TRGOVSKI LIST
Cn$opft$ xa trgovino, Industrijo In
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — ši. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za o-45 D, mesečno .
V'c'
e\5
\S*	.
„ O, za pol leta 90 D, za četrt leta 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO vin.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 30. aprila 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 50.
Trst in Reko.
V ponedeljek dne 27. t. m. je imel načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Milan Todorovič v sejni dvorani zagrebške trgovske in obrtniške zbornice zanimivo predavanje o reškem in tržaškem pristanišču s posebnim ozirom na potrebe našega narodnega gospodarstva. Predavanje ni bilo le zanimivo in važno, ker izraža misli in težnje enega naših prvih narodno gospodarskih strokovnjakov, ampak tudi vsled tega, ker izraža misli in namere moža, ki odlično sodeluje pri naših trgovskih pogodbah v interesu naše trgovine, industrije in obrti. Vodilne misli tega predavanja so bile po poročilu iz zagrebških časopisov nastopne:
Tekom zadnjih desetih let po vstopu Italije v svetovno vojno, je vprašanje reškega in tržaškega pristanišča trajno na dnevnem redu. Obravnava se v časopisju, o njem se vodijo pogajanja in sklepajo dogovori. Ta pojav je lahko razumljiv in nas ne more presenetiti. Vprašanje se obravnava predvsem iz sledečih razlogov. Ako stopi država v vojno, izkuša ta korak opravičiti. Kraljevina Srbija je vstopila v vojno z načelom narodnosti, odnosno združenja Jugoslovanov. To opravičilo je našemu narodu zadostovalo. Kraljevina Italija ni bila v tem oziru v tako ugodnem položaju, ker se je italijanski narod ujed in il 'že pred letL Italijanska vlada je zaradi tega prišla z načelom rentabilitete. Uradne in poluradne izjave v letih 1915. do 1918. kažejo pri natančnejšem premo-trivanju, da je smatrala Italija vojsko za kupčijo. Bila je pripravljena na gotove žrtve, ako doseže primeren dobiček. Za dokaz tega dejstva navajam par citatov iz neke italijanske monografije o vojski. Italija je pričela vojno, da postane neomejen gospodar na Jadranskem morju in si prilasti Trst in Reko, ki sta vrata nadaljnemu prodiranju na Balkanu. Italija zahteva
rst in Reko, ker pridobi s tem ugodno stališče pri pogajanjih s srednjeevropskimi državami, ki so s svojim izvozom in uvozom navozane na Reko.
Ko se je vojna končala, je Italija dosegla svoj cilj. Mirovne pogodbe so priznale obe pristanišči Italiji. Vprašanje Reke in Trsta pa je kljub temu ostalo na dnevnem redu. Prešlo je le v drugo fazo. Vprašanje je ostalo na dnevnem redu, ker se je rešilo le s političnega stališča, ki ni v skladu z gospodarskimi interesi obeh pristanišč. Politično sta se pristanišči priključili Italiji, njihovo interesno zaledje pa je ostalo v mejah drugih držav. Zaradi tega je jasno, da bo to vprašanje ostalo na dnevnem redu, "dokler se ne odstrani nasprotje med političnim stališčem in gospodarskimi interesi. Interesno zaledje Reke in Trsta je mnogokotnik med Trstom, Dunajem, Prago, Niirnbergom, Mona-kovem, Bazlom in Trstom. Obsega torej Slovenijo, Avstrijo, skoro celo Češkoslovaško, južno Nemčijo in del Švice. Interesno zaledje Reke je skoro isto kakor Trsta. Olisega še Hrvat-sko, severni del Bosne in Ogrsko. Zanimivo je, da se preko Trsta in Reke več uvaža nego izvaža. Dolgo let sta bila uvoz in izvoz na Reki skoro enaka. Od leta 1900 pa pojema izvoz preko Reke in uvoz vedno bolj narašča. Izvozne države usmerjajo namreč svoj izvoz preko srednje Evrope. Pred vojno se je v Avstrijo uvozilo preko Trsta samo 15% celotnega uvoza, izvozilo pa le 10%. Glavni izvozni predmeti so bili volna, konfekcija, steklo, papir, oglje in les. Preko Reke se je .v Avstrijo uvozilo le 4.5% od celotnega uvoza, dočim je reško pristanišče prišlo za izvoz v poštev le glede dveh predmetov: sladkorja in lesa.
Po načinu naše zunanje trgovine prideta pristanišči v Trstu in na Reki za nas v poštev v glavnem za uvoz, za izvoz pa le glede lesa jn v zadnjih letih glede sladkorja. Vprašanje obeh pristanišč se je pri nas obravnavalo predvsem povodom pogodbe o Jadranski tarifi, v pogodbi o vporabi reškega pristanišča, pri sedanjih pogajanjih z Italijo in končno pri izstavljanju izvornih izpričeval.
Pojem Jadranskih tarifov je obstojal že pred vojno. Omenjalo se jih je potem zopet pri mirovnih pogajanjih. V podkomisiji mirovne konference za
prometna vprašanja je stavil zastopnik vlade predlog, da se prizna za promet preko Trsta in Reke gotove ugodnosti. Predlog je bil odklonjen, odnosno sprejet le glede Avstrije in Ogrske. Ti državi sta se zavezali, da bodeta ostali pri predvojnem režimu glede prometa z navedenima pristaniščema. Italija s to rešitvijo ni zadovoljna in stavlja vprašanje pri pogajanjih s posameznimi državami vnovič na dnevni red. Železniški dogovori z Avstrijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo uvajajo znova Jadranske tarife. Blago, ki prehaja preko naše kraljevine v tržaško in reško pristanišče, bo imelo v našem zaledju 30—100% refakcijske ugodnosti napram lokalnim tarifom. Dogovor bo vseboval tudi določila, ki bodo priznavala enake ugodnosti za naše blago. Ti dogovori pospešujejo promet preko Reke in Trsta na škodo našega donavskega prometa in na škodo nemških pristanišč na Severnem morju. Vrhu lega se s temi dogovori pospešuje po tujih in naših železnicah izvoz in uvoz blaga, ki zmanjšuje našo konkurenčno zmožnost na tujih tržiščih. To veliko napako je napravila naša vlada čisto iz fiskalnih interesov, da se ne bi blago za Češkoslovaško in Ogrsko usmerilo na druga pota.
Vprašanje vporabe reškega pristanišča nas je prisililo, da smo se tudi od naše strani bavili z vprašanjem Reke in Trsta. Pogodbo o vporabi reškega pristanišča označuje dvoje stremljenj. Prvo gre za tem, da se usmeri celoten, tako inozemski, kakor krajevni promet preko Reke, drugo pa gre za tem, da vstvari iz Reke močno središče za posredovalno trgovino. Mi nimamo nikakega povoda pospeševati interese Reke, nasprotno stremeti moramo za tem, da si pridobimo neposredne zveze z inozemstvom in sicer preko lastnih pristanišč. Iz navedenega se mora torej sklepati, da obravnava Italija to vprašanje s stališča interesov lastnih pristanišč in da želi pritegniti na Trst in Reko ves promet, usmerjen na ta pristanišča. Drugo vprašanje je zopet, ali smemo mi pri tem Italiji ustreči. Mislim, da ne! Nasprotno, stremeti mo-
ramo za tem, da se zoperstavimo tem italijanskim težnjam.
Vprašanje izvornih izpričeval, ki je ravno tako važno za Trst in Reko, se ne nanaša edino na ti mesti, ampak tudi na Dunaj, Budimpešto in Zader. Položaj je ta: Avstrija in Ogrska sta predlagali, da smejo njihove trgovske zbornice ali javna skladišča izdajati izvorna izpričevala tudi za blago tujega izvora. Tako se hoče ohraniti posredovalno vlogo, katero so imela ta tržišča ali pa vstvariti še nova posredovalna tržišča. Nova posredovalna tržišča bi bila Reka in Zader. Nikakor ni v našem interesu, da bi tako posredovalno kupčijo pospeševali.
Te dni so se na Reki objavili podatki o izvozu in uvozu reškega pristanišča. Pomorski promet je izkazoval leta 1913: 19051, v letu'1924 pa le še 3946 ladij. Uvoz preko Reke je znašal leta 1912: 899.198 ton, leta 1924 pa 229.972 ton, izvoz leta 1912: 1 milijon 92.850 ton, leta 1924 pa 172.676 ton. Pred vojno je imela Reka 32 jadranskih prog, 10 sredozemskih in 12 prekomorskih, sedaj jih pa ima: 8 jadranskih, 4 sredozemske in 2 prekomorski. Promet na Reki dosega torej komaj eno petino predvojnega prometa.
Druga slaba posledica politične rešitve tržaškega in reškega vprašanja obstoji v tem, da so kraji interesnega zaledja teh dveh pristanišč v nevarnosti, da jim domače države prepovedo uvoz in izvoz blaga preko teh pristanišč. Vprašanje je, kako je z nevarnostjo, da nam Italija prepove porabo obeh pristanišč. Te nevarnosti sploh ni, ker nima Italija za to niti enega tehtnega razloga, ampak je interesira-na na teni, da porabljamo njena pristanišča. Ta nevarnost je samo teoretična in ne more v praksi priti v poštev. Politična nevarnost pa obstoji le v izsiljevanju spričo naše sedanje odvisnosti od teh pristanišč.
Glede teh vprašanj je pri nasdvoje mnenj, odnosno boljše rečeno dvoje sredstev za obravnavanje. Nekateri menijo, da bi se dala nevarnost odstraniti z ugodno pogodbo, drugi pa pravijo: Mi moramo zgraditi najprej lastna pristanišča, da morejo naši kraji v slučaju nevarnosti usmeriti svojo
LI STE K. Letalsko pravo.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
(Po predavanju v društvu »Pravniku«.)
(Nadaljevanje.)
IV.	VARNOSTNI PREDPISI Z OZIROM NA 0S0B.IE LETAL.
Pogodba zahteva, da morajo imeti v mednarodnem prometu poveljnik, pilot, strojniki in ostali člani posadke patente, potrddo o sposobnosti za let — in licence _ dovoljenje za let. Kakor potrdila o pripravnosti letal za let — morajo tudi osebna potrdila o sposobnosti, ki jih je izdala katerakoli izmed držav pogodnic, Priznati ostale, če jih prizna mednarod-1111 komisija. Ni pa treba priznati za let “ad svojini teritorijem osebnih potrdil, ki jih j<i državljanu ene države izdala ^ri|ga država.
^osebna priloga k pogodbi daje na-^čno navodilo, kakšne vrste osebnih Potrdil se izdajajo in s katerimi pogoji:
L za pilote.
L Na aero- in hidroplanih:
a) za turistiko;
b) za javne transporte.
‘J- za proste balone;
3.	za vodljive balone.
H.	Za letalske častnike.
Formalnosti in predmeti izpitov za dosego patentov so natančno urejeni. Izpiti so praktični in teoretski: tet, pristajanje, luči, signali, pravilniki za leti-šča, meddržavna zakonodaja se zahteva za turistična motorna vozila, vse to in čitanje zemljevidov, orijentacija, določanje točk, osnovna meteorologija za javne transporte z motornimi vozili. Za vodljive balone so po veličini balona dodani še predmeti iz fizike, kemije in tehnike, poleg tega se zahteva daljša praksa. Javnim transportom namenjena letala, ki imajo več nego 10 potnikov na krovu in letajo na več nego 500 km, ali obavljajo objektivno nevarnejše lete, n. pr. preko morja, morajo imeti na krovu letalske častnike z izpitom, ki ob-obsega tudi astronomijo, navigacijo, me-| teorologijo, letalsko pravo.
Za pilote, oficirje in strojnike je poleg tega propisan strog zdravniški pregled, če služijo na letalih za javne transporte. Pregled, ki ga obavljajo uradni zdravniki, obsega splošni medicinski, kirur-giški in živčni pregled — poslednji celo glede prednikov — posebej pa še pregled oči, ušes. nosa, vratu in vestibu-. la i nega aparata. Pregled se mora pono-| viti vsakih 6 mesecev in po vsaki bolezni in nezgodi. Za letalce je določena minimalna starost.
Posamezne države so izdale svoje propise, ki P« seveda veljajo Je za nji-
hovo območje. Nekateri propisi se ba-vijo tudi z letalskimi šolami in določajo pogoje za vodje in učitelje takili šol, s katerimi morejo dobiti koncesijo za šolo.
Kar se tiče potrdil o sposobnosti za let, -treba kakor po pogodbi, tako tudi po večini zakonov ločiti spričevalo o sposobnosti za let od dovoljenja za let; nekateri zakoni le razlike vsaj izrečno ne delajo. Razlika pa je važna in praktična; ne gre samo za tehnično usposobljenost, nego tudi za to, ali je letalec vreden zaupanja, n. pr. pijanec, posebno drzen človek, ki mu ni mar zdravja in imovine drugih ljudi, pa tudi človek, ki je znan tihotapec, je lahko izurjen letalec in ima spričevalo o sposobnosti za let, ne bo pa dobil dovoljenja za let.
Vprašanje je še, kdo mora imeti ta spričevala, ali krajše rečeno: kdo spada k posadki. O »posadki« govori češko besedilo pogodbe, italijansko besedilo: perso-nale di bordo, francosko personelle de conduit, angleško membre of tlie opera-ting crevv. Razlike so jasne. Nemški zakon: wer das Fahrzeug ftihrt oder be-dient. Danska navaja izrecno tudi radiotelegrafista. Angleška govori o udejstvujočih se osebah, Italija o osobju, ki vozi, Nizozemska o osebah, ki naj na letalu med letom vrše službo pri letu, Švica o o9obju, ki sodeluje pri vodstvu letala, Španska: vsaka oseba posadke, ki je v službi. Drugi zakoni govore samo o po-
sadki. Naš gori navedeni zakon iz leta 1922 pravi, da se razumejo z besedo
aeronautiško osobje« samo piloti in leteče osobje, kakor tudi osobje, ki je zaposleno pri izdelovanju, urejevanju in kontroli takih letalskih celot ali sestav-' nih delov, ki so potrebni nadzora z vidika aeronavtiške varnosti. Oni oddelek vojnega ministrstva naj izdaja vsemu temu osobju spričevala o sposobnosti in kvalifikaciji. Zdi se mi, da gre stvar pri nas predaleč. Reči bo treba, da spada k posadki v tem smislu le, kdor ima neposredno posla z vodstvom, s krmare* njem, s stroji in z opazovanjem, ne pa n. pr. zdravnik, kuhar itd.
Nekatere države dajejo dovoljenje za let samo za določen čas, druge poznajo kot nekako kazen odvzem dovoljenja za določen čas.
V.	OSTALI PREDPISI ZA PROMET.
1.	Zakoni poedinih držav urejajo, kdo more dobiti koncesijo za letalska podjetja, ki jo je treba strogo ločiti od registracije letal samih. Letalska so podjetja, ki se bavijo s prevozom oseb ali blaga z letali, s tekmovalnimi prireditvami ali s, predstavami z letali. Mnogo zakonov pridržuje koncesijo, zlasti za promet v domači državi, načelno domačim državljanom in domačim družbam v že omenjenem smislu. Nekatere
Irgovino preko domačih pristanišč. Za svojo osebo smatram drugo sredstvo za uspešnejše. Mednarodne pogodbe slone glede svoje sankcije v glavnem na moči pogodbenih delov. Povojna morala je taka, da se s temi sankcijami kot takimi ne more računiti. Tudi potem, ko si dogradimo lastna pristanišča, nam bodo pristanišča v Trstu in na Reki še vedno odprta. In ta pristanišča so nam za kraje, ki tjekaj gravitirajo, na primer za Slovenijo, potrebna. Za stališče: odstranitev nevarnosti, da bi se mogli pristanišči v Trstu in na Reki zatvoriti za naše kraje, navaja nasprotna stranka pogodbo med Srbijo in Grčijo glede pristanišča v Solunu in pogodbo med Češkoslovaško in Italijo glede pristanišča na Reki. Ti vzgledi pa ne morejo ničesar
dokazati, ker predvojna Srbija, kakor sedaj Češkoslovaška, ni imela dohoda na morje, vsled tega sta bili obe državi prisiljeni, da sklepati pogodbe z lastniki dohodov. Mi imamo lastna pristanišča, naš položaj je torej ugodnejši. Vrhu tega se pojavlja v vsaki državi težnja, da usmeri svojo trgovino preko lastnih pristanišč. Interesno zaledje Trsta je bilo nekdaj veliko večje in je segalo celo do Mannheima. Nemčija je s svojimi kombiniranimi tarifi interesno zaledje Trsta skrčila in združila ves promet v lastnih pristaniščih na Severnem morju. Pri nas delamo ravno nasprotno, ker sklepamo pogodbe, ki usmerjajo naše blago v tuja pristanišča.
Savič:
Anketa o obrtnem nadaljevalnem šolstvu.
za 120 šolskih upraviteljev 288.000 dinarjev, za honorarje 2,580.000 Din in materijalne izdatke 500.000 Din, torej za šole, katerih je — računano po številu upraviteljev — 120, skupno 3,368.000 Din, je dala 74 obrtnim nadaljevalnim šolam v Sloveniji, katerih vzdrževalni stroški znašajo 1 milijon 900.000 Din, samo 200.000 Din. Kadi nezadostnega kritja se mnoge šole sploh ne morejo otvoriti, druge hirajo in se predčasno ukinjajo, ali pa se vrši pouk, a učiteljstvu ostajajo honorarji na dolgu. Da se naše obrtno nadaljevalno šolstvo vzdrži in razvija, je potrebno: 1. da država prevzame stroške vzdrževanja, ali vsaj kritje stroškov za upravitelje in za honorarje učiteljstva, — vzdrževanje prostorov in kritje drugih materijalnih stroškov pa prevzamejo občine; 2. da obrtniki sprejemajo samo take vajence, ki so z uspehom dovršili ljudsko šolo; 3. da se uvedejo učiteljski tečaji za pouk na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah in učiteljstvo v ta namen primerno subvencijonira; 4. da se skrbi za založbo primernih učnih knjig in za opremo šol s potrebnimi učili; 5. da se glede vzgoje vajencev poglobe stiki in sodelovan-je med obrtništvom in učiteljstvom ter izpopolni učna metoda.
Tretji poročevalec, g. prof. Presl, je podal nekaj statističnih podatkov teina podlagi svojih zanimivih izvajanj o ustroju obrtnega šolstva predlagal, da se skuša kar le možno uvesti strokovne oddelke, t. j. oddelke, v katerih se poučujejo vajenci le ene ali vsaj le sorodnih strok.
V sledeči zelo živahni debati, katere so se udeležili iz vrst šolnikov med drugim gg. Likozar, Repovš, Lajovic, Serajnik ter iz krogov obrtništva gg. Zadravec in Franchetti, so se čule ostre pritožbe, da mnogi mojstri, pa tudi zadruge učtieljstva pri njegovi
Ob priliki otvoritve I. razstave vajeniških del se je vršila na inicijativo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani pod predsedstvom načelnika Ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani, g. dr. Marna, anketa o obrtno-nadaljevalnem šolstvu.
Prvi poročevalec, g. vladni svetnik Ljubeč, je obrazložil težavno stališče tukajšnjega oddelka Ministrstva trgovine in industrije, kateremu vzlic vsemu trudu ni mogoče izposlovati zadostnega kritja za vzdržavanje obrtnih nadaljevalnih šol. Mesto podpore v iznosu 2/., izdatkov za honorarje se v budžetu dovoljuje dejansko le polovica. Za podržavljenje teh šol kljub priporočilu tozadevnih peticij obrtništva žal ni posebnih izgledov. Predlaga, naj bi se iz prispevkov činiteljev, ki so doslej dajali podpore obrtnim nadaljevalnim šolani, ustanovil fond, ki bi kril vsakoletne vzdrževalne stroške.
G. dr. Pretnar, referent Trgovske in obrtniške zbornice, je povdaril veliko važnost obrtniškega stanu za narodno gospodarstvo, državo in družabni red ter težak eksistenčni boj obrtnika, ki bo vzdržal v njem le, če bo svoje ročne sposobnosti izpopolnil z zadostno strokovno nadaljevalno šolsko izobrazbo. Obrtno nadaljevalno šolstvo žal danes svoje naloge ne izpolnjuje v zadostni meri. Krivda na tem obstoji pt-edvsem v nezadostnih sredstvih za kritje vzdrževalnih stroškov, v neenako in nezadostno ljudsko predizobraženem vajeniškem ma-terijalu, v pomanjkanju za strokovni nadaljevalni pouk usposobljenih učnih moči, nedostajanju potrebnih učil in pomanjkljivosti učne metode ter končno v nezadostnem sodelovanju in medsebojnem podpiranju mojstrov in učiteljstva. Dočim kaže budžet, da je za neko drugo pokrajino dala država
težavni šolski vzgoji vajencev ne podpirajo, da se učenje in obisk obrtne nadaljevalne šole zanemarja, da pa se tudi od strani učiteljstva ponekod ne kaže zadostnega zanimanja za obrtništvo. Predlogi so šli za tem, da se uvedejo energični koraki proti mojstrom, ki vajencev ne pošiljajo k pouku, bodisi s tem, da se jih kaznuje z globo ali z odvzetjem pravice, da smejo imeti vajence, dalje da se vajencev, ki zanemarjajo pouk, ne oprošča in ne pripušča k pomagalskim preizkušnjam, da se vajenca pred sprejemom v uk preizkusi, če zna pisati, brati in zadostno računati in da se v komisije za pomagalske preizkušnje pritegne
tudi učiteljstvo. Od strani zastopnikov obrtništva se je priporočalo živahnejše sodelovanje učiteljstva pri obrtniških prireditvah in vajeniških razstavah ter večje zanimanje za obrtnika, katerega organizacije so pripravljene z vsemi močmi podpirati težnje učiteljstva glede vzgoje obrtniškega naraščaja in primernega honoriranja za res težaven pouk.
Na predlog g. Franchettija je načelnik g. dr. Marn obljubil sestaviti ožji odbor iz zastopnikov oblasti, obrtništva in učiteljstva, ki bo na bazi ankete izdelal konkretne predloge za izboljšanje položaja našega obrtnega nadaljevalnega šolstva.
Zborovanja nsSe Trgovske in obrtniške zbornice.
V ponedeljek, 4. maja 1925, se vrši v zborničnih prostorih ob -5. uri pop. seja fin. odseka, v torek, 5. maja ob pol 9. dop seja obrtnega odseka, ob 10. uri začne zborovati industrijski odsek, ob 11. uri pa trgovski odsek. Istega dne popoldne se vrši seja združenih odsekov z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila pred-sredstva. 2. Predlog za pomnožitev pred-sedstvenega odseka s člani iz mariborske oblasti. ;l. Vprašanje zbornične ekspoziture na Sušaku. 4 Poročilo o načrtu za prezidavo zborničnega poslopja. 5. Hazne prošnje za podporo. 6. Rekurz začasnega občnega pokojninskega zavoda za nameščence zoper predpis zbornične doklade. 7. Poročilo zborničnega podpredsednika g. 1. Ogrina o velesejmu v Milanu. 8. Poročilo gg. računskih pregle-
dovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1924. 9. Poročilo o reorganizaciji urada za pospeševanje obrti. 10. Ureditev delovnega časa. 11. Raznoterosti.
Dne 6. maja se bo vršila redna javna seja ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je:	1. Naznanila predsedstva. 2.
Predlog na pomnožitev števila članov predsedstvenega odseka. S. Kekurz proti predpisu zbornične doklade. 4. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1924. 5. Načrt zakona o neposrednih davkih. 6. Načrt zakona o gospodarskem svetu. 7. Ureditev vprašanja praznikov. 8. Preureditev predpisov za pobijanje nečedne tekme. 9. Predlogi gg. zborničnih članov.
10.	'lajna seja.
Trgovina.
Trgovski kongres v Zagrebu. Na kongresu trgovskih organizacij naše države, ki se je vršil 26. in 27. t. m. v Zagrebu in o katerem smo poročali že v naše mzadnjem listu, so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Sklenilo se je, da se ustanovi centrala trgovskih udruženj s sedežem v Beogradu. Priprave za pravila in pravnika za delo tega udruženja se prepušča Savezu trgovcev Hrvatske in Slavonije v Beogradu, kot inicijatorju tega pokreta, ter se mu naroča, da glasom razprav v sekciji izdela in razpošlje vsem udruženjem pravila na vpogled. 2. Sklenilo se je naprositi vlado, da se sprejme v obrtni zakon odredbo, po kateri mora biti vsaka oseba ali društvo, ki se hoče pečati s trgovino, član odgovarjajočega trgovskega udruženja in šele če dokaže, da je tej zahtevi ustregel, naj se mu izda obrtno dovoljenje. 3. Sprejela se je resolucija, da se brez omejitve ustvarja princip prisilne poravnave izven tečaja in zahteva, da se sprejme novi zakon o prisilni poravnavi, ki bi popolnoma onemogočal vsako zlorabo, in sicer na podlagi predloga za modifikacijo tega zakona, o katerem se je razpravljalo
v ministrstvu pravde 25. marca l. 1. — Po izjavi ministra trgovine in industrije, kot zastopnika kraljeve vlade podal je na tem kongresu, da je načrt zakona o gospodarskem svetu, izdelan na konferenci dne 25. t. m. v Beogradu, vlada osvojila in da se po tem načrtu noben zakon, ki tangira gospodarstvo, sploh ne more predložiti narodni skupščini, dokler ga ne prouči gospodarski svet in da je gospodarstvo v tem svetu dovolj zastopano, je kongres šel preko tega vprašanja. 5. Kongres konštatira, da so se prometne razmere v naši državi deloma izboljšale. Glede na celokupno pocenitev vrednosti v državi je računati s tendenco, da se prometne postavke znižajo, kakor za potniški tako tudi za blagovni promet. Merodajni činitelji se opozarjajo na neobhodno potrebo razvoja našega prometa tudi v solunski coni, ki je bila do danes popolnoma zanemarjena. Treba je čimpreje izdati novo tarifo, ki mora biti bolj socijalna, da omogoči razvoj trgovskih in gospodarskih centrov. Brezpogojno se zahteva čimprejšnje sklicanje tarifnega odbora.-Končno je kongres zahteval izenačenje tarifov glavnih in vicinalnih železnic.
države določajo razne omejitve: Nemčija: koncesija se ne sme dati, če ni potrebe za promet, more se odreči, če podjetnik rabi letala, ki niso njegova last; Belgija pozna fakultativni monopol za meddržavni promet, ki ga pa ne izvršuje država, nego oddaja v izvrševanje po javnem pozivu za tekmovanje (licitaciji), Norveška pridržuje meddržavni promet državi ali posebni koucesiji, ki jo pa more dobiti tudi inozemec. Švica in Venezuela zahtevata za prometna pridobitna podjetja vpis v trgovinski register. Par držav si pridržuje pravico, urejati voz-niuo in letiške pristojbine.
Nekatere države ne dajejo dovoljenja za let, ne da bi lastnik ali obratovalec prej dal varnost za kritje škode, ki bi utegnila nastati vsled leta, tako Danska, Norveška. Več o tem predmetu pozneje.
Par zakonov izrečno pridržuje državi — z raznimi pogoji — pravico, da odkupi letalska podjetja in letalske naprave s pritiklinami vred.
2.	Po mednarodni pogodbi sme letalo imeti radiotelegrafske aparate samo z dovoljenjem države, koji pripada. Rabiti smejo te aparate samo oni člani posadke, ki imajo za to posebno dovoljenje. Za prometna letala, ki morejo nositi najmanj 10 oseb, pa so radiotelegrafski sprejemni in dajalni aparati propisani in mednarodna komisija sme to dolžnost razširiti na vsa letala.
3. V mednarodnem prometu je prepo-vedano po zraku prevažati razstrelilne
; snovi, orožje in vojno municijo. Izrečno je celo prepovedano, da bi država po-; godnica dovolila tujemu letalu prevoz 1 takih snovi med dvema točkama svojega j ozemlja.
4. Vsaka pogodnica sme prepovedati j ali urediti prevoz in uporabo fotograf-| skih aparatov v letu; vsak tak ukrep se
mora javiti mednarodni komisiji, ki ga javi drugim pogodnicam.
5. Tz razlogov javnega reda sme vsaka država omejiti tudi prevoz drugih predmetov, toda le za domača in tuja letala, omejitev mora javiti komisiji.
Zakoni poedinih držav se dokaj obširno bavijo z ravno omenjenimi točkami, naravno, ker tu zlasti gre za varnost države same. Nekatere države prepovedujejo n. pr. prevoz strupenih plinov, golobov - pismonoš, monopolskih predmetov (razen za potrebo posadke in potnikov). Glede orožja je nastal dvom, ali gre samo za vojno orožje, ali za orožje sploh, par zakonov govori samo o strelnem orožju; nadalje dvom, ali je samo prepovedano, orožje jemati seboj, t. j. pripravljeno za uporabo z lelala, ali tudi prevažati kot tovor.
6. Tu gre tudi za prevoz pošte. Po nekaterih zakonih je načelno zabranjen, more pa se dovoliti, nemški zakon pa
daje državi pravico, da ga v primernem obsegu celo zahteva od letalskih podje- • ti j z urejenimi progami.
7. Sploh sme vsaka država pogodnica v prid svojim domačim letalom dolo-r-iti pridržke in omejitve glede obrtnih j (trgovinskih) prevozov blaga in oseb > med dvema točkama svojega ozemlja; take ukrepe pa mora takoj razglasiti in javiti mednarodni komisiji, da jih priobči drugim pogodnicam. Te smejo izvajati retorzijo, tudi če sicer tujim letalom ne nalagajo enakih omejitev.
8. Vsaka država pogodnica sme odrediti,- da morajo letala, ki lete iz ene države v drugo, pristati v katerem izmed za to določenih letišč.
Taka lelišča treba javiti komisiji, da I obvesti druge države. Mednarodne zrač-i ne proge pa se sploh morejo ustanoviti j le s pritrdilom držav, ki jih zadeva j proga.
!	9. Posebej je še z mednarodno pogod-
j bo urejeno carinsko vprašanje: Letalo ! sme v inozemstvo odleteti samo s carin-| skega letišča, inozemska letala smejo ! pristajati samo na njih, meja se sme pre-i koračiti samo na točkah, določenih s po-i godbami med posameznimi državami, j Taka letišča in take točke se javijo • komisiji, ki jih priobči drugim državam.
: Le v sili se sme pristati izven carinske-j ga letišča, odlet je dovoljen le s pritrdit-
vijo upravnega ali carinskega oblastva, kateremu treba javiti pristalo letalo. Brez pristajanja pa je dovoljen prelet skozi tuje ozračje, letalo se mora sai«o javiti s prepisanimi signali.
Podrobno so prepisane listine o blagu, ki jili mora imeti letalo v mednarodnem letu (manifest, tovorni listi, blagovne deklaracije), ravno tako načela carinskega postepauja. Olajšave so dovoljene zlasti za poštna in turistovska letala.
10. Pri odletu in priletu smejo krajevna oblastva pregledati letalo in vse listine, ki jih mora imeti seboj vsako letalo v mednarodnem letu. Pravico preiskava-nja letal imajo seveda tudi carinski organi na carinskih letiščih ali pri prilo-tu v siii. Pa tudi med letom se morajo letala pokoriti ukazom policijskih in carinskih organov, kršilci te zapovedi se naznanijo domači državi letala.
11. Sploh je vsaka država pogodnica zavezana, da izda ukrepe, ki s$) sposobni, da zajamčijo, da se bo vsako letalo nad njenim ozemljem in povsodi vsako letalo, ki je v nji registrovano, ravnalo po propisih, izdanih glede luči, signalov, umikanaj, balasta, letanja na letiščih in v njihovi bližini, vsaka država jamči za progon in pokaznitev kršilcev. Kazenskih norm mednarodna pogodba, naravno, ne vsebuje.
(Dalje sledi.)
Štev. 50.
3HHMMMK
Siran 3.
Mnnmwy:^
Mednarodna trgovska zbornica. Kongres mednarodne trgovske zbornice se bo vršil letos v Bruslju od 21. do 27, junija. Mednarodna trgovska zbornica je danes najvažnejša gospodarska organizacija na svetu. Na kongresu se bo med drugim obravnavalo vprašanje, kako naj poravna Nemčija svoje dolgove /.veznim državam, ne da bi spravila v nevarnost svojo valuto. V Haagu je o tem vprašanju predaval pred zastopniki tiska Noble Hall, ki je izjavil, da se milijarda zlatih mark, ki jih ima Nemčija plačati, ne more poravnati v zlatu, ker hi s tem Nemčija prišla ob zlato kritje za krožeči papirnati denar. Plačanje se mo- ; ra vršiti v produktih, ne da bi s tem in- i dustrija v aliiranih državah utrpela 1 škodo.	j
Prodaja sliv. Tovarna za konzerviranje sliv ima na razpolago večjo količino dvakrat etiviranih sliv. Naslov dobijo interesenti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.	i
Obrt.
Vajeniška razstava. Poset vajeniške razstave je kljub trajno slabemu vremenu vendar zelo zadovoljiv. Dnevno prihajajo posetniki iz cele Slovenije pa tudi iz Hrvatske in Srbije. V ponedeljek je oficijelno posetil razstavo načelnik Ministrstva trgovine in industrije g. dr. Krpan, ki se je zelo laskavo izrazil o razstavi sploh, kakor tudi o sposobnostih naših mladih razstavljalcev. Razstavo posečajo tudi korporativno gremijalne šole in obrtno-nadaljevalne šole. Včeraj in danes je posetila razstavo Obrtno-na-daljevalna šola iz Siska z nad 50 vajenci in 4 učitelji. Vsi obrtniki, pa tudi drugi, ki se zanimajo za razvoj našega obrtništva in narodnega gospodarstva sploh, naj ne zamudijo prilike, da posetijo to prireditev. Razstava ostane odprta do 4. m a j h t. I.
Denarstvo,
l! rud ni tečaji dinarja za maj.
V svrho pravilnih plačil po zakonu o taksah in določitve sodnih pristojbin ja določilo finančno ministrstvo nastopne uradne tečaje dinarja, po katerih se morajo računati vse denarne operacije, glaseče na zlato in tujo dinarsko vrednost:
na prizivni rok skrajšan na 15 dni in da se posebni plačilni nalogi ne bodo razpošiljali. Predpis hišne najmarine onim zavezancem, ki v 15 dneh, po preteku roka za vpogled odmere t. j. do 30. maja 1925 ne vlože priziva ali pritožbe pri davčni administraciji v Ljubljani, postane p ra v o močen. Priziv je podvržen taksi (kolku) 20 Din.
Davek telesnih delavcev. V zvezi s svojo, v našem listu že objavljeno okrožnico od 18. aprila t. 1., je Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS poslala svojim članom glede preračunavanja invalidskega davka sledečo okrožnico: :»V smislu čl. 152. finančnega zakona za leto 1924/25 tvori odmerno podlago za invalidski davek celoletna svota vseh dotičnenni davkoplačevalcu predpisanih neposrednih davkov z državnimi pribitki izvzemši 30% izvanredni pribitek. V davčni lestvici cit. čl. 152. navedeni davčni zneski so od 1. aprila t. 1. dalje podvojeni. — Po naziranju tuk. Finančne delegacije se razteza jamstvo delodajalca za plačilo davka tudi na invalidski davek, vendar le v toliko, kolikor odpade invalidski davek na pri dotic-nem delodajalcu dosežene prejemke. — Ker se ne more v naprej ugotoviti, koliko bo iznašal celoletni davek posameznih delavcev, je naravnost nemogoče točno izračunati višino invalidskega davka. Finančna delegacija priporoča, da se postopa do nadaljnih odredb, ki bodo objavljene v Uradnem listu, tako da se vzame kot odmerno podlago za invalidski davek pri trajnih obratih 52kratni znesek na tedenski zaslužek odpadajočega 2% davka. Pri sezonskih obratih se vzame kot podlaga razmeroma krajša
delovna doba. Ker se pobira 2% davek šele od 1. aprila t. 1. dalje ter se do tega j časa delavstvu z malimi izjemami vobče i niso predpisovali neposredni davki, se | morajo pri računanju odmerile podlage i za invalidski davek odšteti delovni tedni pred 1. aprilom t. 1. Pri vsakem izplačilu mezd naj se do nadaljne odredbe odtegne sorazmerni del predvidenega celoletnega invalidskega davka. — Ponovno povdarjamo, da se 30% izredni državni pribitek,ne računa v odmerno podlago za invalidski davek. — Cim prejmemo od Finančne delegacije nam obljubljena podrobna navodila za pobiranje tega davka, bomo p. n. člane nemudoma obvestilih
Carina.
Naša carinska tarifa in severočeška tkalska industrija. K naši notici, ki smo jo priobčili pod tem naslovom v številki 47., smo dobili od ene tukajšnjih naših tvrdk, ki je v stalnih stikih s Češkoslovaško, kojasnilo, da minimalna carina na bombažaste hlačevine ne znaša nikakor 55% od vrednosti blaga ampak, da vari-ra navadno med 16—25%. Odvisno je to seveda od teže in pa cene blaga. V tem oziru se tudi v zadnjem času ni nič spremenilo. Znašala pa bi carina lahko 55% le v tem slučaju, ako je bombažasti preji primešana volna, najsibo tudi v najmanjši* količini, potem se namreč za-carini hlačevina kot volneno blago. Stagnaciji čeških tovarn za hlačevino pa je ! največ vzrok občutna italijanska konkurenca, ki se v zadnjih letih skuša z vspe-j liom prilagoditi zahtevam jugoslovanskega trga in to tako glede kakovosti blaga.
I kakor tudi glede vzorcev.
ZNAK JAWI ZA
KAKOVOST,
1 napoleondor .	.	.	.
1 turška lira .	.	.	•.	.
1 angleški funt .	.	.	.
1 dolar1..................
1 kanadski dolar .	.	.
1 zlata nemška marka . I poljski zlatnik	.	.	•
1 avstrijski šiling . . . 100 francoskih frankov . . 100 švicarskih frankov . •100 italijanskih lir 100 belgijskih frankov ! 100 holandskih goldinarjev 100 romunskih lejev 100 bolgarskih levov ! ! 100 danskih kron 100 švedskih kron 100 norveških kron .
100 pezetov...............
'00 drahem................
100 češkoslovaških kron 1 milijon madž. kron .
Ti tečaji veljajo od 1. do
240.— Din 270,— Din 297,— Din 62,— Din 61.50 Din 14.80 Din 12,— Din 8.77 Din 322.— Din 1200.— Din 254.— Din 313.— Din 2480.— Din 27.75 Din 45.— Din 1140.— Din 1670,— Din. 1000.— Din 885.— Din 105.— Din 184.— Din 866,— Din
31. maja 1925.
ZLATOROG
TERPENTIN
lW'l
.BUDDHR"|
vmm
TRADE MARK r	■	■	■■■■	.
Davki in takse.
Davčna administracija ▼ Ljubljani
razglaša: V smislu člena 204. finančnega zakona za 1. 1924/25 z dne 31. marca 1924 (Uradni list št. 48) se objavi, da je odmera najmarine za davčni leti 1925 in '926 dovršena. 15 dnevni rok za vpogled v °dnierm izkaz se določa za čas od 1. <io 15- maja 1925. Davčni zavezanci ima-■° Pravico vpogledati v odmernih tabe-*e svojo davčno dolžnost (za druge le s 19 Din kolkovanim pooblastilom) pri lr>estneim magistratu, davčnem uradu za lr>esto v Ljubljani, ali pa pri davčni administraciji ob uradnih urah in v zgoraj oločenem času. Pripomni se, da je v smislu določil zgoraj omenjenega zako-
Promet.
Nove železniško-tarifne določbe za prevoz premoga. Zveza industrijcev v Ljubljani je glede novih železniško-ta-rifnih določb za,prevoz premoga poslala svojim članom, le svoji že poslani okrožnici še poročilo, da je Centrala industrijskih korporacij posredovala pri Ministrstvu saobračaja radi priznanja tarifnega popusta za ona industrijska podjetja, ki so navezana na uporabo inozemskega premoga. — Ministrstvo saobračaja je stavilo v izgled, da bo onim industrijskim podjetjem, koja inozemski premog neobhodno potrebujejo dovolilo sporazumno z Ministrstvom za šume in rude znižano tarifo, in to na osnovi konkretnih prošenj posameznih podjetij. — V tozadevnih prošnjah je treba obrazložili podrobne razloge, vsled katerih je uporaba inozemskega premoga neobhodno potrebna. Podjetja, ki uporabljajo poleg inozemskega premoga tudi domači premog, naj to v prošnji izrecno navedejo. Navedba letne količine inozemskega premoga po izjavi referenta Ministrstva saobračaja ni sicer neobhodno potrebna, vendar priporoča Zveza industrijcev, da se sprejmejo v prošnje tudi ti podatki, kei jih bo predvidoma zahtevalo Ministrstvo za šume in rude. V vsakem slučaju pa je potrebno, |Ja se v prošnji navede, do katere železniške postaje se pi osi za znižanje tarife. Podjetja, ki želo posredovanja Centrale industrijskih korporacij v cilju izposlovanja tarifne olaj-
šave, naj blagovolijo nemudoma dostaviti Zvezi industrijcev v Ljubljani tozadevno prošnjo z dvemi prepisi.
Pomorska zveza Sušaka z Aleksandrijo. »Dubrovačka parobrodarska plovid-ba« je kupila nov parnik, ki se bo imenoval »Solun« in ki bo imel prostora za 34 razrednih potnikov in za 300 potnikov na palubi. Društvo si namerava nabaviti še drugi parnik iste vrste, ker ima pa že med svojimi parniki tudi take ladje, katere že kolikortoliko odgovarjajo današnjih zahtevam, bo vpostavilo redno potniško in tovorno progo med našimi lukami in Solunom in čez turške in sirske luke v Aleksandrijo in nazaj. Ladje bi zapustile naše luke okoli 22. vsakega meseca. Bile bi v Solunu okoli 7. t. m. a v Aleksandriji okoli 14. vsakega meseca, pri povratku bi bile v Solunu okoli 28. vsakega meseca a v Gružu okoli 6. Plule bi z brzino povprečnih devet pomorskih milj na uro. S to progo hoče »Dubrovačka parobrodarska plovidba« ugoditi željam naših izvoznikov, ki imajo trgovske zveze z Levanto. Uspeh tega poizkusa je odvisen od odziva naših izvoznikov. Treba je računati že v naprej z inozemsko konkurenco, katero bodo delala inozemska društva našemu društvu, vendar se naše društvo ne boji te konkurence, ako bo le računati na podporo naše države in naših izvoznikov. Ker bodo parniki te proge na svojem potovanju ukrcavali blago iz vseh važnejših luk našega primorja in albanske obale, Grčije. Sirije, Palestine in Egipta, se opozar-
jajo vsi naši izvozniki in interesenti, da se poslužujejo v svojem lastnem interesu te od naših podjetij vzdrževane zveze.
Proga Bordeaux-Milan Beograd. Inter-parlamentarna trgovinska konferenca, ki se je vršila pred dvema tednoma v Ri»u, je sprejela, kakor poročajo beograjski listi, med drugim tudi resolucijo o zgraditvi železniške proge Boideaux-Milan-Beograd.
Razno.
•lubiiej stavbenika g. Ivana Ogriaa.
Včeraj je praznoval stavbeni podjetnik, podpredsednik Trgovske in obrtniške zbornice g. Ivan Ogrin 50 letni jubilej svojega rojstva. Jubilantu naše najiskrenejše častitke!
Gospodarska konferenca srednjeevropskih držav na Dunaju. Avstrijski tisk je zadnji čas zelo živahno razpravljal o gospodarski anketi srednjeevropskih držav, ki bi se imela vršiti na Dunaju z nalogo, da zasigura Avstriji važen gospodarski položaj v Srednji Evropi. Iz Ženeve doslej še ni prišlo nobeno sporočilo, kedaj naj bi se vršila ta gospodarska anketa. Nekateri krogi so zelo pesimistični glede sestanka srednje-evropskih držav. Drugi naglašajo, da se ima ta anket* vršiti sredi meseca maja, kar je tehnično nemogoče in izključeno, ker ne mor« nobena interesiranih držav pripraviti do tega časa za anketo potreben materija!. Izključeno je tudi, da bi bila tako hitra ta anketa, ker se vrši šele meseca junija seja Društva narodov, ki ima sklepati o tej anketi.
Hindenburg izvoljen za predsednika nemške republike z milijon glasov večine. Hindenburg je bil izvoljen za predsednika Nemčije s 14,639.927 glasovi. Marx je dobil 13,740.489 glasov. Napram volitvam od 29. marca je sedaj dobil Hindenburg približno 3 milijone glasov več, medtem, ko je število Marxovih glasov zrastlo le za 500.000. Komunistični kandidat Thaekmann je dobil 1,800.000 glasov. Francoski listi komentirajo izvolitev Hindenburga za predsednika Nemčije z mednarodnega in francoskega stališča. Berlinski dopisnik ‘Joumala^ izjavlja, da noben tujec, ki je videl nemške manifestacije v zadnjih 48 urah, se ne more niti za minuto prepričati o resničnih miroljubnih stremljenjih nemškega ljudstva in o dobri volji kake nemške miroljubne demokracije, ki bi želela živeti v miru s sosednimi državami. »Echo de Pariš«. piše, da obstoja med Hindenburgom in Marxom le razlika v sredstvih za vodstvo zunanje politike in notranje, ko živi v obeh misel na revanšo. V zunanji politiki postopa stari vojskovodja manj previdno, v notranjepolitičnem oziru pomeni njegova izvolitev zavrnitev socialističnih teorij. Hindenburg predstavlja 1« militaristično tradicijo Prusije. List zaključuje, da ne obstoja — v naspra^stvu z naziranji Angležev iii Američanov in Herriota — nobena razlika med Nemčijo Hohenzollerncev in današnjo republikansko Nemčijo. »Ere Nouvelle-, glasilo sporazuma levice, prerokuje, da bo imela izvolitev Hindenburga za posredno posledico zasedbo Poruhrja, ter zaključuje, da bo poteklo, še dosti časa, da bo večina spoznala, da je treba temeljito spremeniti smer politike.
Natečaja načrtov za zgradbo poslopja Čekovnega urada v Ljubljani se je udeležilo 32 arhitektov iz vse Slovenije. Komisija, ki je včeraj dovršila svoje delo, je prisodila prvo nagrado projektu, ki ga je vložil gradbeni tehnik 21 letni Franjo Lavrenčič iz Ljubljane. Drugo nagrado je dobil prof. arh. Hado Kregar, tretjo arh. Vlado Mušič oba iz Ljubljane. Projekti bodo javno razstavljeni.
V. velesejm v Lvovu se bo vršil leto« od 5. do 15. septembra t. I. Naše poslaništvo na Poljskem je sporočilo ministrstvu zunanjih zadev v Beogradu, da bi mogla naša država z uspehom razstaviti svoje proizvode, kakor sadje, vino, ribe, kon-serve, predelano in nepredelano kožo itd. Želeti bi bilo, da osnujejo naši razstavljale') za ta sejm posebno sekcijo. Ravnateljstvo velesejma je z vsemi sredstvi na razpolago, da olajša osnovanje take sekcije.
Državna borza dela v Mariboru. Od 19. do 25. aprila je bilo pri tej borzi dela 100 prostih mest prijavljenih, 183 oseb je
GROm
iskalo službe, v 42. slučajih je borza posredovala uspešno in 17 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 25. aprila pa je bilo 2085 prostih mest prijavljenih, 3322 oseb je iskalo službe, v 936 slučajih je borza posredovala uspešno in 175 oseh je odpotovalo.
Izdaja kodeksa tvrdke »The International Code Company, Ltd., London«. Češkoslovaško poslaništvo v Beogradu obvešča potom Centrale industrijskih korporacij o akciji češkoslovaškega zunanjega ministrstva radi izdaje kodeksa tvrdke »The International Code Compa-uy, Ltd., London« z angleško-češko-polj-skirn odnosno angleško-češko-srpskim tekstom. Zveza industrijcev v Ljubljani prosi p. n. člane, da jo blagovolijo nujno obvestiti, ako imajo interes na izdaji kodeksa s srbskim tekstom.
Stoletnica Resselovih poskusov z ladijskim vijakom. Že pred izumom parnega stroja se je mislilo na uporabo vijaka kot gonilno sredstvo pri ladjah. Prvi sp je bavil s tem načrtom leta 1752 znani matematik Daniel Bemoulli, za njim razni drugi, pred vsemi Bushell (leta 1770) in Dallery (leta 1803). Bistvo tek načrtov je bilo uporabiti pritisk vode na vijačno zavito peruto, ki se vrti okoli horizontalne osi. Vijak deluje v bistvu na isti način kakor veslo ali lopate. Naj bo tu na kratko opisano to delovanje. Mislimo si dve lopati na koncu droga, ki se vrti okoli vodoravne osi. Ako sta lopatini ploskvi v ravnini kroženja, se premikata v vodi skoro brez upora. Če bi stali pravokotno na tej ravnini, bi voda pritiskala na nje v smeri gibanja samega in vsa sila bi se uporabila za premaganje tega upora. Ako sta pa ploskvi nekoliko nagnjeni, se upira sicer voda tudi v njihovemu gibanju, toda tako, da deloma ustavljajo gibanje, deloma pa suvajo vijak in ž njim spojeno os v smeri osi. Vsi poizkusi pa se praktično niso obnesli, in sicer radi tega, ker niso znali odkriti pravega mesta, kamor bi pritrdili vijak na ladjo. Vsem se je zdel vsekakor zadnji del ladje najbolj pripraven, toda tam je bilo že krmilo in tega niso smeli premakniti. Ta nedostatek je odpravil šele Jožef Ressel z novim načrtom, s katerim se je pečal v Trst« in katerega je kot prvi udejstvil v tržaški luki leta 1826. Jožef Ressel se je rodil 27. julija 1793 v Hrudinu na Češkem. Po končani gozdarski akademiji je prišel kot gozdarski oskrbnik v Pleterje na Dolenjsko, kjer je služboval do leta 1821. Tega leta je bil premeščen kot gozdarski mojster v Trst, kjer je imel
priliko dokončati svoje študije glede uporabe vijaka. Njegov načrt pa ni našel v tržaških trgovskih krogih pravega razumevanja in radi tega je tudi denarna podpora izostala. 8ele leta 1826 sta se končno dala dva trgovca pregovoriti, da sta mu dala na razpolago celih 60 goldinarjev. S tem zneskom je dal napraviti manjši vijak, ki ga je pritrdil na majhen čolnič. Dva moža sta vrtela vijak in čoln je rezal s precejšnjo hitrostjo valove pred očmi presenečenih gledalcev. Uspeh je bil tu, toda izostalo je prepričanje o praktičnosti tega uspeha. Komaj tri leta kasneje se je našel človek, ki je sklenil z Resselom dogovor za izrabo njegovega patenta in ki je dal predvsem potrebni kapital na razpolago. Bil je to veletržec Ottavio Fontana. Medtem, ko ' so v Trstu pripravljali ladjo, je Ressel poskusil na Francoskem svojo srečo. Toda skoro s slabšim uspehom nego v Trstu. Koncem 1829. leta je bila ladja gotova in je splaval prvi parnik na vijak »Civetta« s 40 možmi na krovu po tržaški luki. Toda preplaval je le pol milje. Parna cev, ki je bila slabo prilotana, se je odtrgala in stroj se je ustavil. Vijak pa je ostal nepokvarjen. Ta malenkostna nesreča pa, ki bi se dala v nekaj urah ; popraviti, je bila dobrodošla Fontani, ki je radi tega razveljavil kontrakt. Zaman se je Ressel spustil v dolgotrajno pravdo z njim. Končno se je moral udati pritisku upnikov in se z njimi pobotati. Leta 1838 pa je angleški farmer Smith opremil večji parnik z vijakom, ki je docela bil podoben Resselovemu in ki je z eno samo perutjo obdajal os. Ladja je nosila ime »Arhimedes«, po znanem grškem matematiku, ki je opisal gemometrično obliko vijaka. Dve leti kasneje je že priplula taka ladja na vijak tudi v Trst in Ressel je lahko z zadoščenjem videl, kako se je njegov načrt praktično obnesel, obenem pa z žalostjo, kajti izum vijaka je veljal splošno za izum »neznanega izumitelja«. Angleška vlada je celo razpisala visoko nagrado za onega, ki bi dokazal, da je izumil vijak. Zaman pa se je Ressel za njo in za svojo pravico potegoval. Zaman je še na svoji smrtni postelji povdaril. »Neznani izumitelj« vijaka je umrl v Ljubljani 10. oktobra 1857 na službenem potovanju. Njegovi zemski ostanki počivajo pri Sv. Krištofu.
Ljubljanska borza
V sredo, 29. aprila 1925.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 60, bi. 61 'A; Loterijska
2 'A% državna renta za vojno škodo den. 161 ts, bi. 162, zaklj. 162; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 213; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 124; Prva brvatska štedio-nica, Zagreb den. 800, bi. 805; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d.. Ljubljana bi. 134; Trbovelj, premogo-kopna družba, Ljubljana den. 385, bi. 390; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
Blago: Les: Hrastovi hlodi I. in 11., od 25 cm prem. napr., fco nakl. postaja 20 vag., den. 550, bi. 550, zaklj. 550; smrekovi ali jelovi hlodi od 25 cm, od 4 do 8 m dolž., fco nakl. postaja den. 250; hrastovi plohi 43 mm, od 2.70 m, 53 mm, od 2.90 m, fco meja den. 1400; bukova drva 1 m doU,., suhe, cepanice, fco meja den. 25. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, rinfusa, par. Ljubljana bi. 460; pšenica avstralska, juta vreče, par. Ljubljana bi. 465; otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana den. 210, bi. 220; otrobi pšenični, drob., par Ljubljana blago 190; koruza promptna, par. Ljubljana den. 210, bi. 220; oves makedonski, orig., par. Ljubljana bi. 345; fižol ribničan, fco kolod. Ljubljana den. 300.
Tržna poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. aprila 1925 se je pripeljalo 345 svinj, 2 kozi in 2 kozliča; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—105 Din; 7—9 tednov stari 125—150 Din; 3—4 mesece stari 225—325 Din; 5—7 mesecev stari 450—550 Din; 8—10 mesecev stari 720 do 850 Din; 1 leto stari 1000—1200 Din; 1 kg žive teže 13—14 Din; 1 kg mrtve teže 15—17.50 Din. Prodalo se je 216 komadov.
Mariborski trg dne 25. aprila. Vkljub deževnemu vremenu je bil ta trg dobro preskrbljen in obiskan, pa tudi promet je bil posebno od 9. ure naprej, ko je dež prenehal zelo živahen. Slaninarjev je bilo 31 in so prodajali svinjino po 25 do 35, slanino po 25 in drob po 20 Din kg. Domači mesarji, ki s temi vedno konkurirajo, so prodajali govedino in ovčetino po 15 do 17.50, teletino 17.50 do 22 in svinjino po 20 Din kilogram. Klobasam pa je bila še vedno ista cena, kakor pretečeni teden, čeravno so v trgovinah po
mestu cene klobasa« znatno padle. V mestni mesnici pa se je prodajalo goveje meso po 15 do 16.50, telečje in svinjsko pa po 20 Din kilogram.
Perutnine je bilo okoli 400 komadov; cene so bile kokošem 20 do 50, racam in gosem 60 do 90, puranom pa 80 do 150 dinarjev za komad.
Krompir, sadje, zelenjava in druga živila. Tega je bilo v obilici na trgu. Ceno so bile krompirju 8 do 10.50 Din za mernik (7 'A kg), čebuli 3 do 6, Češnju 4 do 10 Din venec, kislemu zelju 3 do 3.50, kisli repi 2, jabolkom 3 do 8, hruškam 6 do 18 Din kg, figam 6 do 12 Din venec. Cena solati se je znatno znižala in sicer 0.25 do 1 Din za kupček, ker je je bilo v veliki obilici na trgu. Tudi jajc je bilo brezštevilno, za par jim je bila cena 0.75 do 1.25 Din za komad, limonam 0.50 do 1 Din, pomarančam pa 1 do 3 Din komad.
Lončena in lesena roba. Tudi te je bilo v velikem številu, cena je bila 0.50 do 150, brezavim metlam pa 2 do 3 Din za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
Vsled deževnega vremena niso kmetje pripeljali v sredo 22. t. m. ne sena ne slame na trg, v soboto so pa pripeljali, ko se je vreme razvedrilo, 9 vozov sena, 4 vozove otave in 10 vozov slame na trg, ter so prodajali seno po 62.50 do 85, otavo po 70 in slamo po 50 do 65 Din 100 kg. Slamo so to pot tudi prodajali po snopih in sicer po 2.25 Din komad.
Merkantilni letni sejem v Zagrebu (27. i t. m.). Sejem je bil precej živahen. Raču-| na se, da se je za inozemstvo kupilo | okrog 10 vagonov goveje živine, in sicer : za ČSR, Trst in Dunaj. Konji so se na-I kupovali za Italijo in Madžarsko. Poseb-| no živahna pa je bila medsebojna doma-! ča kupčija. Za 1 kg žive teže so notirali: j biki 7—11, junice I. 10—11.50, II. 9—10, junci 1. 12—12.50, II. 11—11.50, krave I. 10—11, II. 7—8, 111. 2.50—5, voli 1. 11.50—12 (izjemno 13), II. 10—11, III. 8—9, teleta 13.50—16, svinje, nepitane 12—13.50, pitane domače 13.25—15 Din. Konji 4000—15.000 Din par po kakovosti. Krma: detelja 125—150, seno T. 100 do 125, IT. 75—90, otava 125—175 Din za 100 kg.
Dunajski goveji sejem (27. t. m.). Dogo« 3341 glav. Od lega jih je bilo iz Jugoslavije 131. Za 1 kg žive teže notirajo: voli I. 1.60—1.80 (izjemno 1.90—2.20),
II.	1.35—1.50, III. 1.25—1.30, biki 1.15 do
1.50 (1.60), krave 1.10—1.50 (1.60), slaba živina 0.65—1 šiling.
Veletrgovina | Josip Peteline, Ljubljana
Na velikoI (blizu Prešernovega spomenika) ot) VOdi Na malo!
Priporoča potrebščine za Šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje,
modno blago, pletenine, žepne robce. Ščetke, sukance, toaletno blago. Telefon 913	"	W	Telefon	915
v l^ubljanl
priporoča
Špecerij sle o j blago
r«awvr»tno žganje moko in ddelne pridelke rasnovrstno rudninsko vodo \\ tostn« pra*arna asa j kavo 2vi mlin k« di- | Save k električnim i obratom.
■UE1 MA HASPOLAOOl §
»GROM«
carinsko posredniški in spedicijski bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam „OROMM
Telefon interurban 5tev. 454
Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Obcivlja vse v to stroko spadajoCe posle najhitreje In pod najkulantnlml pogoji.
Zastopniki dru*be spalnih vose S. O. E. za ekspresne poSllJke.
Najboljši
Šivalni stroj Je edino le
Josip Petelinc-a
znamk«
Gritzner tn Adler
za rodbino, obrl in indaalrljo
Ljubljana
nga spari anll«
Pouk « vezenju bruplrf«- Vdletu garancija. < Delavnica **» popravila K, pfffco	Ttldoil	»13	to	«»H
Tiskarna .Merkur*
trg.-ind. d. d.
Ljubljana, Simon Gregoričeva ulita
Telefon 552
se priporola za narolila vsakovrstnih tiskovin - Izvršuje točno in solidno Lastna knjigoveznica
!! Pozor trgovci z lesom!!
V Zagrebu je naprodaj pod zelo povoljnimt pogoji dobro vpeljana trgovina stavbnega in mizarskega lesa, kakor tudi stavbenega materijala, poleg kolodvora Sava Ouini kolodvor).
Pojasnila daje
AVGUST SIMONIČ, Zagreb
Primorska ulica 12-
Zaloga
moškega perila
tovarne_iJTRIGLRU^
Ljubljana
nasproti hotela ..Štrukelj"
LaMnik in Izdajatelj: .Merku«, IrgneMaelnduMrijMi. d. 4, I.jubljM,,. - Urednik dr. T. PLRSS. - Odpremi urednik F. JHBAS. TIM. tj.keme .Merkur«, lrge.flie.|ndnMrlii*e d. d.