On—''Mhi r- V Ljubljani, sobota 30. marca 1940 Lato ftt ena posledica sklepov z zadnje seje angleiko-francoskega vrhovnega vojnega sveta: Poostritev francosko-angleške blokade proti nevtralnim državam London, 30. marca. »Times« razpravlja o aad-ofi seji vrhovnega zaveoiiškega vojnega sveta in jjravi, da je skupna izjava Anglije in Francije morala 'vsemu svetu odpreti oči o tem, da je nemogoče ločiti Anglijo od Francije in sklepati kak poseban mir, da so vojni cilji zaveznikov enaki in da se bosta Anglija in Francija vojskovali do končne zmage ter sodelovali tudi pri novi ureditvi Evrope složno in enotno. Potem pa list nadaljuje: Glavno vprašanje na zadnji sep je bilo vedenje nevtralnih držav. Zahodni velesili sta dozdaj kar najvestneje varovali pravice nevtralcev, celo tedaj kadar je bilo to na škodo njunega vojskovanja. V zahvalo pa nevtralne države ne kažejo nič odločnosti. Posebno vprašanje pri tem je živahni promet nemških trgovskih ladij vzdolž norveške ’ obale. Norveška vlada dovoljuje tem ladjam, ki vozijo železno rudo za nemške orožarne, varnostno spremstvo, med tem ko norveški mornarji padajo kot žrtve nemških bomb in strojnic. S tem vprašanjem je tesno zvezano vprašanje celotne blokade. Blokada je začela delovati ob izbruhu vojne, poostrena je bila pa v decembru nad izvozom. Toda dovoljene so bile tako velike številne izjeme posameznim nevtralnim državam in so primeri zopetnega izvoza pomorskega blaga iz nevtralnih držav v Nemčijo postali tako pogosti, da smatrata Anglija in Francija vse to potrebno vprašanje znova preučiti. Zdi se, da je blokada tako preluknjana, da je podobna situ. Ker je gospodarska vojna v seda- njem stanju morda glavno orožje, jc treba verjeti, da so na zadnji seji temeljito prerešetali vse to vprašanje. Kar se tiče Balkana, niso zavezniki tam pretrpeli nobenih izgub, morda so zadnje čase dosegli celo kake prednosti. Gospodarsko pa stoje stvari drugače. Ministri zahodnih držav iščejo potov in načinov, da bi onemogočili nemški gospodarski pritisk na južnovzhodno Evropo. Kar se tiče politike zahodnih držav do Italije, so številni francoski listi zahtevali zbližanje z njo. Ta želja po boljših odnošajih z Italijo je bila vedno tudi želja predsednika angleške vlade. Predsednik Roosevelt govori o uspehu Wellesove poti po Evropi Vfeiles ni dajal niti dobil nobenih mrovnih predlogov Washington, 30. marca. Reuter: Predsednik USA Roosevelt je prebral včeraj na sestanku s časnikarji tole izjavo: »Sumner Weiles ni niti sprejel, niti meni prinesel kakršnegakoli mirovnega predloga i* kateremukoli vira, ki bi naj služil za obnovo pravičnega in trajnega miru v Evropi. Toda obvestila, ki so bila dana naši vladi v zvezi z Wellesovini poslanstvom, bodo nedvomno največjega pomena, ko bo prišel čas za obnovo takšnega miru. Roosevelt je nato dejal, da pomenijo njegove besede točno ono, kar je izjavil, namreč, da je zelo malo neposrednih nad, da bi se vojna končala. Roosevelt je dodal, da Welles ni bil pooblaščen obvezati ameriško vlado in tudi ni imel po- oblastila za kakršnekoli predloge v imenu ameriške vlade. Obvestila, ki jih je Wc!les zbrftl, bodo največjega pomena za vlado USA pri izvajanju splošnih načel njene zunanje politike. Karkoli pa so Wcllesu sporočile italijanska, nemška, angleška in franeoska vlada, bo smatrala ameriška vlada kot strogo zaupno. Roosevelt jc govoril o možnosti, da bo lahko »v nekaterih primerih« Wellesov obisk pripomogel k boljšemu sporazumevanju in prijateljskim odnošajem med USA in državami, ki jih je obiskal. Njegovo poslanstvo je bilo izvršeno, je naglasil Roosevelt, z neposrednim osebnim stikom in razgovori z namenom, da se razčistijo odno-šaji med USA in evropskimi velesilami Izjava o novi finski zunanji politiki Finska bo v bodoče še tesneje sodelovala s Švedsko in Norveško Helsinki, 30. marca. o. Novi finski zunanji minister je včeraj sprejel dopisnika ameriške agencije United Press in mu dal izjavo o bodoči finski zunanji politiki. To zunanjo politiko bo določal sedanji zemljepisni položaj Finske. Njena glavna naloga bo pomagati pri obnovi trgovinskih zvez s tujino, ki so zaradi vojne trpele. Sicer pa bo Finska tesneje sodelovala s severnimi evropskimi državami, ki imajo enake koristi kakor ona. Glavna naloga nove vlade je pa seveda obnovitev Finske po vojni. Po dosedanjih cenitvah znaša škoda, katero je finska utrpela zavoljo vojne, okrog milijarde finskih i.iark. Samo v Aboju cenijo škodo od 30 do 40 milijonov mark. Ladjedelnice in vse ladje, ki so bile v odstopljenih lukah, so sedaj preselili na zahodno finsko obalo. Po vesteh iz Moskve, bodo trajala pogajanja med finskima zastopnikoma Paasikivijem in Vojo-njom ter Sovjeti v Moskvi dalj časa, kakor pa so v začetku mislili. Sovjeti žele dati na spored tudi razširitev naročil finskih izdelkov za Sovjete, zlasti industrijske. Poseben odbor bo sklepal o možnosti nove trgovinske pogodbe. Dosedaj so vodili pogajanja za trgovinski sporazum saimo načelno, vendar pričakujejo, da bo prihodnji mesec prišlo v Moskvo finsko zastopstvo, ki bo menda sklenilo sporazum. Dosedaj še ni bil dosežen sporazum glede mnogih obmejnih vprašanj. Sovjeti so umaknili svoje čete, ki so bile dosedaj v zasedenih finskih krajih in so jih zamenjali z novimi četami. Na Finskem se mudi odposlaništvo zastopnikov Švedskih delodajalcev in delavcev, ki se bodo pogajali s finskimi zastopniki o švedski podpori za tinsko obnovo. Švedi so pripravljeni dati na raz- polago okoli 9000 stavbinskirh delavcev. Ko se bo začela stavbena sezona, bodo Švedi postali po tisoč delavcev na teden na Finsko. Predsednik finske republike Ka-Mio je včeraj obiskal maršala Mannerheima v njegovi vili. Kalijo se je pri tej priložnosti zahvalil Mannerheimu za usluge, ki si jih je maršal pridobil za obpambo domovine. Napovedi o pomorskem spopadu med Nemci in Angleii ob norveškem obrežju Berlin, 30. marca. o. Navzlic francoskemu in angleškemu uradnemu zatrdilu, nomški politični krogi in časopisi še vedno dolie Anglijo in Francijo, da mislita začeti e odločnim kršenjem norveške in danske nevtralnosti. Zdi se pa, da 6e za tem zatrjevanjem skrivajo podobni nemški načrti in da namerava Nemčija v kratkem izvssiti večjo pomorsko akcijo, o čemer pričajo obsežne priprave v vojni mornarici. Zadnje čase so bili vpoklicani vsi mornariški rezervisti do 48 leta. Z večjim pomorskim nastopom, pri katerem bi sodelovale poglavitne 6ile nemškega brodovja, misli Nemčija izzvati angleško vojno mornarico blizu norveškega obrežja ter ji bo skušala z močnim sodelovanjem letalstva zadati kak hujši udarec, katerega bi potem nemška propaganda izkoriščala za živčno vojno in za pritisk na nevtralce. Zakaj AnglSfa in Frandfa nočeta pretrgati s Sovjeti Rim, 30. marca. AA. Stefani: Diplomatični urednik agencije Stefani sodi, da se da na razloge, zaradi katerih zahodni velesili ne želita ustaviti svojih zvez s Sovjetsko Rusijo, jasno sklepati iz nedavnega sporočila, izdanega v Parizu. Ti razlogi so v glavnem tile: !. Volja Anglije, da se izogne vojni s Sovjetsko Rusijo, ker je Sovjetska Rusija odlično pripravljena; 2. odločnost Turčije, da se ne bo sp* stila v vojno proti Rusiji in 3. potreba, da se prepreči teewj&a zveza Sovjetske Rusije z Nemčijp. Blokada proti New*čiji bo v vsake« primeru neučinkovita, ker prijateljstvo med Sovje+sko Rusijo m Nemčijo omogoča poslednji vso preskrbo. Rdeči zunanfi mintfler Molotov govori: O miroljubnosti sovjetske zunanje politike po napadu na Poljsko bi Finsko Moskva, 30. marca. o. Na včerajšnji sefi vrhovnega sovjetskega sveta je imel zunanji minisiter Molotov velik govor o sovjetski zunanji politiki. V njem je med drugim izvajal: »Nemčija je bila pripravljena na mir, ki sta ga pa onemogočili Anglija in Francija, ker je Nemčija bila nevarna njunemu imperijalizmu. Kazali sta tudi sovražnost do Sovjetske Rusije, ki pa je bila vedno miroljubna in v sedanji vojni strogo nevtralna. (Poljska!) Zaradi te miroljubnosti je sklenila razne pogodbe z Nemčijo. Anglija in Francija vedno so-vražneje nastopata proti Sovjetom, češ, da Sovjeti pomagajo Nemčiji. Ne nastopata pa proti Romuniji, ki tudi trguje z Nemčijo. Sovjeti niso storili nič proti Angliji in Franciji in ne mislijo napasti Indije, nočejo pa biti orodje za francosko in angleško politiko. Važna preračunska seja naše vlade: Hrvaški banovini so zagotovljeni potrebni dohodki Hrvatje bodo obdržali neposredne <•«i wlrtny Weissmiiller in Šestletni čudežni deček John HuftteM KINO UNION Telefon 22-21 Najnovejše pustolovščine kralja džungle! Akrobacije, ki jih izvaja njegov mali sinko! Napete borbe z zverini in divjimi plemeni pragozda Fantastični posnetki pod vodo! Ukročen slon in udomačena opica — prijatelji Tarzanovega sina' THRZHH in njegou sin Predstave ob 16., 19. in 21. uri — Zaradi ogromnega zanimanja za ta film priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji! Ljubljana od včeraj do danes Snegu, ki nas je nenadoma obiskal, ni bilo namenjeno dolgo življenje. Že včeraj opoldne ga je sonce , ko se je le nekoli uprlo v zemljo, začelo temeljito pobirati. Proti večeru so se le tu pa tam 5e držale bele lise. Začuda včeraj skoraj ni bilo brozge na ulicah, silno hitro je mokroto pil pripraven veter. Zvečer je polagoma postalo mrzlejše in ponoči je temperatura zdrknila pod ničlo. Noč je bHa mrzla in zvezdnata. Davi je termometer kazal tri stop. pod ničlo. Gosta megla je pokrivala mesto in napovedovala lep dan, ki ga bomo po vsem videzu tudi dobili. Včerajšnji sneg je pošteno nagajal Včerajšnji sneg je napravil mnogo nerodnosti zlasti telefonskim naročnikom. Napravil je precejšnjo škodo na telefonskih napeljavah. Telefon-sko-tehnična sekcija v Ljubljani je ves dan dobivala prijave, v katerih so telefonski naročniki sporočali, da imajo pokvarjene telefone in da ne morejo dobiti zveze. Sekcija je nemudoma razposlala delavce, ki so sicer zaposleni pri polaganju novega telefonskega kabla, na teren, da bi popravili poškodbe in spet uredili zveze. Že dopoldne je bila večina telefonskih zvez spet dobra. V. zunanjim svetom pa so bile zveze ves dan slabe. Medmestne proge proti Trstu, proti Gorenjski in Dolenjski so bile pokvarjene. Težki sneg je potrgal tudi mnogo brzojavnih žic ob progah. V Ljubljani je bilo včeraj vsega skupaj 425 naročnikov brez telefonske zveze. Ljubljanska tehnična sekcija na glavni pošti polaga kable, da bi na ta način preprečila nerodnosti, ki v mestu nastajajo redno vselej, kadar nastopijo kakšne nevihte, ali kadar zapade težak, moker sneg. Do sedaj so delavci ljubljanske tele-fonsko-tehnične sekcije na glavni pošti položili že okrog 44 km telefonskega kabla v vrednosti 4 milij. din, pri tem pa niso všteti stroški za polaganje. Od danes naprej je meto dražje Splošna draginja, ki je zavladala zaradi izrednega stanja, ki danes vlada na svetu, se že dalj časa močno zrcali tudi pri nas in se — kakor vse kaže — tudi še bo. Človek gre mimo izložb, pa vidi, da je pred časom neka reč veljala toliko, potem se spomni, da je zadnjič, ko je gledal, veljala toliko — in ko zdaj spet gleda, vidi, da se je še podražila. Cene se postopoma dvigajo, pa ne samo za neke predmete, vse postaja dražje. Ljudje se sprašujejo, kam bo vse to privedlo, če izrednega stanja na svetu še ne bo hitro konec in če se bo sedanja vojna, ki prav za prav bolj tare nevtralue države kakor pa tiste, ki so sc zapletle v vojno — vlekla še kaj časa. Z današnjim dnem so se zaradi lega, ker se je povišala cena klavne živine, povišale tudi cene mesa, in sicer takole: goveje meso I. vrste zadnji del 16, sprednji del 14; prašičje meso sveže (kare) 22, vratina 20, slanina sveža, salo tujih prašičev 20, domačih 18; telečje meso stegno 18. pleče, hrbat 1H, vrat in prsa pa 14 din za kg. Te cene je kr. banska uprava dravske banovine na prošnjo ljubljanskih mesarjev odobrila. Ljubljanski kipar razstavita v Mariboru V Mariboru bo v nedeljo odprta umetniška razstava, na kateri bosta razstavila svoja dela slikar Zoran Mušič in ljubljanski kipar Karel Putrih. Mušič je mariborski domačin in ga tamkajšnja javnost že dobro pozna kot izredno nadarjenega slikarja, ki je v zadnjih letih doma, pa tudi v Zagrebu in Belgradu dosegel velike uspehe in požel mnoga priznanja. Karel Putrih pa je kljub svoji mladosti že danes prav gotovo eden naših najpomembnejših kiparjev. Študiral je najprej v Ljubljani, kjer so njegovi profesorji že kar skraja postali pozorni na njegovo nadarjenost. Po končanem ljubljanskem študiju je odšel v Prago, kjer je bil učenec najboljših čeških profesorjev. Tam si je znal s svojimi odličnimi deli poskrbeti sloves izredna nadarjenega kiparja. Iz Prage ga je nato pot zanesla v Pariz, kjer je svoje znanje še izpopolnil. Njegova kiparska umetnost zlasti v zadnjih letih upravičeno vzbuja največjo pozornost ne samo pri nas, ampak tudi po širši domovini. Zlasti odličen je Pn4rih v portretih, dasi tudi v aktih ne zaostaja. Filmi Mariborčane opozarjamo na to izredno zanimivo razstavo in na mladega ljubljanskega kiparja Putriha, čigar dela so taka, da so lahko ponos in velik estetski okras vsakemu domu. Razstava bo odprta v nedeljo dopoldne. Prepričani smo, da bo uspela tako v moralnem kakor tudi v materialnem oziru, kar bi bilo seveda lepo in popolnoma pravilno, saj se morajo slovenski umetniki že od nekdaj trdo boriti z življenjem ter je na njihovi poti cvetje le redko, zato pa je tem več trnja in kamenja. Mraz je pritisnil Ljubljana, 30. marca. Po snežnem vatu, ki ie iz severovzhoda zava-lovil čez Karpate v naše kraje, je včeraj nastopilo zmerno hladno vreme, ko je jutranja toplota bila povsod še nad ničlo. Velikanska škoda na sadju bi nastala, ko bi mraz takoj po snežnem valu pritisnil še isto noč, da bi sneg na vejevju sadnih dreves zmrznil. Vejevje bi popokalo in drevesa bi bila močno polomljena. Za snežnim valom je mraz pritisnil skoraj 36 ur pozneje. Danes imamo v Sloveniji jutranjo toploto povsod pod ničlo. V Savinjski dolini so davi pri Podlogu zaznamovali do —8° C, transformatorska postaja v Črnučah pa je ob 6. uri davi zapisala —7° C in je bilo še ob 8. uri 2 stopinji pod ničlo. Ljubljana je prav tako imela 3 stopinje po dničlo. Mirno stoječe vode so zamrznile. Ta mraz je zelo škodljiv za sadno drevje, ko pravkar odganja. Vode so povsod zaradi tajanja snega močno narasle, vendar še ni nikake večje povodenjske nevarnosti za naše kraje. Savinja je močno narasla, tudi Sava še vedno narašča, njen vodostaj v Sloveniji pa še ni dosegel take višine nad normalo, da bi bili gotovi predeli ogroženi. Zaradi mrtvega otroka mati in varuhinja pred sodniki Maribor, 29. marca. Pred okrožnim sodiščem se je danes obravnaval žalosten dogodek, ki se je pripetil leto6 sredi najhujše zime na Pobrežju. O dogodku, ki je zahteval zaradi malomarnosti življenje malega otročička, smo svoj čas že poročali. Danes sta prišli na zatožno klop zaradi tega 26 letna Frančiška Vauhnik, omožena delavka iz Gosposvetske ulice 42 na Pobrežju ter 33 letna železničarjeva žena Štefanija Majcen, stanujoča istotam. Zaradi sledeče zadeve sta bili poklicani na odgovor; Dne 13. januarja t. 1., ko je vladal strašen mraz, je odšel delavec Friderik Vauhnik že popoldne od svojega doma na Pobrežju na obisk k svoji teti v Počehovo. Z ženo sta se zmenila, da mu bo ta večer sledila, svojega dva meseca starega sinka Silvestra pa bo pustila doma pod va-ruštvom sosede Majcnove. Tako je tudi bilo. Okrog 17. ure omenjenega dne se je Vauhnikova odpravila na pot, poprej pa je svojega sinka še nahranila, ga položila v posteljoo, zavitega v plenice ter pokritega s tanko odejo ter naprosila sosedo. da zvečer še pogleda k otroku ter naloži na ogenj. Potem je odšla. Soseda je res zvečer storila, kar je obljubila, ponoči pa je ostalo dete samo v stanovanju. Bila pa je tiista noč silno mrzla. Hiša, v kateri stanuje Vauhnik, ima tenke stene, ogenj v peči je kmalu ugasnil in zrak v sobi se je naglo ohladil. Postalo je tako mrzlo, da je zmrznilo mleko v lončku. Ubogega otročička je začelo pod tankim pokrivalom zebsti in ker si malček ni mogel pomagati, ga je mraz umoril. Ko je prišla naslednjega jutra okrog 7 Majcnova pogledat v stanovanje, je našla malčka že čisto trdega in mrtvega. Pravi, da je bil v stanovanju tedaj tak mraz, da tudi odrasel človek ne bi take zime dolgo prenesel. Vauhnikova se sedaj zagovarja, da ni pomislila, da bi utegnil otrok zaradi mraza umreti. Majcnova pa spet pravi, da je bila naprošena samo, da je dala otroku jesti in da je v peči zakurila. Pravi, da je bila Vauhnikova do otroka precej brezsrčna in se ni zanj brigala. Tudi ji ni bilo prav, da ga je zanosila. Majcnova je hotela usodnega večera vzeti otroka k sebi, Vauhnikova pa ji je odvrnila, da to ni potrebno, naj mu samo da jesti in še enkrat zakuri sobo. Tudi. je Vauhnikova že nekajkrat pustila otroka samega, včasih po celo noč v nezakurjeni, mrzli spalnici, sama pa >Jeklena armada« (Kino Matica). Svežost in vitalna sila mladega Novega sveta dihata iz tega letalskega filma, ki so ga postavili producenti najkvalitetnejših filmskih del, Warner Brothers, z radodarno močjo. Živo čutimo utrip zemlje neomejenih možnosti, navdušujočega aktivizma in preproste iskrenosti, ki ni naivna, temveč jasna in očejena od staromodnih, bodisi zlaganih, bodisi prisiljenih gesel kakor še domujejo m so v rabi pri nas v Starem svetu. Ti močni ljudje, ki predstavljajo selekcioniran rod, (saj vemo, da so iz pionirskih bojev in trdega nasprotovanja za življenski prostor ter za kruh izšli le najboljši med dobrimi, drugi pa so morali podleči) ne umujejo brezplodno, ampak izražajo svoje misli le, vkolikor so akciji v prid ali pa pojasnjujejo to, česar ni mogoče pojasniti drugače kakor z besedami. Preprosta možatost in iskrena pristnost čustva odkrivata nov svet, ki je simpatičen v svojem prav nič bolehno zamišljenem veselju do življenja in do akcije. Ti mladi letalci, ki reprezen-tirajo miselnost mladega Novega sveta, se ne navdušujejo ob obrabljenih frazah o državi kot najvišjem idolu in o domovini kot najvišji dobrini — kakor to dela stara Evropa še dandanašnji, ne, niso jim pogodu papirnate krilatice, ki dandanašnji po Evropi povsod tako glasno šume in hrume. Ne podžigajo jih k spretnosti fraze o vzvišenosti poslanstva, temveč nekakšno otroško, primitivno, športno veselje — pa vendar čutimo, da bi znali v trenutku, ko bi domovina prišla v nevarnost, zastaviti zanjo svoja življenja z večjim entuziazmom kakor kdorkoli na svetu. Ti ljudje ne predavajo o domovinski ljubezni in o dobrodejnosti demokracije, temveč čutijo in bi zato ob kritični uri tudi z vso silo stopili v njuno obrambo. Njihova moč je v premočrtnosti, ki ni toga. ampak prostodušna in če dobri filmi v precejšnji meri zrcalijo miselnost ter značaj nekega naroda, potem lahko trdimo, da se dandanašnji v Evropi močno spreminja mnenje o Ameriki kakor so ga ustvarili razni nostalgični, akademizirani in med nebom in zemljo v vzvišeni sferi lebdeči Duhameli. Ta svet ogromne življenjske sposobnosti, neizčrpnih energij in otroške odkritosti ima svoj visok etos, ki ga izvaja v resnici tudi praktično in ga nima — kakor v Starem 6vetu — lepo napisanega samo po kodeksih ter v vzvišenih delih mož, katerih naukov nihče ne posluša. Kamor se bo v svetovnem spopadu sil postavil ta svet, tja se bo tudi nagnila končna zmaga. Manuskript »Jeklene armade« označuje dokaj preprosta fabula o dveh bratih, ki sta oba zaljubljena v isto dekle. Vse drugo je izpolnjeno z »Jekleno armado«, s tveganjem, z radostjo in z veseljem smelih junakov iz zračnih višav, z nevide-. nimi akrobacijami, s toriščem, na katerem uganjajo svoje predrznosti brezgrajni pilotje, z nebom, po katerem plovejo beli oblaki, z drznimi perspektivami na zemljo, s sivimi kovinastimi' ptiči, z bučanjem in ječečim rohnenjem motorjev, l>a tudi z dobrim humorjem: veličasten ep moči, junaštva, moškega tovarištva in nežne, čiste ljubezni. Ce premislimo, kako mogočno, kako jasno in preprosto hkratu je režiser Lloyd Bacon obdelal snov in kakšen veličasten efekt je dosegel s tem načinom, potem se šele prav zavemo, kakšen poseben, živ in razgiban svet mora biti ta Amerika, zlasti kar nas do dna prepriča polnost in prepričljivost atmosfere, ki veje iz dela. Kaj bi iz tega teksta napravili patetično togi Nemci, kaj psihodogizirajoči Francozi? Evropi je akcija vzpodbuda in opravičilo za uganjanje literature, Ameriki šarmantna neposrednost, samostojna, polna vrednost veselja do igre in preskušanja sposobnosti. Režiser Lloyd Bacon je imel za glavne tri vloge na razpolago tri odlične igralske moči, Georgeja Bren ta, Johna Payneja in Olivi jo de Havilland. Vsi trije idealno ustrezajo zahtevam naloge, ki jim je bila poverjena. V epizodni vlogi poleg njih zlasti ugaja komik Mc Hugh. »Jskiena armadi« je bila po/rhu vsega tudi z dovoljenjem ameriškega vojnega ministrstva filmana v ameriških vojaških hidroplanskih bazah ter je zato tudi konkreten dokaz ameriške letalske pripravljenosti in izvežbanosti. To delo Warner Bros-kompanije zasluži nai-večjega obiska — česar bo gotovo tudi deležno. je šla na plese in zabave. Nič ni bilo čudno, če bi bilo dete že poprej od lakote in mraza umrlo. Otrokova mati je bila obsojena zaradi svoje malomarnosti na 6 mesecev nepogojnega zapora. Kazen je sprejela. Majcnovo je sodišče oprostilo. V Zagrebu so odkrili pravcato tiskarno ponarejenih 500 dinarskih bankovcev Zagreb, 30. marca. j. Zagrebška policija je imela včeraj dober dan. Odkrila je namreč po podatkih mariborske policije tovarno za ponarejanje 500 dinarskih bankovcev, katero je vodil krojaški pomočnik Konrad Bezjak. V Zagrebu so detektivi že dalje časa zasledovali ponarejalce in razširjalce ponarejenih bankovcev. Pri prvih izsledkih so uvideli, da vodijo niti v Maribor. Naročili so mariborski policiji, naj preiskavo nadaljuje. In kmalu je prišlo iz Maribora obvestilo, da je _ treba centralo iskati v Zagrebu v Brozovičevi ulici 36. Iz Maribora sta prišla tudi dva detaektiva in prinesla točne podatke. Takoj nato je šel oddelek detektivov v Brozovičevo ulico in presenetil Bezjaka, ki si je bil uredil v preprosti baraki vso potrebno za ponarejanje 500 dinarskih bankovce*, katere bi vsa družba potem postopno spravljala v promet. Bezjaka je «bisk presenetil. Vdati se je moral, ker so mu detektivi pomolili pod nos na-jserjene samokrese. Zalotili so ga sredi dela. V kotu je bil »tiskarski stroj«, zraven več klišejev bankovcev, na mizi pa več še mokrih novih bankovcev. Takoj nato je Bezjak ves zmešan na dolgo in široko pripovedoval, kdo so njegovi pomagači in kje bivajo. V nekaj dneh bo policija imela v rokah tudi vso družbo, ki je hotela na prelahek način živeti. Ženo je zbudil ter sl vprtto nje prerezal vrat Maribor, 29. marca. V Stoprem se je končalo težko življenje sta-‘rega vojnega invalida s strašno žaloigro, 67 letni posestnik Jožef Vinkler je bil v svetovni vojni težko ranjen ter je bil 40% invalid. Zadja leta so se mu začele v vojni zadobljene rane spet odpirati ter je zaradi tega strašno trpel. Iskal je pomoči pri zdravnikih, ker pa bolečine mso popustile, je čisto obupal ter pe sklenil, da si vzame življenje. Sklep je izvršil v noči na 27. marca. Zvečer sta se spravila z ženo spat. Ponoči pa je Vinkler svojo ženo naenkrat prebudil. Prižgala je luč ter ga videla, kako sedi pri mizi na pručki ter drži v rokah britev. Z besedami »Jera, sedaj je pa jx> meni«, si je zarezal rezilo britve v vrat ter si zadal strahovito rano od enega ušesa do drugega. Iz prerezanih žil je visoko brizgnila kri. Na smrt prestrašena žena je zakričala ter odhitela po sosede. Ko so ti Vinkler že mrtev na izkrvavel. Ko so ga mr _ . da je poskušal že poprej, predno je segel po britvi izvršiti samomor na ta način, da si je hotel z nožem prebosti srce. Trikrat si je zasadil l*42>!v levo stran prsi, pa je vsakokrat ost zadela v rebro. Ko je videl, da ne gre z nožem, je šel po britev. Pred dvemi leti je izvršil samomor »fitdi brat, ki se je obesil zaradi hude bo- Joe Louis je v drugi rundi s knockoutom premagal Johnnyja Paycheka Ncwyotk, 30. marca. Snoči je bil v Newyorku boksarski match med svetovnim prvakom vseh kategorij, Joejem Louisom ter Johonyjem Payi;hekom. Ze v prvi rundi je Louis, ki je napadel silovito ter udarjal po Payche-ku kakor se mu je zdelo, zbil nasprotnika na tla. Paycheka je rešil gong. V drugi rundi je Louis spet takoj zašel v napad, ohsul Paycheka e točo udarcev, ga znova zbil na tla. Paychek se je proti koncu še enkrat dvignil, vendar se je opotekel ter ga je Louis s kratkim desnim crochetom dokončno odpravil. Paychek ni bil kljub obupni obrambi niti približno enakovreden nasprotnik. 7r Vr V r jr. i I *.>. t * * i-X- *- r' K .»v*O , > V, V. • e-'» v ’»*» 0-1» " M/ *' 'Vi,'*.. V ,v.*, r - v-v Argentinske oblasti so dozdaj internirale 550 mornarjev s potopljene nemške križarke »Admiral Gral Spee«. 52 Smrt vznemirja Craig!ey Coliege Sofija je bila na vso moč razburjena. V njej 90 se borila čustva sramu, zmede-noeti, sumničenja in zaupanja in to ji je silno pristojalo. Od časa do časa je pogledala gospo Bemard-Mose, ki si je brisala solze s svilenim robcem Davida Harveyja. Sir WiKrid se je odkašljal, da bi mu glas postal jasnejši. Njegove obrvi so 6e nasršile kaor ježeve igle. »Gospod Harvey, gospa Bemard-Mose,« je začel, »težke obsodbe 60 bile izrečene na vajin računi Moja dolžnost je, da vaju opozorim, da nanje nista prisiljena odgovarjati, dokler ne najdeta odvetnika in se ne posvetujeta z njim. Po drugi strani pa, če želita odgovoriti, vaju opozarjam na to, da bo imela obtožba pravico uj>o-rabiti proti vama vse, kar bosta rekla.« Namignili je Sowndersu, ki je potegnil iz žepe veliko beležnico. »Hvala, sir Willfrid,« je rekel Harvey. »Nama ni potreben odvetnik. Drago pa mi bo, če boste zabeležili vse, kar bom povedal, kajti sporočil Vam bom zelo zanimive stvari.« Obrnil se je k MacPheyu z ljubeznivim, da celo z občudujočim nasmehom. »Zelo spretno ste sestavili podmeno, ki ima mnoge pogoje, da bi jo ljudje sprejeli kot točno. Verujte mi, zaradi tega nisem jezen na Vas! Pravkar 6em Vas hotel zbok- sati, pa mi je žal, da sem hotel to storiti, j Toda, kaj hočete: nikomur ni prijetno, poslušati, kako ga obtožujejo umazanih stvari, katerih ni nikdar storil.« »Prosim, prosim!« je odgovoril Mac-Phey s prav tako ljubeznivim smehljajem. »Pripravljen sem priznati, če sera morda sem pa tja kaj pretiraval.« »MarcPhey, zelo ste mi simpatični! Prav dobro razumem Vaš položaj pri agenciji Drummond., ki Vas ja poslala sem. Ta detektivska agencija Vas je poslala v Craigley, da bi pazili na življenje dveh dečkov, — ki oba sta bila ubita- Njun oče, klijent agencije Drummond, bo zahteval od agencije pojasnilo in agencija od Vas. V skrbeh 6te za svoj dober glas in za svojo karijero. Da bi se izvlekli iz tega neprijetnega položaja, ste si izmislili preejj verjetno pripovedko, in to ste si izmislili, ponavljam, zelo spretno. Manjka ji samo eno, in to je resničnost. Je zelo verjetna, duhovita, sijajno izmišljena — toda izmišljena!« »Morda nam boste pa Vi sedaj povedali kakšno boljšo? — je rekel pikro Mac-Phey. »Upam, da bom! Najprej pa Vam bom pokazal slabe točke Vaše razlage! Toda, ne bojte se, MacPhey ...« Harvey je govoril veselo, počasi, vča- sih tudi drzno. »Storil bom to brezplačno! Odigral bom klasično vlogo detektrva-amaterja iz kriminalnega romana, iz tistega, v katerem detektiv na koncu pojasni tajnost in zato ne zahteva od policije in od drugih detektivov nobene nagrade.« MacPhey je mimo poslušal profesorja angleščine ter ga pri tem gledal zviška. Sofija se je bila obrnila proti njemu in 6e še bolj krčevito oprijemala svojega naslonjača. Gospodična Santaiy se je nervozno igračkala s tanko verižico, ki jo je nosila okrog drbonega vratu. »Če prav nisem slišal začetka vaše obtožnice proti ubogi Miri,« je govoril Har-vey, »vem po vašem nadaljnjem pripovedovanju, kaj ste pred tem rekli. Najprej ste ugotovili po vsej verjetnosti, da more pasti sum enako na vsakega izmed prebivalcev te šole. Tudi jaz sem vašaga mnenja: morilec je v šoli!« Prekinil je e svojo razlago in pogledal mimo po vseh navzočih. Nalahko se je smejal, medtem ko so bili vsi obrazi zmedeni. »Lahko celo trdim še več: morilec je v tem trenutku med nami!« »Gospod,« je vzkliknil 6ir Willfrid, »nehajte! Prepovedujem vam zbijati šale z nami! Ali me slišite: prepovedujem vam!« »Pustite ga, naj govori!« Vmešal se je nadškof, ki je odločno pogledal šefa policije. »Dobro, monsignor! Toda naj govori nadje na lastni račun! Jaz 6em ga opozo-zoril!« Harv«y je vstal. Gledal je v Sofijo. »Na prvem mestu,« je nadaljeval, »m želel poudariti, katera dejstva 60 točna in katera netočna. Gre za podrobnosti, ki nimajo neposredne zveze z vso to stvarjo, toda so zame osebno važne!« Sir Willfrid je pokimal z glavo. »Točno je, da 6va nekoč Ž^Pa Ber-nard-Mose in jaz igrala v gledališču, toda gospa ni bila statistka, pa tudi jaz nisem bil zares igralec. Skupaj sva bila člana neke umetniške amaterske skupine, katero sem ustanovil, ko sem bil še zelo mlad. Bila sva odlična prijatelja. .. Priznal vam bom celo, da sem bil do ušes zaljubljen v svojo krasno soigralko. Bilo mi je devetnajst let in moja ljubezen je trajala nekako tri tedne. Skratka ..« Galantno se je priklonil objokani Amerikanki. »... Gospa Bemard-Mose je bila mo ja prva ljubeaen.« Ti romantični mladostni spomini 60 čudno vplivali v tožnem ozračju ravnateljeve pisarne. »Gospa Bemard-Mose pa nikoli ni bila zaljubljena vame. In zakaj bi tudi bila? Lepa, privlačna, elegantna in pametna, zakaj bi se zaljubila v nekega zelenca, ki si je dontišljeval, da je gledališki veleum? Toda bila je zmerom zelo ljubezniva do mene, in upam, da mi bo dovolila izjaviti, da jo imam za eno svojih najboljših prijateljici« Harvey se je ponovno obrnil v Mac-Pheyu. »Kar zadeva njeno poroko 6 sodnikom gospodom Bcrnard-Mosejem, je bila popolna neresnica V6e, kar ste rekli. To je človek visoke vrednosti, in Mira je z njim zelo srečna. Zakaj bi pa tudi ne bila? Mimogrede bodi rečeno, da se Mira in jaz zelo dolgo nisva videla, in da je poteklo nekaj mesecev od najinega zadnjega srečanja do trenutka, ko 6e je spoznala s svojim bodočim možem Bila je zelo presenečena, ko me je zagledala v Craigleyju. Toda, da se vrnemo k njenemu možu. Vedite — če vas to zanima — da Mira ne zna govoriti o ničemer drugem, kakor o njem. Njej zakon tako ugaja, da je pod-vzela vse, da bi podprla tudi moje zakonske načrte!« Pooovoo je pogledal Fofijo. »Rad bi to posebno poudaril!« Medtem, ko je Harvey govoril, je bila gospodična Santaiy potegnila svojo verižico tako, kakor bi se hotela zadaviti. Upanje se je za trenutek zabliskalo v njenih očeh, toda, ko je videla, kako se Har-vey obrača k Sofiji, so njeni prsti sp1*1!! verižico, in poiskali sami od sebe mali križec, ki je visel na verižici. »Dovolj!« je vzkliknila odrezano sir Willfrid. »Nehajte s tem pripovedovaoiem! Ne moremo ostati tu ves dani« Od tu in tam 100.000 din je podarila bogoslovju v Djukovu Marija Neupar iz Vukovarja. Iz tega sklada se bodo podpirali revni bogoslovci pri študiju. Ista ženska je lani enako podporo naklonila tudi zagrebškemu vseučilišču za podpiranje revnih akademikov. Zagrebško časopisje je zopet začelo pisati o zahtevi, da se razpišejo volitve vsaj v mestne občine in v hrvatski sabor. »Hrvatski dnevnik« pravi, da zahtevajo nujni posli za ureditev hrvaškega banskega proračuna sodelovanje pravih zastopnikov ljudstva, kajti tako važnih poslov ne morejo trajno urejati uradniki. To je toliko bolj potrebno, ker bodo sedaj uveljavljene dvanajstine, ki so le začasna rešitev proračuna. Vse tehnične priprave za saborske volitve so končane in v sabor bodo prišli res pravi zastopniki ljudstva, ker imajo volivno pravico le moški z dovršenimi 24 leti, kar pomeni, da bodo volili že ljudje, ki so zreli. Prav podobno je z mestnimi občinami. Na zabavi Kmečke sloge v .Šibeniku v korist zimske pomoči je prišlo do zanimivega incidenta. Pri predstavi nekega dramskega dela je padel izraz, zaradi katerega je šibeniški škof dr. Mileta vstal in odšel iz dvorane. Tamkajšnja »Katolička riječ« prinaša pojasnilo prireditvenega odbora, ki pravi, da obžaluje, da je padel tak izraz, ki ni bil niti v skladu z duhom in dostojanstvom prireditve, vendar pa tega izraza ni zakrivil organizacijski odbor, temveč je do tega prišlo zgolj po nesrečnem naključju. Prav tako ni mogoče kriviti za incident prireditelja Seljačke sloge. Na zadnjem plenumu Jugorasa v Belgradu je bHa izglasovana resolucija, ki v uvodu pravi, da zastopa ta delavska organizacija stališče, da je treba pri preosnovah delavskega zavarovanja zlasti paziti, da ne bodo prav v ničemer oškodovane pravice in ugodnosti zavarovancev. Dalje zahteva, da se raztegne zavarovanje tudi na poljedelske delavce in za tiste vrste delavcev, ki so do danes ostali brez vsake zaščite. Resolucija dalje predlaga, da se zmanjša čakalna doba za dosego starostnega zavarovanja in da je treba povišati rente in premije tistim, ki so si prido-hiH pravico do rent. Končno pravijo delegati Jugorasa, da^ je treba v skladu z novo politično ureditvijo države izpeljati tudi socialno zavarovanje tako, da bodo nastopili poslej v posameznih pokrajinah samostojni nosilci socialnega zavarovanja. Katastrofalne poplave so povzročile veliko gorja tudi v srednji Srbiji. Poročajo, da se je reka Ibar razlila in da je do sedaj poplavila že če* 30 domov. Voda je prihrumela tako naglo, da ljudje niso mogli skoraj ničesar rešiti in so sedaj navezani zgolj na podporo oblasti, da jih bodo namestile in oskrbovale. V Vojvodini vode še vedno ne upadajo. Donava stoji za 22 cm nižje, kakor je stala v letu 1926, ko je bila v Vojvodini katastrofalna poplava. Zraven Smedereva pa je voda zalila mnogo cest in tudi železniško progo na dolgi razdalji. Belgrajski trgovci so na zasedanju belgrajske Trgovske zbornice izrazili svoje nezadovoljstvo z zadnjimi davčnimi in varstvenimi ukrepi vlade. Tako jim ne gredo v račun določila davčnega za-kpna, češ da so krivična. Dalje pravijo, da je treba napram gostinstvu začeti drugačno politiko, |rer je dosedanja praksa razvoj te obrti bolj dušita kakor pa pospeševala. Dvigati to obrt pa je nujno, če hočemo, da se bo naša država prilagodila zahtevam modernega tujskega prometa. Najbolj pa so trgovci jezni na uredbo o velikih magacinih, ki sicer prepoveduje ustanavljanje novih veleblagovnic, po drugi strani pa ne preprečuje, da ne bi lastniki veleblagovnic povečevali svojih obratov na škodo trgovine na drobno. Končno so trgovci rekli, da so zgrešeni načini za nadzorstvo nad cenami. Pravijo, da se je vsa akcija za zajezitev draginje začela na napačnem koncu. Začelo se je namreč pri trgovcih na drobno, ki pa ne morejo prav nič storiti proti industriji in veletrgovcem, ki prav za prav diktirajo cene malemu trgovcu. Po njihovem mnenju je bilo treba začeti pri industriji in veletrgovcih in tam zagrabiti špekulante, ki so težke gospodarske razmere izrabili v svojo korist. Po 20 dneh stradanja in stavkanja se je premislil obsojenec Stanojlo Lazarevič iz Požarevca, ki zmerom trdi, da je bil po nedolžnem obsojen na 20 let robije. Mož se je 20 dni krepko držal in ni zavžil ves ta čas prav nič drugega kakor vodo in kadil cigarete. Po 20 prestanih dneh, ko so bili vsi zdravniki prepričani, da bo mož do popolne onemoglosti vzdržal, pa je nastopil nenadoma preobrat. Stanojlo je izrazil željo, da bi se spet enkrat najedel. Dobil je, kar je želel in se je strastno najedel. Potem je izrazil željo, da bi videl svoja dva tovariša, ki sta prav tako obsojena za soudeležbo pri umoru zdravnika dr. Milosavljeviča. Naglo topljenje snega je povzročilo velikanske ovire in škodo v Sandžaku okrog Novega Pazarja. Na več krajih se je odtrgala zemlja in zasula več ®®Bt. Izpodnesla je tudi brzojavne drogove. Mnogo l ue -*e P® v Novem Pazarju, ker nimajo več at 'i*ne luči. Nad jezom pri elektrarni se je odtrgala visoka stena in skoraj zatrpala jez. Najmanj lo dni bo trajalo, da bodo jez očistili in ta cas do mesto ostalo brez razsvetljave. Pri Petrovgradu je voda prevrgla zaščitne nasipe m vdrla v naselja. V neki vasi je voda razrušila štiri hiše. Vsi prebivalci iz ogroženih vasi so se rosili, prepustiti pa so morali svoje domove sili naraščajočih voda. Zaradi pretrganih nasipov se je voda sicer nekoliko znižala, toda ze nekaj ur nato se je voda nenadoma začela dvigati, ker so reke Degej in Donava privlekle nove vode. Donava je na Madžarskem narasla za četrt metra, na našem ozemlju pa za 10 cm. Tisa je preplavila že ogromno zemlje. Ponekod se je razprostrlo ogromno jezero, po katerem se vozijo ljudje v čolnih ne glede na to, če je bila na tistem mestu prej cesta ali pa njiva. Ljubljanski APZ bo v začetku prihodnjega meseca odpotoval na daljše potovanje po naši državi in bo v več bosanskih in srbskih mestih priredil koncerte slovenskih pesmi. Prvi koncert bo imel v Sarajevu 8. aprila, naslednje pa v Belgradu, Nišu in Skoplju. APZ je nedvomno edini slovenski pevski zbor, ki more zares odlično in dovršeno reprezentirati slovensko pesem. V Sekircvcih blizu Vinkovcev je umrl bivši ruski general Skoljnikov, katerega je revolucija zanesla v naše kraje. Skoljnikov je našel bogatega kmeta Rakitiča in se z njim sprijateljil. Ostal je pri njem in mu pomagal voditi veliko posestvo. Ker je bil Rus zelo zvest in pošten delavec, mu je Rakitič prepustil tudi del svojega posestva v uživanje. Ko je kmet pred leti umrl, je Skoljnikov vodil vse posestvo za vdovo Rakitiča in njene otroke. Ker se mu je na kmetih dobro godilo, ni hotel oditi v javno službo, temveč je pošteno skrbel za dom svojega dobrotnika. Seja celjskega mestnega sveta Celje, dne 30. Snoči je bila v posvetovalnici mestnega poglavarstva seja celjskega mestnega sveta. Zupan g. dr. Voršič je poročal, da so bili vsi sklepi zadnje plenarne in tajne seje izvedeni. Nato je podal poročilo o uspešnih posredovanjih celjske de-putacije na merodajnih mestih v Belgradu, kjer je dobila zagotovilo, da se bodo regulacijska dela v celjskem odseku podprla tako, da se bodo lahko v kratkem času nadaljevala in končala. Izrekel je zahvalo senatorju g. Mihelčiču, ki je pri teh posredovanjih osebno sodeloval. Finančno ministrstvo je v celoti in brez sprememb sprejelo celjski mestni proračun. Poročilo finančnega odbora je podal finančni referent g. ravn. Černelč. Trošarina na vino za tekoče proračunsko leto bo znašala od 1—1.130 din. Celjska mestna občina vstopi kot članica v Jugoslovansko Unijo za zaščito otrok. Soseska Zgornja Hudinja bo prodala del zemljišča, izkupiček pa se bo po sklepu mestnega sveta uporabil za potrebno gradnjo vodovoda, ki bo veljal 95.000 din. Izkupiček bo dosegel 60.000 din, zato je mestni svet sklenil, da bo razliko kril iz prihodnjega rednega proračuna. Prodaja občinske hiše na Bregu za 175.000 din. Zagoričnik Fortunat je napravil mestni občini ponudbo, da kupi mestno hišo na Fregu št. 1 pri kapucinskem mostu za 175.000 din. Mestni svet je na predlog mestnega svetnika g. Fazarinca to ponudbo sprejel in odobril. Vrt na Masarykovem nabrežju za staro gimnazijo, katerega je imel v zakupu g. Karbeulz, je mestni svet dal v brezplačno uporabo Olepševalnemu in tujsko-prometnemu društvu za dobo enega leta, po tej dobi pa bo izročen javnim namenom. Mestni svet je odobril pravilnik o finančnem poslovanju celjske mestne občine, ki obsega 104 paragrafe. Spomladansko gramozenje cest in občinskih potov se je oddalo najcenejšim ponudnikom: Glinšku ml., šribarju, Štoru, Zupancu, Janiču, Lipovšku, Strenčanu, in Merjascu. Regulacija Koprivnice. Za nadaljno zaposlitev brezposelnih je mestni svet sklenil, da se bo izvedla tretja etapa regulacije Koprivnice na Dobravi. Ta odsek bo veljal 340.000 din. Zaenkrat bodo regulirali le v dolžini 560 m (celotna dolžina meri 910 m). Delo bo veljalo 210 din. To postavko je mestni svet odobril. Dela naj se čim-prej prično. Mestna občina je kupila kiosk, last ge. Sedla-ček, pri mestni tehtnici, nasproti palače PZ na Krekovi cesti za 2000 din. Jarh Albert je odstopil svoje zemljišče za razširitev ceste na oglu Dečkove in Ceste na Dobravo. Dosedanje javno sme- tišče na Sp. Lanoviu je ukinjeno, novo bo v stari strugi Voglajne v Zavodni. Odkup vodovodnih cevi za podaljšanje glavnega kanala pri centrali, je mestni svet oddal najcenejšemu ponudniku g. Lipičniku za 15.970 din. Mestna občina je postala po sklepu mestnega sveta članica Hmeljarske zadruge. Poročilo gradbenega odbora jo podal gradbeni referent g. Fazarinc. Družbi Standart v Zagrebu se prošnja za nadaljnjo pogodbo za postavitev nove moderne električne črpalke za bencin pred celjskim kolodvorom, odkloni, ker jo bo prevzel prihodnje leto celjski mestni avtobus. Kot jamstvo, da bo SUZOR ozir. OUZD gradil po 10 letih na novem poslopju še drugo nadstropje, zahteva celjska mestna občina v nasprotnem primeru vknjižbo 120.000 din, ki bi v tem primeru pripadla regulacijskemu skladu. Gradbeno dovoljenje za postavitev bencinske črpalke je mestni svet odobril g. Haselbachu. Mestni svet je odobril gradnjo novega skladišča tekstilni tovarni »Metka«, pod katerim bo tovarna zgradila zaklonišče Prav tako je bila dovoljena gradnja skladišča, oziroma zaklonišča tvrdki Per-sil, toda le proti reverzu, da bo gradnjo prilagodila v skladu z bodočim regulacijskim načrtom, oziroma da ga bo podrla, če bo potrebno. Za prosvetni odbor je poročal g. Lukman. Mestna občina bo odkupila od akademskega slikarja Alberta Sirka eno delo, ker nastopa kot edini Slovenec na razstavi združenih likovnih umetnikov v Belgradu. Za mestno elektrarno in mestna podjetja je poročal referent g. Gologranc. Mestna občina bo podaljšala napeljavo elektrike posestnikom: Špacapanu, Stvarniku in Pavlinu v Košnici, prispevala bo 1800 din, ostale stroške pa bodo morali kriti odjemalci sami. Mestni svet je odklonil prošnjo Vodovodne zadruge v Zavodni, ki je prosila mestno občino, da bi prepustila vodni izvirek nad »žegnanim« studencem v gozdu za mestnim pokopališčem, da bi zgradila vodovod. Mestna občina pa rabi to vodo za mestno pokopališče in je mestni svet sklenil, da se čimprej zgradi železo-betonski nabiralnik in napeljejo cevj na mestno pokopališče. Pri slučajnostih je župan g. dr. Voršič poročal, da je bila stvar zaradi nakupa Kristusovega kipa, last akad. kiparja g. Napotnika, izročena prosv.-fin.-gospodarskemu odboru. Na vprašanje mestnega svetnika g. Jagra zaradi sejmov v Celju, je predsednik dr. Voršič odgovoril, da bodo o tem končno odločale stanovske organizacije, ki bodo imele priliko izjaviti se, ali so kramarski sejmi v Celju še potrebni. Zgodba o najdenčku v Hotinji vasi pred sodniki Zagovarjala se j« mati, ki j« svojega otroka izpostavila Maribor, 29. marca. Zgodba, ki se je obravnavala danes pred malim kazenskim senatom v Mariboru, je res nenavadna. Zagovarjala se je mati, ker je izpostavila svojega otroka. Obtožena je 34 letna Marija Gorinšek, viničarka iz Loč pri Konjicah. Stvar, zaradi katere je prišla na zatožno klop, je sledeča: Dne 2. decembra lanskega leta popoldne, ko se je že mračilo, je slišala posestnica Ana Fider-šek v Hotinji vasi v bližini svoje hiše rahlo otročje stokanje. Šla je pogledat ter našla v kupu listja malo dete, ki je kar trepetalo od mraza in je bilo le še malo živo. Otrok je ležal tam že nad eno uro ter je bil zavit le v plenice, ročice in noge pa je imel gole na mrzlem zraku. Fiderškova je odnesla otroka v hišo ter ga ogrela. Zaradi prehlada je potem dete dolgo bolehalo. Pri otroku je našla Fiderškova listek s sledečim napisom: »Otrok je zakonski sin star 6 mesecev, rojen 11. VI. 1939, ime Milan, mož pri vojakih, žena bolna na nogah, revmatizem ter ga ni zmožna vzgajati, zaradi tega ga izroča v dobre roke.« Fiderškova je otroka obdržala, javila pa je čudno najdbo občini in ta orožnikom. Po dolgotrajnih poizvedbah se je ugotovilo, da je izpostavila otroka osumljenka, da pa besedilo na listku, ki ga ie pustila poleg otroka, ne odgovarja resnici. Mož Marije Gorinšek se ni nahajal pri vojakih, temveč v mariborski kaznilnici, kjer je prestajal kazen od aprila 1938. do konca oktobra 1939. Medtem časom pa se je njegova žena spečala z nekim železničarjem iz Rogatca ter je imela z njim otroka. Ko'je prišel mož iz kaznilnice, ji je javil, da jo sprejme nazaj, otroka pa da ne vzame ter ne bo za njega skrbel. Osumljenka se sedaj zagovarja, da je hotela otročička poslati zaradi tega nezakonskemu očetu že omenjenemu železničarju v Rogatec. Dne 1. decembra se je odpeljala z otrokom v Maribor, na postaji v Račah pa ga je izročila neki nepoznani ženski ter ji dala 30 din s prošnjo, da spravi dete v Rogatec. Otroka sama ni izpostavila. Njen zagovor pa je kaj malo verjeten ter je bolj gotovo, da je svoje dete sama izfiostavila ter je pri tem tvegala, da bo revček na mrazu umrl, če ga Fiderškova ne bi bila slučajno odkrila. Obsojena je bila na 4 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta. Ihe. zlatnino in srebrnino nabavite najceneje z garancijo samo pri JAKOBU MULAVCU, Maribor Kralja Petra trg 1. Križanka ■ ■ 1 iiiiiam 2 |3 | |4 |* 16 |7 ■ ■- ttfi i n ■ >o 1 !■“ ■ «M 1 ■ J U ■ Besede parne n > jo: Vodoravno: 1. Razprava, delo v šaljivo polemičnem tonu, 8. Posoda, 9. Zrak, plin. 10. Nabožno glasbeno delo 11. Postaja proti Zidanem mostu, 12. Krepko dejanje, 13. Kuhinjsko delo, 14. Snov. Navpično: 1. Zlatarska enota. 2. Polja, njive (pesniški izraz), 3. Lep 4. Nadomestilo, priključitev Jujka), 5. Grški otok, rojstni kraj Abila. t>. Eden izmed sedmih grehov, 7. Naplačila, 8. Klic žejnib, 10. Boter, 13. Grška črka. Rešitev križanke z dne 23. t. m. Vodoravno: 1. Radič, 6. Supin, 10. Meri-dijan. 11. Metal, 12. Neron, 14. Urek, 16. Ciza, 17. Nil. 18. Rim, 20. Sen, 21. I. K. 22. Potem, 24. Ma 25. Ato«, 27. Note, 29. Unija, 80. Ulica. Navpično: 2. Amerikan, 3. Detel, 4. Irak, 5. Čil, 6. Sin, 7._ Ujec, 8. Pariš, 9. Inozemec, 11. Mu-ni, 13. Nana. 15. Kit, 18. Rosa, 19. Menu, 22. Poj, z3. Mol 26 Ti, 28. Ti. F. S. Finžgar: Zbrani spisi IX. »vozek: Štiri ljudske igre. Založila Nova založba v Ljubljani. 1940. Str. 297. Cena broš. 50 din, polplatno 60 din, platno 65 din. — Zbrana dela naših mojstrov so dobila novo izpolnitev: Finžgarjeve drame. To važno pisateljevo delo je doslej s svpjimi živimi podobami in krepkim jezikom rodilo, lahko rečemo, tisočeren sad, saj so se te igre preselile z gledališkega odra med ljudstvo, igrale so se v dvoranah, na skednjih in po kozolcih, primerne so za praznik in pouk, potrebne za zabavo in resnobo. Sedaj imamo pred seboj kot sestaven del Finžgarjevih zbranih spisov, kot slovstveno delo, vredno vsega najboljšega, kar je pisatelj kdaj napisal. Za zbrane spise jih je še enkrat pregledal Slovesna ustanovitev nove župnije v Studencih Maribor, 29. marca. Kakor smo že poročali, bo jutri v nedeljo slovesno ustanovljena župnija sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru. Vsi župljani se zavedajo, da bodo z ustanovitvijo svoje župnije veliko pridobili in zaradi tega se na ta slavnostni dogodek ves kraj slovesno in z vso vnemo pripravlja. Sjmred proslav, ki se bodo vršile v Studencih aa-nes in jutri, je sledeč: Drevi, na predvečer slavnostnega dne, bodo imeli v Studencih baklado in nato pozdrav prvega studenškega žujmika. Zbirališče za bakljado je ob 7. zvečer pred gasilskim domom v Studencih. Razvrstitev je sledeča: na čelu Fantovski odsek s fanfaro in zastavo, Dekliški krožek, godba, gasilska četa, predstavniki občine, društev in korjmracij ter ostalo občinstvo. Bakljada bo šla jjo Kralja Petra cesti, dr. Krekovi, Železniški, Aleksandrovi cesti ter Ciril-Metodovi in Slomškovi ulici na trg j»red cerkev sv. Jožefa, kjer bo piozdrav novega župnika. Potem bo proslava v samostanski dvorani. Vabilo, ki je bilo razposlano, velja kot vstopnica. — Jutri v nedeljo se vrši proslava po sledečem redu: Ob 9.15 dopoldne se zberejo na trgu pred cerkvijo člani kat. društev, zastopniki ostalih društev m farani. Ob pol 10. uri prihod novega župnika p. Janeza Reberca in samostana. Pozdravni na- fovor, deklamacije, šolskih otrok, izročitev vina, ruha, delavskega znaka in prsti s pokopališča. Sledi slovesen vhod v cerkev. Ob 10. uri slovesna instalacija, pridiga, sv. maša. Popoldne ob 4. uri v samostanski dvorani akademija Fantovskega od Dekliškega krožka. in marsikje popravil. Ni jih sicer preobračal, toda pazni primerjalec bo povsod opazil veliko skrb za oblikovno dovršenost, odrsko resničnost, posebej v Naši krvi bo odkril važne spremembe, bodisi v besedilu bodisi v dejanju. Zato bodo vsa štiri dela: Divji lovec, Naša kri, Veriga, Razvalina življenja, ti klasični zgledi naše ljudske drame — ljudske zato, ker Finžgar zares pozna ljudstvo — zanimale kot dovršene slovstvene umetnine, prav tako kot njegova druga dela. Zato bi bilo odveč, ta zvezek še posebej priporočati Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v O* n* ° > TJ K P •0 0 1 a vc p Veter (smer, in kost' Pada- vine , e '35 03 1 *® '3 = m/m 3 S Ljubljana 764-7 6-4 -2-4 88 10 0 mmm ... Maribor — — — — — _ — — Zagreb 753-9 8-0 2-0 90 10 NE, 2-0 dež Belgrad 751-1 4-0 1-0 90 10 NE, 1-0 dež Sarajevo 754 1 6-0 1-0 90 10 0 26-0 sneg Vis 747-7 12-0 6-0 90 10 NW, — — Split 747-1 15-0 8-0 DO 10 NE, 0-1 dež Kumbor 749-5 19-0 11-0 80 6 SW, 15-0 dež Žirje 7534 13-0 8-0 80 4 N, _ — antravnič 754-6 13-0 9-0 70 5 N, 4-0 dež Vremenska napoved: Deloma oblačno in zmerno hladno vreme. V jutranjih urah megla. Koledar Danes, sobota, 30. marca: Janez KI. Nedelja, 31. marca: Benjamin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartue, Moste, Zaloška c. 47. K jubilejni razstavi v Jakopičev; '' paviljonu nam poročajo še DSLU: Jakopičev paviljon je podoben panju, tako življenje je v njem. Se prihajajo zamudniki s slikami in kipi, čeprav so žirije — ea Neodvisne, za Lado, za Brazdo in za ostale člane, svoje delo v glavnem že končale. Vabljenci, predvsem naši impreeijonisti so seve izven žirije. V zadnjem hipu je težko uredili katalog in vse, kar je potrebno ea dobro funkcijoniranje zunanjega aparata. Razstava bo odprta v nedeljo ob 11. uri z otvoritvenim govorom um. zgodovinarja in konservator« ja dr. Frana Mesesnela. Nato bo gledališki igralec g Fr. Kralj recitiral Ganglov prolog, ki je bil prebran leta 1900 ob priliki slavnostne otvoritve I. slovenske umetnostne razstave. Prosimo sl. občinstvo, naj pride pravočasno, da bi ne motilo govornikov. Opozarjamo posebno na to, da se bodo pri blagajni prodajah fotografski posnetki umetnin slcoraj vseh slovenskih umetnikov. Fotoreprodukcije je mojstrsko izvršil atelier J. Pogačnik. Filozofsko društvo. Ker j'e g. predavatelj nenadoma obolel, se za danes zvečer napovedano predavanje in občni zbor Filozofskega društva preložita. — Odbor. Prosvetno društvo Trnovo priredi jutri, v nedeljo ob 20 v Društvenem domu materinsko proslavo s pestrim sporedom. Vabimo prijatelje društva k obilni udeležbi. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 v društvenem domu. Simfonični koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice s sodelovanjem pianista Ivan Noča in pod vodstvom dirigenta sikladatelja L. M. Škerjanca bo v ponedeljek 8. aprila L 1. v veliki Unionski dvorani. Ker je to jubilejni koncert ob društveni 20-letnici je program sestavljen s posebno skrbjo in obsega dela, ki se bodo v Ljubljani po vzčini prvič javno izvajala. Ponovitev je le druga točka koncertnega sporeda, t, j. Rahmaninov klavirski koncert, ki ga bo igral s 6premljevanjem orkestra pianist Ivan Noč. Na koncert opozarjamo. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice. Novo doSle državne sretke prodaja menjalnica Reichner 6 Turk Prešernova ulica Naši pevci, ki so združ :ni v društvu Krakovo-Troovo »o se pripravili pod vodstvom svojega zborovodje gospoda Jožefa Hanca za koocertni nastop, ki bo v petek, 5. aprila zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Ponovno so že dokazali, da z vso vnemo goje zborovsko petje in to z velikim resničnim uspehom. Račun svojega zimskega dela hočejo položiti tudi tokrat pred svojimi prijatelji. Zato opozarjamo na njihov koncert prihodnji petek. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice. FrančiBumska prosveta MO v Ljubljani pono- vi na splošno željo občinstva na belo nedeljo, dne 31. marca 1940 ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Weiser-Savinškovo dramo »Luč z gora«, katero je izvrstno zrežiral g. viš. inšpektor Štancer. Vstopnice so na razpolago interesentom v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici št 1 in na dan predstave od 10.—12. ure dopoldne in 2. uri pred predstavo pri dnevni blagajni Obisk toplo priporočamo. IZLETNIŠKI vlaki ob nedeljah? Smučarje ^ in turiste opozarjamo na izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljana ob 5.40. Za povratek je pa izletniški vlak oni ki prihaja v Ljubljano ob 22.10. Oba vlaka, jutranji in vzčemi imata zvezo c Bohinjsko Bistrico in Ratečami-Planico. »TARZAN IN NJEGOV SIN« v kinu Unionul Najnovejši Weissmiillerjev film je pomenil senzacijo na polju kinematografije! V Ameriki m v Evropi je imel film senzacijonalen uspeh. V novem Tarzanovem filmu predstavlja glavnega junaka zopet Jonny Weis6muller, njegovega malega sinka pa 61etni čudežni deček, ki izvaja najdrznejše akrobacije in pustolovščine z občudovanja vredno preciznostjo. — Film »Tarzan in njegov sin« bo tedaj senzacija za Ljubljano, ki bo nedvomno nekaj dni napolnila dvorano kina Uniona. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, 30. marca: Praznik cvetočih češenj'. Red A. Nedelja, 31. marca ob 15: »Neopravičena ura«. Izven. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. Ob 20: »Severna lisica«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 1. aprila: Zaprto. OPERA - Začetek ob 20 Sobota, 30. marca: »Tosca«. Gostovanje Vere Maj-dičeve in Borisa Popova. Znižane eene od 30 dinarjev navzdol. Nedelja, 31. marca ob 15: »Lumpacius Vagabun-dus«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Adriana Lecouvreur«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Ponedeljek, 1. aprila: Zaprto. Repertoar Narodnega gedali&a v Mariboru Sobota, 30. marca ob 20: »Cigan baron.« Gostovanje Belizarja Sancina. Nedelja, 31. marca ob 15 uri: »Ko varstvo in ljubezen.« Ob 20: »Zaroka na Jadranu.« Znižane oene. Zadnjič- Finski boj za svobodo pred dvaindvajsetimi leti Boj na severu je končan. Hrabri Finci, ki jih vsi občudujemo in se čudimo njihovi odpornosti in vzdržljivosti, so sicer morali sprejeti vsiljeni jim mir, toda ohranili so si čast in spoštovanje, kar si Sovjeti niso. Tokrat so vdrugo prelivali kri za svojo svobodo in neodvisnost. V naslednjem prinašamo spomine generala Mannerheima, ki jih je bil pripovedoval svoji hčerki Zofiji. Lepi in polni slave so ti spomini. Pripovedoval ji je, kako si je finski narod pred dvaindvajsetimi leti v krvavi bitki na veliki petek priboril svobodo in pognal rdeče vsiljivce preko meja. Letos je finski narod spet doživel veliki petek, ki bo morda spet trajal dolgo. Oni pa niso obupali, ampak trdno upajo v vstajenje ponižane domovine. »Za vsako ceno smo morali dobiti v roke Ka-relijsko ožino. Uvidel sem, da se rešimo lahko samo, če napademo in si izberemo položaj kakršnega hočemo sami. Imel pa sem še druge razloge, da sem se odločil za hitro rešitev. Finska vlada je proti moji volji zaprosila Nemce za pomoč. To se meni ni zdelo prav, pa tudi nevarno je bilo. Videl sem, da bela armada lahko sama opravi z nasprotnikom. Pa tudi s psihološkega stališča je bilo napačno iskati pomoči drugod. Če bi mi reševanje finske svobode zaupali namesto Fincem Nemcem, bi Finci izgubili vero vase. Kaj to pomeni, ni treba poudarjati. Prepričan pa sem tudi bil, da zna ceniti in spoštovati svojo svobodo samo tisti narod, ki si jo je priboril z lastno krvjo. Seveda bi bilo otročje misliti, da so Nemci naši prošnji ugodili iz bogve kakšnih človekoljubnih namenov. Hoteli so odtod zavreti komunistično nevarnost, zlasti pa ovirati Angleže, ki so se bili izkrcali ob murmanski obali, da bi odšli proti Petrogradu. Vse to bi imelo za nas lahko zelo neprijetne posledice. S tem bi tvegali vojno. Če bi zmagale centralne sile, bi bili deležni zmage, če bi pa propadle, bi propadli tudi mi in postali nemški hlapci. Z generalom Niesselom, vodjo francoskega odposlanstva v Rusiji, sem imel dobre zveze in sem se dogovarjal z njim o dobavi orožja. Toda kljub vsem mojim razlogom in predlogom je finska vlada ostala pri svojem. Ta njena odločiltev je terjala vsak dan številna človeška življenja, ki so brezplodno ginila za prazen nič in težke gmotne izgube dežele, ki ji je pretil pogin. Moral sem se za nekaj odločiti. Treba je bilo zmagati, preden pride tuja pomoč Sklenil sem, da v Kareliji še pred prihodom tujih čet dosežem odločilen uspeh. Tu smo naleteli na najhujši sovražnikov odpor. Napad sem si zamislil tako, da bi s spretnim kretanjem obšel sovražnikova krila in rdeče čete počasi potiskal v pas v Karelijsko ožino. Rekli so mi, da prav nič ne pomislim, koliko čet in materiala imamo na razpolago. Po drugi strani pa mi je šlo na roko ostro vreme. Kajti kdo bi si upal s slabimi prometnimi sredstvi po še slabših cestah, železnico pa bi pustil vnemar. Nisem smel izpustiti ugodne prilike. Ali se lahko zanesem na sicer pogumne, toda utrujene in izčrpane vojake in naredim tako drzen poskus? Ravno tedaj sem zvedel, da se v Kiliju, odkoder nisem dobival nobenih poročil, bori peščica bele armade za življenje in smrt. Tu sem se je zatekel naš manjši oddelek pred ruskim napadom. Utaboril se je v nekaterih hišah in odbijal napad. Neki ruski mornar je zagnal na neko hišo zažigalno bombo. Hiša je začela goreti, nakar so se vnele še ostale. V tem gorečem delu so se naši borili vso noč. Pri Waaskyju so se naši tudi borili s trikrat močnejšim sovražnikom, ki mu je poveljeval polkovnik Svečnikov. Sovražnik je bil poleg tega še boljše oborožen. Naši so imeli samo dve strojnici, od katerih ena ni bila skoraj za nobeno rabo. Ne daleč odtod sta streljala dva ruska oddelka eden na drugega, uspelo pa nam ju je spretno prevariti. Streljala sta vso noč in šele ob jutranjem svitu sta uvidela zmoto. Vse to sem zvedel poleg vsega, kar sem vedel doslej. Imel sem torej hrabre in ponosne vojake, boljše kakor sem bil sam mislil. Otresel sem se vseh ugovorov in sklenil, da bom vojakom naložil težko in odgovorno nalogo — odločilno bitko, ki bo vsem nam prinesla svobodo. Vnela se je krvava bitka Preživljal sem mučne trenutke nestrpnega pričakovanja, dokler vse čete niso bile zbrane pred Tampero. Tu se je vnela na veliki petek besna in krvava borba, ki naj bi odločila o naši svobodi ali poginu. Ko je bilo boja konec, smo našteli 2000 mrtvih in 1000 ujetih Rusov. Nekateri naši oddelki so utrpeli do polovico izgub. Ce smo hoteli v mesto, smo morali preko podminiranih mostov, premagovati je bilo treba razne zapreke in zasede, ki so bile nastavljene povsod na poti. Toda v mestu je bilo najhujše. Rdeči so se utaborili po hišah in streljali skozi okna in raz streh kakor besni. Priboriti smo si morali vsako hišo posebej. Človek, ki je vodil rdeče, ni bil bojazljivi Svečnikov, ampak bivši kovinarski delavec Salmela, izredno hraber nasprotnik. Šele ko se je zgrudil smrtno zadet in je njegovim četam upadel pogum, smo mesto popolnoma obvladali. Bela armada je bitko dobila. Sedaj je šlo hitro naprej. Nekaj dni pozneje — 11. aprila 1918 — so Rusi v Hanko podpisali mir. Dne 16. maja je naša vojska vkorakala v prestolnico in velikanska množica ljudstva je vojake navdušeno pozdravljala.« Začelo se je novo življenje Mannerheim je odšel na to v Francijo, kjer je dosegel, da so Finsko uradno priznali. Uradno priznanje in življenjske potrebščine, zlasti pa moka, ki je Finci že dolgo niso videli, vse to je prineslo v deželo novo življenje. Vojna je zapustila tudi na Finskem hude posledice. Napadalci so deželo oropali, tovarne so počivale, po delavnicah je vladal molk, polje, pokrito z mrtvimi konji, je bilo neobdelano. Toda kakor se znajo Finci hrabro boriti, znajo tudi pridno in pametno delati. V dvajsetih Prva podmornica in njen neuspeli napad Širinajst let pred francosko revolucijo je bil izdelan v Ameriki prvi, pravi model podmornice. Izdelal jo je David Bashnel in je z njo celo napadel sovražnikovo ladjo. In zgodilo se je, da je bila prva, od podmornice napadena ladja — angleška. Leta 1775 je bila v newyorškem pristanišču vsidrana velikanska angleška fregata in hrabri ameriški David se je odločil, da bo s svojo minijaturno podmornico napadel Goljata. David je sedel v svojo »želvo« (kakor so takrat imenovali njegov izum), temeljito zadelal vse odprtine in na leseni klopi sedeč spravil vse aparate v akcijo. Spustil je vodo v tank in ta, za naše pojme nenavadna podmornica se je s presenetljivo hitrostjo potopila v globino. Na ta način se potapljajo tudi najmodernejše podmornice naše dobe. Na vodno površino pa se dvignejo, čim se izpraznijo vodni tanki. Ko je bil torej Bashnel pod vodo, je _ svojo »želvo« usmeril proti angleški ladji. Stroj njegove podmornice je bil tudi nenavaden. Sestavljen je bil iz propelerja, ki ga je moral David vrteti »lastnoročno«. Na koncu propelerja je bil nameščen sveder, nanj pa obešena — mina! Izumiteljev načrt je bil tak: ko bi se s podmornico približal ladji, bi zvrtal z omenjenim svedrom luknjo na najobčutljivejšem mestu ladjinega trupa in v luknji bi pustil sveder z mino. Podmornica pa bi pravočasno pobegnila, preden bi mina eksplodirala. Davidova mina je imelo uro kakor peklenski stroj in bi morala eksplodirati ob določenem času. Toda nesrečni Bashnel ni imel uspeha. Naključje je hotelo, da je njegov sveder naletel pod vodo na najmočnejše mesto, na jekleni oklep sovražne ladje in ni mogel izvršiti poverjene naloge. David je uvidel, da je vsak trud brezuspešen. Poleg tega je imel v podmornici premalo zraka, da bi lahko še ostal pod vodo in je moral pobegniti. Preden se je »želva« dvignila na vodno površino, pa je mina eksplodirala, na katero je bil izumitelj pozabil. Vendar je kakor po čudežu preživel tudi to. Kljub temu je ta neuspeh pomenil skoraj isto kakor smrt: vsi načrti so propadli, ker ni hotel nihče niti slišati o podmornicah, Bashnelovi pokrovitelji pa so odšli ter se na glas smejali izumu. Ta je bil pa drag! Neka Londončanka je v svojih mladih letih srečno prijadrala v zakonski pristan. Precej časa je šlo vse kakor mora iti, nenadoma pa je možu nekaj hušknilo v razgreto glavo in je pobral šila in kopita. Žena ni rekla ne take ne take in je mislila, da se bo že spokoril in prišel nazaj. Njega pa ni bilo od nikoder. Minila so leta in prišlo je sedmo leto, moža še vedno od nikoder. Tedaj pa je bilo le predolgo in ženi je postalo dolg čas. Sklenila je, da bo moža poiskala, toda kako. Obr- letih so si ustvarili blagostanje in živeli mirno, dokler ni prišla nad nje zopet vojna vihra in deloma uničila delo pridnih rok. . — -’—« imr' • I > ' S Trgovske ladje ▼ francoskem pristanišču. — Na francoskem vojaškem letalskem veibališču. R. L. Stevenson: Na Južnem morju Konec. Nekje v kotu dremlje v nas neka prvinska strast, ki ni mrtva: embrionalna težnja za peskom in krvjo arenel Tako sem izvedel svoje prvo in zadnje milijonarsko doživetje do konca ter odšel med spoštljivim molkom. Nikjer drugje ne smem pričakovati, da bi utegnil spet razburiti človeško prirodo tako do zadnjih, najglobljih globin — e petimi funti! Nikjer drugje ne bom doživel niti s pomočjo milijonov, da bi bila pogubnost bogastva tako brezobzirno razkrinkana. Od vseh gledalcev je edinole kraljeva sestra opozorila na resnost in na nevarnost trenutka. Oči ostalih so žarele, deklica se je tolda v živalskem, brezumnem razburjenju po prsih. In pri vsem tem njim samim nihče ni ničesar ponudil; ničesar ni mogla ne dobiti, ne izgubiti; le navedba in vohanje te neznanske vsote sta zadostovala, da je v njih mamah oživel sam hudič. Od tega čudnega pogajanja sem se podal naravnost v palačo, obiskal kralja, mu priznal, kaj sem bil storil, ga prosil, naj Terutaku v mojem imenu čestita za krepost in naj da zame še pred odhodom ladje napraviti drugo, podobno skrinjico. Zdelo se je, da se Tembinok, Ruban in nekdo od dnevnega časopisja, ki bi ga bili pri nas krstili za »šaljivi kotiček«, dolgo časa ukvarjajo z neko mislijo, ki 60 jo končno po obilnem trudu in znoju, premišljanju in boju zajeli v besedo. Bali so se, da si ne bi morda mislil, da bi me skrinja mogla zdraviti, ko je dejansko vendar bila brez čarovnika popolnoma nedolžna in ni mogla prav nič pomagati, in če bi se bil še kdaj prehladil, potem napravim najboljše, če se zanesem na »ubijalca bolečin«. Razložil sem jim, da bi jo samo rad vzel 6 seboj ter shranil v svoji »hiši« kot spomin na Apemamo. Po tem mojem pojasnilu so se korenjaki res kar vidno oddahnili. Skrinja pa je bila že obsojena; morala je biti iztrgana svojemu zelenemu medicinskemu drevesu, svetemu kraju in pobožnim strežajem, iztrgana, da bi preromala tri morja in pristala tik pod norčevsko čepico katedrale Sv. Pavla. Tam, tik ob Lillie Brid-geju ji je bilo namenjeno domovanje in to, da jo bo vsak dan obrisala britanska sobarica. Tam je morda imel hrum londonskega Cityja za glas odprtega morja, ki 6e peni na čereh. Se preden smo povečerjali, je morala ta reč prav za prav že na pot* '*ir~rvzr?~' - 'ir.-.-a&inPrRv?*-—'»7*--—— —r— kajti neki kraljevi časopis jo je kot Tembinokovo darilo postavil na našo mizo. Nemudoma 6em pohitel v palačo, se zahvalil prt kralju, vendar pa sem se ponudil, da bom skrinjo vrnil, saj se nisem mogel pomiriti z mislijo, da bodo morali otoški bolniki za to drago plačati. Njegov odgovor me je začudil. Terutak — tako se je pokazalo — je imel v zalogi še tri ali štiri Skrinje v rezervi za nesrečne primere, in nenaklonjenost ter straih, ki sta se zrcalila na njegovem obrazu, nikakor nista izvirala odtod, ker se je bal, da bo izgubil medicinski zaklad, temveč v božanstvanosti tehenclia. Kako sem šele zdaj moral občudovati kraljevo moč, ki je bila v stanu, da si je izsilila prav za prav za prazen nič bogoskrunsko naklonjenost in vdanost, nekaj, kar sem si bil jaz s syojiim milijoni zaman poskušal pridobiti I Zdaj pa me je čakala še ena težavna naloga. Nisem hotel, da bi bil moral Terutak radi svoje čednosti in kreposti delati pokoro; moral sem tedaj kralja spreobrniti k svojemu naziranju ter si priboriti od njega dovoljenje, da smem njegovega podložnika obdarovati (kar je bilo seveda najkočljivejše), da, še več, dar, ki sem ga prejel, sem hotel plačati. Nobena reč kralja ne pokaže v ugodnejši luči kakor dejstvo, da se mi je to poskus posrečil. Skraja je godel in godrnjal proti takemu principu; plosknil je z rokama, ko je zaslišal vsoto, prijel se je za glavo. »Mnogo denal!« je vzkliknil, ne da bi pri tem poskusil skriti, da mu ta stvar ni všeč in da jo zaničuje. Toda njegovo upiranje nikdar ni bilo mišljeno resno, in ko se je polegla njegiova slaba volja, je omenil: »A'rigt. Ti njemu dati. Mnogo boljše.« S tem dovoljenjem oborožen 6em šel naravnost v bolnišnico. Noč je bila zdaj hladna, temna in zvezdnata. Na blazini tik ob svetlem ognju, na katerem sta gorela les in kokosova skorja, je ležal Terutak zraven svoje žene. Oba sta se smehljala; njune muke so minule; kraljev ukaz je bil pač pregnal njune bojazljive predsodke, in prosila sta me, naj sedem let kadim pipo, ki je romala v krogu. Sam sem bil nekoliko razburjen, ko sem položil pet zlatnikov čarovniku v roke. Terutakov obraz pa ni razodeval nikakršnega znamenja razburjenosti, ko mi jih je pomolil nazaj, pokazal tjačez proti kraljevi palači ter imenoval Tembinokovo ime. Prizor pa se je z enim mahom spremenil, ko sem jima srečno razložil položaj. Terutak, ta dolgi, kisli škotski ribič, je izražal svojo zadovoljnost še v človeških mejah, žena pa je kar žarela, in stari gospod, ki je bil v njuni družbi — nje noče, kakor mislim — se. je zdel dobesedno v devetih nebesih. Oči so mu kar izstopile iz glave. »Kaupoi, kaupoi — bogat, bogat« — je venomer prihajalo z njegovih ustnic, in ni me mogel pogledati, ne da bi se pri tem od bedastega smeha kar davil. Zdaj sem lahko šel domov, in oni od ognja obsijani družinski krog je ostal sam, da se je pasel na svojih novih milijonih — in tedaj sem lahko premišljeval o svojem toli zanimivem in značilnem dnevu. Igral sem bil milijonarja, se vedel sramotno in končno do neke stopnje nato svojo lahkomiselnost spet popravil. In zdaj sem imel svojo skrinjo ter lahko pogledal vanjo. V njej je bila spalna vreča en miniature in bela školjka Ko sem naslednji dan Tamaitija vprašal zastran školjke, mi je odgovoril, da to ni tchench v svoji najčistejši, dejanski obliki, temveč neke vrste njegovo utelešenje, celica, v kateri tu pa tam prebiva. Na vprašanje, kaj naj pomeni spalna blazina, pa mi je odvrnil z velikim ogorčenjem: »Zakaj vi imeti blazine?« To je bil torej ta skeptični Tamaiti! Toda skepticijem na otokih ne leži nikjer globlje kakor na ustnicah. Tako 60 poslušali vsi ljudje na otoku, tudi duhovniki in bogovi, Tembinokovo besedo. On sam lahko daje in jemlje in ubija, on sam lahko prisili k molku predsodke vesti, se lahko (po vsem videzu) vmešava v vse, edinole v pripravljanje želve za kuho 6e ne more vmešavati. »Jaz imeti moc,« je njegova priljubljena krilatica; v vseh njegovih pogovorih se vrača vedno znova, misel gre dobesedno za njim in eanj nikoli ne izgubi čara deviškosti. Da, celo, kadar sprašuje kakšnega tujca o daljnjih deželah ter se zamisli v odgovore, nenadoma pogleda kvišku ter ga smehljaje spomni na to: »Jaz imeti moc«. In njegovo veselje se nikakor ne ustavlja samo pri posesti sami, ne, svojo moč tudi dejansko izvaja. Naslaja se ob krivih in nasilnih sredstvih, ki jiiih pozna kraljestvo prav kakor močen mož uživa ob tekmovanju ali pa kakor 6e umetnik veseli svoje umetnosti. Občutevati in izrabljati svojo moč, svoj otok in podobo življenja na njem urejati po svoji zamisli in po svojem idealu, otok temeljito molzti in izpopolnjevati svoj čudni muzej — to so prijetna opravila, la zaposlujejo celokupnost njegovih sposobnosti. Nikdar v življenju nisem videl človeka, ki bi bil za svoj poklic bolj na mestu in primernejši. Ko se je približala ura odhoda, se je Tembinok nenadoma izprememl na čuden način. Na mestu njegovega starega jaza, se je pojavil mehkejši mož, ki nila se je na pomoč na nek urad, ki se bavi s takimi posli in išče okrog po svetu izgubljene in zakrknjene može in žene. Ti uradi so znani po tem, da jim le redko izpodleti in da svojo nalogo opravijo hitro. Poslali so torej najbolj spretnega detektiva po svetu, da bi našel izgubljenca. Pre- Sotoval je čez 500 km in je za to porabil 260 ur. končno je moža le našel in ga pripeljal, kamor je spadal, odkar se je oženil.Toda prvo snidenje je bilo kmalu poškropljeno s precejšnjo kapljo grenkobe. Detektiv se seveda za možem ni dreviI v svojo zabavo in je ženi poslal račun, ker je moža poiskal. V računu pa je bilo zapisano, da jo treba plačati za poiskanega moža okrog 15.000 din. Nekam drago se ji je zdelo, toda mož je pa le mož, posebno, če ga toliko časa ne vidiš in je, čeprav nerada, odrinila detektivu denar. Ta mož se lahko pohvali, da je žena zanj žrtvovala precej denarja in menda vsak se ne bi mogel s tem pohvaliti, če bi prišlo do tega, da bi mu tudi kaj šinilo v glavo in bi jo od žene pobrisal. Ženskam bolj zaupajo Navadno mislimo, da so ženske tudi glede govorenja »šibki spol«. Angleži pa mislijo o tem precej drugače. Angleško letalstvo zaupa najbolj važne stvari, kot dogovorjene znake, prenašanje povelj in podobno samo ženskam. To ni nobena neprevidnost, pravi angleški list Daily Mail, ampak priznanje in spoštovanje. Eden od načelnikov angleškega letalstva je povedal vzroke, zaradi katerih so se odločili za ta korak. Ženske, pravi ta, so že po naravi take, da rade skrivajo svoje skrivnosti. Govorijo sicer rade in mnogo, toda povejo pa zelo malo ali pa nič. Tiste, ki jim jezik najbolj teče, znajo navadno najbolj molčati. Pod ploho besed in govoričenja skrivajo to, kar vedo. Vrok, da jih imamo za »nelogičen spol« je v tem, ker na vprašanje odgovarjajo vedno »okrog«. Ce jim zaupaš skrivnost, bodo na to ponosne in je ne bodo izdale. Govorile bodo o vsem, kar jim bo švigalo po možganih, samo o tem, kar si jim zaupal, ne. One uživajo v tem, da hlinijo in varajo tiste, ki mislijo, da se z njimi poigravajo. Moški so neizmerno bolj zgovorni, ker so od sile domišljavi. Zenske pa so vedno na straži in njihov duh je vedno buden. Zaradi teh psiholoških okolnosti ženskam bolj zaupamo. Ti Angleži so pa res kavalirji in jim vojna še ni šla prav nič v kosti. Ker so tako vljudni in obzirni, ni čudno, da jim je marsikdo naklonjen. Ce bi bili bolj »bivolske« nravi, ne bi bilo tako. Radio Program radio Ljubljana Sobota, 30. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 V venček povežemo plošče izbrane, 6ame poskočne in razigraneI — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 V venček povežemo plošče izbrane, same poskočne in izigrane! — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice bere ga. E. Ukmar-Boltarjeva. b) Striček Matijček kramlja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Osnovanje Jadriitefite straže in buditev pomorske zavesti (Otokar Lahi/iSri, Belgrad) — 19.40 Objave — 20 Zunanje-politični pregled (g. Al Kuhar) — 20.30 »Smo skuhali dovtiplov zmes, natresli pesmi, godbe vme6.« FfiliŽi večer za konec meseca. Sodelujejo znanci in neznanci. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (Radijski orkester). Orugi programi Sobota, 30. marca. Belgrad: 19.40 Narodni večer — Zagreb: 20 Ork. in vok. konc. — Bratislava: 20.20 Pisan spored — Brno-Praga: 20.30 Leharjeva opereta »Lep je svet« — Sofija: 20 Ork. in instr. konc. — Beromiinster: 21.30 Jod-lerji —• Budimpešta: 19.25 Madžarske pesmi — Bukarešta: 20.15 Ork. in vokalni koncert. — Stockholm-Horby: 19.30 Stara plesna glasba — Trst-Milan: 21 Simf konc. — Rim-Bari: 21 Glasbena komedija — Florenca: 21 Donizettijeva opera »Odlikovanka« — Sottens: 17 Lahka iihiihm—na—> je bil še bolj melanholičen in predvsem še zaupljivejši. Moji ženi je skušal s trudom pojasniti, da je sicer vedel, da je v prirodi stvari to, da človek izgubi svojega očeta, da pa je izgubo prav za praiv šele doumel in spoznal, ko je ta trenutek nastopil; in zdaj, ko bo moral nas izgubiti, se to doživetje spet ponavlja. Nepega večera smo na terasi priredili ognjemet. Bila je to melanholična prireditev; občutek ločitve je težko ležal na vseh in pogovor je zastajal. Kralj je bil posebno ganjen, sedel je neutolažljivo na svoji blazini in pogosto vzdihoval. Ne-namenoma se je neka žena odtrgala od skupine ter stopila k njemu, ga molče poljubila in molče spet odšla na svoje mesto. Bilo je to ljubkovanje kakor ga dohi žalosten otrok, in kralj ga je sprejel z otroško preprostostjo. Cez nekaj časa smo voščili lahko noč in odšli; Tembinok pa je še pridržal mr. Oslouma, potrkal na blazino zraven sebe ter dejal: »Ti tebe sesti. Jaz se čutiti slabo. Jaz lad govoliti.« Osboume je sedel zraven njega. »Ti lad imeti pivo?« je vprašal in neka ženska je prinesla steklenico. Kralj ni pil, ampak je sedel in vzdihoval ter kadil molče svojo pipo iz morske pene. »Jaz zelo žalosten, da ti iti,« je dejal končno. »Gospod Stlevens, en dobli m oz, zena, en dobil ZCIjt ivi 6,1 moz; vsi dobli moz. Zena, on, modh kakol moz. Moja zena (s pogledom je pokazal na svoje soproge) en dobli zena, ne zelo modli. Jaz nusuti, gospod Stlevens, en bogati moz, cisto kakol jaz. V ki iti ladja. Jaz zelo žalosten. Moj pata, on iti, mo) sthe, on iti, moj nečak, on iti, gospod Stlevens, on rti; vsi iti. Ti ne videti klalj plej jokati. Klalj vse eno kakor moz: on čutiti slabo, on jokati. Jaz zelo žalosten.« Zjutraj 6o po vsej vasi govorili, da je kralj jokal. Meni je rekel: »Snoci ponoči, jaz nic govoliti: ple-vec tu,« in položil je roko na prsi. »Zdaj ti iti plec, creto kakol moja pamila. Moji blatje, moj stlic iti plec. Cisto kakol ti.« Zadnje besede je izgovoril s skoraj strastno žalostjo. Kralj, lri se je bil za to priliko oblekel v admiralsko uniformo, nas je s svojim lastnim čolnom pripeljal do ladje. Ni mu bilo do govorjenja, zavrnil je, ko smo mu ponudili osvežilno pijačo, le malo pred odhodom nam je nakratko stresel roko ter se spet odpeljal na kopno. Še isto noč so palmovi vrhovi Apemame zatonili v morju in ladja je samotno plula pod južnimi zvezdami... KONEC. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. - Izdajatelji Inž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva niica 6-111. Telefon St 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva ulica 6.