Poštnina plačana ¥
Slovenski
Stev. 86
V Ljubljani, sreda 16. aprila 1941
Cena Din V-
Leto VI.
Italijansko vojno poročilo
Po zavzetju Knina, Šibenika, otokov pri Zadru ter po zavzetju Korce prodirajo italijanske čete dalje - Boji med Srbi in Hrvati pri Mostarju
Nekje v Italiji, 16. aprila, f. 312. Uradno | V Italijanski Vzhodni Afriki se poročilo generalnega štaba italijanske vojske se I ni zgodilo nič pomembnejšega.
'	Berlin, 16. aprila. Stefani. Nemški bom-
bniki so včeraj v spremstvu italijanskih lovskih letal bombardirali Tobruk. Pri tem napadu so bila sestreljena tri angleška letala tipa Hurri-cane. Pozneje so bile napadene še pristaniške naprave in sestreljeni dve angleški letali tipa Hurricane.
Zelo je bila poškodovana neka 8000 tonska trgovska ladja. Nemška letala so sestrelila dve angleški letali.
V pirejskem pristanišču so Nemci hudo poškodovali prevoz 16.000 ton. Bombardiran je bil tudi drugi 15.000 tonski prevoz.
Napadeno je bilo letališče Eleuti. V pristanišču Pirej pa je bil bombardiran 12.000 tonski prevoz čet. Računa se, da je ladja izgubljena.
Berlin, 16. aprila. Neki častnik, ki je prišel r Zagreb, pravi, da so bili v Mostarju hudi boji med Srbi ih Hrvati.
glasi:
V Jugoslaviji so čete II. armade, potem ko so prišle v stik z oddelki, ki prihajajo iz Zadra, zasedle Knin in prisilile tamkajšnjo garnizijo k udaji. Nek drugi motorizirani oddelek je prispel do Šibenika. Izkrcane mornariške čete ter drugi oboroženi oddelki so dokončno zasedli otoke v okolici Zadra.
Na albanskem bojišču je bil severno od Skadra gladko strt krajevni jugoslovanski odpor ter je naprotnik pretrpel težke izgube.
Na grškem bojišču so naše čete, potem ko so strle sovražnikov odpor, vkorakale v Kor-čo. Prodiranje se nadaljuje na odseku IX. in XI. armade. Naša letala so napadla z bombami oskrbovališča, vojaške uprave ter nasprotnikove mehanizirane oddelke na grškem in jugoslovanskem odseku bojišča. Skupine strmoglavcev so z bombami zadele prometna križišča in pro-jnctne naprave. Most Doljana, zahodno od Ka-libatija, je porušen. Ponovno je bil zadet_ tudi most pri Beratu čez Vojušo, ki so ga prej popravili. s strojnicami so naši letalci obstreljevali strelske jarke, mehanizirana sredstva ter sovražnikove čete.
V pristanišču Bar so bile zadete z granatami zasidrane jadrnice. Pri spopadu v zraku so bila sestreljena tri sovražna^ letala. Eno naše letalo se ni vrnilo. Na Egejskem morju so naša letala nekajkrat bombardirala pirejsko pristanišče. Nekaj parnikov je bilo pri tem poškodovanih in potopljenih.
V noči od 14. na 15. aprila so angleška letala napadla Brindisi in Valono. Poškodovani sta bili dve ladji. Protiletalsko topništvo je v Valoni zbilo na tla eno osvražnikovo letalo.
Na bojišču v Severni Afriki smo zasedli Sollum. Včerajšnjo noč je sovražnik ponovno napadel Tripolis. Bilo je nekaj žrtev in tvarne škode.
Po zavzetju Korce
G raz, 16. aprila, f. O ponovnem zavzetju Korče piše posebni poročevalec agencije Stefani, da so italijanske čete po prodoru skozi močne utrdbe vkorakali v ponedeljek popoldne v mesto Korčo. Prebivalstvo je okrasilo svoje hiše z italijanskimi in albanskimi zastavami ter so se zahvaljevali za ponovno osvoboditev. Hitre čete so nadaljevale pot skozi mesto, da bežeči sovražnik ne bi imel miru. Zajetih je bilo mnogo vojakov ter zaplenjene velike količine vojnega materiala.
Italijanske manifestacije v Zadru
Zader, 16. aprila. Stefani. Civilno prebivalstvo Zadra je bilo zbrano na trgu, kjer je poslušalo govore italijanskih dostojanstvenikov. Po teh govorih so bile manifestacije, pri katerih so prebivalci vzklikali: »Eviva la Dalmazia italiana!«
Nemška poročila z bojišč
Tisoči novih ujetnikov in velik vojni plen - Hudi letalski napadi na vseh bojiščih
Berlin, 15. aprila. (DNB). Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo včeraj tole poročilo:
Nemške in italijanske čete so nadaljevale zasledovanje in obkoljevanje na prostoru med Mostarjem in Sarajevom skupaj stisnjenih ostankov srbske vojske. Ujeti so bili nadaljnji mnogoštevilni ujetniki, med njimi vrhovni poveljnik srbske južne vojske.
Madžarske čete so končale zasedbo trikota med Dravo in Donavo ter so dosegle vzhodno v prodiranju proti jugu Donavo in zasedle Novi Sad.
V severni Grčiji so brze nemške četejn oddelki SS zavrnili v sunku proti jugu angleške pehotne in oklepne sile zavzeli v ostrem zasledovanju Ptolemais in Kozani ter izsilile^ severno od Servie prehod preko Aliakmona. Pri Ptolemaisu je bilo uničenih 80 angleških oklopnih vozov. Drugi oddelki so prodrli iz Soluna preko spodnjega Aliakmona proti jugu. Angleži so skušali svoj umik kriti z zaščitniraini ter zadržati nemško zasledovanje z obsežnimi opustošenji.
Na albanski fronti se umikajo grške čete pred italijanskimi napadi. Oddelki zasledujočih italijanske vojske so prodrli preko Korče proti jugu.
Letalsko orožje je prizadejalo tudi včeraj ostankom srbske vojske s ponovnimi napadi hude izgube. Strmoglavna, rušilna in lovska letala so uničila sovražne kolone r.a pohodu v spodnji dolini Bosne in na prostoru med Savo in Drino Bojna letala so bombardirala vojaške naprave na področju Sarajeva ter so bombardirala na letališču v Mostarju letala, ki so se nahajala tamkaj na tleh
Druge letalske skupine so razpršile zbirališče grških čet pri Deskatiju.
Lovska letala so sestrelila šest angleških bojnih letal tipa Bristol-Blenheim.
Pri napadu z bombami na Pirejsko luko so nemška letala potopila 4 trgovske ladje, skupno s približno 35.000 tonami, hudo poškodovala osem velikih trgovskih ladij ter zažgala pristaniške naprave.
V obeh poslednjih nočeh so bili v zalivu Eleusis in pred Pirejem zadeti z bombami težkega kalibra en rušilec in tri velike trgovske ladje.' Nadaljnji učinkovit napad z rušilnimi bombami je bil izvršen na letališču v Lleusisu.
Dve letališči na otoku Malti sta bili podnevi in ponoči ponovno uspešno napadeni. _
V severni Afriki so podpirala nemško bpj* Tla, strmoglavna in lovska letala napad na I o-bruk, hudo poškodovala eno veliko trgovsko ladjo ter sestrelila v boju v zraku dve angleški letali tipa Hurricane.
Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo pri Derni dve letali tipa Wellington.
Na morju pri Angleškem otočju so letala poškodovala dve sovražni trgovski ladji.
Bombe težkega kalibra so zadele pri drzno izvršenem nizkem napadu neko tvornico letalske olioroževalne industrije v Manchestru ter povzročile hudo opustošenje v neki montažni lopi.
V poslednji noči so bojna letala uničila pri napadu na dve letališči v južni Angliji 19 letal jia tleh ter porušila z bombami lope, zaklonišča Ta vzletišča.
Oborožena izvidniška letala so dosegla na raznih pristaniških napravah v južni Angliji in °o vzhodni škotski oDali zadetke z bombami težkega kalibra.
Graz, 16. aprila, f. Nemški strmoglave! so včeraj napadli ob dalmatinski obali oboroženo
12.000 tonsko trgovsko ladjo, ki je prevažala čete. Tri boinbe so ladjo zadele v km, dve pa v bok. Ladja se je kmalu nagnila na stran. Računati je, da je izgubljena.
Nemška vojna letala so napadla v ponedeljek v spremstvu italijanskih lovcev z dobrim učinkom pristanišče v Tobruku. Italijanski lovci so sestrelili tri angleška letala tipa ■ »Ilurri-cane«, ki so skušala preprečiti in odbiti napad. Isti dan so nemški strmoglavci v spremstvu italijanskih lovskih letal napadli ladje vzhodno od Tobruka. 8000 tonski trgovski parnik je dobil polni zadetek in je težko poškodovan. Od britanskih lovskih letal, ki so skušala napad preprečiti, sta bila dva sestreljena.
Nemška vojska je morala dva mostova čez obmejno reko v Južni Srbiji zaščititi,^ da bi omogočila nadaljnje prodiranje. Sovražnik je poskušal omenjena dva mostova pognati v zrak, kar pa so nemški oddelki s hitrimi sunki preprečili in na ta način rešili mostova, ki sta oba ostala nepoškodovana.
Ujetnikov in vojnega plena še ni bilo mogoče pregledati in prešteti. Da je to število iz-
redno veliko, kaže poročilo od enega samega armadnega zbora, iz katerega se vidi, da je bilo zajetih mnogo tisočev vojakov, med njimi šest generalov, velike količine vojnega materiala, nekaj ladij, večje število na tleh zajetih letal in mnogo drugega.
Britanska križarka »Bonaventura* je bila torpedirana in se je takoj nato potopila. Imela je 5450 registrskih ton. Pripadala je vrsti »Di-do*. Zgrajena je bila pred dvema letoma. Imela je 33 vozlov brzine.
Nemška bojna letala so v noči od nedelje na ponedeljek z uspehom napadla dve letališči v južni Angliji. Nemška letala so težko zadela letališke lope in zavetišče. Izbruhnil je velik požar. Bombe so razorale vzletišče. V Penbroo-ku so nemška letala povzročila z bombami silne eksplozije. Dvignil se je velik ognjen steber. Iz tega se da sklepati, da so bombe zadele skladišča streliva ali pogonskega sredstva.
V	srditi letalski bitki nad Rokavskim prelivom so nemška letala sestrelila tri britanska lovska letala. Razen tega pa sta bili zbiti na tla še dve drugi angleški lovski letali, eno letalo tipa Blenheim pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Včerajšnje skupne sovražnikove izgube znašajo torej skupno šest letal.
Svarilo voditelja Nemčije
Graz, 16. aprila, f. Radio Al pen ie davi ob začetku svoje oddaje najprej sporočil kratko besedo voditelja Nemčije. Kancler Hitler je dejal:
Vedno znova sem svaril pred poskusom izkrcanja britanskih čet v južnovzhodni Evropi. To svarilo pa je bilo na žalost zaman. Spomnimo se na izkrcanje britanskih čet v Solunu v pretekli svetovni vojni. Angleži so vsilili Grčiji svoja jamstva ter jo takoj nato dokončno prisilili v svojo službo.
Štajerska, Koroška in Kranjska pod vojaško upravo
Graz, 16. aprila, f. Voditelj Nemčije kancler Hitler je poveril upravo nad zasedenimi področji Spodnje Štajerske, Koroške in zasedenega dela Kranjske šefoma civilne uprave, ki ata podrejena neposredno njemu samemu. S tem so ti kraji prišli pod vojaško upravo. Upravo nad Spodnjo Štajersko je prevzel dr. Unterreiter, nad Koroško in zasedeno Kranjsko pa namestnik pokrajinskega voditelja za Koroško, Kutschera.
Angleška vojska zapušča grška tla
Graz, 16. aprila, f. Vkrcavanje angleških čet
v	Grčiji zavzema vedno večji obseg. Vedno bolj se opaža, da se britanska vojska podaja v divji beg. Britanci se na Grškem bore samo z manjšimi oddelki, ki naj krijejo Angleže na begu in njihovo nemoteno vkrcavanje na ladje. Poveljniki grških ladij se upirajo in nočejo izročiti Britancem svojih ladij, da bi se z njimi rešili pred sovražnikovim pritiskom. Britanske čete se vkrcavajo povsod, kjer koli je obala za to pripravna in ne samo v glavnih pristaniščih. >To so Britanci,* poroča Radio Alpen. »Najprej nahujskajo narod, da se upre. Nato izkrcajo nekaj svojih čet, da mu dajo poguma, potem pa zbeže na svoje ze pripravljene ladje ter z orožjem groze svojim zaveznikom Grkom, ki nočejo staviti svojih ladij v službo teh izdajalcev. Hladnokrvno, cinično in podlo jih prepuščajo svoji usodi, potem ko so jih nahujskali na brezupen boj.«
Italija in Nemčija priznali novo Hrvatsko
Nekje v Italiji, 16. aprila. Stefani. Dr. Pavelič je poslal Duceju brzojavko, v kateri ga prosi, naj fašistična vlada prizna novo hrvaško državo, katere meje bo določila hrvaška vlada v sporazumu z vladama držav osi. Duce je poslal naslednji odgovor:
»Sprejel sem Vašo brzojavko, s katero me obveščate, da je bila proglašena neodvisna lirvat-ska država in prosite, da se naj prizna neodvisna Hrvatska od strani fašistične Italije. 'L veliko zadovoljnostjo pozdravljam novo Hrvatsko, ki je dosegla svobodo, za katero je težila, danes, ko so države osi razdejale umetno zgradbo Jugoslavije. Srečen sem, da Vas obvestim, da je neodvisna država Hrvatska priznana po fašistični vladi, ki bo srečna, da se svobodno sporazume s hrvatsko narodno vlado za določitev meja nove države, kateri izreka italijanski narod najboljše želje.*
Berlin, 16. aprila. DNB. Predseduik Hrvatske, dr. Ante Pavelič, je obvestil voditelja Nemčije in nemško vlado, da je bila proglašena svobodna Hrvatska. Voditelj Nemčije pa je naslovil v odgovor na dr. Paveliča naslednjo brzojavko:
»Zahvaljujem se Vam za Vašo brzojavko, kakor tudi za ono generala Kvaternika, v katerih ste v soglasju s voljo, izraženo od hrvatskega naroda sporočili proglas neodvisne države Hrvatske ter me zaprosili za priznanje neodvisne Hrvatske s strani nemškega rajha. V tej uri, v kateri je hrvatski narod po napredovanju čet držav osi spet našel svojo svobodo, ki si jo je tako dolgo želel, mi je v posebno veselje in zadoščenje, da Vam lahko izrazim priznanje neodvisne hrvatske države s strani nemškega rajlia. Nemška vlada bo srečna, da se J>o po svobodni izmenjavi vidikov z narodno hrvaško vlado lahko sporazumela glede meji nove države. Izražam svoje najboljše želje za Vas ter za bodočnost hrvatskega naroda.«
Obseg nove Hrvatske
Zagreb, 16. aprila, f. Na veliko soboto je »Hrvatski dnevnik* prinesel dolg članek o ve-
likem dnevu, ki ga je doživelo hrvatstvo. V njem med drugim pravi:
»Včeraj je bila v Zagrebu razglašena neodvisna hrvatska država. Natančno rečeno: dne
10.	aprila 1941 je bila hrvatska država obnovljena, obnovljeno je bilo kraljestvo Tomislava, Petra Krešimira in Zvonimira. Uresničen je ideal očeta dr. Ante Starčeviča... Včeraj je bila razglašena hrvatska država na vsem lirvat-skem narodnem in zgodovinskem ozemlju, to se pravi, da je naša država proglašena ter obsega vse obširno področje srednje Evrope m Sredozemlja, kjer naj živi hrvatski narod katoliške in muslimanske vere, kjer so se v preteklosti razprostirala hrvatska državna področja. To so v zgodovinskem razvoju Hrvatska, jadransko-savska kneževina in kraljevina, pozneje pretežno banovina Hrvatska. 2. Srednjeveško-hrvatsko-bosansko kraljestvo. 3 Mala hrvatska državica tisočletna svobodna dubrovniška republika. Ti trije hrvatski zgodovinski organizmi se danes končno združujejo ve hrvatsko državo na čelu in pod vodstvom vsta-škega poglavnika dr. Ante Paveliča.*
Na Hrvaškem ni več političnih strank
Graz, 16. aprila, f. Sef nove hrvatske nacionalne vlade dr. Pavelič se je vrnil v Zagreb in je prevzel svoje posle. Dr. Pavelič je imenoval Kva-ternika za vrnovnega poveljnika hrvaške vojske. Dr. Artukovič je prevzel skrb za javno varnost ter notranje zadeve. Državni poglavar dr. Pavelič je že odredil razpust vseh organizacij ter je tudi prepovedal vse politične stranke.
Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima jutri v četrtek, dne 17. t. m. ob pol 7. uri običajno nevsko vajo pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Prosimo vse, da pridejo točno k pevski vaji.
Novi prometni stražniki v Ljubljani
Danes so vzbudili v Ljubljani pozornost italijanski vojaki-policisti, ki so prevzeli službo prometnih redarjev na važnejših kržiščih po mestu, kjer se pomikajo vojaški transporti skozi mesto. To pa radi tega, da se ves vojaški transport usmerja le skozi manj obljudene ceste in po najkrajši poti, drugič pa tudi zato, ker večina naših stražnikov ne zna italijanskega jezika in niso mogli dati posameznim kolonam nobenega pojasnila v italijanščini. Vsak vojak policist ima pri sebi še par vojakov v pomoč, da lahko spremljajo posamezna vozila na zaželjena mesta, seveda zgolj v informativne in orijentacijske namene. Policist stoji na visokem, rdeče belo pobarvanem lesenem podstavku, katere so že pripeljali s seboj iz Italije. Južni temperament policistov se živo odraža v živahnih kretnjah, ko urejajo promet z rokami v različnih smereh, tako da imajo ti nove prometniki, seveda v belih rokavicah do komolcev, prav veliko občudovalcev. Vso ostalo policijsko službo pa opravljajo seveda še vedno domači stražniki.	-nik.
Madžarski red v zasedenih jugoslovanskih krajih
Budimpešta, 16. aprila. Stefani. V vseh jugoslovanskih pokrajinah, kamor so vkorakale madžarske čete, je že vzpostavljen madžarski red ter deluje že madžarska policija.
Težave s prehrano v Angliji
Lizbona, 16. aprila. Stefani. Angleški minister za prehrano je izjavil, da bo Anglija pri-siljena zmanjšati Količine hrane, ker je prevoz živil v Anglijo zelo otežkočen.
Mnenje avstralskega vojnega ministra
Lizbona, 16. aprila. Avstralski vojni minister Spencer je izjavil, da je general Wavell sedaj v največji krizi po zlomu Francije.
Sodba Moskve o zadnjih dogodkih na Balkanu
Moskva, 16. aprila, f. Glasilo vodstva sovjetske mornarice »Krasnij Flot* piše o zadnjih dogodkih v jugovzhodni Evropi ter med drugim ugotavlja, da so sedanji vojaški dogodki na Sredozemlju temeljito spremenili položaj, in sicer v korist Nemčije. Po zavzetju Benghazija v Cirenajki in Soluna v Grčiji je nastal čisto nov položaj. Končno piše omenjeni sovjetski list, da so ti novi dogodki bistveno omejili možnost manevriranja britanske mornarico.
Stališče Madžarske
Budimpešta, 15. aprila. Radio Roma. MTI omenja izjavo sovjetske vlade, ki ne odobrava nastopa madžarskega orožja v Jugoslaviji. MTI pravi, da je_ tega kriva belgrajska vlada, ki je s pučem prišla na oblast in izzvala napad Srbov proti Madžarski, ko je ukazala svojim četam, da naj prekoračijo madžarsko mejo. Neodvisna Hrvatska je napravila konec jugoslovanski drža-
vi	in tako so prenehale tudi obveze madžarske vlade, ki je morala prevzeti obrambo Madžarov, ki so bili po svetovni vojni priključeni Jugoslaviji.
General Simovič v Aienah
Budimpešta, 15. aprila. Madžarski listi pišejo, da srbskega odpora takorekoč več ni. Srbske čete so popolnoma ločene med seboj in tudi čet-niško vojskovanje v gorah ne bo moglo dolgo trajati.
Po poročilih iz Ankare je eeneral Simovič v Atenah in se pripravlja za odhod v Moskvo. (Stefani.)
Carigrad izpraznjen
Carigrad, 15. aprila. Stefani. Civilno prebivalstvo je začelo zapuščati Carigrad. Računajo, da je že nad 100.000 oseb zapustilo Carigrad. Te dni so imeli vaje za protiletalsko obrambo in za obrambo proti padalcem.
Vsem trgovcem in obrtnikom!
Včeraj smo objavili razglas p. bana dr. Natlačena, po katerem je najstrožje prepovedano vsako zvišanje cen. Vse cene morajo ostati1 iste, kakor so bile dne 15. marca 1941. Trgovine in obrti morajo redno poslovati dalje, kdor bi tega ne storil, bo kaznovan z visoko denarno j(lobo, z zaporom in prisilnim bivanjem v določenem krajn. Obenem mn bo zaplenjeno vse blago in odvzeta koncesija. Trgovci in obrtniki smejo posameznim odjemalcem dajati samo toliko blaga, kolikor ga potrebujejo za sproti. To velja tudi za trafikante. Po raznih trafikah so namreč knpovali ljndje cigarete in tobak kar na debelo. Celo nekadilci so se preskrbeli z velikimi množinami cigaret in tobaka, da bi ga_ pozneje prodajali za drag denar ali pa zamenjavali za razno blago. Zato nujno opozarjamo vse, naj se točno drže ohlastvenih določil, ker bodo oblasti proti kršilcem postopale z vso strogostjo.
Poziv!
V želji, da ugotovimo slovenske krvne žrtve v sedanji vojfc.i, prosimo svoje čitatelje, da nam sporoče imena, kraj in datum padlih slovenskih ljudi, bodisi, da so padli kot vojaki na bojišču, bodisi da so postali žrtev letalskih napadov ali drugih vojnih dejanj.
Stran 2.
»SLOVENSKI DOMc, dne 16. aprila 1941
(Štev. 86.
Nove tržnice danes - odprte
Mestna prodajalna živil se je preselila v prvo tržnico na Pogačarjevem trgu - Mesto bo prodajalo mast na
krušne karte po 34 din
Čeprav velike nove mesarske tržnice ob Ljubljanici od tromostovja do Zmajskega mosta še niso dodelane, vendar bodo že od danes dalje koristile prebivalstvu Ljubljane. Mestni preskrbovalni urad se na vse načine trudi, kako bi Ljubljani olajšal prehrano, ter je zato že lani začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu krompir, fižol in ješprenj, sedaj je pa prodajal tudi že kašo. Zaradi velikega navala je pa postala mestna stojnica na Vodnikovem trgu premajhna, toda medtem so bile nove tržnice že dozidane, da se mestna prodajalna živil lahko že danes preseli v zgornji del prve tržnice na Pogačarjevem trgu. Pod tremi velikimi oboki je dosti prostora za prodajo krompirja, fižola, ješprenja in kaše, zato bo pa prodaja sla bolj hitro o>d rok. Navedeni prostor je seveda urejen samo za silo ter bodo gospodinje v teh časih rade potrpele, samo da po nizkih cenah dobe najpotrebnejša živila čim bolj naglo. Ne bo se jim več treba stiskati v gneči z odprtimi dežniki, ker je pred tržnicami širok pokrit nodnik. Rajši bodo tudi potrpele, če ta hodnik še ni tlakovan, vendar bo pa v najkrajšem času posut ali za silo urejen.
Danes, v sredo, 16. aprila, torej ljubljanske gospodinje ne bodo mog'e več kupiti živil na mestni stojnici na Vodnikovem trgu, ki jo bo mestni preskrbovalni urad porabil za skladišče, pač pa dobe v mestni tržnici na Pogačarjevem trgu že danes krompir po 1.75 din. fižol po 7.50 din, ješprenj po 7 din in kašo po 8.50 din. Ograje okrog tržnice ni mogoče podreti, zato je pa odprt vhod k tržnici pri Kresiji, nekoliko niže na Pogačarjevem trgu je pa izhod. Gospodinje naj pazijo, da bodo prihajale k tržnicam samo od tromostovja in
odhajale iz tržnic pri izhodu v smeri proti semenišču.
Mast na krušne karte
Se večje veselje bodo pa tržnice napravile prebivalstvu jutri, v četrtek, 17. aprila, ko mestni preskrbovalni urad prične v tej svoji prodajalni prodajati tudi prav dobro mast po 34 din.
Da pa ne bi masti pokupili brezvestni špekulanti, boste dobili to mast samo s krušnimi kartami. Kolikor krušnih kart ali samo glav krušnih kart brez odrezkov imate, toliko kilogramov masti po 34 din boste lahko kupili še ta mesec. Meseca majnika boste seveda spet dobili toliko kilogramov masti na tej tržnici, kolikor boste imeli krušnih nakaznic. Poudariti moramo še enkrat, da za glavo krušne karte dobite samo en kilogram masti po 34 din.
Mestna občina ljubljanska se je morala poslu-žiti še ne popolnoma dodelanih mesarskih tržnic za prodajo raznovrstnih živil, predvsem pa masti, pač zato, da bo prebivalstvo preskrbljeno z živili in mastjo po znosnih cenah. Upamo, da bo prav tako uspešno zadržala tudi draginjo masti, kakor je Ljubljančanom s prodajo krompirja, fižola, ješprenja in kaše ustavila naraščanje cen tem živilom. Hkrati pa poudarjamo, da je v tržnicah še dosti prostora za prodajo drugih živil, ki jih bo mestna občina takoj nabavila, kakor bi jih pričeli prodajalci dražiti ali pa ne več dobavljati na trg. Mestna občina bo z vso odločnostjo pobijala draginjo in
i	drugimi oblastmi zatirala izkoriščanje zlasti manj premožnih slojev.
Konec šolskega pouka za letos
Veselie med tistimi, ki so samo zaradi izrednih razmer
»izdelali"
Da, za nekatere. So pa mladi, in teh ni malo, ki
budno spremljajo vsakdanje težke dogodke, ki jih skrbi bodočnost, ki čutijo s svojimi dragimi, s svojimi prijatelji. Za take dijake bi mogli reči, da imajo samo eno skrb manj, namreč šolsko. Ostalo jih je pa še toliko, skoraj preveč za mlade glave.
Bog daj, da bi se razmere doma kmalu uredile, da bi dijaki drugo leto lahko nadoknadili tisto, kar so letos zamudili, in gradili svoje znanje kot vsa leta doslej.
Zaradi izrednih dogodkov, ki so zajeli našo deželo, je trpel tudi šolski pouk na vseh naših zasebnih, javnih in privatnih šolah. 2e precej dni ie, odkar so se zaprla šolska vrata in prenehalo vsako poučevanje. Sli smo velikim dogodkom nasproti.
V	velikih skrbeh so bili ljudje, glave polne brige. Dijaki in učenci pa so se veselili, da pouka m bilo več, da ni bilo več »odurnega« izpraševanja, seveda če nisi znal, da je bilo konec šolskih nalog m drugih šolskih skrbi in težav. Učeča se mladina je bila vesela, kajti slutila je, da je šolskega pouka za letošnje leto konec in da bodo nekako jx>ceni prišli do zaključnega izpričevala. In ta dan so tudi dočakali. V dnevnikih je bilo že nekaj dni objavljano, kje in kdaj naj pridejo učenci te in te šole po končna izpričevala. Po večini je današnji dan bil določen za ta, za dijaka in učenca tako važen dogodek. Razdelitev spričeval pa letos ni tako važna stvar, kakor je to bila vsa leta doslej. Tudi dijaki so nekako prepričam, da tako
E oceni spričevala kar niso zaslužili. Ampak, kaj očejo? Profesorji so jih ocenili, spričevala so napisana, in da jih ne bi sprejeti? To le ne gre. Enim pa so težki časi, ki so imeli tolikšen vpliv tudi na šolo, kaj prav prišli. Saj ne bo težko uganiti, katere mislim, liste, ki so tudi hodili v šolo. Hodili so v šolo, toda v razredu so vedno capljali na koncu svojih šolskih tovarišev. To so tisti, ki pač hodijo v šolo zato, ker tako hočejo starši, ki zanje skrbe, kar pa njih tiče, bi pa mnogo rajši sede i doma, brali napete romane, se potepa« m uganjali druge norčije. Pravim, tudi ti so prišli na svoj račun. Ocenjeni so bili tudi oni, in kakor smo zvedeli, so jim bili »sodniki« milostni in so jim pogledali skozi prste. To je bilo letos precej lažje, kakor druga leta, ko ni pomagala niti očetova prošnja, niti materine solze. No, če bi bili časi kot nekdaj, bi ti capljači brez vsake milosti obsedeli in gulili hlače še eno leto, da bi si tvarino drugo leto bolj temeljito ogledali in naučili, kakor prvo leto.
Za letos torej so se šolska vrata za dijake m učence dokončno zaprla. Konec je skrbi in brezskrbno mlado življenje se je začelo. Brezskrbno.
Razglas
Bankovci Narodne banke po 50 din z datumom
1.	decembra 1931, bankovci po 20 din z datumom
6	septembra 1938 in bankovci po 10 din z datumom 22. septembra 1939 so zakonito plačilno sredstvo, ki jih je dolžan vsakdo sprejemati.
Kdor bi teh bankovcev v poravnavo svojih terjatev kot zakonitega plačilnega sredstva ne hotel Bprejeti, bo kaznovan po obstoječih zakonih.
Banska uprava dravske banovine.
Spet samomor
Že včeraj smo poročali v našem listu, da se je v svoji spalnici obesila zaradi živčne razrvano-sti upokojena učiteljica Zofija Okornova. Danes pa so našli v svojem stanovanju zastrupljenega delavca Anzelma Tihla.
Že od 10. t. m. ni bilo videti nikjer omenjenega delavca, tako so pripovedovali ljudje, ki so imeli z njim vsak dan opravka in so ga večkrat videvali. Ker se je sosedom in gospodinji le čudno zdelo, zakaj tihla ni nikjer na spregled, so včeraj zvečer s silo vdrli v njegovo podstrešno sobico. Ko so odprli vrata, jim je udaril v rios ogljikov dvokis, s katerim se je Tilil zastrupil.
V	sobi je poleg Tihla ležala še številka »Veternika« od 10. t. m., kar pomeni, da od tedaj ni bil nihče v njegovem stanovanju in da se je nesrečnež zastrupil po 10. aprilu. Zaradi do sedaj neznanega vzroka si je Tihi naložil v pečici, ki jo je imel v sobi, oglja, ga zažgal, nato pa se vlegel na posteljo in tako za večno zaspal.
Ko so stanovalci našli nesrečneža, so takoj poklicali policijo. Policijski zdravnik dr. Lužar je mogel ugotoviti le smrt, dežurni uradnik pa je opravil druge uradne dolžnosti. Policijski zdravnik je odredil tudi prevoz nesrečnika v mrtvašnico na 2ale.
Prepovedano točiti alkoholne pijače!
Policijska uprava v Ljubljani prepoveduje do nadaljnega vsako točenje alkoholnih pijač v Ljubljani.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je do
nadaljnjega odprta vsak delavnik od 10 do 12 do-jx>ldne in od 4 do 6 zvečer.
Poizvedbe za pogrešanimi
Odbor Rdečega križa je ustanovil poseben odsek za poizvedbe, ki mu je poverjena skrb za iskanje pogrešanih oseb in za posredovanje obvestil o njih ter stika z njimi. Odsek bo opravljal svoje delo v sodelovanju z mednarodno organizacijo Rdečega križa v Ženevi. Odsek bo posloval dnevno od 9 do 12 in 16 do 18 v poslopju mestne ženske realne gimnazije (licej) na Bleiweisovi cesti št. 13.
Osebe, ki žele informacije o pogrešanih svojcih, naj izpolnijo v dveh izvodih posebne tisko- • vine, ki jih dobe v pisarni in ki vsebujejo te-le | podatke:
1. Oseba, ki išče obvestilo, naj navede svoj priimek in ime, naslov, narodnost ter to, v kakšni zvezi je z osebo, o kateri zahteva obvestilo (na primer oče, brat, mati, žena itd.).
2. Za osebo, o kateri se želi obvestilo, je treba navesti: priimek in ime, datum in kraj rojstva, narodnost in vero ter poklic (za ujetnike navesti stopnjo in kateri vojaški edinici pripada, za internirane osebe pa tudi zadnji naslov stanovanja).
3. Končno je treba povedati, kakšno obvestilo se išče in kaj se želi sporočiti dotičnemu (največ do 25 besed, samo osebnega ali rodbinskega značaja).
Na željo izpolni tiskovine strankam pisarna Rdečega križa.
Banovinski odbor Rdečega križa v Ljubljani.
Živahnejši tržni dan
Ljubljana, 16. aprila.
Po včerajšnjem mrtvilu na trgu je bil današnji, ob sredah običajni tržni dan, razmeroma živahen in še srednje dobro založen z nekaterimi življenjskimi potrebščinami. Počasi^ se življenje na trgu normalizira, ker je mesto že redneje zvezano po železnici z mnogimi kraji.
Na trgu je bilo danes že na izbiro več košar jajc z Dolenjske. Jajca so bila po 8 do 9 kosov za 10 din. Z enovprežnimi vozovi so gorenjski kmetje in tudi drugi iz okolice pripeljali na Svetega Petra nasip do 15 voz semenskega in drugega krompirja. Ljudje so ga kupovali od 5 kg naprej. Krompir je bil na tem trgu 2.30 do 2.50 din kilogram — po kakovosti. Mestna aprovizacija je v treh paviljonih v novi tržnici na Pogačarjevem trgu prodajala kašo, fižol in krompir. Fižol po
7	din kg, krompir po 1.75 din kg. Gospodinje so dobile primerne količine krompirja in fižola.
Glavnate solate ni na trgu. Motovilec in zeleni radič sta bila po 24 din kg, merica pa po
2	din kg. Špinača je bila po 16 din kg. Ostala zelenjava in druge povrtnine so bile v cenah stalne.
Na mesarskih stojnicah je bilo tu in tam na prodaj nekaj svežega govejega mesa. Pri mesarjih je bila izvršena kontrola cenikov, kajti nekateri mesarji, ki so bili vpoklicani k vojakom, so pustili še stare, višje določene cene na cenikih, ker si njih žene niso znale pomagati in se niso pobrigale, da bi na cenike napisale nove, od policijske uprave določene maksimalne cene. Zaradi cenikov bodo pač mesarji imeli sitnosti.
Nesreča v Dravljah
Ljubljana, 15. aprila.
V	dneh, kakršne smo zadnje čase preživljali, si vsakdo hoče in želi dobiti stvari, kakršnih dozdaj ni imel ali pa stvari, ki si jih je želet, pa jih ni
mogel nikjer dobiti. Da bo imelo železo tudi v bodoče veliko vrednost in da bi razen železa mogla dobiti še kaj drugega, sta vedela tudi Šibic Jože in Zupan Jože. Že včeraj zgodaj dopoldne sta se podala proti draveljskim vojaškim skladiščem. Stikala sta in stikala in na koncu tudi iztaknila. Premetavala sta staro šaro in boljše kose odmetavala na poseben kup, ki bi ga pozneje odpeljala domov in nabrano blago spravila v denar. In pri premetavanju sta prišla končno tudi do bencina, ki ima posebno v teh časih veliko ceno. Nesreča je hotela, Jožeta še sama nista vedela, kako je do tega prišlo, da se je bencin kar naenkrat vnel. Ker^ sta bila Jožeta v bližini, sta seveda dobila precejšnje opekline in nevarne poškodbe po životu. Pri nesreči pa jo je prvi Jože hujše izkupil kakor drugi. Šibica so mestni reševalci takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu dežurni zdravniki takoj nudili prvo pomoč in mu kolikor mogoče lajšali hude opekline. Zupan Jože pa je imel še toliko moči, da je prišel do svojega doma na Jernejevo cesto št. 3. Doma pa mu je postalo zaradi zadobljenih opeklin slabo in padel je v nezavest. Tudi po njega so morali priti reševalci in tudi njega so odpeljali v bolnišnico na zdravljenje.
Da opisani slučaj ne bo ostal sam, o tem smo lahko prepričani, saj dobro vemo, kakšni so ljudje. Ni jim dovolj, če jih opozarjaš, če jih svariš pred nesrečo. Ne, so nekateri, katere mora nesreča oplaziti, potem si šele zapomnijo in jadikujejo, zakaj ge niso držali pametnih nasvetov in svaril. ?
Zasilni most čez Savo pri Kranju
Med postankom vlakov, ki 66 zdaj dosti dlje kot prej zadržujejo na kranjski železniški postaji, potniki izkoristijo čas za ogled podrtega velikega kranjskega mostu čez Savo, dočim so se Kranjčani sami s tem dejstvom že kar nekaj spoprijaznih. Tako pač je. Ogromni most. ki je odrezan od obeli bregov, sredi deroče Save, pa je ostal skoro nepoškodovan le en podpornik, ki ga zviška mrtvo ogleduje ugasla električna svetiljka na napeti žici. Mostišče se je še dokaj rahlo vsedlo na hladne Savske valove, tako da še zdaj lahko vidiš granitne kocke v prav takšnem redu, kakor jih je nekoč na določeno mesto polož'la delavčeva roka, le da so zdaj globoko doli v vodi, ki ob Majdičevem mlinu ustvarja nekako odtekajoče se jezero. Ob pogledu na to razvalino ljudje kimajo z glavami, in se, ne da bi pričakovali odgovora, sprašujejo, kdaj 1k> mogoče spet po stari poti s kolodvora v mesto ali obratno.
Podjetni Kranjčani pa so si tudi tokrat, kot vedno, znali hitro pomagati, da ne bi bilo treba ljudem celo uro hoditi s kolodvora v mesto naokrog čez Struževo preko tržiškega železniškega mostu. Hitro so postavili zasilni leseni most, ki drži z Majdičevega loga na desni breg. Delavcem je šlo delo kaj urno izpod rok in so ljudje že na velikonočne praznike lahko hodili čez novi most. Kdor hoče na drugo stran, mora plačati 1 dinar, prav tako tudi, če hoče nazaj. Vsak pa dinar ali dva rad žrtvuje, saj mu ie na ta način prihranjena dolga pot naokrog čez Struževo. Nova pot je vsaj za tiste, ki so namenjeni v severni del mesta, celo krajša kot je bila prejšnja čez veliki kameniti most, le da se nekoliko maje.
Koledar
Danes, sreda, 16. aprila’: Benedikt L.
Četrtek, 17. aprila: Anicet, pap.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakareič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Zavod za raziskovanje novotvorb. Banovinski zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 2 (telefon št. 32-72) zopet redno sprejema bolnike v zdravljenje.
Zaradi odvažanja smefi se nek ljubljanski dnevnik razburja, češ da je »nerazumljivo, zakaj mestna občina ni dala meščanom glede odvažanja smeti potrebnih navodil vsaj potom naših dnevnikov«. Prav ta dnevnik je pa poleg vseh drugih in radio postaje pred tednom sam objavil pojasnilo, da mestno cestno nadzorstvo nikakor ne more odvažati smeti, ker nima konj, ter naj zato ljudje smeti sežigajo in potrpe, da bo spet mogoče smeti redno spravljati iz mesta. Tudi mestno cestno nadzorstvo prav dobro ve in soglaša z dopisnikom, da takšni zaboji pred hišami nikaikor niso v okras, vendar so pa taki časi, da se danes le malokdo utegne pečati z vprašanji o okrasih. Kar se pa smeti tiče, mestno cestno nadzorstvo spet prosi za potrpljenje, dokler ne dobi konj za odvažanje smeti. Prebivalstvo se gotovo še dobro spominja predpisa mestnega fizi-kata, da je treba smeti sežigati in šele pepel oddajati smetarjem. S tem predpisom je mestni fizikat že pred letom dni jx>skrbel, da gnijoče smeti ne postanejo nevarne za zdravstveno stanje našega mesta. Tega predpisa naj se ljudje tudi sedaj drze in ne bo se jim treba ogibati dvomljivega »okrasa«, ker ne bodo imeli dosti smeti. Komur se pa nabere le preveč ]>epela, tega bo lahko oddal sosedom za vrtove, a tudi same smeti bo s hvaležnostjo prevzel vsakdo, ki ima vrt, ter jih koristno porabil za kompost. Počasi smo se pričeli tudi v Ljubljani zavedati, da moramo obdelati vsak košček zemlje, zato je pa kompost neobhodno potreben, če hočemo na vrtovih dosti pridelati.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 17. nri.
Petek, 18. aprila: »Romeo in Julija.«
Izven. Cene od 14 din davzdoi.
Opera. — Začetek ob 17. nri.
Sobota, 19. aprila: »Ples v maskah. Red B.
*
V petek, dne 18. t. m. se začno redne predstave v Narodnem gledališču. Do nadaljnjega Ijo pričetek predstav točno ob 17. uri.
lUprava Narodnega gledališča opozarja, da bo v petek, dne 18. t. m. ob 17. uri 25. predstava »Romeo in Julije« v tej sezoni. Zasedba l>o premierska, Julijo bo igrala ga. Ančka Levarjeva.
V soboto, dne 19. t. m. bo v Operi predstava »Ples v maskah« s premiersko zasedbo. Baritonsko vlogo Renata bo pel mlad baritonist Mirko Dolničar. Predstava l>o za alxmma B.
Edgar Wallace:
Na sever, potepuh!
(Prevedla Nada Konjedfe.)
Bil je še zelo mlad in se Je naravno otroško veselil nad tem, da se je postavljal s svojimi zaslugami in odlikami.
Segel je v žep in požvenketal z denarjem. Nato si je i elegantno kretnjo popravil samo-veznico, prezirljivo pogledal proti glavni cesti mesta in vprašal:
»Ali n! šla pred kratkim tod mimo mlada dama v svetli obleki?«
Bobin je prikimal.
»Danes zvečer se bom poročil,« je dejal Sam temno. »Prisilili so me k temu! Vem, da to ni prav, a vsi tako hočejo, predvsem moj stari in njen stri«. Moj položaj je zelo težak. Bil sem v mestu. Nikakor nisem tak, kot ti kmetski mladiči, ki jih zmeša vsako krilo. Študiral sem in vem, da so druge stvari še več vredne... širni svet — saj veste, kaj mislim.«
Pri teh besedah je z obema rokama risal široke kroge po zraku.
Robin ga je dobro razumel.
»Čudno, da vam vse to pripovedujem,« Je nadaljeval. »Toda pozna se, da ste razumen človek. Večina ljudi gleda na vas, potepuhe, s prezirom, a vi veudarle veste, kaj je treba — v velikem,
širnem svetu.<	.
»Brez dvoma,« je dejal Robin in pristavil.
»V velikem, širnem svetu, kjer so ljudje zares ljudje.« Spominial se je, da je te besede nekoč slišal pri neki kino predstavi. Čeprav je od tega minilo že precej časa, so mu vendarle ostale v spominu.
I »Vzemite še eno cigareto... vzemite dve. Cas je, da odidem.«
Robin je gledal za elegantnim ženinom, dokler ni izgini) v daljavi. Žal mu je bilo, da ga ni prosil, da bi mu daroval dolar.
Ko se je ozrl proti nebu, je zapazil, da se na zapadu zbirajo temni oblaki.
»Kmalu bo nevihta,« je dejal z zadovoljstvom.
Rdečebradec ni ljubil dežja, mali debeluh, ki je znal metati nože, se ga je pa še bolj bal.
II.
Mr. Pfiefer je bil zelo zajeten mož, poln zdravega humorja, a ker jo imel v svojem uradnem poslovanju opravka skoraj izključno le z ljudmi, ki so šalo uporabljali le, Če jim je bila v korist, ni nikoli pokazal svojega nagnjenja do šale, ki se je skrivalo za njegovo resno zunanjostjo.
Tudi v tem trenutku bi mogel svojo, vse prej kot vzorno urejeno pisarno napolniti z zvenečim smehom, toda ohranil je svoj resen in dostojen-stven izraz, kajti mož, ki je sedel na nasprotni strani njegove z akti in knjigami obložene mize, je bil zelo imenitna osebnost. Bil je to mirovni sodnik in najvplivnejši farmar v vsej okolici.
»Ce vas prav razumem mr. Pfiefer,« je dejal Andrew Elmer z zaskrbljenim glasom, »ie oj>oroko treba tako razlagati, da ne bom od dedščine prejel ničesar, če moja nečakinja Oktober ne bo poročena preden izpolni enoindvajseto leto.«
Mr. Pfiefer je resno prikimal.
Tako se glasi oporoka. S kratkimi in debelimi prsti je gladil listino, ki je ležala pred njim
na niizi.	.	_	,
»Mojemu svaku določam dvajset tisoč dolarjev, ostalo moje imetje pa naj pripade moji hčerki, če se poroči preden ali kadar dopolni euoiudvaj-set let.«
| Andrew Elmer se je v zadregi praskal po
C »Notar v Ogdensburgu je pa to tako razlagal, da dobim na vsak način onih dvajset tisoč dolarjev. In če se Oktober potem poroči...«
»Kdo je pa prav za prav odgovoren za to tako svojevrstno oporoko,« ga je nestrpno prekinil odvetnik.
Andrew Elmer se je v zadregi premikal na
stolu sem in tja.
»Hm	—	res sem jo sam	sestavil.	Moja svakinja mi	je	itak prepustila vse gospodarske za-
deve.«
Mr. Elmer je bil precej suhe postave, s trdim, oglatim obrazom. Imel je navado, da je neprestano pregibal ustnice, kot da bi govoril sam s seboj. Tudi sedaj je brezglasno govoril, pri čemer se je njegova zgornja ustnica zelo smešno pregibala gor in dol.
»Ni bilo povoda, da bi se zadeva ponovno proučila,« je končno dejal. »Denar mojo svakinje je bil dobro zavarovan s hipotekami. Bančni ravnatelj v Ogdensburgu ml je svetoval, da naj se ne dotaknem	denarja, dokler se	Oktober	ne poroči.
Jaz sem	pa	tako izračunal:	saj njo	zadeva le
ostanek . •..«
»Ali je sploh kaj ostalo, mr. Elmer?«
Odvetnikov glas je bil zelo rezek, a Elmer je ostal ravnodušen.
»Res je, da ne bo mnogo. Toda saj je samo ob sebi umevno, da bo deklica pri nas vedno našla svoj dom. Saj je sveta dolžnost vsakega poštenega človeka, da podpira in brani sirote. Sicer pa, saj smo imeli z njo ogromne stroške. Koliko je stala njena izobrazba. Tudi poroka ne bo brez velikih izdatkov. A 8 tem sem računal, ko sem naredil svojo oporoko...«
Mr. Pfiefer je globoko vzdihnil.
»Dragi mr. Elmer, vaša zapuščina je še tako dvomljiva, kakor zapuščina vaše nečakinje. Kdaj pa bo poroka?«
»Danes zvečer,« je smehljaje se odgovoril mr. Elmer. »Prav zato sem prišel d.\nes k vam. Moja žena je bila mnenja, da v takih stvareh človek n sme biti preveč varčen. Z majhnimi stroški J® ‘ goče zadevo tudi uradno tako urediti, da p -	1
ne more priti do neprijetnih presenečenj. Ne želel, da bi po poroki moje nefiakiiije op oka izgubila na kakršen koli način svojo veljavnost.«
»Njen ženin je Sam Wasser, kajne?
Mr. Elmer je prikimal. Njegov pogled je bil uprt v voz in suhega konja, ki je stal pred vrati. Konj je poželjivo smukal seno z nekega voza, ki ga je voznik po neprevidnosti pustil v njegovi
bližini.	.	,	.	».
»Da... Sam je čeden dečko.«
Nato je nekaj časa molčal.
»Zdi se mi, da možgani moje nečakinje niso popolnoma v> redu. Ne, ne mislim zaradi Sama. Malokdo jo more v trmoglavosti prekašati. Včasih jo bila čisto zmešana — da, resnično zmešana. Stopila je na vodnjakov rob in kričala: ,Ce se me • le dotaknete, skočim v globino.’ Vprašam vas, ali sem njen varuh ali ne. Moja žena je mnenja, da bi jo bilo treba pretepsti. Toda kaj nam je storiti? Nič žalega ji ne storimo, pa že gre čisto počasi do vodnjaka in pravi: ,Ce me boste lepli, skočim v vodo.’ Meni se zdi. da je samomor največji greh, njej pa lo nič ni. Tako je svojeglavna, da se mora vse zgoditi po njeni volji. Sam pa jo lep in razumen mladenič. Njegov oče ima poleg tukajšnja trgovine še več hiš v Ogdensburgu. Sam si je pa tudi že zaslužil precej denarja. Sicer bi jaz n« hotel delati dobička iz grehov svojih bližnjih. — A deuar jo donar.<	,,.
(Daljo sledi.)
:.ssr. ;.xr. ™ rc:.«^	.	«-«•