 0a se zaustavi prihajanje komunističnih okrepitev preko Laosa v Južni Vietnam.
Vlada predsednika Diema do-RleJ še ni izrazila želje) naj bi ameriške čete posegle noposred-n° v boj, obstoja upanje, da ji tudi v bodoče ne bo treba boriti. Ameriška prisotnost na
Republikanci zahtevajo, naj Freeman odstopi!
WASHINGTON, D. C. — Razkritja o delovanju Biliia Sol Estesa v zvezi s poljedelskim tajništvom so vzbudila novo pozornost, ko je bil odpuščen biv-namestnik tajnika James T.
alph, za katerega je bilo ugotovljeno, da je imel z Billiem tesne zveze.
Pred njim sta odšla iz poljedelskega tajništva že Emery F. Jacobs, pomožni administrator za Poljedelsko stabilizacijo m konizervacijo, in William F. Morris, pomočnik J. Ralpha. Prav tako je zaradi afere Estes odstopil pomočnik delavskega tajnika Jerry R. Holleman.
Razumljivo je, da so se med republikanci pojavili glasovi, ki
IVoui grobovi
Andrew Kocjan
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 30415 Ridge Rd. v Wlickliffu 74 let stari Andrew Kocjan, rojen v vasi Žirje pri Sežani, od koder je prišel leta 1910. Zapustil je ženo Mary, roj. Zalar, sinova Andrewa in Raymonda, vnuka in sestro Frančiško Žnidaršič (v Ljubljani). Zaposlen je bil preko 45 let pri Cleveland Illuminating Co. kot vodnik žerjava. Pred 12 leti je stopil v pokoj. Bil je član Društva Mir št. 142 SNPJ in Carniola Tent No. 1288 T.M. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob osmih zj. v cerkev Matere Božje Karamel-ske v Wickliffu ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Mary Dejak
Po kratki bolezni je preminula Mary Dejak, Zarinova, rojena Jamnik, stara 85 let, stanujoča na 6422 Spilker Ave. Bila je vdova, soprog Frank je umrl pred 52 leti. Tukaj zapušča hčer Mary Ries. 4 vnuke, 4 pravnuke, nečake Franka Dejak, Dr. Johna J. Dejak, Williama Zab-
Kennedy išče pomoč podeželskih listov
Ti naj podpro njegova predloga v Kongresu za zmanjšanje previškov deželnih pridelkov in za svobodnejšo zunanjo trgovino.
WASHINGTON, D. C. — Ko so pretekli torek obhajali stoletnico podpisa zakona, s katerim je predsednik Lincoln ustanovil poljedelsko tajništvo, je predsednik Kennedv člane Zveze urednikov farmarskih časopisov pozval, naj podpro njegov predlog v Kongresu za novo ureditev omejevanja pridelkov in predlog za svobodnejšo zunanjo trgovino.
Predsednik je navzočim urednikom razlagal, da bosta ta dva zakona pomagala ohraniti farmarjem njihov sedanji dohodek. Opozor i je na težave, ki jih imata oba predloga v Kongresu pa poudaril, da bo brez njune odobritve težko doseči, da bi povprečen dohodek farmarjev ostal na isti višini kot lani.
Nova farmarska zakonodaja mora poskrbeti, da bo poljedelstvo poskrbelo v pclni meri za
kar, nečakinje Dr. Angelo O - domače potrebe, za obveznosti
Donnell, Ann Dejak, Ann Ljubi, Mary Grozde in druge sorodnike. Brat Anton je umrl leta 1944, sestra Ann pa leta 1929. Rojena je bila v Rožniku, fara Škocijan pri Turjaku. Tukaj je bivala 58 let. Pogreb bo v soboto zjutraj-ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavpda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
Najprej suša, potem povodnji
RIO DE JANEIRO, Brazil. -Severovzhodni del Brazilije, ki jo trpel zadnje mesece hudo sušo in z njo zvezano pomanjka-nje> je zadela koncem preteklega tedna druga nesreča — povodenj.
Nalivi in narasle vode so po-
zahtevajo odstop samega polje- škodovale železniške proge in
delskega tajnika O. Freemana. [ceste ter uničile prdko 600 hiš v
To je javno zahteval kot prvi državi Sergipe.
republikanski senator iz Texasa ^	------- .
Tower.
Predsednik Kennedy je med
tem izjavil, da ima popolno za- ristim.
upanje v Freemana, ki da je popolnoma predan narodnim ko-
Združenih držav v tujini in za izvoz. Pri tem je treba gledati, da bomo izvoz ohranili na sedanji višini, če ga že ne moremo povečati. V ta namen je potreben nov zakon, ki bo omogočil svobodnejšo zunanjo trgovino posebno z deželami Skupnega trga, ki so kupile 'eth? v ZDA za 1.9 biljona dolarjev deželnih pridelkov.
Vsak teden 1,800 novih
beguncev s Kube
MIAMI BEACH, Fla. — Po podatkih tajnika za zdravje, vz gojo in socialno skrbstvo Ribicof-fa prihaja v našo deželo vsak teden okoli 1,800 beguncev s Castrove Kube. V okraju Dade v Floridi jih je sedaj okoli 70,-000 in zvezna vlada je prišla do prepričanja, da je treba te ljudi naseliti drugod po deželi, kjer bodo lahko dobili delo in zaslužek.
Ribicoff se je v tem pogledu obrnil za pomoč na župane ame-
AMERIXANCEM SE BODO PRIDRUŽIll SE ZAVEZNIKI
S sestanka Jugovzhodno-azijske {obrambne zveze (SEATO) v Bangkoku se je 'razširila vest. da se bodo ameriškim četam 1 na Tajskem skoro pridružile tudi čete večine ostalih članic
SEATO.
WASHINGTON, D. C. — Danes se je izkrcalo v bližini Bangkoka, glavnega mesta Tajske, 1,800 ameriških marinov, da okrepe obrambo Tajske pred komunistično nevarnostjo. S prihodom marinov se je število ameriškega vojaštva na Tajskem dvignilo na okoli 5,000. Po posvetovanju SKATO v Bangkoku včeraj se je razširila vest, da se bodo ameriškim četam pridružile v kratkem še avstralske in novozelandske, nato pa še čete ostalih članic SEATO z izjemo Vel. Britanije in Francije. Vendar tudi ti dve podpirata ameriško odločno stališče.
Avstralija in Nova Zelandija	1
sta obljubili poslati svoje čete jaški oddelki, ki so v strahu
riških mest in dobil od njih tudi obljubo, da mu bodo šli na roke. Houi Sai ni. Nekateri laoški vo-
na Tajsko, kakor hitro bo ta za to zaprosila v smislu določb 3EATO. Ugodno so na zadevni ameriški predlog odgovorili tudi ostali člani zveze. Vojaški oddelki posameznih članic bodo verjetno manjši od ameriškega, kajti poleg vojaškega bo imel ta korak tudi mogočen političen in moralen pomen. Komunistični in nevtralni tabor bosta videla, da je svobodni svet enoten in odločen, kadar nastopi skrajna potreba.
Verjetnost politične rešitve krize
Kljub ostremu napadanju rdečega kitajskega časopisja na pošilja le v ameriškega vojaštva na Tajsko in grožnjam, da Kitajska tega ne bo mogla mirno gledati, prevladuje prepričanje, da bo prišlo v jugovzhodni Aziji do mirne rešitve krize.
Govornik državnega tajništva L. White je izjavil sinoči, da so sovražnosti v Laosu v glavnem ustavljene, ni pa hotel reči nič določnega, ali je premirje vzpostavljeno ali ne. Združene države so zahtevale, da se komunistični oddelki umaknejo na črto, kjer so bili pred prelomom premirja. Da bi komunisti tej zahtevi v celoti ugodili, ni verjetno, ugotovljeno pa je bilo med tem, da komunističnih oddelkov v obmejnem laoškem mestecu
pred rdečimi zasledovalci pobegnili na Tajsko, so se menda že vrnili v Houei Sai.
CLEVELAND, O. — Pretekli teden smo v grobem poročali o izjavi, ki jo je nemški kancler Adenauer dal v Berlinu in ki je v njej nenavadno ostro podčrtal razlike med njegovim in ameriškim pogledom na pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Ade-nauerjeva izjava je močno od-
^___________jeknila v vsem svobodnem sve-
Tajske in Laosa bo nema |tu> posledice se bodo še dolgo r't 'komunistične osvajalce le autile- Vendar je bila izjava sa-Hftpričala, da mislijo Združene ma le posledica trenj med Wash-1/ave resno.	ingtonom in Bonnom, ki segajo
daleč nazaj.
Ko je Adenauer prevzel pred leti odgovornost za nemško zunanjo politiko, je v Washingto-nu vodil našo zunanjo politiko Dulles. Dulles in Adenauer sta pravnika in gledata tudi na logiko, obljube in obveze skozi pravniška očala. Zato sta oba postala velika osebna prijatelja. Dulles si je takrat lahko dovolil pravico, da je napravil marsikatero zunanjepolitično potezo, ne da bi bil preje veliko debatiral o njej z Adenauerjem.
Povod za spor med Kennedvem in Adenauerjem
vttv rv	n_J
Veliki železni rudnik Ki-11,113 na Švedskem leži severno
°d tečajnika.
.heatwave
K ravenski prerok pravi:
Naif^n°ma son^no *n S0Par^0- Ko je prišel v državno tajni-j.a- ?sJa temperatura 87. - Vče-^tvrn sedanji tajnik Rusk, ni pri-sto Je dosegel termometer 88 nesel s seboj Dullesovega ugle-za i6J’-kar jG i°Pet-n°V rek ida in se> k°t se vidi, tudi ni do-
maj v Clevelandu.
nauerjevo zaupanje v tistem obsegu, kot ga je užival Dulles. Na uradne odnose med Washingto-nom in Bonnom to ni imelo v začetku nobenega vpliva. Ko je bil na primer Adenauer zadnjič v Washingtonu, je tam govoril seveda tudi o svobodi prometnih zvez med Nemčijo in Zahodnim Berlinom. 2e takrat je padla misel, da bi se morda našel kompromis v mednarodni komisiji, ki naj bi kontrolirala ta promet.
Ideja sama ni bila nobena tajnost in je od časa do časa bila predmet razgovorov v mednarodnih diplomat, krogih. Kakšno praktično obliko naj dobi v podrobnostih, o tem so pa razpravljali samo v našem državnem tajništvu, ki je napravilo usodno napako ravno v tem trenutku. Ko je bil načrt izdelan v podrobnostih, ga je državno tajništvo poslalo v oceno tudi v Bonn in zahtevalo, da mora dobiti nemški odgovor v treh dnevih. To je bonnsko vlado močno razjezilo, kajti ni pričakovala, da bo Kennedyeva administracija stavila nemški vladi diplomatič-ne ultimatume. Nemci so v svoji sti potrudil, da bi pridobil Ade-^razburjenosti napravili tudi ma-
lo napako: izdali so načrt jav- naj ne zdihuje javno po časih, nosti, kar je zopet močno razje- ko je imel opravka z Dullesom, žilo Ruska in Kennedya. Rusk kajti vsako tako zdihovanje poje pisal pismo nemškemu posla-j meni nezaupnico za Kennedyevo niku v Washingtonu, ki se ni politiko.
Pod vtisom vseh teh dogodkov je potem Adenauer dal svojo znano izjavo o ameriški zunanji politiki. Kennedy tudi ni držal jezika za zobmi in je Adenauerju odgovoril na podoben način, toda v bolj izbranih besedah.
Ta teden so spor med Kenne-
ravno laskavo izražalo o Adenauerju in njegovi politiki. Adenauer je napisal primeren odgovor Rusku, kar je zopet pogrelo ameriške diplomate.
Med tem je šel Adenauer v Berlin na obisk. Tam se je poslovil tudi od svojega starega prijatelja generala L. Claya, ki
ima tudi ravno tako malo spo- dyem in Adenauerjem uradno štovanja do Kennedyeve admi- zakrpali, v resnici pa Adenauer nistracije kot Adenauer. Claya ni tak, da bi kmalu kaj pozabil, je namreč administracija zvabi- in prav tako ne Kennedy. Vse-la v Berlin, naj bo tam kot sim- kakor je ta spor rodil novo fron-bol ameriške odločnosti, da Ber-[to: Adenauer — De Gaulle proti lin ne bo padel pod komuniste. Kennedy — Macmillan. Nova Clay je hotel nekaj veljati tudi fronta ni nevarna za mir, pa je v politiki, kar mu je državno vendarle neprijetna Je popol-tajništvo preprečilo. Zato jo je noma nepotrebna, ako se ne bi kratskih politikov in uradnikov, ?S!.en,tftl|Vn0 .P°P,ral v Washing- v federalni administraciji tako ki so podpirali diktaturo bivšega demokratskega voditelja Menderesa. Stavila je ultimatum: ali morajo biti obsojenci
Po Djilasovem procesu
BEOGRAD. FLRJ. — Djhasov procesj ki je trajal le dobrih šest ur, je bil sicer za zaprtimi vrati, vendar so že prišle na dan nekatere značilne podobnosti. Djilas je sicer v začetku razprave zahteval, da mora biti razprava javna in da drugače ne bo odgovarjal na vprašanja, je pa vkljub temu imel dosti hudobnih besedi za Titov režim. Na vprašanja državnega tožilca res ni odgovarjal, zato se je pa moč-ijp prepiral s predsednikom so cišča.
Ko so mu prebrali obsodbo! je hotel prebrati svojo izjavo, ki jo je imel že napisano, toda polici ja ga je hitro odpeljala iz sodne dvorane. Vendar je vsebina izjave znana Djilasovi okolici. Enkrat bo že prišla na dan.
Djilas je bil dejansko obsojen na novih pet let ječe. Policija mu je pa rekla, da bo moral sedaj odsedeti še skoraj štiri leta zapora, ki ga še ni prestal od prejšnjih obsodb. Djilas je dalje dal rokopis romana “čirna gora” v Ameriko, kajti v Jugoslaviji ni mogel dobiti založnika. V tujino je poslal še dva druga rokopisa. Prvi rokopis bo •natisnjen spomladi prihodnjega leta.
Sedanja knjiga “Pogovori s Stalinom” je razprodana že v predprodaji. Založnik pripravlja novo izdajo, čisto slučajno je izbran kot prvi dan prodaje 25. maj. Vendar je to zelo zbodlo komuniste v Jugoslaviji. Ta dan namreč obhaja Tito svoj rojstni dan.
: Iz Clevelanda in okolice
:
Turška vlada zopet pred nevarnostjo nove krize
ANKARA, Tur. — Kot je znano, setavljajo turško vlado vse štiri stranke, ki imajo poslance v parlamentu. Je to pra-va koalicijska vlada, ki nanjo turška politika ni navajena. Zato je vlada skoraj stalno v krizi.
Povod za sedanjo krizo daje spor med republikansko stranko in stranko pravice. Stranka pravice zahteva namreč,. naj vlada takoj predloži parlamentu zakon, ki naj pomilosti 350 demo-
Lepa starost—
Jutri bo praznoval g. Anton Šestan s 3435 W. 60 St. svoj 76. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Seja—
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, ob 7:30 zv. sejo. Članstvo je prošeno, naj se seje udeleži, ker je zaradi smrti tajnice Albine Vesel treba urediti več stvari.
Podr. št. 17 SMZ ima v nedeljo popoldne ob dveh sejo pri Mattu Intiharju na 630 E. 222 Street.
Nocoj ob osmih ima društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ sejo v Slov. domu.
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Kat. borštnarjev ima jutri zvečer ob osmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje.
Občni zbor—
Dramatsko dr. “Naša zvezda” vabi v nedeljo, 20. maja, popoldne ob dveh vse člane in članice v Slov. društv. dom na Recher Ave. na občni zbor.
Zopet doma—
Rev. Julij Slapšak, kaplan pri Sv. Lovrencu, se je po večtedenskem potovanju okoli sveta, med katerim se je ustavil tudi v Sloveniji, vrnil zopet domov.
Rojstni dan—
Mrs. Julia Knaus z 1194 E. 170 St. praznuje danes svoj 82. rojstni dan. Čestitamo in ji limo še mnogo zdravih in dovoljnih let!
Mestni festival—
Danes dopoldne se začne v mestu festival, tekom katerega bo razdeljenih več nagrad in daril in bodo v vseh veletrgovinah posebno ugodne cene. Na sporedu so tudi razne druge posebnosti.
Tatu so ujeli—
Včeraj v zgodnjih urah je Joseph Turk v svoji hiši na 1243 E. 61 St. opazil s postelje v sosednji sobi neko senco. Začel je vpiti in s tem zbudil svojo ženo Mary in hčer Mary Jane. Tat je pobegnil, ko je Jože ustrelil s pištolo v zrak. S pomočjo soseda, ki se je pripravljal na delo, je policija prijela 17 let starega fanta, ki je priznal, da je bil v Turkovi hiši.
že-
za-
ton, kjer ga je Kennedy le s te-1 zagiedali v ideal naše zunanje žavo pregovoril, da je šel nazaj politike: vodstvo vsega svobod-v Berlin, da se od tam vrne y'nega sveta Za vodstvo je treba
General0Clay je dM Adenauerju	vse kaj drugega kot di-^	p;*
ob slovesu dva nasveta: naj od- v lzlJe’ rakete m atomske bom-pokliče iz Washingtona nemške- ke> ^eSa Pa v Washingtonu mar-ga poslanika Greweja, ki ga se-!sikdaj ne uvidijo, zato pa imajo danja administracija ne mara, in,toliko nepotrebnih sitnosti.
bo stranka stopila iz vlade.
Ministrski predsednik je le s težavo dosegel kompromis: do pomilostitve naj pride šele v oktobru, da se med tem vojaški
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Včeraj je izstopilo iz vlade pet članov Ljudskega republikanskega gibanja, ker se ne strinjajo z De-Gaullovimi načrti za politično povezavo svobodne Evrope.
AMSTERDAM. Hol. — Nizozemske oblasti so objavile, da so njihove čete zajele skupino indonezijskih padalcev, ki se je skušala izkrcati na Novi Gvineji, in sestrelile neko indonezijsko transportno letalo, ki je letelo nad Novo Gvinejo.
krogi sprijaznijo z idejo pomik stitve bivših demokratskih veljakov. Zato bo pa parlament zasedal celo poletje, da spravi pod streho vsaj najnujnejše za-kone( kot so zakon o agrarni reformi, davčni reformi, petletnem gospodarskem načrtu in n volitvah za občinske in pode-želne odbore.
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
2a Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za t mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
~SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Panada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
.dtfgsau.83	No. 98 Thurs. May 17, 1962
Kennedy omejil naročanje atomskega orožja
Precej nepričakovano je prišla iz Washingtona novica, da je predsednik Kennedy odredil, naj Pentagon naroča pri Atomski komisiji manj atomskega orožja. Naročanje se je vršilo do sedaj precej primitivno. Narodna obramba je poslala svoje zahteve po atomskem orožju Atomski komisiji, komisija ga ji je pa nabavljala brezplačno. Komisija ima namreč svoj lasten proračun in krije iz njega vse proizvodne stroške. Narodna obramba je lahko zadovoljila vse svoje apetite.
Posledica take politike leži na dlani. Najprvo so se z atomskim orožjem založile vse edinice vojnega letalstva in vojne mornarice, potem je prišla na vrsto armada, manjkalo seveda ni tudi marinov. Atomskega orožja se je nabralo toliko, da so oskrbljene z njim cel0 tako male edinice, kot so bataljoni in posamezne čete. Seveda pride pri tem v poštev samo orožje takoimenovanega malega kalibra.
Dobava atomskega orožja je napredovala posebno hitro po 1. 1958. Takrat so namreč našli nov proizvodni način, ki je bistveno znižal proizvodne stroške. To stanje je seveda sprožilo par zanimivih vprašanj, ki jih hočemo na kratko obravnavati.
Ako lahko zmanjšamo naročila za atomsko orožje, čemu novo preskušanje atomskega streliva? Atomsko orožje, kot ga imamo sedaj, še ni po svoji kvaliteti in razdiralni moči na vrhu. Še zmeraj so izgledi, da se ista razdiralna moč da doseči tudi z manjšo težo streliva. Do popolnosti je pot še dolga. Atomskih revolverjev še ne bom0 imeli tako hitro. Na drugi strani še niso raziskane vse posledice velikih atomskih eksplozij. Na tem področju čaka strokovnjake še veliko dela. Pomislimo na primer samo na možnost, da bi z veliki atomskimi in vodikovimi eksplozijami v vesolju preprečili tujim raketam z atomskimi glavami, da dosežejo našo deželo, seveda le takrat, ako bi se eksplozije vršile pravi čas. Temu vprašanja so na primer posvečene sedanje poskusne eksplozije na Tihem oceanu.
Obilica atomskega in vodikovega streliva nam dela težave z varnostnimi pripravami za zaloge. Dokler je bilo zalog malo, jih je narodna obramba lahko primerno zavarovala. Danes so raztresene vse povsod, celo v tujini. Kdo more jamčiti, da jih ne bo kdo kradel? Še večja je nevarnost nepričakovane eksplozije. Kdo more preprečiti, da ne bi na primer mala atomska bomba po nesreči ali sabotaži eksplodirala tam nekje v Nemčiji ali Turčiji?
Kennedyev sklep je deloma vpošteval tudi najnovejše poglede naše narodne obrambe o vrednosti atomskega orožja, še pod Eisenhowerjem so na primer vojaški krogi računali, da se bo atomsko orožje malega kalibra dalo vporabljati tudi v malih lokalnih vojnah. Danes ima ta teorija že močne nasprotnike, ki trdijo, da atomsko orožje v malih vojnah ne bo prišlo vpoštev. Vse namreč kaže, da se bodo male lokalne vojne najbrže razvile iz partizanskega vojskovanja. Za partizansko vojskovanje pa atomskega orožja ni treba, vsaj tako dolgo ne, dokler ima orožje seda-* njo obliko in tudi sedanje nevarnosti za ljudsko zdravje. Vojaški krogi tudi upajo, da bi se v malih vojnah oba sovražnika na tihem dogovorila, da ne bosta rabila atomskega orožja, če že ne radi drugega, pa vsaj radi tega, ker bi nanje pritisnil ves nevtralen svoboden svet. Od njega bosta oba nasprotnika, vsak po svoje, odvisna, in bosta morala vpoštevati njegove želje. Take poskuse bi napravile nevtralne države celo takrat, ako bi se spoprijeli Amerika in Rusija. Moskva in Washington bi morala računati z močnim pritiskom.
Sedanja administracija se tudi boji, da ne bi pri velikem številu zalog kontrola uporabe atomskega orožja nenadoma odpovedala. Res je danes, urejen tak sistem, da mora dati sam predsednik dovoljenje za prvo uporabo atomskega streliva. Lahko se pa zgodi, da bi dobili posamezni poveljniki vendarle malo svobodo pri odločanju, ali naj rabijo atomsko orožje ali ne. Takrat lahko poči prva atomska bomba brez vednosti, kaj šele direktnega dovoljenja iz Bele hiše.
Predsednikov sklep je vsekakor dokaz, da nam atomskega orožja za prvo silo ne manjka. Za kaj več ga pa tudi ne potrebujemo. Ne smemo namreč pozabiti, da se na zalogah nahaja tudi dosti zastarelega orožja. Takega, ki je pretežko, ali se ne da na preprost način rabiti ali ni popolnoma zanesljivo, ali ima v sebi preveč radio-aktivnosti. Tako orožje spada dejansko že med staro šaro, ako ne bi bilo tako nevarno za civilno prebivalstvo. Njegova vrednost je podobna vrednosti bombnikov iz zadnje svetovne vojne. Kar bo torej produciranega novega orožja, bo verjetno slu žilo samo kot moderen nadomestek za zastarelo orožje.
Kennedyev sklep bo imel tudi par političnih posledic. Najprvo bodo tovariši zagrmeli in začeli vpiti o ameriških vojnih hujskačih. Trdili bodo, da je Arperika že do zob oborožena in da vkljub temu noče pogajanj za razorožitev.
Is še večjo predrznostjo bodo zahtevali uničenje vseh zalog atomskega orožja, seveda brez vsake kontrole za uničenje njihovih zalog. Ne bi mogli oporekati, da bo pri tem na-s sedlo njihovi propagandi tudi precej nevtralcev.
Na drugi strani bo naša javnost zopet poživila vprašanje o stroških za narodno obrambo. Ako imamo dosti atomskega orožja na razpolago, zakaj ne bi zmanjšali stroškov za obrambo. Ako jih pa že ne zmanjšamo, kaj bomo naročali namesto atomskega streliva? Dalje: zakaj ne bi še bolj omejili preskušanja atomskega streliva, kot smo ga že?
Naj bo povod za Kennedyev sklep taik ali tak, treba ga je pozdraviti. Kennedy mora že vedeti, da s tem ni oškodovana naša narodna varnost. Ako je Kennedy prišel do takega sklepa na podlagi sk'usnje, ki so jo on in njegova dva prednika napravili z nabiranjem zalog strateških ma-terijalov, nič ne de. Je vsaj priznal, da je še zmeraj dober učenec, ki posluša in spoštuje svojo in tujo skušnjo. Tudi to mu moramo šteti v dobro.
BESEDA IZ NARODA
Farni dan v Gollinwoodu
Cleveland, O. — Nekaj sporočil za praznovanje farnega dneva Marije Vnefbovzete in 10-letnice župnikovanja župnika Matije Jagra v nedeljo 20. maja:
Farna maša bo ob 8. Vse organizacije, ki se udeleže maše skupino, korakajo v cerkev pri glavnih vratih. Kadetke Sv. Jožefa in narodne noše se zberejo v šoli, Holy Name pod cerkvijo, Marijina legija, PTU in Oltar-sko društvo pred cerkvijo. Za te organizacije so rezervirana mesta v klopeh. Korakajo v cerkev v sledečem redu ob 7:45:
1.	Kadetke,
2.	Narodne noše,
3.	Cerkveni možje,
4.	Marijina legija,
5.	Višji razredi farne šole,
6.	PTU,
7.	Holy Name,
8.	Oltarsko društvo.
Vsi farani so vabljeni, da se pc možnosti udeleže te maše.
Popoldne ob 5. so pete litanije. Po litanijah zbiranje za banket v šolski dvorani, ki se prične db 6. Splošna prodaja vstopnic za banket je zaključena. Ako se kdo želi udeležiti banketa in še nima vstopnice, naj kliče predsednika ali predsednico kakega farnega društva ali Mrs. Edw. Pavšek (Telefon: KE 1-0476), če imajo še kako vstopnico.
Na svidenje pri farni maši, in pri petih litanijah in na banketu.
Odbor.
------o-------
Rojak iz Avstralije se oglaša
Whyalla, Avstralija. — Čas je, da poravnam naročnino. Danes Vam pošiljamo za pol leta, ker smo v trenutni denarni stiski. Smo še novinci in gotovo razumeta, kako je beguncu prva leta.
Kupili smo si malo hišico, katero bomo sedaj počasi odplačevali. Družina raste šola tudi stane, saj Vam je gotovo znano, dg moramo katoliške šole sami vzdrževati. Pa bodo tudi te finančne težave počasi prešle, samo da bomo zdravi.
Vedno smo mislili, da bomo tudi mi prišli med Vas, v Cleveland. Ker pa so taborišča >/ Avstriji začeli razpuščati, smo bili v strahu, da bi nas vrnili in tako smo se prijavili za Avstralijo. Po zaslugi č. g. Kolednika, ki je bil takrat še izseljeniški duhovnik v Avstriji nam je kmalu uspelo dobiti kvotno številko in oditi preko luže v daljno Avstralijo;
Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni. Prave hvale vredna je bila Mauserjeva povest “Ljudje pod bičem.” Stvar je tako resnična, kot jo more napisati le človek, ki je sam doživljal take reči. Zanimajo nas tudi vse novice, domače iz Clevelanda in iz drugih slovenskih naselbin, pa tudi svetovne. Škoda le) da so dnevne novice že stare, ko list tako pozno dobimo.
P. Stanko Poderžaj se je ponesrečil
Cleveland, O. — Po daljšem času se nam je iz Indije spet oglasil p. Stanko Poderžaj, tamkajšnji slovenski misijonar. Pa z nič kaj veselo novico. Piše namreč, da se je 17. pr. m. ponesrečil na neki kalkutski cesti. Zlomil si je levo roko. Ravno za Veliko noč je dobil kaplana, ker ga je začelo posebno delo s šolo zmagovati. Ko se je z največjo vnemo pripravljal na praznik Gospodovega visitajenja, je prišla nadenj nesreča.
Škofija je poslala sedaj na njegovo župnijo v Chanderna-gore še enega gospoda, nekega jezuita domačina, ki je bil Po-deržajev kaplan že na fari v Ragapurju. P. Poderžaj bo verjetno še do konca t. m. na zdravljenju v St. Xavier’s kolegiju v Kalkuti. Hudo mu je, ker ga je nesreča odtrgala od misijonskega delia. Napravila pa mu je tudi veliko stroškov, ni namreč bolniško zavarovan, kakor smo večji del mi vsi tukaj. Potreboval pa je specialista za polomljene kosti. G. pater se vsem lepo priporoča v molitev.
Molimo za njegovo zdravje! Kdor pa morej naj mu tudi s kakim dolarjem priskoči na pomoč.
J. S.
—... , o-----
Za delo prosi
Kristan Franc, ki sedaj stanuje pri družini Rozman na 984 East 77. St., Tel.: UT 1-2852, je prišel pred kratkim iiz taborišča v Italiji sem v Ameriko. Ker se je njegov prihod poprej dolgo odlašal, je izgubil zaposlitev, ki je bila obljubljena zanj. Rad ti šel delat v bolnico, k vrtna-riji) na farmo, v tovarno ali kai-koli.
Liga KSA prosi dobre ljudi, da bi povedali, če bi zvedeli za kakor priliko in možnost. Prosimo kar telefonirajte na UT 1-2852 Mr. in Mrs. Vinko Rozman. Vnaprej:	Bog povrni
vsem, ki bodo pomagali, da bi ta rojak prišel do dela in zaslužka.
Liga.
----—o-----—
Besede mičejo - a igledi vlečejo!
Cleveland, O. — So trepotki v življenju, ki se ne pozabijo, pa tudi, ki dajejo marsikaj za razmišljanje. Pot me je zanesla k slovenski družini v Clevelandu. Ta družina se je znala spraviti naprej, prav do uglednih položajev in to z lastnimi močmi, z energijo in prirojenimi možgani. Od sinov je eden manjkal. Mesto njega je bila na mizi samo njegova slika, pod njo pa nekaj kakor večna luč za večen spomin in opomin z željo, da bi se kaj takega več ne zgodilo. Rdeča lučka sveti dan in noč. Najmlajši v družini je padel zadnje dpi' druge svetpyne vojne na francosko-nemških tleh. — Koliko je takih slovenskih bmžip tu v Ameriki! Koliko je takih ameriških družin, koliko
Prijateljske pozdrave iz dal.i-' Avstralije!
pa šele neprskih aji pa ruskih,
ne rečemp poljskih, pa tudi Roman Zrim. [angleških!
Nemški državniki so skoraj dnevni gostje ali v Washingtonu to so oni) ki prihajajo iz zapad-ne Nemčije, države, ki ima že čez 50 milijonov prebivalcev; ali pa v Moskvi, to so oni, ki zastopajo Vzhodno Nemčijo, ki je pod komunističnim režimom in ki ima svojih 20 milijonov prebivalcev. .Vzemimo samo števi-lično, da bi se združili obe Nemčiji, pa^bi imeli zopet mogočno državo preko 70 milijonov ljudi, a glavno, strnjenih Nemcev, kjer ni pomešanih drugih narodov, ki bi vsaj veliko pomenili v življenju te države. In kdo so a Nemci?
Narod, ki dela in napreduje pod vsakim režimom. Ko se je pet let po zadnji svetovni vojni začela gospodarsko oživljati Zf>-padna Nemčija, se je govorilo o gospodarskem čudežu, tako hitro je namreč ta država gospodarsko napredovala, tako hitro in tako močno, da je že danes izven Rusije gospodarsko najmočnejša država v Evropi. Pov-daril sem, da ti ljudje napredujejo pod vsakim režimom! Iz lastne skušnje vem in sem se prav osebno trudil, da s študira-niem, opazovanjem^ potovanjem^ razgovarjanjem, dobim kolikor toliko točno sodbo o Nemcih.
Kot privatni ljudje, kot posamezniki so odlični, delovni, da jim ni para. V tovarnah ima človek, ko opazuje to delovno ljudstvo, nehote vtis, da se nahaja kakor v cerkvi, kjer se ne klepeta, ne sprehaja, ampak moli in Nemec ko dela, je \ svoje delo zamišljen, kakor da moli. Sicer pa ne bodimo predolgi! Prvo svetovno vojno, ki je trajala skoraj pet let, so povzročili ravno ti Nemci. Tega se bodo spomnili tudi tisti Sloven-ci) ki so pred to vojno odnesli pete in prijadrali v Ameriko. Ti Nemci so povzročili enakotrajno drugo svetovno vojno in zlasti v tej drugi svetovni vojni je bila močno udeležena naša A-merika.
Ko gre za posamezne Nemce, drži: da ga gotovo ni naroda na svetu, ki bi bil tako discipliniran, tako ubogljiv) a vendar samostojno bitjet kot je ravno ta Nemec. Ta lastnost jim je narekovala, da so ubogali v prus-ko-francoski vojni prav tako kanclerja Bismarcka in maršala Moldkeja, kakor so v prvi svetovni vojni ubogali cesarja Viljema in v drugi svetovni vojni kaprola Adolfa Hitlerja. Toda kot posamezniki so na višini: filozofi, profesorji, iznajditelji, strokovni delavci, pesniki in veliki muzikantje. Ali ni prav imel Adolf Hitler, ko je v nemški zbornici trdil, da človeška mati še ni rodila drugega Be-thovna!
Toliko se govori o problemu Berlina v Nemčiji, združenju obeh Nemčij, pa mislim, da ni fantazija, ampak vsaj v možganih, recimo, pjredisednika Ken-nedya, ali ruskega diktatorja Hruščeva, da v resnici ne prvi,
Kulturna kronika
Materinska proslava slovenske šole pri sv. Vidu
Že lepo vrsto let še Slovenska šola trudi, da za materinski dan zbere na odru mladino od najnižjih do najvišjih razredov, ki v vezani in nevezani besedi skuša izraziti misel in pomen materinskega dne.
V nedeljo, 13. maja, je ta mladina svojim slovenskim mamicam spet pripravila lepo popoldne. Spored, ki so ga Ibtos skrbno opilili, je imel dva dela. V prvem, ki je bil daljši, so najprej učenci višjega razreda recitirali Pregljevo “Hvalnico materi”. Nastop je bil zelo lep, vendar sem imel občutek, da je bil težak Pregljev način izražanja trd oreh za mlade ljudi. Nato so otroci otroškega vrtca in prve-
dn dober spomin. K pestrosti so mnogo pripomogli lepi kostumi.
V drugem delu je Slakova Mojca z “Govorčkom deklice’', ki ga je napisal Janez Jalen, z izredno živahnostjo pokazala, kaj vse je mamica v družini.
Nato sta oba zborčka, to je zborček nižjih in zborček višjih razredov, vsak zapela po štiri pesmi. Pevovodja g. France Zupan je iz mladih grl spravil nepričakovano mnogo lepote. U-žgala je posebno, ker je bila izredno lepo zapeta, “Mlada Minka rožce trga” s šegavim koncem.
Priznati je treba, da je bila letošnja proslava materinskega dne skrbno pripravljena in da sta učiteljstvo in mladina po^ ložila vanjo mnogo truda. Žal ni prostora, da bi z imeni naštel vse tiste otroke, ki zaradi svoje lepe izgovorjave in lepega nastopa zaslužijo vso pohvalo. Vsi so se potrudili in zadovoljili ne samo svoje mamice, ampak vse, ki smo jih prišli gledat.
Gospodične in gospe Bolhovi,
ga razreda na prisrčen in ljubek Velikonjevi, Štrancarjeva inDel-način voščili svojim mamicam.
Medtem, ko so ti najmanjši odhajali z odra, se je že razgrinjala zavesa in bili smo v deželi pravljice — Volk in sedem kozic. Prizor, za otroke razmeroma
Velikonjeva, Štrancarjeva in Kelkinova, učiteljici slov. šole France Zupan so vložili veliko truda, da so naš slovenski drobiž pripravili za nedeljski nastop. Ves trud je bil gotovo po-
dolg, je bil zelo dobro podan, plačan, saj smo se po končanem izgovorjava vredna pohvale, ko- programu z zadovoljstvom raz-
stumi naravnost odlični.
Za tem pravljičnim motivom so nastopili mladi vojaki s čaka-mi in lesenimi puškami. Prav taki smo bili nekoč mi in po vsej verjetnosti bo taka ostala mladina do konca sveta.
Deklice četrtega, petega in šestega razreda so za tem podale simbolično vajo — Nmav čez iza-ro. Zaslužijo vso pohvalo, bile so dobro pripravljene, gibi izpiljeni in podajanje učinkovito.
Prvi del je zaključil prizor “Neubogljivci”, ki so ga podali učenci tretjega razreda. Trije o-troci so se v lovu za metuljčkom potepli in za kazen so se v gozdu izgubili. Tam so srečali divjega moža, toda tudi dobro vilo, ki jim skesanim pošlje kresnico, da jih popelje domov k materi. Vsi nastopajoči so pokazali od-
ločen nastop, lepo izgovorjavo kdaj.
hajali. Gospa Blanka Tonkli, ki je pripravila simbolično vajo in gospa Zalka Likozar, ki je okusno opremila oder, sta k uspehu veliko doprinesli.
Ni lahko vsako leto postaviti na oder prireditev materam, ne da bi človek zašel v ponavljanje. iSkrbna priprava pa se je letos temu izognila.
Naj bi se mladina z veseljem učila svojega materinega jezika skrbno tudi na odru in nekoč prevzela naše delo, da bi vsaj z odrskih desk še dolgo zvenela slovenska beseda in nas vezala-
Prireditev so počastili s svojim obiskom tudi gg. msgr. L-Baznik, župnik pri sv. Vidu, msgr. M. Škerbec, F. R. Hobai't in pa številni prijatelji slovenske šole, saj je bila dvorana pr°' ti pričakovanju polna kot malo-
Milko Pust
jetno tragedija ameriška poslanstva doma in v svetu ta, da gleda Amerika vse preveč in morda samo z dolarskimi očmi. Washington je zadnje dni objavil, da je na svetu 40 milijonov dobro organiziranih komunistov. Iz raznih republik Južne Amerike prihajajo sedaj že redoma, četudi v presledkih, glasovi o notranjih revolucijah, zdaj v tej, zdaj v drugi republiki. Da imajo povsod prste vmes tudi komunist^ o tem ne bo nobenega dvoma.
Iz Evrope, iz Portugalske, ki ne drugi nima za bodočnost res- je pod diktaturo Salazarja in iz ničnega programa — združenja'Španije, ki je pod diktaturo ge-vseh Nemcev. Rusi očitno ne! Jerala Franka, prihajajo enako To pa že radi skušenj iz zgodo- glasovi o revolucionarnih nemi-vine, že radi varnosti njihove r;h. Ameriški podpredsednik zapadne meje. Kennedy kot vi- Lyndon Johnson je bil pri g?-
soko izobražen mož, ki gleda v preteklost, sedanjost in bodoč-
neralu Frariku na obisku in je pohvalil njegov režim. Dikfa-nost, prav tako, kakor je gledal [terska družina iz republike San Tomaž Jefferson, gotovo ne! i Domingo Trujillo je znana tudi Samo diplomacija mu narekuje, jnam, pomača revolucija je z da svojih misli ne izraža javno. !nj0 pometla, a v naši zvezi je Zopet vprašanje: Kaj bi sto-.važno to, da jo je Amerika pod-rili	ti Nemci, ko bi bili združe-	pirala, da je	eden od članov te
ni,	posebno še, ko vemo, da se	družine stal	Ameriko kar mili-
politika in diplomacija spremi-| jon dolarjev, ko je študiral na njata, enako politične zvezo med neki vojaški akademiji na zapa-državami.	du, pa se bolje počutil med žen-
Ne gre mrej za nikako fanta- j skarpi v Hollywoodu in nara-zijo, marveč za tisto Cankarje- vn0) pri vojaških izpitih odlično vo,” da prijatelj globlje poglej'” j telebnil in tudi odšel iz akade-
Pa	tudi. to, posebno glede Nem-	mije. To je	samo en vzgled, da	-p, t «	j	„ j	t	mo-
cev	drZ1, da besede micejo, zgle	ne omenjam	“diplomata” te re-	L Morda	L za stare	“vice,”
d’ Pa vlečejo. Vsaj ena opora, publike Rubiroso v zvezi z več- L '	I 1 f, L-
kako naj stvarno gledamo na se-.kratno miiijonarko Barbaro;K Pp C™og rce zn* na
danje in bodoče razgovore med Hutton in njegovim ------------- |K° Se Je Zacda prva svet°V
Nemci in Amerikanci, pa tudi skim koncem, med Nemci in Rusi.	| Omenil sem, da Washington
Bolj kot kdaj Zgledi res priznava da je na zemlji 40 mi- Berlinu sta se nahajala dva
ylp.CpjO	hjonov dobro organiziranih .ko-;n.ogoyca _ krošniJarčka. V Čf'
dobne, pa zelo, zelo številne slučaje hitro, morda celo pretirano v propagandne namene najboli vestno izrabljajo.. Če je resničen pregovor, da besede mičejo, a vzgledi pa naravnost vlečejo, Je resničen v propagandi, ki jo g°' ni mednarodni komunizem zoper Ameriko! Ne varajmo se, ne tiščimo pesti na oči, da ne ^ videli!
Malo za šalo i— še več pa zares!
V Jugoslaviji v Beogradu im8 zopet opravka s sodnijo Črnogorec Milovan Djilas. Ta črnogorski politik je spisal tudi knjigo 0 “novem razredu.” Kratko bi rekli, da je hotel pokazati, da so vodili komunisti postali novi razred, z domačo besedo, da s° se oprijeli korit, postali torej koritarji in se teh korit trdno držijo. Sicer pa poglejmo na realno življenje, pa se vprašajmo, kdo pa gre rad vstran Lorita, pri katerem je že in se udobno naslaja? Zakaj te vrstice? Če je ta Črnogorec zop6* v sporu s Titom, bo zopet sede v zaporu, ali je to kaj važnega-Zopet nazaj h Cankarju — Pr’' jatelj globlje poglej!
Mi Slovenci imamo tudi pU' mero, ali je slana ali neslanaj zakaj je namreč Kajn Abla ubil-Odgovor, da zato, ker mu je se-
pustolov- vojna, je Berlin v Nemčiji b;1
poln vojaštva, ki je korakalo, vS®
po vzornem pruskem redu.
Prva trditev je 'ta, da ie ver- munistov, ki seveda take in
(Dalje na 3. strani)
SMERIŠKA DOMOVINA
rxxxxxy^^xxx^xxxxxxxxxxxixxyxx
XXXXXXXXXXXXX XXTl
F. S. FINŽGAR:
Gozdarjev sin
CIZXXXXXXXXXXZXXXXŽXŽ.XŽXŽXŽŽXXXXX
Surga je vedno gledal tja v sosednjo sobo. Ko ga Janez začudeno vpraša, je-li to; dekle s Kranjskega, ker govori tako lepo slovenski, odgovori mu nejevoljen: “Mati je bila menda Kranjica; pa mari so meni ženske. Le preklicano me jezi, da ni nobenega znanca. Lahko bi se človek zastonj napil. Seve, Kranjec je priden, da je res preveč. Te-le štajerske mrcine pijejo tukaj, Kranjci pa delajo kot črna živina. Pa naj le! Privoščila si bodeva pa potlej več, ko bo kaj cvenka v žepu.’’
Vstala sta ter šla spat. Surga je gostom pri veliki mizi voščil lahko noč, seveda po nemjški.
Ni bilo dolgo tega, odkar sta prevzela naša znanca delo. Neke sobote večera je bilo zbranih nekaj drvarjev v zakajeni bajti, oddialjeni tri ure od Miheljeve gostilne. Ogenj je gorel sredi koče na ognjišču, kamor so pristavili večerjo. Drvarji so pa sedeli naokrog ter pušili tobak. Med njimi sta bila tudi Janez in Surga. Surga je bil kaj vesel ter je mnogo govoril in debelo lagal svojim tovarišem, ki so se zadovoljno smejali ter hvalili zvitega Surgo.
Janez jih pa ni razumel. Jezno se je potegnil tja po pogradu. Sam pri sebi je pa dejal: “če bodo samo ta “hinder hander” gonili, naveličal se bom kmalu vsega. Če ne dobim skoraj tovariša, s katerim bom mogel govoriti in s katerim udariva na lov, pa grem domov. Naj me vtaknejo v vojake. Bolje je, da me ubije Lah, kakor da bi se tu dolgočasil. Samo ta hudirjev Surga bo še čutil prej, ker me je tako zvodil.”
In uprav, ko je tako mrmral predse ter koval hudobne namene, prisede k njemu nekdo izmed družbe. Bil je mož majhne postave, širokopleč, pa hudega pogleda, kakor bi bil živ ogenj gorel pod košatimi obrvmi. Nerazčesana gosta brada mu je krila obraz. Imel je nekaj groznega na sebi. Bil je to Poe Hanza, razvpit tatinski lovec, kateremu je bila gosposka hudo za petami, toda ni ga mogla zasačiti.
“Np, kaj pa ti, ali se ne smejaš, ko se vsi drugi reže,” povpraša v slabi slovenščini Janeza. Ta odpre oči ter ga pogleda. Slkoro ustrašil se ga je, tako hud obraz je naredil.
“Kaj bom poslušal, ko ne razumem nič, kaj se menijo.”
“No, se bova pa midva kaj Pomenila. Mene pa že umeješ, ka-li? A ti je dolgčas, kaj ne? Tu ne boš lazil kakor tam na Kranjskem po noči v vas ter nagajal dečvam.”
“Kaj so meni mar ženske! Meniš, da sem res taka šleva. Pojdi kamor hočeš s tvojimi dečvami, ali kako si že rekel. Ko bi le puško imel in poštenega tovariša, da bi udarila na jelene, pa bi lahko pregnal dolgčas. Vam pa tako, drugega M mari, ko sekira, tobak in žganje. Jelenjega mesa nalašč nočete jesti ter se raji zado-v°ljite z žganci in odlijalcem, ^i včasih še osoljen ni dovolj, kaj šele zabeljen. O, da sem Vedel, da bo tako. ..”
“Kaj, ti znaš streljati?” povpraša ga iznenaden Han-Za> in čudovitega veselja mu 2ažare oči. “če je to res, potom sva midva takoj prija-telja. Tu je moja desnica, kavne, sem že iskal človeka, dn bi skupaj hodila na lov. . pa so vsi lenuhi, da se jim nič ne ljubi, če si rpqž
teden
imam
poso-
zato, lahko greva ta malo pogledat. Puški dve, eno ti drage volje dim.”
Janez se je sklonil na postelji. Videlo se mu je, kako strasten lovec je bil. Lica so mu zažarela in srce mu je bilo hitrejše. Hipno je pozabil vso nevoljo teržuganje; ognjena strast mu je povžila domotožje in vse druge dobre ter slabe misli in nakane so utonile v nadi: Zopet bom lovil. Ves vesel seže Hanzi v roko.
“Že velja! Toliko upam zmerom pobiti, da ne boš rekel, da sem strahopetec, ki se mu roke tresejo, če zagleda zver.”
V tem je bila večerja kuhana. Po jed,i so polegli po pogradih. Ogenj je pogasnil. Le žrjavica se je svetila z ognjišča. Zunaj se je slišalo žvižganje mrzlega vetra in sova je jezno tulila na bližnji smreki. Drvarji so pospali. Le je še čul. Mislil je na lov. Dregnil je celo tovariša, svojega vodnika Surgo, v rebra, da je nevoljno zarenčal ter vzbudil. Povedal mu je svojo zvezo s Hanzo.
“Saj sem ti pravil, da bo tako. To ga bova pila!
Ko je Janez zaplesal prvič jona Kitajcev, življenje begun-
z Reziko, zaplesal je še drugič in tretjič — celi večer. Nihče več je ni dobil. Zagorelo in zažarelo je v njem. Tudi Reziki je planila kri v lice in kmalu so se dregali drvarji komolci in si namigavali: “Ali ju vidiš? Kak par!” Med njimi je bil domačin, Hiršev Pavle, ki je že davno hrepenel po Reziki. Poprosil jo je dvakrat za ples, a vselej mu je odgovorila, da ne utegne in odšla streč gostom.
(Dalje prihodnjič.)
------o------
BESEDE MIČEJO —
A ZGLEDI VLEČEJO! (Nadaljevanje z 2. strani) m gori je vladal knez Nikita ki je pozval Črnogorce po svetu, naj se javijo na obrambo domovine, pa sta mu poslala ta dva Črnogorca iz Berlina sledeči br-zojav:	Naš gospodar, sporeči
nama Črnogorcema v Berlin ali naj prideva na obrambo Črne gore tja v Cetinje (glavno mesto), ali pa naj udariva na Nemce kar od tukaj! — taki so Črnogorci. Ko je šlo za združeno Jugoslavijo, je bilo že takrat s to Črno govo veliko težav. Vsakdo ki hoče biti junak, zaslužen Janez za domovirioj je hitro užaljen.
Zopet primer, če se ga spomnite, pa ste morda vsaj slišali, ki pa pove isto, kakor navaden se pregovor, da je kje veliko hrupa in ropota za prazen nič; zgornji primer pa rabi tele besede:
V porodnih bolečinah se je jaz'stokalo in zvijalo kakor da so
vama bom ,pa meso prodajal,” |,na porodu gore, končno pa se mu je odgovoril zaspano. Obr- ie r0|dila mala, smešna miška.
nil se je in zopet ga je objelo trdno spanje.
Nedeljo pred adventom je bil ples pri Miheljnu. Drvarji I so prišli ter jedli okusno meso debele “krave”, katero je menda Mihelj nekje na deželi kupil. Dva škripača sta sedela za mizo ter nategovala svoje mehove. Drvarji so pa plesali ter bili s težkimi črevlji ob tla, toliko, da niso pretolkli desk. Tudi Janez se je zavrtel z Rjeziko ter vrgel toliko godcema, da so rekli Štajerci:
“Lej ga, Kranjca, ta se je pa odrezal.”
Dr. L. č.
Iz Hong Konga vračajo begunce v rdečo Kino
Oblasti trdijo, da morajo najprej misliti na sedanje prebivalstvo kolonije, za nove doseljence ni mesta.
HONG KONG. — Ta angleška kolonija je imela v običajnih časih okoli 600,000 ljudi. V letih po zmagi komunizma na Kitajskem je zbežalo sem in dobilo tu zavetje preko dva in pol mili-[res pravico, da plačujejo stroške
cev je bilo znosno, saj je bila večina zaposlena in je imela možnost preživljanja.
Hong Kong je v teh letih postal važen industrijski center, ki ni delal samo za dom in sosednje dežele, ampak je v precejšnji meri izvažal svoje izdelke tudi v Ameriko.
Združene države so v zadnjem času uvoz iz Hong Konga omejile. da bi zaščitile lastno industrijo, ki so ji iz Hong Konga uvoženi izdelki preobčuteno izpodkopavali tla. Ta omejitev izvoza je povzročila v Hong Kongu delno brezposelnost. Ko so začeli v zadnjih tednih prihajati begunci iz rdeče Kitajske kar v množicah, povprečno po tisoč na dan v prvih dveh tednih maja, so jih začele oblasti enostavno vračati rdečim oblastem.
Zanimivo je, da rdeče mejne straže begunce na meji ne zadržujejo, ampak jim celo pomagajo preko meje. Nekateri mislijo, da so rdeče oblasti dovolile beg, da zmanjšajo stisko v prehrani in (Ja povzroče težave angleški upravi v Hong Kongu. Opazovalci položaja na Kitajskem ne morejo razumeti, kaj naj bi bil vzrok nenadnemu povečanju bega iz komunistične Kitajske. Oblasti, ki begunce vračajo, izjavljajo, da delajo to “s težkim srcem”, da pa nimajo druge izbire.
—O-------
Mednarodno sodišče v Haagu začelo razpravljati o smislu pravil Združenih narodov
NEW YORK, N. Y. — Ko jo generalna skupščina ZN sklepala o kritju stroškov, ki jih Združenim narodom povzročajo vojaške operacije ob izraelski meji in v Kongu, ni bilo med članicami pravega soglasja. Slišala so se mnenja za in proti. Zato je skupščina sklenila, da poizve za mnenje Mednarodnega sodišča v Haagu. Sodišče je začelo sedaj razpravo o tem predmetu. Razprava bo trajala dalj časa, bo pa za ZN velikega pomena. Od mnenja sodišča bo namreč odvisno, ali imajo ZN
za vojaške edinice, ki so si jih samo “izposodili” od članic, posebno pa, ali imajo pravico, da vojaške izdatke vključijo v reden proračun. To bi pomenilo, da bi jih morale plačevati tudi tiste države, ki so proti vojaškim akcijam, kot so na primer komunistične države, včasih pa tudi Francija, Belgija itd.
V krogih ZN vlada radi tega veliko zanimanje za potek o-bravnave v Haagu. Nič manj so na razpravi zainteresirani tudi v našem državnem tajništvu. Ako bi se namreč haaško sodišče postavilo na stališče naše administracije, bi nam bilo prihranjeno dosti milijonov do. larjev, ki jih sedaj moramo plačevati Združenim narodom do-
AMERICA’SaONLY, FIRE-BREWED* BEEm
MALI OGLASI
Lot naprodaj
60 x 122 lot naprodaj južno od Lake Shore Blvd., blizu E. 241. Blizu šole in cerkve. Kličite RE 1-7327.
datno k našemu članskemu prispevku, ki pa tudi ni majhen.
Naprodaj v Euclidu
21130 Lake Shore Blvd., 7-sobna zidana Colonial hiša, IV2 kopalnica, garaža za 2 kare. — Gradbenik HI 2-3020.
(99)
Mesnica
Prvič naprodaj; v severno-vzhodni okolici; oprema kot nova; prometa čez $80,000. Vpraša za $6,900.
EDW. J. ECKART KE 1-1440 Broker KE 2-8596
Soba in hrana
Išče se soba in hrana pri slovenski družini za 75 let starega moškega, ki je v pokoju. Bi plačal $ 75 mesečno. Kličite 944-6862. (100)
I PROMISE NOT TO PLAY WITH MATCHES
HELP PREVENT FOREST FIRES
Piano
posodimo zaslužnemu in vestnemu študentu. Plačate samo prevoz. Kličite Mr. Kennedy, MI 1-2528.	(102)
Naprodaj je hiša na 1377 E. 187 St. (blizu St. Clair), sedem sob, zadaj lep zaprt porč, lep lot in okolica. Prodaja lastnik. Kličite IV 6-2394, ali pridite si dom ogledat po 4. uri pop.	(100)
NAPRODAJ
1.	—Blizu East 222. ceste in cer-
kve sv. Kristine — bungalow, garaža, lep vrt. Cena zmerna.
2.	—Blizu East 185. ceste — 5 sob-
ni bungalow, jako čist. Cena znižana na $14,950.
3.	—Blizu East 185. ceste — hiša
7 sob v prav dobrem stanju. Garaža. Ctena $17,900. IMAMO' NOVE ZIDANE HIŠE, bungalow in dvodružinske, blizu transportacije.
John Knific Sr. Really
820 E. 185 St.
IV 1-9980
Naprodaj
Zimska okna, mreže in vrata z lesenim okvirjem in različnih velikosti na 18960 Newton Ave. IV 1-8559.	(11, 15, 17 maj)
Naprodaj
Sadike, paradižnike, paprike in različne cvetlice in med dobite pri Mrs. Perše, 28836 Char-don Rd. Tel.: WH 3-0921. Z vsakim nakupom brezplačno korenino dalije.
(17, 18, 24, 25 maj)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo IM.	IV 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZD^LOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE
DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE
PRODAJA!
Moške
poletne
OBLEKE
Od enega največjih ameriških izdelovalcev!

lik.. ■
2 za $45 ali
$
25
vsaka
•	Peri-in-nosi blago
•	Tropične tkanine
•	Dacron in rayon
•	Dacron in bombaž
Splošno znano je, da morajo biti lahke poletne obleke odlično krojene, da obdrže pravo obliko... Ta izdelovalec je posebno dobro sešil žepne poklopce, spodnji del suknjiča, ovratpik in rame, da bodo obleke vzdržale poletno vročino in vlago. Te obleke izgledajo lepše, so hladnejše, se manj mečkajo in se zopet hitro zgladijo
Pomislite...
Eleganten suknjič se enoredno zapenja na tri gumbe, ima dva notranja žepa, hlače z gubo ali brez, gladke barve ali v progastih in karirastih vzorcih. Raznovrstne tkanine v odtenkih modre, črne, olivne, rjave, sive barve. Mere običajne, kratke, dolge, 36 do 46. Vse to ... po fantastično nizki ceni!
Sprejemamo pismena in telefonična naročila ...
Kličite CHerry 1-3070
KLETNI OIVDELEK MOŠKIH OBLAČIL THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE VKLJUČNO SOUTHGATE
Pierre I’Ermite;
Žena z zaprtimi očmi
(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I■■■■■■■■■Bil
Ludovik ne vidi ničesar ... razen masivnega, četverokotnega, strogega, veličastnega hotela, ki dela s svojimi sivimi skalami skozi smrke vtis čokatega bitja, naslonjenega na goro, ki ljubi to goro, a ji ne zaupa..., vsled njenih presenečenj, njene nenadne in strašne togote.
V tem hipu napravi pot ob voglu velikega pečevja hiter ovinek in vodi po zelo strmem klancu ob majčkenem vodopadu.
Zdajci se Ludovik Hughe u-stavi... Tam, ob tem ovinku, ob tistem slapu, ki spušča od skale do skale svoj srebrni curek, sedi mladenka, ki zbira na kolenih velike bele osate, da napravi iz njih šopek.
To je ona! ... O, moj Bog ..., da!... ona je!...
Ludovik Hughe je položil obe roki na prsi, kot da bi zadržal utripe svojega srca ...
Ob ropotu kamenja, ki se je sprožilo pod Ludovikovimi nogami, je dekle dvignilo glavo ... Sedaj je pa ona vsa trda od iz-nenadenja ..., nekaj belih bo-diljk ji pade iz rok... Že se vzravna... z zavzetjem in grozo v očeh ...
“Vi... vi... tukaj?”
Mladenič se ni premaknil.
“Da ... jaz ... tukaj ...”
“In zakaj?”
“Me morete-li po tem vprašati?”
“A pač! ... Vprašam vas ...”
Na temačnem nebu se odraža prav cela podoba devojke ... mislil bi, da je gorska vila.
Ludovik Hughe jo motri. Skoraj bi sklenil roki pred prikaznijo...
Slednjič ji odigovori počasi, kajti besede se mu le s težavo dvigajo iz srca do ustnic:
“Sem tukaj, ker vas ljubim... ker ne morem več živeti brez vas!... Dokler vas nisem poznal, nisem obstojal.... Bil sem bebasti norec, ki ste ga poznali: — tisti, ki je metal svojo mladost vsem krvopijam montmartrskih noči..., tisti, ki je zasramoval celo bele lase svojega starega o-četa!... Vi ste mi odkrili ceno življenja, ker ste mi odkrili visoko ljubezen ... Moje življenje je ondi, kjer ste vi... Ostalo, vse ostalo na svetu zame ne obstoji več.”
Devojka posluša drhteča_____,
neizrekljivo pretresena. Kot bi ne bila ničesar slišala od odgovora, zakliče, sklepajoč roki:
“Čemu ste prišli prav do sem
CHICAGO. ILL
REAL ESTATE FOR SALE
BY TRANSFERRED OWNER 5 Room Brick Duplex — Tiled cab. kit. carptg. Drapes. 2 air-cond. 1% car gar. fenced yd. Close to everything. $13,300. 5123 West 64 Place. RE 5-6933.	(98)
CORNER BLDG. RANCH HOME near 87th — Ashland. Air-Cond. 2 bedrooms, 1% baths, 2 car garage, tiled basement, carpeting. Overhead sewers, close to everything. 50’ lot. PR 9-9473.	(98)
MORTON GROVE — Sacrifice 2 Bedrm. face brick ranch. 1% Blk. to Chgo. transp. Nr. school, church, stores. 60x138 lot. Owner. Best offer. 966-4674.	(98)
BUSINESS OPPORTUNITY
Want To Retire:
GROCERY - DELICATESSEN Varieties, School Supplies, etc. Long establd. Good money making business. | Steady trade. Sacrifice for $7,500 or will trade for real estate. Tel.: 521(0242.	(100)
11.\ \ vM
kalit veliki mir, ki ga je moja bit tako zelo potrebna ...?” “Čemu . ..? povedal sem pravkar! ... Toda razložil sem vam to pač bolje včeraj v tistem pismu, ki ga, žal, niste hoteli sprejeti.
“V kakšnem pismu?”
“Niste zavrnili snoči pisma?” “Nisem niti prejela niti zavrnila nikakega pisma.”
Ludovik Hughe sklene sedaj roki v znak zahvalnosti:
“Oh, kako sem srečen! ... Torej ni še ničesar izgubljenega, ker niste ničesar prejeli...”
“Na katero ime ste naslovili to pismo? ...”
“Odposlal sem ga vam po vodniku ...”
“Pa na katero ime? ...” sprašuje mladenka.
“A na kakšno, me hočete, da bi ga naslovil, če ne na vaše? ... Gospodična Marija Durand.”
“Ne imenujem se več Marija Durand.”
“Kako? Spremenili ste ime?” “Nisem spremenila imena .... Vzela sem le zopet svoje ...”
In ob teh besedah se devojka vzravna in zdi se, da postaja večja.
“Ne imenujete se Marija Durand?”
“To ime je bilo le zato. da mi je dopuščalo služiti si svoj kruh, ki sem ga pri vas tako pogosto močila s svojimi solzami. Ampak moje ime ..., moje edino ime. .. ime vsega časa in vseh mojih — je čisto drugo: imenujem se Rozalina pl. Cressy.” Ludovik Hughe se nasloni na skalo:
“Rozalina plemenita Cressy...? S tremi besedami...?”
“Da, s tremi besedami...” “Plemeniti ste?”
“Imam to veliko čast.”
“Potem sem pa izgubljen!... Vi me ne boste nikdar marali! Nikoli ne boste pri volji, da bi vzeli za moža sina kožarja iz Gobelinske ulice ..., nikoli da bi se imenovali gospa Ludovika Hughe!”
Znoj se mu blesti na čelu ..., oči zro neznanokam ..., nekako
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
LANSING — 5% RM FACE BRK. Home, Fiberglass awnings, alum, strms. Inlaid-Crptg. in foyer, front rm. and hall. Full bsmt. fully in-sul. lawn, shrubs in 1” chain link fence, Owner $22,500. GR 4-3239.
(99)
Moving ito Arizona — 6 ROOM HOUSE
2% baths. Recreation room. W-W crptg. in every rm. Gas heat. Brick garage. Patio. Blinds, drapes thru-out. Owner. BE 3-2919.	(99)
BY OWNER — 5 Yr. old. 5 Room brick Bungalow.
1% baths, Fim bsmt. Many extras. l1/^ car garage. Close to everything. $16,500. PR 9-3159.	(98)
BEVERLY — By owner — 3 Bdrm. Colonial, 2 air-cond. Separate diningroom, large livingroom w-w crptg. Side dr. garage. Conv. Xavier col. Bro. Rice and McAuley. Low 20’s. 2538 W. 115th St. PR 9-8348.
)102)
EVERGREEN PARK — OWNER TRANSFERRED
Top Loc. 3 bdrm. brick ranch. Paneled full bsmt. fenced yard. Nr. Churches, schools, college and CTA. Priced for immed. sale $29,900. — 10154 Clifton Pk. Ave. GA 3-0995.
(101(
NAPERVILLE AREA — 3 Bedroom ranch. Built-in breakfast bar. Base-menit, Garage, % acre. By owner. $16,900. Phone EL 5-3877.
(99-
bolestno režanje mu krči ustnice.
Rozalina ga dolgo motri....
Čuti vso resnost besed, ki jih bo spregovorila. A pustiti ne more takšne ljubezni v negoto-sti dvoma.,
“Čujte, gospod Hughe! ... Rekla sem vam že: bila sem neizmerno nesrečna pod vašo streho.”
“O, ta rečenica!”
“Izraža mojo misel...”
“Nesrečna.....? Ne po moji
krivdi! . ..”
“Ne, ne po vaši krivdi. In vas hranim v res hvaležnem spominu in .. .”
“In...?”
“In, če dovolite, v prijaznem čuvstvu.”
“Hvala! ... oh, ponovite še enkrat to besedo ... Rekli ste: čuvstvu ...?”
“Dejala sem: v prijaznem čuvstvu.”
“Tudi moj oče vas je imel rad.”
“Toda prestala sem takšne žalitve ... Doznala sem take grozne obdolžitve, da si ne morem misliti, kako bi opravičila te obdolžitve, če bi prišla k vam nazaj. Že slišim vzklikati vašo mater: ‘Saj so mi bili pravili! ... In kako prav je imela Melanija!...”
“Gospodična ..., dovolite!___
To je svečana minuta!.... Ne gre za mojo ubogo mater, ki je tako dostopna tujim vplivom!... Kar se tiče Melanije, ne obstoji več.”
“A za mene je tako zelo obstojala! ...”
‘Joj... Ko bi bil vedel!______
Pa tu gre za vas in zame. Verjemite mi, kadar človek sreča ljubezen na svoji poti..., veliko, globoko ljubezen, mora vedno paziti nanjo, kajti v enem živ-
' ¥' 'Wi: i7? V
mmmm ''
s**
psifl
i'^
'Ulm.
mm .t4
J d
p
J
I
H!
L
L«
LEPOTNA KRALJICA — Catherina Barnes, 23 let staro dekle, je potomka 11. rodu slavnega zakona virginijskega naseljenca Johna Rolfe s hčerjo indijanskega glavarja Pocahontas. Kraljevala bo nad proslavo 350-letnice prve tobakove žetve v koloniji Jamestown leta 1612.
Ijenju ne gre dvakrat mimo ... Nikoli ne boste ljubljeni na svetu tako kot vas ljubim jaz prostak, kožar...”
“To je čisto mogoče... A vi ste bogati... zelo bogati! ...”
“Vi pa plemeniti..., zelo plemeniti! ...”
“To sedaj nič več ne pomeni.” “Bogastvo odslej še manj! ... Bogastvo se izgubi v enem dnevu ..., v eni uri! ... Toda prednosti rase ne zavise od položaja na borzi. Vi ste najbolj ginljiv dokaz tega. Ali se spomnite? ... Jaz sem vas bil nekoliko spregledal ... Se li spominjate najinih srečanj na obrežju morja? Ljubil sem vas tedaj nesrečno, ljubil sem vas kot sobarico ... Prišel nisem semkaj po gospodično Rozalino pl. Cressy ampak po nesrečno Marijo Durand.”
“Te ni več!... Druga pa ne bo mogla nikdar zopet priti v hišo v Auteilu . ..., nikoli več gledati teh sovražnih zidov...” “Napravila si bova gnezdo drugje...”
“In gospa Hughe, kako je sedela na dan mojega odhoda med Melanijo in Celestinom .. Vse je bilo pripravljeno, da bi me obsodili ...,’ me kaznovali za tatico ..., kot še kaj hujšega ..., me vrgli brez usmiljenja na ulico, potem ko bi mi vzeli čast. In morala si poljubiti gospo Hughe ter jo nazvati ‘mamo’.. . Ne! ... Saj pač čutite ..., ne morem, ne bom mogla nikoli! ...”
“Uboga moja mamica! ... Nikar ji ne zamerite preveč .. . Ponavljam vam: Ali je to njena krivda? Je tako nemočna... tako razburljiva! .... Ob zavest pride v položaju, na katerega ni bila pripravljena.”
“Toda med tem, da ji odpustim — kar sem že storila — in med tem, da postanem njena hčerka, je cel prepad...”
Rozalina se približa mladeniču:
“Gospod Ludovik ..., vse spoštovanje rahločutnosti vašega srca ..., cenim vaš korak ... Toda res ne morem ..., ne morem!” In mu je ponudila roko ...
To pot pa je bil Ludovik tisti, ki je ni prijel, te ročice, kajti rad bi jo za zmeraj ..., a nudila se je le v slovo.
“Ali vas bom smel še obiskati?”
“Rajši ne ... Čemu? ... Da bi si prizadela oba še enkrat bolečine! ...”
“Kar mi tu odgavarjate, je zelo usodno!”
“Dobro vem ..., usodno je!” “Odrelcate mi dovoljenje, da živim ...”
In dvigne oči ter berači za vsaj malo usmiljenja.
Rozalina čuti, da bo omagala pred temi pogledi, ki ponižno prosijo ..., pred temi rokami, ki se tresejo ..., pred tem ubogim moškim obrazom, ki se krči tesnobe ...
Tedaj stori isto kot tamkaj v Rožah; zbeži proti hotelu, raztresajoč po poti srebrne osate, ki jih je bila natrgala.
Ludovik jo vidi odhajati..., postajati majhna stvarca ...
In ona je že davno izginila, ko še gleda za njo ..., upajoč vendarle ..., upajoč še vedno, da se bo vrnila mogoče nazaj, predraga ...
Toda Rozalina de Cressy se ni vrnila več ...
Enointrideseto poglavje
Sopihanje zadnjega vlaka, ki se je vračal iz Montenversa v smeri proti Chamonixju, je zopet malo spomnilo Ludovika na resničnost.
Kaj je značila sedaj resničnost zanj?... Eno samo bitje pride vpoštev ...
In to bitje ga odbija! Posih-mal mu postaja vse vseeno! Tovarna, delo, kupčija ..., družabno vrvenje ... Neumnost za tistega, ki ima srce prazno in čigar obstoj na svetu je odslej brez cilja. Celo nebo, ki ga je poklical na pomoč in kateremu je bil iskreno obljubil, nebo mu odgovarja naglo, rezko in končno z odklonitvijo, ki mu zapira pot..., vsako pot... Kaj sedaj?
Večer je ..., senca velikih vr-

V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA
Felix Surtza
ki se je preselil v večno življenje 17. maja 1947
O, prazen dom je, prazna hiša, ko Tebe več ni tu.
V nebesih Ti se zdaj raduje.š, a mi vsi iščemo miru.
Izprosi ram, da vsi nekoč se bomo radostno sešli in da v nebeškem raju bomo srečni skupaj bili!
Žalujoči ostali:
MARY SURTZ, soproga MAE DRAŠLER, hči LOUIS L. DRAŠLER, zet LOUIS, Jr., vnuk PHYLLIS, vnukinja
Cleveland, 17. maja 1962.


GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St_ 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
OB NESREČNEM ZIDU — Mamici sta prišli s svojimi malčki do konca ceste v Zah. Berlinu. Onstran zidu je,že komunistični Vzhodni Berlin. Napis na tabli pravi “Pozor! Zapuščate Zahod,ni ^sektor!”
hov se daljša preko skalovij. “Mer de Glace” (“Morje ledu”) postaja modro ... Spodaj se prižigajo luči, najprej v hotelu v
Montenversu, potem dalje......
dalje po kočah, ki so posejane proti chamonixijski dolini. (Dalje prihodnjič.)
The East Ohio Gas Company, Dept. AC-1 1717 East Ninth Street Cleveland 14, Ohio
I am interested in gas air conditioning. Please have your representative call on me.
My home is______years old. □ I am building.
Nam»_
Address.
Phone.

4
THE EAST OHIO GAS COMPANY
SVOJEVRSTEN HARMONIJ — Erik Munster kaže, svoje slikarske in glasbene zmožnosti pred pariško Opero. Ko pritisne na tipko harmonija, ki ga je }tja pripeljal, se pokaže na tabli, na katero kaže, določena barvna ploskev.