V SKRAJNI SILI BO TUDI RUSIJA POSEGLA VMES VOROŠILOVO SVARILO JE NAPRAVILO NA VLADE ZELO MOGOČEN VTIS Ruska politika je zaenkrat še najbolj jasna. — Nevarnost za Anglijo in Francijo. — Položaj se bo najbrž tako zaobrnil, da bo Rusija v kratkem času v vojni na dveh frontah. — Govorice o sporazumu med Francijo in Japonsko so bile uradno zanikane. — Rdeča armada se nagh> pripravlja na vojno. Konvencija butlegerjev v Halifaxu STIMSON OPOZARJA JAPONSKO Ameriški državni tajnik pravi, da je Japonska prekršila pogodbo, sklenjeno med devetimi silami. PREMOGOVNI BARONI ZA NIŽJE PLAČE Konference z unijami se bodo vršile v Springfield, 111. — Konkurenca s premogovniki v West Virginiji. Ch'cago, 111., 26. februarja. — Illinovški premogovni baroni so imeli tukaj .veliko zborovanje, na katerem so sklenili zahtevati od premoga rje v, naj se zadovolje s 40 odstotnim skrčenjem mezd. V torek s«» j<» vršila v Cliicagu konferenca med zastopniki raznih premogarskih organizacij in 11-radniki illinoiške državne delav-sket federacije. Prihodnji teden se bodo ta posvetovanja nadaljevala v Springfield, 111. Premogovni baroni hočejo delavcem mezde tako znižati, da jim bo mogoče konkurirati j> skebski-mi premogovniki v West Virginiji in Kentucky. Iz premogarjev luaVjo napraviti pravcarte kulije. niti na misel jim pa ne pride, da bi znižali cene premogu. i | - I BOJI MED KITAJCI IN JAPONCI Ko so se hoteli Japonci ZNAČILNO ZBOROVANJE SE VRŠI ZA ZAPRTIMI VRATI HALIFAX, N. S., 24. februarja. — Danes se je začela tukaj konvencija butlegarjev, ki so dospeli izkrcati v inozemski na-t sem iz Združenih držav. Navzoči so tudi zastopni-selbini, jih je začela ki-j ki raznih družb, ki izdelujejo oziroma prodajajo tajska artilerija obstre- pivo, žganje in vino. Posvetovali se bodo kakšnih sredstev naj se poslužijo, da bodo čimbolje izvedli svoje "plemenite eksperimente". Konvencija bo trajala več dni. 1 je vati. Sanghaj, Kitajska, 25. febr. — Ko so se hotele danes japonske eate izkrcati v inozemski naselbini. so jih pozdravili Kitajei s topovskimi streli. Istočasno je kitajski župan Šapnliaja. \Yu Teh •Sen, vložil pri ameriškem preno-ralnein konzulu oster protest, ker se j;ipunčko vojaštvo trajno poslužuje inozemske naselbine. »Japonci so izkrcali tam že dosti svojega vojaštva, topov, krojnih pušk in dru«re«?a vojnega materi-jala. Župan je nadalje nasvetoval inozemcem, naj se umaknejo iz one inpstne četrti, katero so zasedli Japonci, češ. da ne prevzame nobene odgovornosti za njihovo lastnino in za njihovo -življenje. Kitajska artilerija je obstreljevala danes oni del pristanišča, v kat erem se nahaja japonski konzulat. Izstrelki so razdejali več pomolov. N^daljni boji so se vršili včeraj pri Cen j u in Lunča železniških postajah. V akeiji so bila japonska in ki- WASHINGTON. D. C, 24. februarja. — Za svarilom ruskega vojnega komisarja generala Vo-rošilova, da naj bo armada pet milijonov vojakov pripravljena za boj, tiči bojazen, da bo Rusija v kratkem času v vojni na dveh frontah. * Kot domnevajo diplomati, ima Japonska v svojem načrtu zavzeli severni (ruski) del otoka Sa-halina, sibirska pomorska pristanišča in mogoče celo pokrajino ob reki Amur. Odvisno je samo od generalnega štaba, da določi, kdaj je primeren čas da udari. Ravno tako tudi sovjetska vlada javno dolži velesile, da komaj čakajo, da udarijo na sovjetsko republiko. In katera priložnost bi jim bila bolj dobrodošla, kot da bi se Rusija bojevala pet tisoč milj daleč v Aziji? > Skrivnosto zagrinjalo odeva zadržanje treh velikih evropskih držav, ki imajo velike interese na Dalj nem Iztoku, to so Anglija, Francija in Rusija. Zlasti se opaža, da Anglija in Francija zelo plaho obravnavata položaj v Aziji, četudi je Japonska proti Kitajski kršila vsa mednarodna prava, Rusija pa je ves čas skoro popolnoma molčala. Kaj je za francoskim in angleškim stališčem, se Washington, D. C., 24. febr. — Državni tajnik Stimson je skrbno sestavil izjavo, s katero je pojasnil stališče Amerike napram Kitajski in Japonski. Rekel je, da se Amerika zavzemo za politiko odprtih vrat na Kitajskem ter da ne bo priznala nobenih koncesij, katere bodo Kitajski s silo odvzete. Stimson pravi, da noče nastopati kot razs-^dnik med Kitajsko in Japonsko, obenem pa dostavlja. da se pod nobenim poprojem ne strinja s sedanjo situacijo, ki je v direktnem nasprotju z obveznostmi. ki določene v pogodbi, sklenjeni med devetimi silami. Xadalje pravi Stimson. da sta pojrola. sklenjena med devetimi silami. in pa wa-Jiingtonska pogodba. ki določa. koliko bojnih ladij naj ima kaka država, medsebojno odvisni ter druga drugo izpolnjujeta. Iz note se ila spoznati, da so, Zdrnžene države naklonjeni Kitajski ter da so pripravljene po-. inagati pri • organiziranju močne more samo domnevati. Govorice o sporazumu Z in Združene Kitajske. Japonsko, so bile uradno zanikane. Bolj pa je razumljivo stališče Rusije. Do skrajne meje se boji, da bi bila napadena. Kot izgleda, se želi Rusija za vsako ceno izogniti vojni. V prihodnjiK dveh ali. treh letih bo priprav-licna. Njen petletni načrt bo do tedaj izvršen. Potem bo mogla hraniti svoje prebivalstvo in oskrbovati veliko prmado z živili in municijo. Do tedaj Sodo njene finance tudi boljše urejene. Zanesljiva notranja poročila naznanjajo, da so sovjetski uradniki zelo razburjeni zaradi Japonskega napada na Kitajsko, dasi na zunaj kažejo največjo brezbrižnost. Celo časopisi zelo brezbrižno pišejo o vojni, kakor ne bi Rusije prav nič brigalo I oda pod odejo brezbrižnosti se rdeča armada naglo pripravlja za vojno; municijske tovarne delajo noč in dan. Rusi še niso pozabili, da je leta 1 904 Japonska najprej udarila in šele pozneje napovedala.vojno. Ruska mornarica je bila pred Port Arthurjem potopljena dva dni prej, predno je Japonska napovedala vojno. Rusi se tudi spominjajo, da je Japonska leta I 9 1 8 vrgla v Mandžurijo 60,000 vojakov pod pretvezo, da reši nekaj bataljonov češke vojske, ki so bili vs led ruske revolucije osamljeni. In vzelo je pet let, predno je Japonska odpoklicala svojo vojsko iz Sibirije. Japonska poželjivo gleda na vzhodno-sibirske planjave, ki so rodovitne, poleg tega pa vsebuje zemlja neizmerne zaklade zlata, olja, bakra, svinca, magnezija in raznih drugih kovin in v taki množini, da bi s to posestjo bila Japonska nepremagljiva, bodisi na suhem ali na morju. PADANJE ROJSTEV V NEW JERSEY POL MILJONA PISEM IZ MT. VERNONA ŠVEDSKI PRINC SE JE POROČIL Švedski princ Lennart se je odpovedal kraljevskim Častem. — Poročil bo navadno meščanko. London, Anglija, 24. februarja. Pahnjen iz naročja svoje kraljevske družine vsled ljubezni ilo n;i-vadne meščanke j«* šv.ed&ki prim; Lennart pripeljal s seboj svojo iz-voljenko v London, kjer jo bo poročil. Pripeljala sta se na Victoria postajo v tuje m^sto. katerega prej še nista videla. Nobenega zastoj nika švedskega poslaništva ni bilo. da ju sprejme, temveč samo dva uslužbenca hotela. Fotografi so ju skušali fotojjra firati. toda 20 let stara Karin Ni>»-s wand t je skrila svoj obraz iu» prsi svojega zaročenca. Tako sta i»e odpeljala v najboljši hotel, -kjer je da Utega dne stanovala slovita ameriška filmska igralka GJoria Sw\viisort. -L I Trenton, K. J., 24. februarja Zdravniški državni department nih znamk, naznanja, da so rojstva otrok letu 1031 zaostala za za leti m 1930 V celi državi je ijilo rojenih «4.0.10 leta 1931. ali 4150 manj kot Washington, D. C., J 4. febr. — Oddelek za izdajanje poštnin znamk ceni. da je bilo v ponde-Ijek. 22. februarja, ko je eela dežela obhajala dvestoletnico Wash-1 ingtonovega rojstva, v Mt. Vernon. Va.. kjer je Washington pre-; živel večino svojega življenja, prodanih nad pol miljona pošt- tajska letala. Japonci so se mora i i slednjič umakniti. ZLATO JE PADLO V MORJE leta 1930. 'GLAS NARODA" — Liat slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga I DIJAKI ZA ZENITEV ZA DENAR Eugene, Ore., 24. februarja. — Uorko je bilo okoli oregonskega vseučilišča. tod i dijaki se niso nagnili k ljubezni. Na vprašanje, kako "dekle" bi poročili, je !M> odstotkov dijakov odgovorilo, da bi poročili žensko, staro HO let. ako bi imela milijon dolarjev. lllizu toliko odstotkov dijakov je odgovorilo, da bi se poročili za denar, ljubezen pa se lahko obesi na kol. KANADSKO PREBIVALSTVO RASTE Ottawa, Ontario, Canada, 24. februarja. — Po zadnjem štetju v Canadi. ki se je vršilo lansko leto. ima Canada 10.374,196 prebivalcev v primeri z 8.788.483 leta 1921. Prebivalstvo je v desetih letih ntfrastlo za 1.585.713 prebivalcev ali 18.04 odstotkov. Prine Edward otoki. Xova Scotia in severozapadne države so nazadovale v prebi vab»t vu. druge države pa so napredovale. t Cherbourg, Francija, 24. febr. j P-arn i k lierengaria je pripeljal iz New York a 40 sodov zlata. Pri razkladanju se je železna vrv utrgala in v morje je padlo šest sodov. En sod se je razbil in zlato se je streslo v morje. Potapljači so dvignili pet sodov. zdaj pa še iščejo o-talo raz-strešeno zlato. Parnik lierengaria je vozil zlati tovor v vrednosti 24 milijonov dolarjev in je bil namenjen za Francosko državno banko v Parizu. * — Knrini ne ugaja v Londonu. — je rekel prine nnjenima dvema tetama in stricu, ki so skupno ž njima prišli v IjondfMi. "DAIDO" NOVO IME MANDŽURIJE _- Mukden, Mandžurija, 24. febr. Nova mandžurs&i država, katero so postavili pristaši Japonske, se bo imenovala I)aido. kar pomeni "Velika zvezda". To ime je določil odbor za neodvisnost Mandžu-' rie. Daido bo ustavna demokratična država s poslansko zbornico. Vsako leto bo narod volil svo-j jega predsednika. Glavno mesto| bi* Cangčun. (Poročila zadnjega tedna so na-j znanila. da bo ime nove države Ankuo. dežela miru, in da bo prej-(šnji kitajski cesar Ilenry Pu-yi imenovan za celo življenje za via-1 I da rja t<* države. — Op. nred.). j SMRT SLAVNE OPERNE PEVKE Johanna Gadski je bila slavna pevka Wagner-1 jevih oper. — Izgubila ugled vsled patriotizma. I Ponesrečila z avtomobilom. Berlin, Nemčija, 24. februarja. Slavna operna pevka. Johanna (Jadski. katere sloves je zatonil vsled njenega nemškega patriotizma tekom svetovne vojne, je u-mrla vsled poškodb, ki jih je dobila pri avtomobilski nesreči. Avtomobil, katerega je vodila Mrs. (Jeraldine Bangs iz Xe\v Yorka. se je zadel v voz poulične železnice. Tri druge osebe, ki so bile v avtomobilu, so bile ranjene. Mrs. Jiangs je bila takoj po nesreči operirana in zdravniki pravijo. da je tudi njeno življenje v nevarnsti. Mož gospe Gadski. kapitan Jlans Tauseher in njena hči gospa OharloWe liusch nista bila nevarno poškodovana. Gadski je prišla v Xew York na povabilo AValterja Damroseha leta 18I>5 brez ka>kega evropskega priznanja, toda v kratkem času je 'postala primadona na Metropolitan operi v Xew Yorku. Pozneje je bila stavljeni kot najboljša pevka Wagnerjevih oper. Vojni oblaki pa so zasenčili njeno karijercv ker je bil njen mož obdolžen. tla je skuša) razstreliti Welland kanal. Bil je sicer oproščen. toda njena zvezda je zato-nila. Dasi ravno se vrše vsa posvetovanja za zaprtimi vrati, so vendarle prodrle nekatere podrobnosti v javnost. Tako .se je napronier izvedelo, da so ameriški butlegarji veliki patriot je ter da se pri svojem poslu ne poslužujejo ameriških ladij. .Skoro vse butlegarske ladje so namreč tujezemskega izvora. Washin gt onsk i prodajalci žganja so konvencijo brzojavno pozdravili. Xeki tihotapec je poslal sledečo brzojavko : — Po zatrdilu admirala Iiillar-da. ki brani ameriško obal proti tihotapcem je ob atlantiški obali 18<» večjih in manjših ladij, ki že več let uspešno bombardirajo o-bal s polnimi steklenicami impor-tiranega žganja. Najhujše tozadevno obstreljevanje se vrši pri Xantueket. Delegat je. ki so nastanjeni v hotelih J-fOrd Nelson in Xova Scotia. so zborovali pozno v noč. nakar je bila konvencija odgodena do jutrišnjega dne. METULJI OKUŠAJO __SKOZI NOGE Minneapolis, Minn., 23. febr. — Al meda Anderson, ki je ravnokar dovršila Minnesota vseučilišče, je po daljšem opazovanju dognala, da imajo metulji svoj okus v nogah. Kot pravi Miss Anderson, je okus v nogah metuljev tako zelo občutljiv, da j«* IGOO-krat večji kot pa pri ljudeh. "MRTVI" SE JE ŠEL ZAHVALIT Attica, Ind., 24. februarja. — Xathan llardesty je obiskal nekatere svoje prijatelje, da se jim o-1 sebno zahvali za vence, ki so mu jih poslali, ko so lanskega poletja pomotoma izvedeli, da je umrl. ŽENSKE BODO VLADALE MESTO Aurora, 111., 24. februarja. — 20. februarja bodo ženske prevzele mestno upravo. Za en dan bo ženska župan, načelnik policije, poveljnik gasilcev in urednik listov. Ženske bodo vodile vse trgovine. bodo vodiie promet po u-licah in vozile poulične železnice. To idejo je sprožila trgovska zbornica za prestopno leto. SMRTNA KOSA. V Little Falls je umrla včeraj Mrs. Gertrude Susman. svakinja tamošnjega uglednega rojaka Mr. FVanka Masleta. Pokojnica je bila zelo priljubljena in obče spoštovana v naselbini. Sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. i Princ Lennart časnikarskim poročevalcem ni hotel povedati, ka-ko obsežen je razdor ined njegovim očetom princem Viljemom in starim očetom, kraljem Gustavom. Prinčev oče ne l>o prišel k poroki in takoj nato bosta poznana-na pod imenom Bernadotte. Nastanila se bosta na otoku sredi liodenskega jezera, ki spada pod Švico, daleč od svoje, domovine. Princ pravi, da je svojo nevesto spoznal leta 1925. — Bila je majhna deklica, bta-ra let, — je rekfl princ. —• Spočetka mi zanjo ni bilo mar, prožneje, pa sem jo videl v povsem v drugi luči in leta 1927 sem sklenil, da jo poročim. — Imela sva toliko zaprek in izgledalo je, kot da ta trenutek ne bo nikdar prišel. Toda napravil sem svoj sklep. Medtem je tudi moj oče napravil svoj sklep hi ker se ne moreva poročiti na Švedskem brez kraljevega dovoljenja. sva prišla tu-sem. — Moja mati. ruska velika-kne« ginja Marija, ki se sedaj nahaja v Ameriki, razume. Po ženitovanj-skem »potovanju bova najbrže šla v Ameriko. Mati princa Lennarta bo prišla iz Amerike okoli 3. marca, da bo navzoča pri poroki j Londonu, rs m i ■ I MIHIH III II II I ilJJ Največji slovenski dnevnik v Združenih druvah Veti* za rac leto ... $6.00 IS O Za pol leta.....$3.00 9 Za Hew York celo leto - $7.00 8 Zm inozemstvo celo leto $7.00 Jj L— J TELEFON: CHelsea 3—3878_ KO. 46, — ŠTEV. 46. GLAS NARODA S ! List slovenskih delavcev v Ameriki. I ts.ooorWc«. J __Entercd^Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, K. Y.t under Ad of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—387» NEW YORK, THURSDAY, FBBBUA&Y 25, 1932. — ČETRTEK, Ig. FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX — UTNTK XXXX. mmmm HEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 25, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI TV (hii smo poslali v Ljubljano 51. jjožiljatev za Dom fclepib. Tvorijo jo prispevki rojakov: Mary Jerman, ., Los Angeles, Cul. .. $ 1.0U Nabrano na svatbi Mr. & Mrs. T. Kokalj, New York. N. Y. $12.00 E. Ketz, l\ I)., Bayou, Tex..............................$ j.oo Michael Chok. K. 1, Middlebranck, O...................$ 1.00 l\Irs. Mary Stajic h. 135 \V. 101 St., New York. X. Y.....$ 1.00 Mrs. Mildred Jevieh, liox 24fi, Calumet. Minn...........$ .50 John Kramar, 1?. F. 1).. 1. Eldred, Pa......................................$ 30 Joseph Kebe, Lirennsburg. Pa....................................................$10 00 Skupaj . . . $27.00 Zaradi slabih razmer in splošne depresije smo v zadnjem času opustili agitacijo za prepotrebni Dom slepih. Nasi ljudje zamorejo hiti .srečni, če imajo za najpo trebnejše — za lirano, obleko in društva — zato bi ne bilo umetno, pozivati jih, naj kaj darujejo v kak drug namen, pa naj bo namen še tako blag. Trdno smo pa prepVieani, da se bodo razmere v doslednem času izboljšale, in tedaj bomo agitacijo ob novi 1 i, Ce pa zamore kdo navzlic depresiji t>oslati kak dar, naj ga pošlje. Vsak št« tako majhen prispevek bo s hvaležnostjo sprejet. Dopisi, Selo Moste pri Ljubljani. Dodatno k mojemu poročilu glede Doma slepili v Ljubljani, ki je bilo objavljeno v tilas Naroda 15. januarja t. 1. podam danes račun o Ameriškem fondu. Ameriški fond, ki je naložen v Mestni hranilnici ljubljanski kot najbolj varnem hranilnic nem zavodu bi znašal danes ... .-Din. 561,935.41 Odštevsi prispevek za nakup zemljišča Din 125.000.00. Prispevek za kole-ke za kupno pogodbo Din 2.555.00. Za bančne stroške Din 15.41. Skupaj . . . Din. 127,570.41 SRAMOTNA IGRA Precl senatnim odln rom za sodnijske zadeve se je odigral prejšnji teden sramoten prizor. Člani odbora so bili prisiljeni poslušati sramotenja, ki jih je napeti 1 neki bivši kaznenee proti uglednemu sodniku, katerega je imenoval predsednik Hoover za člana najvišjega zveznega sodišča. Leta 1924 se je mora J v New Vorku zagovarjati pred porotnim sodiščem William H. Anderson, superintendent Antisalonske Lige. Zagovarjati se je moral zaradi ponarejevanja in sleparije. Spoznan je bil krivim po tretjem redu. Anderson, ki se je ponosno nazival carja proliibici- ki je preganjal vse, kateri niso trobili v njegov rog, Anderson, ki je znal ustrahovati skoro vsakega narod-nega zastopnika, je bil pri tisti priliki poslan v ječo. Vsi trezno misleči državljani so se globoko oddahnili, misleč, da bo možak utihnil za vedno. Toda Audersonu ni mogoče tako zlepa zavezati jezika. i O11 se še vedno smafra za preganjanega nedolžnega ti oveka in je prepričan, da je postal žrtev politične za-rote. Duška svoji jezi si dajeta tem, da vlači po blatu imena uglednih mož, ki niso ničesar drugega storiti kot svojo dolžnost. Ko je imenoval predsednik Hoovei za člana najvišjega zveznega sodišča obče spoštovanega newyorske-ga sodnika Benjamina X. Carodoza, je zaslutil Ander-* >u ugodno priliko, da ga osramoti in napade. Proti leuiu imeuovuuju je odločno nastopil in zahte M naj bo za*ttšaii pred tozadevnim senatnim odborom Kazen Anderson a ni nihče ugovarjal imenovanju. In v čem so obstajali njegovi očitki f Kekcl je ,oHtične zarote, katero so skovali tedanji govemer Alfred E. Smith. Sedanji z remii atarfatoc Jiobert Wagner in menda tudi Hodnik Cardozo. Senatorje je skušal prepričati, da so ga lgioeje po nedolžnem spravili v ječo. Č lani senatnega odbora se seveda niso menili za ta 1 natolcevanja, ampak so soglasno odobrili imenovanje. f v Preostane v lira- nilniei št«...... Din. 4;i4,:iG5.00 Polletni račun, ki izkazuje ta preostanek se nahaja v rokah g. Benedika. upravitelja (J las Naroda. ki ga bo gotovo rad vsakemu interesentu pokazal. Kačuua o tukajšnjem fondu nimam. sicer pa tudi ne bi bil natančen, ker ne moremo podedovano hišo > na Zaloški cesti pr«*d letom lf»:l5 prodati, to pa radi tega ne, ker iuiajo nekatere osebe vknjiženo služnost stanovanja po stari eeni dO leta 1935. Iver nam je ban dr. Marušič ba-novinsko pomoč obljubil, je upanje, da se bo po dolgih letih le enkrat dosegel zaželjeni cilj, za katerega so ameriški Slovenci v toliki meri prispevali. (Xa Sv. Treh Kraljev dan je u-mrla v Št. \'idu nad Ljubljano v 77. letu svoje starosti po kratki mučni bolezni gospodična Ivanka JSakser, sestra Mr. Frank Sakser-ja. liil jt> to hud udarec za Mr. Sakserja. ki je v svoji bolezni privezan na posteljo in se ni mogel udeležiti pogreba. Da je bila poRojlia splošno priljubljena, pokazal jo njen pogreb. Poleg* domačinov, ki sn bili v velikem številu, videl sem tndi v sprevodu več (Ljubljančanov in drugih. Bila je na pogrebu gospodična Mara Benedik, nečakinja Mr. Bene- KNJIGE VODNIKOVE D R U 2 B E za letos so razprodane ZA DRUGO LETO IZDA PA DRUŽBA ZOPET ŠTIRI KNJIGE in sicer — VODNIKOVO PRATIKO za leto 1933, DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO KNJIGO. — Članarina stane samo SI__ in kdor nam torej pošlje $1.— do konca marca 1932 bo prejel te knjige iz starega kraja, kakor hitro bodo gotove. GJLAS NARODA' 216 West 18th St., New York, N. Y. Slovencev, ki se vedno veselega in dobrodušnega Načeta sjvomi-njajo. lina pa tudi v Clevelandu, Ohio, sorodnike. Naj vsi v miru počivajo! Mrs. lvosie Ciosar seje te dni vrnila iz Amerike, kjer je prisostvovala novi maši, ki jo je pel njen pastork g. Ciril CJo^ar. Ker je z ozirom na to, da je njena sestra v Vojniku opasiio zbolela, je prehitro opotovala. nisem prišel ž lijo v Ljubljani v stik. Včeraj me je poselil Mr. Leopold »škerl iz Viča pri LjnbFjani, ki je stanoval v Pittsburghu. Pa. 11a Madison Ave. X. S. Pozdravlja vse svoje ta mošnje prijatelje, vendar se pa v kratkem ne vrne, ker je zaprosil za podaljšanje svojega potnega lista. Rojak Frigi. ki ima na Glincah dobro gostilno, je zdrav, čil in vesel in pozdravlja prijatelje v Brooklvnu. -N. V. Istotako pozdravlja moj sosed Erbežnik. ki je skoro vso Ameriko prebrodil, vse tem sem pa šel ob določeni ponočni uri na križ pota, kamor se je pripeljal nek t črni mož z lizo, ter tebi nič ineni nič. mi izročil "začarano' rešeto. To rešeto se pa rabi takole: Kjerkoli se vrši kaka zabava. ko ie ga koli kluba. postaviti je treba rešoto* v primerno bližino. kot bi hotel vse fotografirati. Po par minutah se vsa ta zabava navidezno vrši v rešet u. Vse .-»• lahko nemoteno opazuje in tudi seveda vse čuje. Ko je pa stvar končana, pa vse. kar je nebodiga-treba — ostane v rešet 11. To se potem nese domov, ter se lahko kar v celoti pošlje v časopis. Prihodnjič Vam nekaj teh -tvari tudi pošljem na ogled. Ako ne bodo predebele, jih lahko natisnete. V slučaju pa. da so preveč obširne, jih pa pošljite nazaj v s vrh o prerešetan ja. Ker je vsega tega-krivo rešeto. naj bo tudi od govorno. Vaše Rešeto. Ambridgc, Pa. Le malo kdaj se čita v listu Glas Naroda kak dopis iz naše naselbine, akoravno je tu priiično število Slovencev. Oglasim -e \>aj jaz vsako leto enkrat. Ne velja skoraj popisovati delavskih razmer, .ker mislim da so. ne samo v Ameriki, ampak po celem svetu pod ničlo. Toliko da se giblje. Da bi kdo dobil delo. še ni za misliti. Govori se dosti po svetu o bolezni namreč influenci in gripi. Tudi ta ne prizanaša naši naselbini in se skoraj povsod več ali manj oglasi. Mladina -je pa uadle-govaira dosti pa od "dobrcev" (measleis). Kakor vse ki železnici največji naval, je pripetil nenavaden «lo{rotlek. Xeki moški je ponudil lopi minili ženski sedež. Ona je otl presenečenja omedlela. Kajti v new-vorški podili i«'n i železnici i»e po-niljajo moški ženskam secležcv. Ko se _>e zavedla, se mu j«1 lepo zahvalila. Tedaj je pu on od presenečenja omedelel. Kajti uewyorske lepotice nimajo navade, da bi moškemu zahvalile za kako uslugo. * Rojak je hil zelo bolan, toda zdravnik mu je obljubil, da ho po osmih mesecih spravil na no-jre. kar se je tudi v resnici zjro-dilo. IVxzueje je pripovedoval svojim prijateljem: — Ja. doiktar je pa res držal besedo. Se prej nejro v osmih mrse-eili m«* je spravil na nope. S»*daj že hodim. Voziti st> uamreč ne morem. ker seui moral protlati avtomobil. da sem mogel porivndi raeun. ki mi «ra je zdra\iiik poslal. * V st.iuoraujt' arat>rišk<*^a iiuiuo-ri>ta Marka Twaina so neko«' vlomili. Mark Twain je naslednji dan obesil pred vrata de-k o /. napisom : "Vsem bodočim vlomilcem! V>c srebrno jedilno orodje sem danes zamenjal < pločevinastim. Xii.jile-te «ra v desnem predalu jedilne o-mare v bližini koša. v katerem spijo črne in bele mačke. (*e po-trebnujete koš. položite mačke na preprogo na desno, a narahlo, da se ne prebude. Tudi jaz imam rahlo spanje in vas prosim, da me ne zbudite. Tozadevno boste našli gumaste čevlje v veži v bližini stojala za dežnike. Prosim, zaprite vrata dobro. Xe prenesem prepiha. * — Kaj. ttfk se upaš priti v šolo. lieuiuit in nepočesaiiTakoj strni poberi domov, umazanec! — je pognal učitelj malega lenuha. Prihodujego dno -m> prišli v šolo skoraj vsi u cene i — umazani in uepočesuui. * Francoskemu igralen in dramatiku Sachi (»uitrvju *se je med ne-ko'predstavo pripetila majhna nerodnost. Eden izmed soigralcev hi se moral za kulisami ustreliti — a samokres se ni hotel sprožiti. Z i-man je čakal <2uitrv na strel. Ko je vedel, da ne bo nič. je be-edilo svoje vloge malo izpremenil. — Pravil-a je šla svojo p<»t. Nesrečnež se je obesil. V istem hipu je počilo. Ne da bi trenil z očmi. je celo leto velja Ust ss Ameriko*Za New York sa oek> leto f7.0C in Kanado ............46.00 Za pol leta---------------$3 5i ia pol leta ------------------$3.00 I Za lnosemstvo sa celo leto___.f7.0t četrt leta ...........................^$1.50 1 Za pol leta __________________________$3.51 _______Subscription Yearly $0.00.__ Advertisement on Agreement. •Qias Naroda" lahaja vsalfl dan lzrzemAl nedelj In praanlkov. i>opi»i bres podpisa In osebnosti se ne ptlobčujejo. Oenar naj se bla-eovoU pcilij atl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo da ss nam tudi prejftnje blvalliče nasnard. da hitreje najdemo naslovnika. »LAS NAMODA ', 21S W. ISttk Stnet, New Yerk. N X. Telephone: CHelsea 3—3878 GLAS M ABO DA' NEW YORK, THURSDAY, FEB RUARY 25, ISM TUB LARGEST SLOVENE DAILY to V. m 1 R OMAN RUSKEGA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE A N E T Kouriio je Konstantin zaključil pogovor: "Midva sva si prav blizu, vendar i»a ju meri nama brezno, ki «»;a ne morem pit uio-stil i. — J>«»jee je plesal pi> valrjoeem morju in ob-lil dremajoče sadovnjake z liiiglajoeo svetloba. Arija na je moleala, Konstant i? ov«> srce pa je prevzela trpka bolest. "Odpusti!" je zatrepetal slabotni ^las na njegovo uho. "Bilo je i^rdo od mene, ne bom več." In Konstantin je zopet našel oni pohlevni, slabotni glasek, ki ga je n jegovo uho samo enkrat slišalo, takrat, ko > bi-la Arij ana prvio v njegovem objemu. 22 Arijana oprezna vzdržnost, ki jo je bila do sedaj ohranila, je izginila spričo prisrčnosti njunega sedanjega življenja. Zdaj je tikala prijatelja, ki jo je opomnil, do bi bilo vikanje tu v resnici neumestno. V Kon-Mtantinovem naročju je bila nežna in strastna ljubica, celo nekoliko pretkana in preburna v svojih božanjih. V kljub temu pa je on čutil, da se ni v 110-iranjosti prav nič izpremenila. Bila je še vedno zasmehljiva. sarkastična in tako svobodomiselna. da se je včasih spozabila do popolne brezsranmosti Že sama misel, da je morda vendar ljubezen, kar jo veže s Konstantinom. je izzvala v njej otročji, izzivalen zasmeh. Zato je bila posebno hvaležna svojemu ljubčku, ki je znal tako dovršeno izpopol-niti njeno življenje na način, ki je utešil čutnost, ne da bi zmešal glavo in srce. Vedar pa je imela v prvem tednu njunega bivanja na morskem nabrežju toliko^ne-žnočutja, da ni omenjala svojih prejšnjih doživljajev. Vse, kar je govorila o ljubezni, je bilo zgolj splošno razglabljanje. Te pre-trezne modrosti iz njenih otroških ust soj bile v tako očitnem nasprotju z njeno osemnajst letno mladostjo, da se Konstantin ni mogel prečuditi. In tako je med resnimi pogovori in blaženo oi>ojiiostjo prišel dan desetega juiii-ja. ko bi morala biti Arijana že doma! Nekoč je pač omeni hi, da mora odpotovati domov, ker jo veže neki dogovor, ki se ga mora točno držati. Ni pa hotela nič uatanč-, VILI . Dva dni po tem večeru je prispela ob času obeda brzojavka. Konstantin jo je odprl in jo podal Arijam. Bil je nujno pozvan v Moskvo. Brez obotavljanja, in ne da bi Arijano vprašal — to je una dobro opazila — je telegrafično naročil kupe za naslednji dan. Arijana ni i/pregovorila besede obžalovanja in zvečer je bila prav tako vesela in zgovorna kakor običajno. i Naslednjega dne sta se poslovila od hišice ob morju in bosonoge Tartarke. ki je -napolnila njun avtomobil s cvetjem; zve-| čer sta stopila v moskovski ekspresni vlak i in jk» šestintridesetih urah sta bila v Mo-l>kvi. Konstantin je pregovoril Arijano, naj ostane spričo ločitve še en clau pri njeni, iii tako sta šla v njegov hotel. _____ j val, v vodstvu katoliške cerkve. V vprašanju pravic jugoslovenskih katoličanov v Julijski Krajini so cerkvene vrhovne obasti v Rimu popolnoma popustile, samo da bt si ohranile gotove privilegije za cerkveno hierarhijo, ki jih v ostalem fašizem v praksi niti ne priznava. . j Vodstvo katoliške cerkve je odstopilo od najosnovnejših pravic katoliškega naroda. V lateranskem sporazumu iz 1. 1929 med Vatikanom in italijansko fašistično vlado niso niti omenjene pravice slovenskega jezika v Julijski Krajini. — Kljub temu pa je Vatikan dotlej še vsaj kolikor toliko upošteval in ščitil slovenski jezik v cerkvi. Po podpisu tako zvanega drugega sporazuma iz 1. 1931 pa je stopil Vatikan popolnoma v službo fašistične politike in italijanizacije slovanske manjšine v Julijski Benečiji. Najznačilnejši dogodek tega pre-okreta je tragedija goriškega nadškofa dr. Sedeja, ki je postal prva žrtev te nave vatikanske politike. Na ozemlju, ki ga je Italija odcepila od i ugoslovenske narodne celote, je pet škofij, in sicer y Trstu, Porečju, Reki, Zadru in Gorici. Na tem ozemlju je nad dve tretjini prebivalstva slovanske naHvhio-sti in tvori to prebivalstvo kompaktno celoto. Goriški nadškof je bil zaradi tega vedno Slovenec, kar «e je razumelo samo po sebi. Prav tako so bili Slovenci odnosno Hrvati na ostalih škofijskih stolicah. Ko je prišlo to ozemlje pod Italijo, je Vatikan dopustil, da so te škofije, razen goriške prevzeli Italijani, tako da je jugoslovenska narodna manjšina kljub svoji dejanski večini imela samo enega škofa, ki pa je storil vse, da bi ohranil svojim vernikom materinski jezik vsaj v cerkvi. Pri tem je računal na podporo vodstva katoliške cerkve v Rimu, pri čemer pa se je grenko pre varil. Že leta in leta so fašistični krogi zahtevali. izšel dekret s katerim bo defirtitiv-no imenovan za goriškega nadškofa. V primeru sploh ni mogoče predvideti dalekosežnosti take rešitve vprašanja nasledstva pokojnega dr. Sedeja, ki bo imela globok in nepopisen vpliv na doslej tako verno slovensko ljudstvo v Julijski Krajini in izven nje. Že doslej je bilo zaradi postopanja Vatikana silno omajano zaupanje v prav.čnost vodstva katoliške cerkve, imenovanje Sirottija za goriškega nadškofa pa bo izpodkopalo še zadnji ostanek tega zaupanja do Vatikana, in sicer tem bolj ker je znano, da n. pr. na Južnem Tirolskem. kjer sta dve škofiji, upravlja eno Nemec, dasiravno je nemška narodna manjšina na južnem Tirolskem neprimerno manjša in bolj raztresena kakor pa kompaktna ijugoslovenska narodna manjšina v Julijski Krajini. naj cerkev prisili nadškofa dr. Se- j deja, da poda ostavko. Dr. Sedej je! kljub vsem naporom ostal na svojem mestu do 1. 1931, ko je postal j pritisk nevzdržen. Vatikanski kro-j gi so se takrat odločili, da za vsa-' ko ceno prisilijo dr. Sedoja k odstopu. Poslali so v Gorico apostolskega1 vizitatorja, kapucinskega profesor- i i a, ki je neprestano pritiskal na dr. Sedeja, naj se umakne. Dr. Sedej se je branil in je pristal šele takrat, ko mu je vatikanski od-' poslanec dal zagotovilo, da bo prišel za naslednika dr. Sedeja človek, ki bo enako pravičen tudi napram siovenskim in hrvatskim | vernikom. Po tej njegovi izjavi se i je Vatikanu nad vse mudfio, da je imenoval za "začasnega" naslednika največjega neprijatelja vsega, kar je jugoslovensko, msgr. Si-rottia. Te imenovanje pomeni udarec v obraz vsem jugoslovenskim katoličanom v Italiji in izven nje in predstavlja strašno provokaci-jo, k-i bo silno omajala zaupanje v relativno pravičnost Vatikana. Si-rotti je znan slovanofob, ki ne zna niti besedice slovenskega jezika, ki j ga govori večina njegovih vernikov. Pa ne samo to, Sirotti celo mrzi iz dna svoje fašistične duše vse, kar je slovansko in je to dokazal žs kot prefekt katoliškega konvikta, kjer je gojencem najstrožje prepovedal tudi v privatnem občevanju rabo slovenskega jezika. Komaj je Sirotti zasedel Sedejevo stolico, je is pričel izvajati fašistični program raznarodovanja slovenski katoliške cesrkVe v Julijski Krajini. Odpustil je v trumah slovenske dihovnike, ki so -še o- stali izza prejšnjega fašističnega režima. Prav v vseh cerkavh je uvedel samo italijansko bogoslužje in med drugim odpusta tudi v^e slovenske sluge, ki jih je nastavil pri goriški nadšfcofiji pokojni dr. Sedej. Imenovanje Sirottija za naslednika dr. Sedeja je izzvalo u-pravičeno ogorčenje in razburjenje slovanske katoliške manjšine i n vseh slovanskih katoličanov na svetu. Kakor pa izvemo, Sirotti ne bo ostal samo začasni naslednik dr. Sedeja, marveč bo že te dni Letos v maju ali v začetku junija bodo na Slovaškem otvarili jamo Domenico, eno največjih in najveličastnejših podzemnih vot -lin na svetu. Jama leži kakšnih 10 km od Plešivca in je lahko dostopna. Dolga je 4000 m in sestoji iz niza labirintov in hodnikov ter veUkih dvoran. Kapniki so fantastičnih oblik ter tvorijo koprene, slapove, saje in fantastične večje skupine. Največja posebnost jame pa so koralni griči in velikanske vodne rože, ki rasejo v zaporedjih jezerih. Jama je znanstveno raziskana. V jaim popravljajo zdaj pota ter napeljujejo električno razsvetljavo. Do maja bodo dela tako dovršena. da se bo mogoče skozi jamo po potoku voziti s čolnički. — Domenico je pred leti čisto slučajno odkil oddelek finančnih organov, ki je zasledoval neke tihotapce na meji. Dela za ureditev jame financira klub češkoslovaških turistov, ki je vrel jamo tudi v zakup. ( 4 nejšega povedati, dasi .je Konstantina silila radovednost, da bi o tem kaj .več zvedel, posebno ker je mislil, da ve o njej vse. Odgovarjala nni je nejasno in namenoma dvoumno, kakor da gre za neki east ni dolg, ki ga mora poravnati. Iz nekih namigovanj je sklepal, da gre tudi za denarna vprašanja. Če je začel o tem govoriti, je postala zamišljena in nervozna in ga končno prosila, naj ji ne omenja te mučne zadeve. Umolknil je, toda čutil je, da se skriva za tem nekaj resnega, in dal bi bil ne vem kaj. da bi razkril to tesnobo skrivnost. Nekega večera je na hotelski terasi v Jalti vnovič, izjavila, da se morata ločiti, zdaj pa prav zares. "Ti boš 'zopet zablodil v širni svet in iskal novih doživljajev, jaz pa bom v jeseni nadaljevala svoje vseučiliške študijo v Moskvi. Po prvem semestru pojdeyi v tujino. v London ali Pariz/* 4 * Tedaj se tam dribiva." je vzkliknil Konstantin vzradoščen, "videla boš, kako lepo si bova tam uredila življenje!" "Nikoli več te ne bom videla/' je rekla mimo in ravnodušno. "Čemu tudiPogrete radosti niso nič prida. Krasne dneve sva preživljala in pri tem naj ostane. — In vrhu tega," je pristavila z dražeštnim smehljajem, "sem imela nezaslišano srečo, da se vendar nisem zaljubila vate, dasi je bila nevarnost velika, ker ti si v resnici nevaren! Ali bi hotel, da bi bilo drugače? Ali bi hotel, da bi trpela zaradi tvoje odsotnosti.'" "Da." je rekel preprosto, 44hotel bi." i Dobro, toda jaz ne! Imam še vso mla- Konstantin se je bal poslovilnih ur. Čakalo ga je dolgo potovanje, ker so ga poklicali v New York po težavnih poslih. V drugih časih bi bil z veseljem sprejel t;iko poslanstvo. ki bi ga rešilo brezfbodoriiostne tragedije njegovega doživljaja. Zakaj, če imaš še tako dražestno ljubico, končno jo moraš vendar zapustiti. Usoda sama je prinesla rešitev in prišla Konstantinu na pomoč, ker sam od sebe bi se bil ležko odločil za slovo. Arijana mu je darovala najlepše cvetje svoje mladosti in svojega duha; zakaj bi ji zameril pretirano odkritosrčnost, ki je pri ženskah tako redka Ali naj ji bo zato hud, ker ga ni Ijitbila tako sentimentalno, kakor ga je ljubilo toliko drugih žensk Ali je bil zares lak » nespameten. da je obžaloval, ker se ni zjokala ob slovesu ? In vendar je bil ta uasladnik v zadnjih mah njunega razmerja v nemir nem nastroju, kar si ni samo priznal, ampak se tega celo veselil. Tudi se ji* temu občutku pridružil nemir zaradi pričakovanja, kaj se bo neki zgodilo, kakor pri živali, ki se boji udarcev. Čutil je, da je šibkejši in ranljiv. i NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. dost pred sabo in ne bi je hotela tebi žrtvovati. Hitro me boš pozabil; tako dekletce, kakor mi praviš, pač ne šteje pri tebi kdo-vekaj, ali ne? Hvala Bogu, da se je med nama vse tako izteklo, kakor sva se dogovorila. Pač ne 'bova začela nove igre, ki bi se ne prilegala ne tebi ne meni. Priznaj, da sem nesposobna igrati vlogo sladkoginjene ljubice. Ne, ne, čez nekaj dni se poslovi- | Konstantin je opazoval Arijano m prevzemal ga je silen nemir. Njena veselost in njen ravnodušni glas sta ga globoko užali- Še dolgo sta se tako dražila. Smehljajoč se in navidezno ravnodušno je vsakdo izmed njiju iskal šibko mesto pri nasprotniku, da mu za piči vanje zastrupljeno pu-ščieo. Kdor ju je opazoval, bi bil rekel, da si dva zaljubljenca govorita sladke besede! Knjigarna "Glas Naroda" • S' i 0102000253480001004802005390019102 M/Kr Onpt • 193~« Tb# American Tobacco (Jo. ^^KSK^l > "Vztrajam pri Lucky Strike" "Nic se ne da primerjali z mikrofonom, da se pokaže g'as v pravi barvi. Zato vztrajam pri LUCKY STRIKE — cigareti, o kateri vem, da je mila mojemu grlu. Gotovo ste dosegli veselo novost z vašim novim Cellophanskim zavojem, ki se da tako lahko odpreti." « "It's toasted" Zaščito Vašega Grla—proti dražljajem—proti kašlju fa Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svet S' .\RAY S AJ1 E S'A LUCKY S7RIKF—(■ " minul z iisjlttl'.'imi plesnimi otkf\tri ne ti cfit, in VTiltrt XT un LcU, Jsojcga Jj'ta'nj4 napo: t Jot anjs f>ji!j>tc';o intii".n;t uviiit, 1 fjk tmtk, ichttk in icl-n/j 1 e'c 1 [teko N B C. ow>C->4. _ ________0 Varšavski list Dennik objavlja) dalji članek pod naslov "Težka j usoda katoliške slovenske narodne manjšine v Italiji", v katerem j ostro kritizira postopanje Vatika- j na, ki se je v zadnjem času postavil popolnoma v službo fašizma in tudi s svoje strani pospešuje raznarodovanje jugoslovenske na -; rodne manjšine. List piše med drugim: K ii|"-ffi | Iz Julijske Krajine prihajajo neprestano nove vesti o preganjanju naših slovanskih bratov. Svet ve. s kakim orožjem so italijanski na- j cijonalistieni imperijalisti po vojni | kljub vsem svečanim obljubam z višjega mesta zatiravaii avtohot-j ni element na tem ozemlju. Italijanskim nacionalistom ni bilo no- J beno sredstvo preslabo in prepodlo,' da je ne bi izkoristili proti Jugo-Elovenom v Julijski Krajini. Fa- j šizem je uničil vse narodne pridobitve j ugoslovenske manjšine, od šole pa do gospodarskih organiza- i cij. Povsod Je izgnal slovenski je-! sik in se ni ustrašil niti požigov I in pokol j ev. Zapori so prepolni in! vse, kar čuti slovensko, mora iti na! otoke smrti. Nasilno se poitalijan-! čujejo slovenska Imena in neobo- j roženo prebivalstvo je izpostavlje- ! no najstrašnejšemu terorju. Kdor ne more zatajiti svoje slovanske I narodnosti, dobi sramotno kroglo v hrbet. Fašizem je storil vse, kar si je le mogoče izmisliti. Nad slovensko Julijsko Krajino* vlada danes tišina grobov. Kljub Italijanskemu videzu pa živi na tem ozemlju Se vedno vseskozi slovanski duh, ki ne bo nikdar izginil, kajti jugoslovanski narod v Julij-: ski Benečiji Mvl daje in veruje v j lepšo bodočnost. Slovenski Je7ik, ki bo ga izgnali iz tole, uradov in' a ploh iz javnega življenja, se jej naposled zatekel v cerkve, toda fa- j tizem se tudi pred cerkvijo ni u- j •tavil. Pri tem svojem peklenskem načrtu p* je naJel fašizem pod-! poro in sodelovanje tam, kjer Je) katoliški jugoslovanski narod v Ju- j lijaki Krajini to najmanj prič a ko-, VATIKAN V SLUŽBI FAŠIZMA NOVA PODZEMNA JAMA NA SLOVAŠKEM •DAILY te V. S. 1 I lih ,.1,11, K'Slf/'VllfinillH III V\W/*HllimimilllllttfM r/Milil il I III , I .'j»M I 'MllIIIIIIIl/VW.SUIII>.imilllirl.A.\ fMllillllllllllllt!A.\ t A1111111<<11111< iiwl ..........n...................................................................................................................... ..................... . _____________= Tukaj Me našli knjigo katera vas bo zanimala ] t\ "i .. .li,,.;:IUKMI/S|.1lll.l, ml AW/MIIHII llllllli ^hVr/MllllllllllllMIIVSU/^illllllllllllllllWMr/Mllllllllll.xl.lll^M />MI . ! Hill 11111^.1 /Allllil IIII11 III I Al l««JI IIII III.....................................m........ I juillliuiilillil«a> I Al IKUUUUUU^ • ..................... . -...............................................S MOLITVENIH ' j SVETA tntA v platno m_____Ji v Hno usnje fti_______.1.301 * najfinejše asnje m LM v najfinejše usnje trda .............—................lJi! 8KKMI ZA DUŠO ▼ platno ve«. ___________.90 v fino usnje ves ..........Ij4,| v najfinejše asnje vez ljfi I KAJ S KI GLASOVI v p lamo »e*. ..„.. „........sel v usnje ves.................1.20 v fino usnje vez. ______1.50 v najfinejše usnje vež. 1.60 kvišku srca V uniUrano usnje vez. jf v usnje vez.............. .se v fino usnje vez.........I.— v najfinejše usnje vez. L20 v najfinejše usnje trda vez ...................................:i.S0; v bel celluloid vez. -......1JM j Nfc.Hr.8A NAS BOM v ponarejeno V..!...............1__ v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ..................„............„ .1.86 MARIJA VAltlfINJA fino vez ............................1.20 v fino u-mje .................1.50 v najf.nejše usnje trda •vez .....................................1.601 Hrvatski molitveniki: t tjrba julm iHi. fina rr*.............1.— ' Slava Kocii. ji mir ljudem, fina vez 1.30 ■ najfinejša viz .........................1.61» Zvoačer nehr*ki. v f»lsitiH> ...................Ml' fina ve* ...................................I,—. I Vhtu«, naj fin«-j %-e* ...................1.60 Angleški molitveniki: (mi mladino) Child's I'raierbook: v kirvfiHt<> pliiiuHv vezano .....30 j v belo k«*«t rezano ..............„1.10 lome XVilo Me ......„......................30' rim, vezano ......'.........'.....;............33 J Key of 11 pair u: fiuo vezano .........„....................,.33 v iitfiije voaa-uii ................._.....„7fl * u-Jtrnejwe usnje vezauo ........1.30 (ZA (iDKASLEr Key of Heaveu; v eeluid vezaso ........................1.30 j v f^lohl najfinejši vez ............1.50 j t flag usnje veunu ................1 .50 ! Catholic Pocket Manual: v fino usuje vezano ............„.1.38 i Ave Marla: v fitni usnje vezano ..........-~1.40' POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ...........S__t Aogleško-slov. 1» »lov. ancl. slovar JO Amerika in Amerikami (Trunk) Angeljoka služba ali nauk kako M naj strele k »v. »aH .................to, iSoj nalezljivim boleznim ..................»! Cerkniško. j*-zrro ...........................„L20| Domači iUiuoztlravnlk broširano .1.38 | Domači rdravnlk po Knaipu: l>rii£lnioii .............................l.SS j Domači vrt ..................................! Govedoreja .....................................„1.50 i Gospodinjstvo ................................1.201 Hitri mrmrar ....................................73! Jugoslavija 1. zvezek 1.50 zvezek. 1 -J mioplč ............1.80 Klela rstvo (Skslicky) .................... Kratka srbska gramatika .................30 Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov „.....„................34 Ksko se postane državljan Z. D. .35 Kake s* postane ameriški državljan .15 Knjiga • dostojnem vedenju .........50 KaMčna Kačunica ....................„.. .75 liberalizem .....................„................„50 Ljubavna in •fiubllna pisma 3-........35 Uslerija In eneriija ...............-_____1JG Mhdt leta dr. JE v.- Kfrlm .7» Mladeničem. 'TC >■■»■■......»; .>.........AO u. z v. ................... (Oka aknpsj centov) Mlekarstvo ................................... Ncthii muh MU tolmač ...............1.40 Nasveti sa httd dom...............i— Najboljša akt. k^hiilm, SOS str. lepo vez. fKaUnfirttl"............ NsmMIm kres utttetia: 1 del ...........................................„80 - i del ....................................JSŠ Kissfks U«ve«wkl slovar ...............2H Največji vimalk Ijubavnih tu O jate keton_________________________A0 FdWaiemtra, tsdo ves. __________ a MM • i ____________K K.:, ■ . i Pravo in revolucija (Pitasde) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ru- Are« Uejallsau ________________1^0 j Radio, osnovni pojmi iz RadU tehnike, vezano .......................3.— Uroši rit uo ....................................1.75 , Ra+unar v kronski in dinarski veljavi __________________________________75 Hsrai slov. Italijanski in itsli- jantiki-slovenski slovar ............AS ; Kotni spisovnib vsakovrstnih l»i*m -......................-.............JO I Solirfwijf ......................•.....................„J»0 Stike iz živalstvu, trdo voaana ..„.„„90 Slovenska narodna mladina (yl»!4e»t 453 k!runi) ................1.50 Spretna kuharica, irdu rezana ....1.49 Sveto Pismo stare iu nove zaveze, U-|ki tril«i vfUM ........................3.— Sodno »ino .......................................40 Sadje v eospodinjsti u ..................„75 ; Spolna nevarnost ..............................35 ' I člieiiik aiiKtrškega jezika t rilo rez.................................... 1.50 luošimiio ..................................1.25 l ena knjiga iu berilo laškega jezika ........:.....................................6o i l\od v filozofijo < Veber) 1.5(1 Veliki slovenski spisovnik^ zbirka fiiseni, listin in vlog za zasebnike in trjrovce ................1.35 ! Veliki vsevedei ...................................80 j Vuseilna knjižica .............................. Zbirka ilomnrih zdravil ...................60 Zdrtvikia zelišča ................................40 /el hi iilevel, slovar uaravnega zdravilstva .................................1-30 Zgodovina 1'nietnosti pri Sloien- cih. IIrv uliti in Srbih ............1.IHI Zdravje mladi ue ................................1.35 Zdravje iu bolezen v domači liiši. 'J zvezka ...................................1.30 Zgodoviua Srbov. Hrvatovln Slo-v en cev (Melik) II. zvezek .....................................M) Pi-urokova'ne karte .....................— POVESTI in ROMANI Amerika, povsod dobro, doma ' najbolje .................................;.....63 Agitator (Kersnik) t>ros. ................SO i Andrej Hofer ......................................30: Beneška vedezevalka .........................35 j Belgrajski biser .................................35] Ileli mecesen ...................................j10 j Bele noci. mali jntiak .....................„.G01 nalkansko Ttirska vojska ..............80 j Ualkansiiift iwj^ia, m slikami .........35 j Boj in zmaga, povest .........................30 Blagajna Velikega vojvodo .............60 Belfegor .........................................80 j Boy, (roman) ....................................65 i Burska vojska ...................................40 Beatin dnevnik ...................................60' Božično darovi .............................J3! Hot ja pot na Bledu ...........................30 Božja pot na &marai gori .................30 Cankar: lMtja .............................................30 Kako se som jaz likal l Alešovee i 1. z-ezek .....................60 Kako sem se jaz likal (Alešovec) II. zv.........................60 Kako sem se jaz likal < A lesove«-( III. zrezek .............CO Korejska brata, iwnst Iz aUijuiKtv v Koreji .......................................30 Krni* ob ve t a ....................................30 lunečki puut (še»n»a) .....................„.60 Kuhinja pri kraljici gosji nožici ..30 Kaj se je 3Iarkaru sanjalo .............35 Kozaki ..'..............................................60 Križev pot -patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmisKI dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................90 1. z v. Pesmi: Ode iu c-legije; Sonet je; Kemanee. balade in legende; Tolmač (Levstik .......70 5. 7v. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................70 ■Trdo vezano ............................1.— Ljubljanske slike. Hišni lasUiik, Trjjo»eef Kupeijvkl stražnik. Uradnik, Jezični il;Ator, (Jostil-ulčar. Kteiietulje, Nntskarca, I »ulioru i k, It«l..............................". ..60 I jO v na ženo (rotnaal .......................80 Lucifer ..............................................1.— Marjet iea ....................:........................50 Materina žrtev ....................................-70 Moj« žirijenje .....................................75 Mali Lord ........................................80 Miljouar brez denarja....................73 Marori. krščanski deček iz Liba- noua ...........................................35 3Iladih zanikernežov !astni živo- topis ...........................................75 Mlinarjev Janez .............................. Musoliiio ................................................40 Mrtvi Gostač ......................................35 Mali Klatež ........................................70 Mesija .................................................50 Malenkosti (Ivan Albrecbt) ..........35 Mladim sreeui. Zbirka i>oTe*ti za KloviMiska mladino ...........-.......L......33 Misterlja. roman .......................... 1.— Na različnih polili ...........................40 Notarjev nos, liuuiureska ...................35 Narod, ki izmira ................................40 Naša vas. II.-del. 9 povesti___________M Nova Erotika, trdo vez ..................701 Naša iela, trda vez ......................—"0 broširana ....................................50 Na ludijakih olokih ............................^0 Na«ii ljudje............................................40 Nekaj iz ruske zgodovina..................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje lu ijtrabolL1 7. bojnih jKibodov bivše- gn slorensket^a |-----JS5 Pariški zlatar ------------------------13 Prihajač. i»ovest ............................-60 »ož igalee.............................................. Povesti, ltenml v prozi (Baudelaire> trdo vezano ........................——L— Po strani klobuk -----------------------------50 Plat zvona....................................—-48 Pri stricu ........................................-S8 Prst boiji ---------------------------------------80 Patria, povest iz irske junafike dobe ..........:______________________________-80 |»rva ljubezen ..................................-50 Po gorah in dol mah .........................80 'PelllM^issvca___________________________„80 Poslednji Mehikanec ________________________.80 Pravljice H. Majar --------------------------38 "Prčdtriani, Prešern In drsd svet- fdid v tramolonn________________SS ' Prigodbe čebeiiee Msje, trda vea L— Ptice selivke, trda ves__________________^75 Pred nevihto -------------------------------33 Tepetnlki _______________________________________JO ftaMM Hoca ___________________J3t •Pirhi __________________________________________88 Povodenj __________________________________________80 Praški jodek ......................................J85 Pritepa Vitrsoskegm {hvifji •.......«88 Pravljico in pripovedke (RoBntnfc) 1. zvezek ---------—....___........48 2. rvssek____________________.40 Prvk med Mjaad-----------------------80 Premjaajs IwiUamklk srisJsMr- Rekbl^erw Rdeča in bela vrtnica, povest _______JO Roman zadnjega cesarja Habs- buržana ......................................LH Rdeča megla ...............................„....70 Rdeča kokarda :„.„_______________________L33 Servant Diavolo. vez. 1.80 Slovenski šaljivec ___________________________48 Slovenski Robinzon, trd. vez. .............73 Sueški invalid ______________________________33 Sveta Genovefa....................................J8 Soince in sence ...................................05 Skrivnost najdeake ............................JI5 -Skozi širno Indijo .......................90 Sanjska knjiga, uiala ........................60 Sanjska knjiga, velika .................90 Sanjska knjiga. (Arstoks) .........14W Spomini Jugoslovmiskega dobro- voljca. 1914—1918 ......................1.33 Sredozimci. trd. vez.......................60 bros...............................................40 Stranote vojne .....................................50 Štiri smrti. 4. zv.................................35 Smrt pred hiš« ..................................65 Stanley v Afriki ...............................50 Spomin znanega potovalca ............1.50 Stritarjeva Antlio!ogija. Uroš .........80 Sisto Šesto, i invest iz Ai>ru«-«»r .........30 Siu medvedjega lovca. Potopisni roman .................................................30 Študent naj bo, V. zv.....................33 Sveta Notburga ..................................33 Spisje. uiale jnivrstl .............................35 Stezosledec.............................................30 Šopek Samot arke ..............................33 Sveta noč . .......................................30 Svetlobe in jence ..............................1.30 Slike (Meško) ...................................60 Spake, humoreska, irda vez.............SH) SHAKESPEAROVA DELA: Marhbet, trdo vez. ..............................90 broširano ......................................70 Otlielo .....................................................70 Sen Kresne noči ..............................70 Skrivnost najdenkc...........................50 Splošna Knjižnica: št. 1. (Ivan Alhre<-lit* Kanjeua gruda, izvirna iiorest, 101 str., {»riširauo....................................35 tit. 1. (Kudo Murnik) Na Bledu, izvirna i m vest. 181 str.. broS. J50 Št, 3. (Iran llozjuan) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ...................................35 št. 4. (Cvetko Oolarv ..Poletne klasje, Izliraue i>esini, 184 str., brošrrauo ..................-..................^>0 Št. 5. (Fran Mllehiski) Gospod Fridoiin Žolna in njegove drnii žina, ve^elomodn? črtiee 1., 72 strani, broširano .........................25 Št. G. (Novaki Ljnobsnmaost „...30 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila I'tva. 111 strani, broš.................35 Št. Akt itn-. 113 .......................75 Štev. P. (Univ. prof. dr. Franc Weber, i Problemi sodobne filozofije, ."147 strani, bros.............70 Št. 10. (Ivan Albreht>. ..Andrej Teraoue. relljefna karikatura Iu minulosti. 55 str., bros.........,'JTi St. 11. (Pavel Oolla* Peterčkove poslednje sanje, božična povest Št. 12. (Izr. Kari . EngllB» Denar na rwliiu-gospiidariiki sj»ls. fneHo veni I dr. All.in Ogris. 2*JC str., hros............................................^80 Št. 12. (Fran M Urinski t Mogočni prMau, uaruiinn |>ravtji1 str., broš. „'...........„38 Št. 10. IV. M. (iaršiu) Nsdežda Nikolajevna. ruuiuu. i«>slovenil U. Žuii. 112 str., broš. ....................30 Št. 11. (I»r. Kari LuslLš> Denar, na rodiio-gos| n«larski spis. pošlo-venil dr. Albin Ogris, ^Hi str., broš. ________________________________... ....____g§ Št. 15. Edmond in Jnles de Gon- court. Rencv Mauj«erin _______________..40 Št. 16. (Janka j^aiMoet Življenje, pesmi. 112 str., l.roš. __________________45 Št. 17. (Prosjier Marimeel Vetrne «la$e v vlesh, iwvest, prerel Mir-Ko Pretnar, 80 stra......................30 Št. IS. fJarosl. Vrcbllekj) Oporoka-1 ukovškega grajičaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Brailač, 47 strani, broširano _________________________________.35 Sr. 10. (Gerhart Haut>tman) Pa-topljeni zvon. dram. bajka v petih . dejanjtb. poslovenil Anton Fantek. 194 strani, broš. .............JO Št. 20- Unl. Zeyer) Gsmpnči in K—rnrasaki. japonski roman, iz eešttne prerel drl Fran Bradač. 154 strani, bros. ..................„.45 Št. 21. (Frllolin Žolua) Dvanajst krsfknfnilh agodbie. IL, 73 str. broš. __________________________________18 St. 22. (Toistoj \ Kreutzerjeva sonata M Št. 23. fSopbokies) Antipone, talca igra, poslov. C. Golar, 00 str. broolrsno ....... ..............."..........30 St. 24. (E. L. llnlwer) Poslednji dnevi Pimptjev. I. del. S35 str.. broS. ___________________________________________,J0 St. 25. ranti^Jl dati H F—pi Js ^fit. 28. (L Andrejev) Ct* ««^ dff, poslov. Josip Vldmsr, 82 str. brofi. —..........................—„...35 št. 27. (Fran Erjavec) Drtapo ♦ seteost hi problemi skrbstva sa brezposelne, 80 str„ broš. ............33 Št. 29. Tarzan sin s»ie..................JI Tarzan sin opk, trdo vez....lJB0 Št. 31. Reka raks ____________________________25 Št. 32. Živcu ________________________.35 št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto. poslov. An t. Dokler, 123 strani, broS. ..................50 Št. 36. (K.saver Mesko) Listki, 144 strani _____________________________________65 Št. 37. Desisče živali ....................30 .Št- 38. Tarzan In svet.............L— Štev. 39. U Bobeme ..................J»0 Št. 47. Histerij duše .................„1.— štev. 48. Tarzanove živali .............00 Štev. 49. Tarzanov sin. trd vez ....1.20 št. 50. Suita De Graje ................1.50 Št. 5L Slov, balade in romance.....80 Št. 54. V metezu ..........................1.— Št. 55. Namišljeni bolnik .................50 št. 5ti. To in onkraj Sotle.................30 Št. 57. Tarzane v a mladost, t nI vez .......................................-........1-30 ŠL 5K. Glad i Hauisum .................:90 Št. 51». (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega dema, L del....................1.— Št. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. det .................1.— št. (»1. (Golari Bratje in sestre.....75 Št. O"-'. Idi jot, I. del (I)ostojevki .90 Št. 02. Idi jot, II del .......................90 Št. 04. Idi jot. III. del .....................90 Št. a*.. Idi Jot, IV. del .....................00 Vsi 4 deli ............................... 3.33 šr. (X>. Kamela, skozi ubo sivan-ke. veseloigra ...................................45 Sloveuski pisatelji n. zv.: Potresna povest. .Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica. Črtice ..................................................2.54 Tigrovi zobje ...................................1.— Tik za fronto .....................................70 TaHč. (Bevki, trd. vez......................73 Tri . indijanske povesti ......................30 Tunel, soc. roman ............................1.20 Trenutki oddiha ...............................-50 Turki pred Dunajem .......................-30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .....65 Tri rože ................................................80 Tisoč in ena noč: I. zvezek .................................1.30 II. zvezek.................................1.40 III. zvezek..................................1.50 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 Tisoč in ena noe (Kai*e) vez. mala Izdaja ........................L— V kmnpUib inkvizicije ..................1.30 V robstvu (ilatičič) ..................—1.35 V gorskem zakotju ............................35 V okiopnjaku okrog sveta: 1. del ---------------------------------------JO 2. del .........-...............................J8 OBA SKUPAJ .............-.............1.00 Veliki inkvizitor .........................—L— Veni (Waldovai, bro3.....................35 Vojska na Balkanu, s slikami .........35 Vrumr. (Rabludranath Tagorei, trdo vezano .75 broširano ......................................88 Volk ^»okoenik in drage povesti .l,— trdo vezano.......„.„..„.....„„......tl J5 \1snjega repstica. roman. 2 lrajgi 1.58 Vojni, mir ali poganstvo, 1- zv......35 V pustir je Sla, III. zv. ..................„35 Valentin Vodnika izbrani spisi —JO Vodnik svojemu narodu —..........JS Vodnikova prallka L 1927 ______________58 Vsdnikova pratikm 1. 1838................M Vodniki in preporoki -----------------M Zmlsel smrti ------------------------.88 Zadnje dnevi nesrečnega kralja ......J8I Za kruhom, povest ......-------------------33 Zadnja krni Tka vojaka ------------.73 ZfH^jrt pioida. vez. ________________„„70 Zgodovina • nevidnem človeku -------85 Zmaj iz Besne------------------------------- Življenje slov. trpina. Izbrani spisi Alešovec, 3. sv. skupaj ----------.L54 Zlatokopi ...„-----------------------------—21 Ženini naše Koprnele---------------------45 Zlata vas —...............—--------------—51 Zmote in konec gdč. Pavle---------„43 ^BBjlllMIPM Zbirka narodnih pripovedk: I. del _____________________________M II. del -----------------------------41 Znamenje štirih (Doyle) --------------JI Zgodovinsko anekdote ....:_______________31 Z ognjem in mečem .......................3.-- Zločin in kasen: I. In II. zvezek ....-----------Izrezana .—.'...........„.„—..........L2: vezana .......... .......................:J8I Zgodbe zdravnika Btnralks------ Zlati pentar________________M ZBIRKA SLOVENSKIH *POVESTI t iv. Vajnomir ali paganeivo „..__„3; 2. sv. Mods beezdno ..............JSI 3.sv. Vsssle• povesti_____ ,„,.„„ Ji 4. sv. Povesti te slike--81 g.av. fttu8in| naj W — Naft-vsakdanji krah —.......................,J| SPISI ZA MLADINO (Gu\NGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ............................................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. ]*>-^esti ...........................................^ 5. zv. t rilo vezano. Vinski brat .........50 G. zv. trdo vezano. Vsebuje lo ikj- vt*s,i .................................................JO IGRE Beneški trgovec, Igrokaz v 5. dejanj .60 C.vran de Bergcrac. HeriCna komedija v petih dejanjih. Trdo ve-z«uo.................................................i.7o Edela, drama v 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. dej........................75 Lokalna železniea, ;s. dej..................50 Marta, Semenj v Itieluuondu, 4. dejanja ...............................................30 Ob vojski. IgroVaz v Štirih slikah .....30 Tončkove sajue na Miklavšev večer. Mladinska l^ra s i>etjem v 3. dejanjih ........................................60 R. U. R. Drama v dejanjih s predigro, (Čai>ek), vez..................45 Revizor, 5. dejanj, trcia vezana .......75 Veronika Deseniška, trda vez ........1.50 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ...........................................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .............60 5. zv. Po 13 letih. 4. dejanja ...........60 j Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ....................................60 13. snopič. VestSika, Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30 14. snopie. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ............JO 15. snopie. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ..............................30 20. snopič. Sv. «Just; Ljubezen Marijinega o*roka ...........................30 PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide .......................80 broširano .......................................80 Azazel, trdo vez................t................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob. trda vez ...........^40 Kragulje k i (Utva) ..............................65 trdo vezano ...................................80 Moje obzorje, (Gangl) ...................1.33 Narcis (Gruden«, broš......................80 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slntne (Albrehti, broš. ..,„............SO Pohorske poti (Glaser), broš............30 Oton Zupančič: - Sto ugank.........................—..........-50 Vijolica. Pesmi za mladost ............60 Zvončki. Zbirka i>esnij za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog, pravljice, trda vez ..........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (PavtiCt Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po ........JO IO zvezkov skupaj ......................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) JO NOVE PESMI S SPREMLJEVANJKM KLAVIRJA Album slov. narodnih i>esiul /Prelovecj ................................JO Šest "a rodnih iiesuii (Prelovcci JO MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamih : L zvezek....................................Ti 11. svezek ..............................—„.75 Pomladanski odmevi. II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1— Orlovske himne (Vodoplveci ........1.30 , 10 aMitdh In mešanih sborov — fAdamič) -----------------------------.45 MOŠKI ZBOR " Trije moški zbori (PavCiči — izdala Glasbena Matica ..........40 i Narodna nagrobniea (Pavčič) ........35 i Gorski odmevi (Laharcar 2. zv......45 . DVOGLASNO: ( Naši himni ....................................„.„J0 HS&ANI ZBORI: Pisal—h n, IL «v. (Lekarnar) .. .45 ; Trije silil s I shed lzdaU Glasbe-an Matiea .08 1 BAZNE PESMI S SPREMLJEVA-» NJEM: I Dsmevini. (Foester) ...„....................40 Izdala Glasbena Matica Gerske cvetlice (Labaruar) četvero in petero rasnih glasov ........45 Jaz U rad rudečih rož. mofkl zbor t s bariton soiom in priredbo za [ dvospev.....—............................Jf) ■ V p^petničui noči (Sattner), kan-tatnta aa soli, sber in orfeOster * Urisla Glasbena Hatfaa__75 Dve posml (Prelorec), sa adki [ sbnr in bariton solo____^.^.JO Kupleti (Gram). Učeoi Mihec, — Kranjske šege In navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj 1.— PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2J4 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1. 2., In 3. zv. skupaj .................................1.— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne _____13 Št. la. Sto čutiš, Srbine tnžni ____15 Št. 10. Na planine .........—.........—15 Št. IL Zvečer ...........................„..„15 Šr. 12. Vasovalec ______________________15 Št. 13. Podoknica ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-rovuiki I.. II. in II. stopnja l»o ............................:....................„20 VSK 3 stopnje skupaj ■■■■■------.50 Slavček. zbirka Šolskih pesmi — (Medved) ...................................25 Narodne vojaški (Ferjančič) .........JO Lini, srednješ(4ska, 1. in 2. zvezek po .50 Troglasni mladinski zbor primeren za t rojila se n ženski ali možki zbor. 15 i>esinie. (Pregel) ......1.— Mešani in moški zbori (Aljaš) — o. zvezek: Psa i m 118; Ti veselo ]H>j; Na dan; Divna noč ............40 6. zvežek: tijiomln k veselju; Sveta noe; Stražniki: Hvalite Go-spoda; Občutki; (Jeslo ...................40 7. zvezek: Slavček: Zaostali ptič; Doiuorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbori , Prijatelji in sen-ea (mešan zbori : Stoji, soločice sloj ; Ktuetski hiši ........................40 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene iiesml za mešan zbor ....................................1.— 13. Tantiun Ergo (Premrl) .............50 Mašne pesmi za mešan zbor — (Sattner) .........................................50 12 Pangii il.iigua Tantum Ergo Ge- nitori. < Foerster) ...........................50 12 Pange Lingua Tantum ErgG Ge- uiteri (Gerbiči .................................50 Hvalite (iospoda v njegovih svetnikih. "Ju i»esini na čast svetnikom (Premrli .........................„..„..40 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Sr- cvi Jezusovemu (Grurni ...............35 Missa hi honorem St. Jo^>ephi — (Pogaehuik) .....................................40 Kyrie ....................................................60 K svetemu Rešnjemu telesu — (Foerster) .....................................40 Sv. Nikolaj ...........................................60 NOTE ZA CITRE Koželj ski: Poduk v igranju na citrab. 4 zvezki —...................3JO Buri pridejo, LieraOuica.......................20 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tambn- raski zbor in petje (Bajuk) ..„1.30 Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) .—.......1.— Na Gorenjskem je fletno ................1.— RAZGLEDNICE Nevvjrorške, Kazlične, dučat .............40 Velikonočne, božične iu novoletne ducat .......................................„.„.....40 Vz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša. ducat ....................„„..40 posamezne |hi .................................U5 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč nim papirju s platnenimi pregibi ................................................7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Bansvina —..................... Gsrrajsks ............................-...... Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ......................................-28 ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .................-........-30 Celjska kotlina. Spodnje slo vensko posavje .....................................30 Prekmurje in Medumarje ............3tl Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje.......»38 Canada .....................................«—40 Združenih držav, veliki ....................W Mali ...............................................-15 Nova Evropa —...........-............-........ Zemljevidi: Alabama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki i »o ................25 Uiinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New Yorti — Virginia. OUe. New lerk -h vsaki po ....„......-.......................«««»—.-44 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih m ti ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" d« W. IS Štraet NEW YORK / fi "OLA8 N A & O D A" NBW YORK THURSDAY, FEBRUARY 25, tOW THS UkAGEST 8LOVSCTK DATLYJn U. S. C KRATKA DNEVNA ZGODBA ZAGOVOR lz zbirke "Med padarji in zdravniki". Rdcielttna Kolenčeva Nežika je bila pred tridesetimi leti kljub : vcjim petim križem še vedno pogleda vredna ženska. Upravljala je mitnico pri grobeljskem mostu pa se je poncii »prehladila v koleao. Prot n se je pragoma tako za-nihce več izgnati. Vse zdravnike blizu in daleč je že obrala; denarna je biia namreč Nežika. kakor vsi cestninarji. Vsi so poizkušali svojo srečo, dokler niso obupali nad uspehom sami, ali pa Nežika. Celo Šmarjetdta konjeeterka, slovita pomagal ka v vseh težavah izvirnega greha, ini mogla iNežLki-nemu kolenu do živega. Vsa je bila že vdana mitničar-ka v brž jo voljo: — Pa nej bo v pa-kuro za grehe mlade krvi.... Zgodilo se je pa, da je prišel naokoli berač Jakolin in ji povedal, da je bil govoril s slovito zagovornico pro-tiaa Hudmavko, dema izpod Trojan Ko ji jc pravil o Nežikinem kolenu, je zamahnila omalovažujoče z roko: — Pcznam take bolezni, ki jim nihče ne more do živega. Pa veš, zakaj ne? Ker je takim bolnikom narejeno. Le na moj zagovor izgine bolezen. Nikoli ni bila Nežika babjeverna toda. če ti nihče ne pomaga, se zvežci magari s samim vragom. Zato ji je tudi kar ugajala beračeva blagovest. -- Veš, Jakolin, kaj ti pravim. Pojdi k Hudomavki in jo naprosi, naj pride čimprej do mene, — je naprof'la berača in mu odrinila irct .no krono. Ni še minil teden, ko je pred grobe'j sko mitnico zlezla s kramar-skega voza zalita ženska zariplega obraza, s težko svileno ruto na glavi in sveženjem pod pazduho. Dostojanstveno J *e pokimala vzradožčeni Nežiki na njeno vprašanje: — Kaj so eni tista gospa, ki ml je pravil o njih Jakolin? Prav redkih besed je bila zagovornica, ko se je krepčala pred poslom s savinjske klobaso, prigri-zovala rumen hleb in se zalivala 3 pristno paško itarlno. Ko si je tako dobro podprla dušo. j€ razvila svoj rveženj. Osuplim Neži kini m očem i»e je cdltrila skrivnost zagovorni- Slovenk Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Yi ŠTEFAN FALEŽ OBSOJEN NA SMRT NA VEŠAL1H Maribor, 12. februarja, Na zatožni klepi je sedel danes človek, ki je v svojem naj podle j-šem nagii en ju vršil zločin za zločinom. Tretjina svojega življenja je presedel v zaporih, toda niti najstrožje k a. 7 ni niso pri njem zalegle. 'Morilec Štefan Falež je sin revnih staršev in je svoja otroška in mladeaiiška leta preživel pri njih na Spodnji Polj ska vi. Že v šolski dobi je bil izprijen in izredno hudoben. otrok. Ko je bil star komaj 14 Jet je bil obsojen pred mariborskim porotnim sodiščem zaradi posilstva in zaradi nevarne grožnje in izsiljevanja na 18 mesecev ječe. Od 14. leta pa do zadnje aretacije lani je bilo njegovo življenje polno samih zločinStev. Po prvi kazni je živel nekaj časa še pri svojih starših, ni pa ostal brez greha. Leta 1920. je odšel v Avstrijo za zaslužkom ,toda imel je že svoje zločinske načrte. 1. aprila 1924 se je vrnil v domovino in je bilo njegovo prvo delo romarski napad v noči od 1. na 2. aprila v Gačniku,, kjer je vlomil v sobo Frančiške Heričeve, ki je sedaj že pokojna. Ta je bila sestra Julijane Heričeve, ki je bila njegova zadnja žrtev. Ko je Frančiška Heričeva legla k počitku, je zaslišala glasno trkanje na vrata in kmalu zatem je zahrešialo, ob njeno .postelj se je postavil moški z dolgim nožem in zahteval od nje denar ali pa življenje. Že priletna ženica je od strahu omedlela in ropar je imel lahek posel. Našel in J odnesel pa je samo 250 Din gotovine in še nekaj drugih manj vrednih stvari. Zaradi tega roparskega napada je bil Falež aretiran v prvi polovici maja 1925 in oddan v zapore mariborskega okrožnega sodišča. V juniju nato je bil pred poroto obsojen na 8 let težke ječe. Kazen mu je bila pogojno nek^j znižana ip je prišel v januarju 1930 na svobodo. Po prestani kazni se je nekaj časa klatil v okolici Pragerskega in pričel krasti in ropati kar na debelo. Da bi se izognil zasledovanju, je Falež zopet pobegnil v Avstrijo in je, kakor sam pravi, prišel tudi na Bavarsko, odkoder je bil pa izgnan in se je nato priklatil v Avstrijo, kjer je bil v novembru 1930 aretiran in oddan v zapore deželnega sodišča v Gradcu. Na predlog maribOrkega oterož-nc-ga sodišča pa je graško sodišče j izročilo Falcža našim oblastvom. Zoper njega je bilo takoj uvedeno sodno postopanje zaradi vloma na Pragerskem, vloma na Kumnu, javnega posilstva v okolici Sv. Lovrenca na Pohorju in še zaradi raznih drugih tatvin in se j^ 10. julija lani zagovarjal pred mari- j barskim okrožnim sodiščem, ki pa1 jc izreklo zaradi nezadostnih do- j kazov oprostilno sodbo. Ker pa je bil Štefan Falež tudi zasledovan kot vojaški begunec, ga je iaročilo sodišče komandi mesta v Mariboru. Ob priliki vojaške es- j korte pa se je posrečilo Faležu, da j je tpatrulji pobegnil. Po srečnem pobegu je prišel Falež zopet v svoj rojstni Ikra j na' Spodnjo Polj ska vo in se znal spret- | no skrivati pred orožniki, ki so ga1 idkali kot vojaškega begunci. Do- \ ma so mu postala tla prevroča ter j jo je potegnil preko meje še prej pa je izvršil sope t dvoje drznih tat- • vin. Kje se je klatil v Avstriji, se, ne ve. Med tem časom pa je bil iz- j vršen v noči na 28. avgusta lani 1 roparski umor na Gačniku. 29. avgusta zjutraj so našli v. sadonosniku pri Heričevi hiši po-seistnico Julijano Heričeve — mrtvo.... Razklana lobanja je pričala o nasilni smrti. Storilec je bil vlomil v njeno stanovanje, prebrskal vse shrambe, si odrezal kos svinjine m iagiinil Za borih 180 D je morala dati uboga starka življenje. Roparskega umora Julijane Her-ričeve sta bila izprva osumljena Bachman in njegova žena, ki sta marala skrbeti za starko. Kljub doslednemu zatrjevanju, da sta nedolžna, sta morala v preiskovalni zapor, odkoder pa sta bila kmalu izpuščena, iker se je posrečilo izslediti pravega storilca. DlktilOikppist mariborske policije gospod Grobin je našel na predalu omare v sobi umorjene sledove prstnega odtisa, ki se je pri primerjavi popolnoma natančno strinjal z originalnim odtiskom ipalca desnice kriminalnega tipa Štefana Faleža. Močno uklenjenega sta prignala dva stražnika morilca Štefana Fa-'eža v razpravno dvorano. Na prvi pogled je napravil vtis človeka, ki n:č ne' kesa. Ravnodušno je sede! na klop kakor ne bi bil nikoli rnčesar zakrivil. Ves čas je zrl sko-ro brezizrazno v Križanega pred ^eboj. Je .srednje, dokaj močne po-:tave, črnih las, nosi močne' brke ,n je obležen v štajjerslci sukhjič. Razpravo je vodil višji sodni svetnik dr. Tombak, prisedniki pa to bili ,vsi: višja sodna svetnika dr. Lenart in dr. Lešnik ter otoožna rodnika Kolšek in dr. Čemer. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Zorjan, obtoženca pa je zagovarjal dr. Stajnko. Že pred pričet kom obravnave je napolnilo občinstvo razpravno dvorano in je bilo opažati med poslušalci veliko zanimanje za razpravo, ki se je pričela točno ob 9. Ko ^e državni tožilec čital obtožnico ki jo je obtoženec poslušal stoje, je bilo opažati, da ga je med čitainjem zapitetila prejjšnja rav-* nodušnost in se je celo začel solziti ter si je večkrat o tiral oči z robcem. Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, se je jokal kakor otrok in molčal. Predsednik: — Nu, ali ste raau-meli, česa vas obtožuje državni tožilec? Obtoženec: Nisem kriv vsega, kar je tam napisano! Predsednik: Zakaj ste pa orožnikom. priznali vsa svoja dejanja, zaradi katerih stojite tu pred nami? Obtoženec: Orožniki so me pretepali in niso odnehali, dokler nisem priznal, kar so trdili. Predsednik: Povejte nam, kaj ste počeli, ko ste prestali 8 let težke ječe in kaj ste delali potem? Obtoženec: Nekaj časa sem pomagal domačim pri delu, potem pa sem šel za zaslužkom v Avstrijo, kjer sem tudi delal. Predsednik je nato preči tal razne druge dokaze, ki zgovorno prl-čaijo o obtoženčevih dejanjih in ga močno obremenjujejo. Predsednik: Odkrito nam priznajte ali ste izvršili vlomno tat-v.no na Pragerskem in zagrešili še nekatere druge stvari, kakor ste tp baiš slišali iz otbožnice. Obtoženec: Tega se ne spominjam več. Priznam, da sem vlomil samo enkrat v Glančnikovo pisarno na Pragerskem, -nisem pa imel namena »krasti, temveč sem šel tja samo z namenom ,da bi dobil kako službo. Če sem pa še kaj u-kradel, sem to storil samo iz potrebe in siromaštva, ker sem bil delj časa brez zaslužka. Tudr 11H11 M. KAJ 8TE ZA Neareca ne počiva! Podvrženi ste "0 zavzeli po posvetovanju sodniki zopet sveja mesta, je razglasil predsednik naslednjo sodbo: — Stefan Falež se obsoja ... na rmrt na vešalih. Mirno in ravnodušno je obtoženec poslušal razglasitev obsodbe in prijavil ničnostno pritožbo. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink. PrtdMdnik: FRANK HOTKO 607 E. 73rd St.. New York City Podpredsednik: MICHAEL, UREK, 1715 Gates Avenue, Brooklyn, X. Y. Tajnik In arhivar: JOSEPH POOACHNIK. 680 Liberty Avenue, Willis ton Park. L. I Blagajnik: PKTER RODE. K2S Alpha Place, Olaadale. L. L ZaptaiHkar: RADO VAVPOTICH. 22-15 — 28th St . Astoria. L. Isl Nedremi Odteor: AKTHOKT K08IRNIK. 19121 - SSth Rd.. Richmond Bin. L. M FRANK LUPSHA. 411 Morrli Atmoi, BMMtM Center. L. 1st ANTON CVETK/0VICH MS O—tee Ave N *n Kdor ismed rojakov ali rojakinj še ni član tega. društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega ismed odbornikov sa natančna pojasnila. V nesreči se šele posns kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, da najmočnejše buffi ni v ali članstvu. Društvo je v krm času tvojega lo še skoro 14 šest tisoč v blagajni skoro fl7,MMt svojih društvenih prastarih,v AiMiiMPniMf SB lil »v. ^ krat- PESNIŠKA SVOBODA K Tristan Bernardu, znanemu francoskemu piscu veseloiger, pride mlad novinar in pravi: — Oprostite mi, g. Bernard, i-mam namen .naprav-jti anketo o delovnih metodah naših sodobnih pisateljev. Pri tem bi rad prodrl tudi v tajno delovnega načina naših dramatikov. Vi ste s svojim brerprimernim znanjem obogatili naše slovstvo s celim nizom očarljivih veseloiger. Ali lahko vprašam, g. Bernard odkod zajemat« svoje odlične domislice? Tristan Bernard ima za ankete od nekdaj posebno razumevanje/ Ve namreč da se je treba čuvati resničnih izpovedi. Zato pogleda so-besednika z najpostenej^m obrazom in pravi: , — Ker ste to vi vam povem: — Maje domislice izvirajo navadno od Mavrica Dekobre. Kadar on napiše kak roiran, napravim iz njega takoj veesloigro. — Ta način stvariteljske delavnosti bo naš j m čitateljem čisto nov, — pravi mladenič. — Toda, g. Bernard, kako pa se g. Dekobri izkažete hvaležni za to? — Z vzajemnimi uslugami. Ka-' dar sam nima .domislic, mu jih "-dam iz svojih veseloiger. On jjh iebdela prav umetniško v romanu. •Tak roman nima potem prav nikakršne sličnosti s prejšnjimi. — Ali nimate nobene druge- delovne metode? — Pač. Včasi se pripeti, da imam lasten domjslek. — Ali mi lahko poveste, kako ga uresničite? . — Zelo rad se poslužim načhia, da dam stvar napisati svoji tajnici. — Kako pa to napravite? — Kadar imam lasten domislek, — toda to je zelo redko, — si najamem stenografko, ki pa ne ma dobro tesnopjsja. Taki zelo hitro narekujem celo delo. — Gotovo vas nc more dohajati? — Saj tako mora biti; ko jc namreč mnogo v zaostanku odidem na počitnice in jo prepustim usodi. Dekle mora v potu svojega obraza dokončati mojo igro, ker se bcfli, da sicer izgubi službo. — Izvrstno. Katera pa so vaša naj bolj a dela? Seveda ona. pri katerih me stenotipistka ni dohajala. — Hvala vam lepa, g. Bernard, — prarvi mladenič in ocllde. — Pa me kaj kmalu počastite, — de Bernard m pesnikuje dalje. pinsBffm^ S - * % • ..'-S n b ® I Mali Oglasi | 1 imajo velik uspeh » »v • t "O Ul »n o p j' NEW YORK THURSDAY, FEBRUARY 25, 1932 I » THB LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8 A. i ilUiin hi flh ■ U, i B.i 1 g VSE SE PREBOLI S fcl ■''■ '■ " >flt J1 EOMAK iz ŽIVLJENJA. ■ n i CT, SU C^Ias Naroda priredil I. FL j " 'B 'J i i 1 M i "j i 1 la i H i a I 33 v ' (Nadaljevanje.) lil kako je igrala * Xe, ni igrala, živela je v svoji vlogi, v njegovi junakinji. Ako t>i-Wl slutil, da je napela vse syoje moči, da doseže t njegovim delom \u£peh, ker je s tem želela plačati del svojega greha nad njiiu! \ ' Saj ni mogel vedeti da je dobro poučena o njegovem sedanjem življenju. \ , Da »e ne bi ž njo se^stal. je skoro pobegnil iz mesta In je celo opuUil priliko, da bi doživel uspeh svojega dela. Ni hotel, da bi ga bil kdo .vrgel s poti. lei «i jo , je tako odločno začrtal. Iničl je ženo in otrokt, imel je mnogo dela in dolžnosti in — bil je mož. * ' , Sen njegovih mladih let*, je moral biti za vedno izsanjan. V o-."eh svojih otrok je hotel iskati iriir svoji duši. Gospa Agneta se jc čudila, da se je tako naglo vrnil. Spočetka je mislila, da ga je prignala skrb zaradi njene bolezni. Ali pa je bilo vendar kaj drugega? Njej je zdel Joško po vrnitvi čisto dru gi. Ali igra abčinstvu ni ugajala«? Njeno skrbno vpraSanje ji je bral na obrazu. Ko jo pogladi po skrbntm čelu, ji pravi: \ — Ne, moja Angela, lahko sem zadovoljna. -lutri boš brala. Toda ven čar prve vprizoritve z vsem, kar je s tem v stiku, ni pome nil 2aiHo nič, -zato sem skoro pobegnil. Nasiioli, ki je spremljal te njegove besede, pa ni bil pravi Agneta ga dalje izprasuje, slednjič pa pravi:. — Vsaka moja misel je bila prt tebi. Joško. Prisrčno sem mo lila za tvoj uspeh. 1 \ . . .luško se skloni nad njene roke in jih poljubi. Kako dobro mu je del o ložah. Tam \ i >ži Mgleila po«»«n obraz in takoj je vede!, <1« je to baron 1*1 rili Ktmnikar. 1 spremenil se je malo ali veliko: tega Joško sam ni mogel spoznati. Virih i« bil vedno degautni gospod z obrazom, na katerem ni-m mogel dognati njegovih let; vedno je bil isti: ne mlad. ne star; V.raz n.tgovegn obraza je bil vedno isti. Joško je mogel svojega nekdanjega prijatelja nataučno opazovati. Oblečen je bil brezhibno. Njegov obraz pa ni ugajal Jošku Nn njeni ;e opazil posledice prehitrega življenja. Okoli oči se mu ;« gubaneil« boža; njegovi sicer skrbno počesani črni lasje so po it*li#že redki.'Naravnost oduren sv je Jošku zdel njegov nasmeh in poželjiv pogled po damah. Te človek je živel popolnoma v drugem svetu kot on. Ni moge1 razumeti, da je mogel ta človek kdaj biti njegov prijatelj, katere ga je občudoval in si ga stavil za zgled. * Poleg njega je sedela ne več mlada. p.i elegantno oblečena da mi. Gotovo je bil v kaketnkoli razmerju ž ujo. kajti živahno in za opno mu je govorila. —• Filmska igralka Kija K ih ar jeva ni. — si misli Joško. t'udivo da je v tem trenutku oni lepi, samozavestni obraz že.n^ke, ki jo j« zadnjikrat videl v Ulrihovi družbi, stopil tako živo pred oči. Kdo v«\ koliko jih je yd tedaj imel Ulrili v svojem objemu in jih poljubljal. Hrib je bil velik ljubitelj ženskega spola. Mogoče se je Vlrihu zazdelo, da ga kdo opazuje, kajti naenkrat preneha razgovor s swio spremljevalko in se ozira po gledišču. Xe-iifldomt obstanejo njegove oči na mladem. plavola-,em gospodu. kL je .bil živa podoba svežosti. moči in zdravja. Marsikatero žensko oko se je oziralo na lepega, visokega gospoda s sladkim nasmehom in blestečimi očmi. Joško pa se ui niti najmanj** zmenil za vse to. Ne Ud o je izrekel in govorilo se je dalje: plavolasi gospod v tretji loži je pi«atelj te drame. TIrih se strese, ko spozna v tem gosopdu Joška Ahčina. Priznali si je moral, da se je Joško izpremenil. toda v svoj prid. •Ni bil več oni neizkušeni mladenič, kateremu se je prej pogosto posmehoval. Na njegovem obrazu je bila resnoba in mir. kar je moralo nA vsakega uplivati. Njego\a postava je morala vsakemu zbuditi posomoHt. Zdaj ao »e srečale oei obeh nekdanjih prijateljev. Dolgo se ne-prtmičoo gledata I'lrih j«» Lil radoveden, ako ga je Joško spozna' if. ako mu bo dal kako znamenje, da ga pozna. Toda nobena pote zn v Joško vem obrazu se ni izpremenila. Tuje, mrzlo je plaval njegov pogled dalje. Samo okoli ust se mu je raztegnila poteza zani •"evanja. kar je Driha neizmerno raztogotilo. Zrn tega r-loveka. ki je sedel Jošku nasproti v loži. mu ni bilo več mar. , 4hI onega dne. ko ga ie zaradi Margarete poklical ua odgovor, n ga pošteno pretresel, ni vač vli&al o njem. Virih ga ui poklical n« dir oboj. pa ga tudi ni tožil. Mirno je sprejel na sebe sramoto. Vse novo i« živo je |M«taio v Jošku. ko je tako nenadoma zopet vide! človeka, ki mu je uničil njegovo življensko srečo. Navzlic temu. da ui prav nič da! na zunanjo slavo, mu je bito vendar v ve Itko ^'Toir-ettje. da je bil baron Kamnifcar priča njegovega veli-katttfkega četudi mogoče TIrih ni še vedel, kdo je napisal Iraufo, ker }t* je izjal j»od drugim imenom. k i - b U' «_ --j Ko je bila igra končana, ploskanja ni hotelo biti konec Klicali so pisatelja ki pa se ni prikazal.. Naenkrat pa se obrnejo nekateri gledalci sproti loži. v kateri je r-edel Joško in so mu ploskali. Celo občinstvo prične tedaj z glasnim ploskanjem in vse se ozira nanj. Pride režiser in ga prime pod pazduho ter ga pelje na oder, kjer je stopil sredi igralcev in se pokazal ter poklonil obe'n-savu. Mogoče se je v njegovih mislih porodila tudi želja, da bi govoril z Margareto in čutil njeno roko v svoji roki. ko bi se ji z:i-l|valil za njen tako popoln nastop. Sedaj ni bilo nobenega vstavljanja več. Neka višja moč je to določila; sam ni tega hotel in tudi sam ni svojevoljno na to pripeljal. (Dalje prihodnjič.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATIONS SEKFICE—Jugoslav Boreas _ WISCONSIN' UVEDEL ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI. Država Wisconsin je sprejela oP novem1 zakonu mora vsak e s tem na--gradi delotlajalea. ki daje stalno j d<-lo. Zakon nadalje določa, tla vsaka vladna oblast more dati delo ne- DENAR POŠILJA v Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in druge dežele točno in sigurno stara in zanes^iva tvrdka LEO ZAKRAJSEK 630 — 9th Avenue New York, N. Y. Cene za dinarje in lire so sledeče: 500 din.irjev za ..........$ 9.65 1000 " ."E..........$18.90 2000 " . " ..........$37.50 3000 " " ..........$56,— 5000. " »• ..........$93.— 100 'ir za ........................$ 5.90 200 lir za .................$11.50 300 lir za ........................$16.90 500 lir za ........................$27.50 1000 !.r z* ........................$53.90 TA TVRDKA OPRAVLJA TA POSEL ŽE NAD 12 LET zaposlenemu delavcu pri javnih gradnjah in uporabiti kot del mezde odškodnino, ki bi jo drugače dobiva«! od svojega gospodarja. Ako ni dela. se nezaposleni delavce, dobivajoč odškodnino, nagovarja na obisk strokovne šole. Zakon se tiče delavcev onih delodajalcev, ki' zaposlujejo deset ali več oseb za štiri ali več mesecev tekom predhodnega leta. Prof. llarold M. Groves, član wiscoiisinske legisltuture in predlagatelj tega zakona, tako komentira ta novi eksperiment v soei-jalni zakonodaji: ''Zakon sicer nudi le zmerne odškodnine, ali glavni pomen te nove vrste zakonodaje obstoja v načelih, ki jih je zakon uvedel. Ta načela so sledeča : Ta GLOBUS kaše v pravem razmerju vodovje in suho zemljo Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjib j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet! vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 8 inčev. _ visok Je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "OLAS NAKOPA" OZIKOMA SE NAROCE, OA PORE ZA — ^ X ^ "GLAS NARODA" 21* West 18 Street_ New York, N. Y. "Delavce je. ki je vložil čas pri \ »rud v podjetje, dobiva s tem položaj. ki je skoraj sličen onemu delničarja ali imejitelja obveznic. On je upravičen do nečesa več kot odpustitve brez odpovedi in do neke mere rednega dohodka. Industrija jo že od zdavnaj držala reserve za plačevanje obresti in dividend v časih slabih poslov. Šedaj tudi delavec je vključen v to načelo reservnih skladov. "Zakon postavlja načelo, da industrija sama mora nositi stroške nezaposlenosti Odškodnina ta nezaposlenost «rrp delavcu v imcmi pravice in ne miloščine. "Zakon nalaga, da država smatra. da uprava industrije more odpraviti mnogo nezaposlenosti, ako j j posveti temu vprašanju toliko pažnje. kolikor ji* je posvetila in-dustrijalni tehniki. "Zakon države Wisconsin je radikalno različen od evropskih sistemov zavarovanja proti nezaposlenosti. Smatra nezaposlenost kot stroške industrije, ravno kakor deprecijaeijo in določa, d i gre ta stroške na račun **overhead-a" industrije. Evropski zakoni za lit e-| vajo prispevanje od delodajalca I brez ozira na vrsto posla in na I njegova prizadevanja za stabilizacijo industrije. Delodajalec tam ; prispeva skupaj z delavci in via-, do. Tvoritelji wiscoiLsinskega zakona so mnenja, da bo ta zakon pospešil• prizadevanje delodajalcev, da se nezaposlenost zniža. Ta ■ novi zakon se bolj naslanja ua I ameriško kompenzacijske zakone kot na evropske sisteme delavskega zavarovanja proti nezaposlenosti". - — ^ /A \ NEWS ^ 26- februarja: Mauretania. Cherbourg 27. februarja: Europa. Cherbourg. Bremen 3. marca: Hamburg-, IJamburg. Cherbourg 4. marca: I le de France, Havre Berengaria, Cherbourg 9. marca: Bremen. Cherbourg. Bremen 10. marca: Deutsclilaii.l. Hamburg . Cherbourg 11. marca: Majestic, Cherbourg 14. marca: Avgustua. I-ubrovnik In Trst 17. marca: New York, Hamburg, Cherbourg En ropa. Cherbourg. Biemen 18. marca: Olympic, Cherbourg 22. marca: He rtf France. Havre 23. marca: Statendam. Boulogne mir Mer, Rotterdam 24. marca: Albert Ballln. Hamburg. Cherbourg 25. marca: Bremen. Cherbourg. Bremen 28. marca: Mauretania. Cherbourg 29. marca: New Amsterdam, Bou'ogne su- Al»ir Rotterdam 31. marca: Hamburg. Hamburg. Cherbourg 1. aprila: Majestic. Cherbourg 2. aprila: Milwaukee, Hamburg Cherbourg Volendam, I-oulogne sur Mer, Ilotter-dam Europa. Cherbourg. Bremen 6. aprila: Aquitania. Cherbourg 7. aprila: Deutschlar.d, 8. aprila: IV de France. Havre Olympic, Cnrrbourg 9. aprila: Veendam, lv>ulr.gne aur aier. It-.tier-dam 13. apri'a: Bremen, Cherbourg, Bremen 14. aprila: Xf* \'ork. Ilambuig, Cherbourg 15. aprila: Mauretania, Cherbourg 20. aprila: Europa. Cherbourg. Bremen 21. aprila: Albert Ballln, Hamburg, Cherbourg 22. aprila: France. Havre Majestic, Cnerbourg 23. aprila: Cleveland. Hamburg, Cherbourg Statendam. Boulogne fcur Mer. Rotterdam 27. aprila: Aquitania, Cherbourg 28. aprila: Hamburg,, Hamburg, Chert*ourfp 29. aprila: Columbus. Cherbourg. Bremen Homeric, t'.'n rbour« 30. aprila: ll*> fie Prnnrf. Havre Volendam, Boulogne n-ir Mer. Rotter-m Hamburg, Cherbourg V JUGOSLAVIJO Preko Havro • Na Hitrem Ekspresnem Parniku 1LE DE FRANCE 4. MARCA — 6. popoldne 22. Marca in 8. Aprila LAFAYETTE 15. -Marca in 16. Aprila DE GRASSE 1. Marca 5. Aprila 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej Z\ pojasnila m potne liste vprašajte n ii.e pooblaščene agente «Jreoeh J&ie 19 STATE STREET, NEW YORK DOMOVINO Z A CVETNO NEDELJO VELIK MT EDEN VELIKO N0C Velik, osebna voden irlet na največjem — parnik-i sveta — ODPLUJE marca Majestic 11 Hitra udobna vožnja po najkrajši poti do Evrope. Za Velikonočno Nedeljo S. S. OLYMPIC 18. mar. H:tre. ugodne zveze z vsemi kontinentalnimi točkami iz Cherbourga. Nizke cene. Vprašajte lokalnega agenta ali WHITE STAR LINE INTERNATIONAL No. 1 BROADWAY MERCANTILE MARINE COMPANY NEW YORK CITY SODNIJSKI OGLASI iz stare domovine. T 10 32 2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM PETROVČIČ FRANC, rojen 18. avgrxsta 1872 v Borovnici št. 44, s:n Franceta in Urše rojene Te kave. je odšel okrog L 1896 v severne Ameriko, spočetka je večkrat pisal domov, naposled 1. 1913 od tega časa dalje pa ni več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu f24 št. 1. o. d. z. se uvede na prošnjo njegovega brata Petrovčiča Josipa, kolarja v Cerknici št. 35 postopanje za (proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o pogrešamcu poroča sodišču. PETROVČIČ FRANC se poziva, da se zglasi pri podpisanem so-' dišču ali drugače da kako vest o sebi. j Po 15. marcu 1933 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o pro-' glasitvi mrtvim. Deželno sodišče v LJubljani odd. m. dne II. januarja 1932. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri. "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 387S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN I