TELEFON: CORTLANDT ~ 2876 NO. 98. — STEV. 98. Entered as Second Clw Matter, September 21, 1903, »t tho PootOffice tt H«w York. W. Y„ under Act of Congress of March 3,1879 NEW YORK, THURSDAY, APRIL 26, 1928~— ČETRTEK, 26. APRILA 1928. I The largest Slovenian Daily in the United States. q Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 287e VOLUME XXXVI. — LETNnTxXXVI Lastniki rovov se opravičujejo. __* . i . m. . BARONI NOČEJO IMETI NOBENEGA i VSLED SMRTI BENNETTA SE BO OPRAVKA Z U M. WORKERS Premogarski baron je ozmerjal organizacijo. — Imel je skoro štirideset let pogodbo z United Mine Workers. — Majnar je baje zadovoljen, če zasluži pet dolarjev na dan. WASHINGTON, D .C., 25. aprila. — Grdi napadi na premogarsko organizacijo so značili včeraj zrslišanje podjetniških zastopnikov pred senatnim komitejem, ki preiskuje položaj v industriji mehkega premoga. Glavna priča je bil George J. Jones iz Toleda, ki »e govoril kot zastopnik lastnikov premogovnikov v Ohio. On je predsednik cele vrste premogarskih družb. Na vprašanje odvetnika Williama Beldena, je izjavil, da so se premogovne družbe prepričale, "da )e skupno delovanje z United Mine Workers nemogoče". Raditega so tudi delali preje organizirani premogarji v 80 odstotkov rovov, a sedaj le še v petnajstih. John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, je izpostav:! pozneje Jonesa križnemu zaslišanju ter ga vprašal, če je resnica, da ni v toliki meri pozicija organizacije, pač pa pomanjkljiva trgovska praktika lastnikov premogovnikov odgovorna za njih propadanje. Jones je oporekal temu ter opozoril nato na dru-«e faktorje, kot odgovorne za depresijo v Ohiju. — Lewis je opozoril nato na podcenjevanje številnih premogarskih lastnikov, a Jones je smatral za povsem upravičeno, oa se požene rove z visokimi stroški iz trgovine ter spravi v boljšo harmonijo produkcijo in konsum. Jones je govoril z največjim zadovoljstvom o nekem rovu, katerega so spravili v obratovanje ob i lezdah po $5 in katerega so uspešno obratovali od srede avgusta leta 1927. Po njegovih navedbah je zaposlenih tam od 400 do 500 premogarjev. — Bil sem prisiljen k temu koraku kot edini, praktični poti, da vzdržim svoje rove v obratova-nju, — je rekel podjetnik, — potem ko sem imel z United Mine Workers in njih predniki 35 do 40 let kontrakte. BREMENA ZAKASNIL Letalec, ki je spremljal Byrda na poletu nad Severni tečaj, je umrl za pljučnico. — Hitel je na pomcč nemškim letalcem, pa je medpotoma zbolel. — Posadka "Bremena" b o šele v sredo svečano sprejeta v New Yorku. QUEBEC, Kanada, 25. aprila. — Danes je umrl tukaj znani ameriški letalec Floyd Bennett. Odhi-tel je bil na pomoč nemškim letalcem, toda medpotoma je zbolel. Lotila se ga je pljučnica, kateri je podlegel. Vsled tega dogodka bo odgoden sprejem nemških letalcev v New Yorku do srede. Prejšnja poročila se glase: CHURCHILL JE PR0KLAMIRAL POMOČ ZA INDUSTRIJO Angleški davčni načrti naj bi pomagali angleškim tvorničarjem. — Proračun je razkril brezprime-ren načrt, da se pomaga industriji ter dobi nazaj izgubljeno zunanjo trgovino. NADALJNI POTRES NA BALKANU Potres je včeraj zopet obiskal Smirno. — Novi potresni sunki v razdejanem Korintu. LONDON, Anglija, 25. aprila. — V tri ure tra-| i a jočem govoru je predložil včeraj zakladniški kan-' r ()XD( kX celar Winston (Churchill poslanski zbornici prora-j i>r.t^. ki jo* "pumošh v^okrT,-" čun, ki nalaga konservativni stranki obsežne načr-|i*v »a Balkanu, seje pomaknil n.v te za podpiranje industrij. j Jal->e r>roti iztoku v Tnivijo t^r po. vzro<" il. soglasno - |>oro."ik>m iz C;i-riprada. veliko mat^rijalno šk< 1. v okraju Sminie. \i še znano. je bilo ubitih kaj lju ii. Bolgarska in Or£!csi st.-i bili j. zorišee številnih potresnih sunkov v zadnjih desetih dneh. Več kot dvesto oseb je bilo ubitih in na tisoče je brez strehe. Prebivalstvo balkanskih držav živi ze vee kot en teden v stanju panike. Številni so se na:>tanili na prostem, da uidejo nevarnostim v krajih iu mestih. ATENE, CIrika. 23 aprila. — Dva nova potreajxa sunka sla otresla vC-eraj zjutraj opustošeui Ko-rint. Štirje kabinetni člani, ki so se vrnili včeraj iz potresnega ozemlja. so mnenja, da bi se ne smelo mesta zopet zgraditi na Istem mesni, ker je bil Korint v teku se-ciemdesetih let že drugie unieen. -Materijahio škodo se ceni na šest-Sta mrlijonov drahem aLi nekako $7$» >,000. Vlada je odposlala živila. šotore iii dva parnika, ki nudijo ljudem brez strehe začasno pribežališče. Prometui minister Aletaxas je rekel, da je ostal od Kurim a le še kupec razvalin. M etropolit iz Korint« in nadškof iz Aten sta iaJala j>oziv na firški narod. V bližini Korinta ležečem ko-pali.š»"u Lutraki je dva tisoe brez strehe. *J.*i0 čevljev dol^a razpoka se je pojavila v zemlji. V Ka-lamaki. Poseidonia in drugod je štiri tisoč ljudi brez strehe. LONDON*, Anglija, 25 aprila. Admiralieta je objavila včeraj, da sta bila oflposlaiia en rušilec in ena fprovijantna ladja, da priue*.>-ta jk>iuoč Korintu. Tri naialjlie bojne ladje in trna bolniška ladja bodo sledile. Poročevalec "Daily Ex press a' slika kot očividec razdejanja, k.i-tera, }>ovzročil v nedeljo potres v Korintu. Prebiva-lei so bili zp po-svarjeni o bližajočih se lahnih potresnih sxmkov ter so stali v skupinah na profrtem. kolikor mogoče proč od po>lo'iii — Xa*o pa je sledi! strašen ru-r k! je vrcel - se na th Zi-•• r* d 'UM ,.i,v videli. Wk- . : ; ;u. il :-. dvpja. V š-ir'" nI. rc;1" sek'injJ.r: j v b lo vse končano, a nam sc je zdela cola večno*', ko srn--* s«"1 sphiil: zopet na noge. Komunistična demonstracija v kaznilnici. KATOVICE, Poljska Šlezija, 2.1. aprila. — Trideset komunistov je dvignilo včeraj glasen protest proti nevrednemu fpostopanju v jet-nišniei v Katovieah. Peli .-o revo-lueijonarne pesmi, katere so sprejeli zunaj delavci z velikim navdušenjem, vsled česar jo prišlo do velike simpatijske demonstracije pred jetnkšnico. Ko je hotela Iju&ka množica navaliti na množico, so oddaii stražniki par strelov preko glav in pregnali hitro demonstrante. Pozneje so tudi ukrotili razgra- Tako industrija kot ipoljedelstvo naj bi bila užitkarja novih davčnih načrtov, kojih namen je podpirati velike industrije, ki so pešale izza vojne. Upa se, da bodo te industrije v stanu dobiti nazaj svojo eksportno kupčijo. V poteku svojih izvajanj je izjavil Churehil. da se od njega predlagani veliki načrti za državno pomoč mogoče najbolj važna odredba, katero se je-uvedlo izza velike reformske predloge leta 1834. Rekel je, da odobrava celi kabinet načrte in da boido nastopili slednji v prihodnjem volilnem programu konservativcev. Izvajanja zakadniškega tajnika se je večikrat prekinilo iz vrst delavske stranke z ironičnimi klici. Churchill se je nato obrnil proti delavskim vrstam z naslednjimi besedami: — Kaj, vi se roga te 1 Potem bomo prodirali proti vam z lievzjirž-no silo! * Potom kompliciranega zakonodajnega sistema naj bi se%produk-tovni industriji odvzelo glavno breme davkov. Do oktobra 1929 [naj bi se od vzelo tem industrijam tri četrtine njih dosedanjih davkov, /. izjemo narcjfnega dohodninskega davka. Odpadli naj bi vsi davki na farme. poljedelstvo, poslopja in klavno živino. Prevozne pi-I.-toj.bine za ( ■poljedelstvo, za premog, tekstilne s vrhe. bodo plačevale le eno četrtino davkov kot druga poslopja. f Proizvajajočo lastnino -e bo odločilo od druge lastnine. V in lustri jah, katere se bo podpiralo na ta način, je baje zaposlenih de set milijonov delavcev in 'kot je* rekel Churchill se nahaja med temi de vetnajst odstokov vseh nezaposlenih. Masa novih davkov bo naložena na dobrostoječe, kot je izjavil Churchill, iu sicer potom davka na gazolin. Davek na sladkor bo znižan in isto tako dohodninski davek za ubožnejše družine z o-troei. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA. "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH, AMERIŠKI ■ ZDRAVNIK USTRELJEN Dr. Seymour, ki je bil zaposlen kot bolniški superintendent v Šangha-ju, je bil ustreljen. — Morilec je baje neki vojak. ŠANGIIAJ, Kitajsa, 2">. apr. — Dr. "Walter F. Seymour, saperhi teiidet presbiterijanske misijonske bolnice v Tsiningu v južno-iztočnem Santungu je bil dne IG aprila ustreljen od nekega kitajskega vojaka. To sporočilo je prinesel kurir iz Tsimnga v Tengsier ter je bilo brzojavljeno danes semkaj. Domneva se. da so varni Mrs Seymour in '.drugi misijonarji v Tsininjru. Očivid»o ne morejo zapustili ta mošnje okolice, ker je ta močno obljudena od vojakov narodne armade, ki korakajo pro? severu. Dr. Seymour j»> bil ustre ljen direktno ^kozi srce, vendar pa ni bilo mogoče ugotoviti ilo-j daj, če je bil morilec vojak severne ali narodne anna K'. Domneve se. tla j<> bil Tsininir zavzet Iti. ali 17. aprila' od nacionalistov. Kraj leži nekako 1."» milj od Jen čovfu. središča vojnega ozemlja. V tukajšnjem presbiterijanskenj glavnem stanu >e je izvedelo ]»reko %T?»ingt«ii>, da >o odšli vsi pre-sbiterijanski misijonarji iz Šan-tunga. z izjemo onih v Tsiningu ali da nameravajo takoj oditi. Dr. Seymour je i lovršil vseučili šče Wisconsin in North west err Medical School v Evanston, 111. Xi Kitajsko je odšel leta 1803. Em njegova hčerka, ki je bolniška strežnica, se mudi sedaj v Združe nih državah. Kobilice v Egiptu. Vel:kančki roii kohille so ns padli-bombažna nasade v ?nni>u drlu Esiprr' ' BRIAND NEVARNO ZBOLEL Aristide Briand, francoski minister za zunanje zadeve, je nevarno zbolel ter obstaja velik strah za njegovo stanje. PARIZ, Francija, 25. aprila. — Bolezen francoskega zunanjega ministra. Aristida Briami, h koje-g!i bolniški j>ostelji pe bil pok lica u neki wpecijalist, povzroča ve-lfk<« skrbi njegovim prijateljem. On se mora muditi v postelji že osem rini in včeraj zvečer sta izdala njegova zdravnika, dr. Marx in dr, K m cry bubtin, v katerem je glasilo: — Visoka mrzlica traja naprej. Stanje nei/.preiuenjeno. Včeraj sta poklicala oba zdravniku h konzulaeiji profesorja Videla, ki je že zdravil romunskega in grškega kralja. Briand je bil že na volilni dan, Vlanu j bodo }>otem zam^njeiii zn kolesa j in aeroplan bo lahko takoj nato 4letel naprej proti Xew Yorku. j LAKE ST. AGXES. 25. apr. — Miss Ilerta Junkers, hčerka zgra dila aeroplana, je dospela semkaj iz Quebeca. ]>o železnici. Morala bi priti z aeroplanom. a radi neugodnega vremena je dala prednost železnici. Ona ima nedoločena poročila z Greenelv otoka. Bert Balchen ji je sporočil, ida ni "Bremen" resno l>cškodovan in da upajo letalci na skorajšnji odlet. QFEBEC. Canada, 25. aprila. ■Polkovnik Charles Lindbergh je dospel semkaj s serumom proti .pljučnici za letalea Flovd Beai-netta, ki se nahaja kritično bolan v tukajšnji bolnici. Lindbergh je pristal ob tričert na sedem zvečer. Prevozil je razdaljo 500 milj s Curtis letalnega polja na Long Islandu v treh uririi in idevet in tridesetih minutah. V njegovem spremstvu se je nahajal Thomas Applegate z Roeske- fellerjevega zavoda v Xew Yorku. f f ; se je zavrtel pankrat na stran krog svoje lastne osi, -skočil nato par-krat v zrak. se parkrat prekobalil • predno je konečno mirno obstal. Loekhart je bil vržen z obrazom na ;pesek. Dihal je hitro, ko so dospeli gledalci do njega. Kri mu je bruhala iz -ust in iz rane na glavi. Zdravniki v bolnici, kamor so ga takoj prenesli, mislijo, da je bil Loekhart mrtev par minut potem, ko se je ponesrečil. NEMŠKA INDUSTRIJA Nemški delavski državni urad je dosegel uveljavo razsodisčndh ukrepov v Nemčiji. BERLIX, Xeracija. 25. aprila. Boj v ruhrskem premogarskem o-kraju med organiziranimi i>remo-garji in lastniki premogovnikov jo bil končan vsled posredovanja državnega delavskega urada. Delavski minister je objavil, da je za obe strani pravomočna odločitev, katero je podala preti kratkim neka razsodiščna Ikomisija Obe stranki «ta popivj odklonili odločitev, ki določa povišanje delavskih plač za osem odstotkov. Delavci so zahtevali najmanj petnajst mlstotkov d<»klad. kt-r je dovoljeno izboljšanje povs«-m ne-|zadostno, in podjetniki so odklo-Jnili vsako doklado. ker izgube baje že itak po 27 fenigov pri vsa-'ki toni premoga. Oni ustrajajo pri ttwn. od nobenim pogojem no>iti nadaljuih bremen in ida brilo morali c 1 pust it i veliko število -delavcev. Ker leži vladi dosti na tem. da ^prepreči zatvorjenje rovov in obsežne odpuste delavcev, je baje pri pravil jena iprivoliti v povišanje cen premoga za pet odstotkov. S konfliktom v kovinski industriji na Saškem se bo pečalo delavsko ministrstvo danes. Tu li v tej industriji se bo proglasilo raz-sodiščno odločitev za prisilno obvezna. kar bo napravilo konec iz-prtju 250,000 delavcev. Medtem pa je izprtih v Ilanovru 15,000 delavcev. - Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega a'i kanadskega d*»nar:a nam je treba poslat, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneske, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem m^stu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoatevali našo ta-nesljivo ter točno postrežbo. _ Dinarji Lire PODATKI Din. tOOO.........% 18.40 Lir 100 ............. $ 59C Pristojbina za izpla ^ 2 800........^ « Lir 200 ............. $11.50 ^L^ Din. 5 »"00.....j____$ 91.00 Lir 800 ............. 118.96 ^Ui «»aša kakor ^ sledi: za $35, ali Din. 10,000 ..........$181.00 Lir 500 ............. $27.7» manji znesek 75 eon. ^ ".«0.......... $200,00 Lir 1000 ............. $64.50 J^VSl. Sf^e od vsakega dolarja. v Nakazila pa brzojavnem piano inrSujeaa t najkrajšem laso ter ra- Za vrije svote po pi-M«m za stroške $1.— nem dogovora. SAKSER STATE BANK m ■ ^^^ m. m ■ ^^^ ^H ^^^ J^K ^^B List slovenskih delavcev v Ameriki. --- Najrcčji slovenski dnevnik I t Združenih državah I Velja za vse leto • ... $6.00 a Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 J __ GLAS XABfiDA. 26. APR. 192$ GLAS NARODA (BLOYENM PAILZ) JAPONSKI POSLANIK IN NJEGOVA ZENA »'•"imun »M- D C »e izpreliajata ]>o:l pretočim i črešnjami ob Speedway bazinu v Wash-ingtonu. Novice iz Slovenije. Peto* Zgaga — Hm. — s«- je liudoval dra~i rojak. — Z landlorr i^iu sva so -*kro-gala. ALI v^š kaj mL je rekel / Rekel mi je. u;tj grem k hudiču. — Kaj vi pa ; i storil * — i ni-*. K advokatu sem šel. Ojrtiiuis-t je tisti človefr. Vi vidi v-o v ro/.natili barvali. «i noju ho zu pel «Iavo>p-'v. po ui . a -i\ češ. da bodo z gnoja lo-[ e roiii-" pognale. Nadalje jo. opiirnir rUti, ki je ftr iir-an. dn »> l.plomati v Zo-novi ros osrof-ili -v«n trajnim mirom. Edf.n največjih optimistov jt> pa I liilaJelpliijski ;.upnn. ki je te dm pozval predalnika (V.didga, naj o>nši Washington dni; Svet jo pa r« s čuden. Nekateri ljudje ->o takrat uai-bolj ve-scii in za do v djni. k.-r iar jim je mogoče kako >labo novici pove, lat i. Porota j.? oprostila Harry Sinclair;!. s umu ji;i št' zdavnaj ui : ■ «"•. :t,>. da si* je r« publikanska stranka iz- nebila vsakega madeža. * !'.služI) net- zverlnjaka pojasnjit-je posetnik*>m: Ta zverina, een jene dnine in olduo videla žalostno ihteti zunaj na hodniku, vendar se LlotJoj ni preveč zanimala za njeno gorje. Popoldne se je Frančiška držala skoro do !>. zvečer v sotbi. nakf r je -topila v stanovanje Teršanove. podala hišnici roko .ter ji z ihtečim glasom dejala : "Z Bogom!..." Xato se je o-blečena v navadno obleko s predpasnikom ter s copatami na nogah naglo okremla in odhitela urnih 'korakov na itlico, Teršanova jo je v sl-utnji. da e je JJizjaikova v istini odločila za prostovoljno smrt. V pismu je liizjakova pisala svojemu očetu, da ni taka. kakor meni on. zato se 'jo vedno upirala njegovim zahtevam. Z lepimi besedami je vzela slovo tudi od svoje sestrice, kateri pravi. da -ji ni več .za življenje in se je zato ortiftčila za ?mrt. (Im so na stražnici na podlagi pisma ugotovili, ula Bizjakova misli resno, je takoj odhitel v smeri, ki jo je naznačila Teršanova. lil obrežje Ljnldjaniee, vendar ni nikjer naše! -d.-dn z;i i/.irinnlo Iiiz-jakovo. Xe.^reeita s'nžkinja tuli še .In zdaj ni vrnila domov in je na jvodlagi tega oklepa;i. da se j t* vrgla v istini. bodisi v (.iruber-jev prekop ali v Ljubljanico. Vo 1-maNku stražnica je storila vse m o g«,.V in p r.-iskala po stražnikih in s jiomo.\(n drugrh ljudi v>.- o-brežje Ljubljanice in (Jruberjeve-ira prekopa, vendar zaman. Delodajalce Bizjakove, Nov-Ijan. sf je izrazil napram zasliše-valuim organom policije. da j«- bila Bizjakova že več mesecev izredne, tiha in žalostna. K njej je večkrat prišel njen mladi oče, ki je 'ločen ter jo vabil domov v Veliko Kostrevnico. Dekle pa ni ubogalo. Večkrat je Francka prejemala oil očeta tudi pisma in je vsako takoj po prejemu jokaje vrgla v ogenj. Xapram Novijano-vom je večkrat tožila, la ji ni živeti. vendar ui nikdar omenila svoje nakane Bizjakova je bila po izjavi svojega delodajalca izredno pridna in delavna ter je veljaia pri hiši za služkinjo, kakrširih je danes malo. Vse navedene okolnosti in dose-danja dognanja policije dajo sklepati. da m' je v življenju mlade Francke odigravala jxisebna tragedija. katere zagonetke bo treba po pol no-* na ]>ojasiiiti. Petrolejske družbe zopet obratujejo. MEXICO CITY, Mehika, 24. aprila. — Iz Tampiea se poroča, da je objavil generalni ravnatelj "William (ireen Huesteca petrolejske družbe, da je družba pripra\-Ijena obnoviti zopet svoje delo v petrolej^skib poljih. PATENTI PATENTNI ODVETNIKI: ixv»?.hx:il. za-Rešljivi, tuCnl m po imeli dovolj sta-rejra žeb^i za uteži, navezali so mu tia no«re vrečo juvmo^a. Xje-trov prijatdj. k": je poirrebu prisostvoval >e j-- zamislil in rekel sam pri -*abi: Vem. la je bil "s hudiča" in da bo prist 1 v pekel, ampak da bo moral kolen za o pen j Keboj prinesti, tejra si pa nisem mislil. * — O ne, — si je postavljala rojakinja. — jaz pa nisem nič v skrbeh za svojega moža, da bi ne z Irurinii žvnskam: pajJašil. On je ves neumen name. Prijateljica jo je takole «afrk-lii I a : — Veš. bas zadnjič -rin eitala.i da imajo norci včasi tudi jasne trenutke in se jim vrne za par ur ali par dni prava pamet. * Meni se smili vsak. ki pravi: — Oženil se b^'n. Se mi že vsaj po restavrantih ne bo tr<-ba preganjati. * Moderna ženska se je krejrala svojim možem in mu rekla : — K«ir -k materi bom šla in me nikdar več ne bo nazaj. Mož ji je pa o«lvrnil: — Prepozno -i se spomnila. Iiav-no danes mi je povedal tvoj oče. da seje tvoja mati skregala ž njim in šla k svoji materi. * •Srednja starost je tixta starost, ko se mo.ski začne zavedati, la ne sme uganjati neumnosti, psi jih kljub temu upanja. — Katera voda lahkr razje tudi najtrši kamen? — Ženske solze, dragi prijatelj.! V WLseonsinu so nekega moškega obsodili v dosmrtno ječo, ker so našli pri njem pint žganja. Bog ve, kakšno kazen bi mu prisodili. Če bi našli kotel pri njem. Ownsd and Publitksd fty •LOVENIC PUBLISHING COMPANY t A Corporation) »raak Baku*, pruidomi__Uwria Bgntdlk. jrnmrar of bnsinea* of the corporation and iiMiw of abort offiiw «2 CortlaDdt 8t.. Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. " 6 L A 8 NABODA" (Voice of the People) —------——---—----— __luued Every Day Except Sundays and Rblidoy*._ /a celo Uto volja 14*1 ta Ameriko Za New York $a tola Ute—.$7J00 in Kanado_______$6.00 Za pol laid________%336 Za pol Ufa_______$5.00 Za inozemstvo ta eoto lato -$7.00 Zn e*trt Leta.................—$1.§0 Za vol leta_________ ^ ^ _8nb*criptum Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._| '' Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievtemh nedelj in premikat. 1 Dopisi ores podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj .M I blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da se nam tudi prejinjo bivaiiiče naznani, da hitreje najdemo naslornika._ tULAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New Yotk, N. Y. Telephone: Cortlandt 2879. 1 NEMŠKE VOLITVE Sedaj ko jo znan izid francoskih volitev, jc pozornost vse Evrope in tudi Amerike obrnjena na nemške volitve, ki se bodo vršile dne maja. Nemške, volitve se bodo vršile skoro sedem mesecev picd določenim easonn to pa zato. ker je koalicijska vlit-Ua propadla pri vprašanju ^lede šol ter je bil raj h stag rn/pušiVn. V Nemčiji kot tudi v Franciji so glavna vprašanja lonuifVga pomena. ! V Franciji j«' slo sicer za stabilizacijo, kar utegne i-ineu vpliv na zunanje odnošaje, pa tudi v Nemčiji bo ve-' liko važnosti, ee bo ostal Stresemann še zanaprej nemš->ki zunanji minister. »' V tem slučaju se bo nadaljevala politika nekakega prijateljstva, ki stu <^a sklenila Stresemann in Briand. . Slednji je ostal na svojem mestu. Vprašanje je, če !>o tudi Stresemann. » Zmaga francoskih naeijonalistov z ministrskim pred-' sednikoin Poincarejem na čelu, je marsikaterega Nemca presenetila, toda pomisliti morajo, da Poincare iz leta 192H ni tak kot jo bil začasa ruhrskili dogodkov. Nadaljno dobro znamenje je zbližan je med franco-1 skimi in nemškimi industrijalci, kar ima velik vpliv na, politične odnošaje med obema narodoma. j PIJONIRJI NAPREDKA I mL ' JS i - . " ..^IW^y^iBB liri ^yM^^^SS^BI Danes zjutraj je objavilo časopisje vest, da je umrl' v Quebeeu Floyd Bennett. Ko se ji* izvedelo, da so morali Koehl, Fitzmaurice in vi»n Huenefekl pristati z aeroplanom ''Bremen" na samot-' ličili severnem otoku, je bil Bennett eden prvih, ki se je' prostovoljno javil, da jim gre na pomoč. Toda medpotoma so ga je lotila huda bolezen, kateri j»' podlegel. Njegov tovariš letalec Balelien je pa dospel na Greeno-i ]y otok ter izknViil nadomestne dele za '4Bremen". ( Ko j^* najslavnejši letalec cokmel Lindbergh izvedel, da leži njegov tovariš Bennett bolan v bolnišnici ter da uprava bolnišnice nin:a potrebnega seruma zoper njego-i vo bolezen, je odletol iz New Yorka v Kanado Ter premeril nad 400 milj dolgo pot v megli in snežnem viharju prej. kot v'štirih urah. i Serum sicer ni rešil Bennettu življenja, toda Lind-I bergli je storil največ, kar more storiti prijatelj za pri-j jatelja. j Pokojni Bennett je spremljal poročnika Bvrda na i poletu nad Severni tečaj. Bil je znan kot eden najbolj-I šib letalcev. Imena Bennett. Lindbergh, Chamberlain in Byrd! bodo zavedno zapisana v zgodovini civilizacije in sicer v i poglavju, ki bo razpravljalo o človeškem boju z elernen--ti ter bo označilo človeka kot zmagovalca. i Dopisi. - Ynkon, Pa. Kar imam za poročati iz naše naselbine je, da so stavkarji zelo aktivni ter složni. Od. 620 premogar-jev je sanm deret stavkokazcv. S a piketiranju iz Yukoiia proti Osborne premogokopu je bilo od policije na državmi cesti aretiranih 59 mož in ve deklici. Polici-' ja se jc posluževala bomb. ki pov-j rročajo solzen je. p Dne 21. aprila zjutraj med eno >;in drugo uro jc požar izbruhnil v ■J slo venski dvorani, pa je bil še pra-"jvoeasno preprečen^ Škoda ni ve-■lika. Ogenj je bil podtaknjen od -(žiobne roke, ki jo detektivi pridno - zasledujejo. j fte nekaj naj omenim, kar je ' t važno. Xa pik dolgem iskajiju našel njen l ,oče iJr. Doljak. Bila je že ua potu tda gre v Ameriko, i \V.so to zgodbo, ki je resnična, boste videli 29. aj»rila, ako pride-jte v dvorano društva Domovina, i malo pred sedmo uro zvečer. Dra-,ino vprizori Slovensko dramatično l društvo "Slovenija''. Joseph Hiti. 1 ...... j Aurora, Minn i Ker že dolgo ni bilo nobenega - dopisa od tukaj, sem jaz sklenil nekoliko s])0r0čiti. Delavske razmere so i>od ničlo. Prej je obratovalo tukaj pet rudnikov, sedaj so pa vsi pod vodo. "!Mogoče .se jim je zdelo pretrdo in (so sklenili 'nekoliko namočiti. Ljudje «e selijo od ttrkaj. Mladi že še dobe 'kako delo. stare pa po\*sod l r .ottganjajo. Včeraj, dne 18. aprila, je sneži- - lo ter je paicllo deset jxileev .snega, ; Pozdrav! »' - Anrorčan. ■ - j General Wran^^, umrl ' t v izgonu. I - t| BRUSELJ. Belgija. 25. aprila. .jTukaj je umrl danes zjutraj ba-'rcn Peter Nikolajevič Wrangtl. .eden ruskih vojaških voditeljev in 1 niezprosen sovražnik boljševizma, * j katerega je skušal streti z "belo »armado". Služil je kot navadni "prost a k ter je bil v pričet ku sve-jtovne vojne povišan na čin stotni- 'ika ra
  • iprenapolnjne in vsi zdravniki .so bili stavljeni v službo. Iz Tsingtava s<' poroča, da so se za vršile pri severni armadi, ki j'1 | končen tri rana v TeČovu za obranimo Tit«i>ina ob Cili-Sitntmig mi-ji. J številu*1 dezertat-ije. j XacijonaliUti prodirajo ob 1*0-' king-IIankov železnici v smeri pro-'ti Peotingl'u. To mesto leži sto i milj južnozapadno od Pekinga, j Maršal (,'angtsolin. vrhovni poveljnik severnih armad, j»* j>ašiljattn* bojne ladje je zahteval ta mošnji ameriški konzul, ki je pozval vse Ame-rikance v tamošnji ameriški ]K>-1 krajini, naj poiščejo pribežališče : v Cefu. ! C1efu leži v provinci ftantung, ko-je severna vlada se lahko stre vsled prodiranja naeijonalistov- vsaki trenutek. Konzul se boji, da bo mesto padlo nato v roke bandjtov. Ameriški poslanik v Pekingu, MaoMurray. je obvestil državni iJepartment, {l«a je pristala neka , jaiponska bojna ladja v Oefu in da je .tudi imgleški konzul naprosil za odpošilja tov ene bojne ladje. MONTE CARLO NAJ SE UKINE Xa Angleškem se je začela živahna kampanja, katero vodi E. C. ITennequin. ki hočeš pritiskom na javnost dati Ligi narodov pobudo za odpravo igralnice v Monte Car-lu. Uermeifuih utemeljuje svojo akcijo s; trditvijo, da je Monte Carlo kulturna sramota za današnje človeštvo, ker izprija eksistence in uničuje človeška življenja. Povo l; za ta oster in odločen nastop je dala Hennequinu usoda nekega njegovega znanca, ki je v eiii'm samem dnevu trikrat zaporedoma "razbil banko", kmalu nato pa zaigral vse svoje ogromno premoženje. Videl pa je še druge pretresljive prizore. Neki Ka-iadec je priigral v kratkem času 800.000 frankov. Vstal je od mize in hotel oditi. Croupir , se je nasmehnil in rekel: "Le poj-; dite, saj se boste kmalu vrnili!" In res — prišel je kmalu nazaj, j kakor se približa vešča žarkemu j svitu, da si popolnoma os m od i J krila. Izgubil je vse in je končal , s samomorom. Ilennequin je imel priliko videti tudi slepca, za katerega je igral njegov tajnik. Sreča je bila zelo o poteč a. Zdaj je dobil, zdaj zopet izgubit visoko svoto, dokler ni naposled zaigral milijon frankov! Napo! nezavestnega so prenesli starea iz igralnice. Drhtel je po vsme »telesu. Bil je strašen pogled, kako je kvartopirska strast razri-la njegovo obličje in kako mu jc vse telo podrhtevalo v strašni vročici. Monte Carto je t one j prava blaz-niča Evrope. Za njegovim razkošnim cvetjem in pod njegovim dlv-nlm nebom se odigravajo najstrašnejše tragedije, o katerih javnost skoraj nikoli ne dom* istine. Edina nepristranska slovenska podporna lednoto t Ameriki. Nobeno vmetovanjo v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija t eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Srni sto odstotkov solventna. Ima približno devet sto tiso« dolarjev premoženja in sedemnajst tisoi Osnov v obeh oddelkih. Zamaje xa bolniško podpor«, poškodbe in »o-smrtadM. Citnjto njeno glasilo 'Nore Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi brntsld podporni organizaciji J8HJ. Osem Članov sadsstajo ca noro društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — JiMph PIsMer. Ely. Minn i Reklama na nebu. Najmodernejša reklama je ona na nebu, ki datira iz L 1900. Izumil jo je angleški major Sagrave. Konstruiral je aparat, h katerim je lahko napravil velike oblak" jrOhtega dima. Ta aparat j** hotel praktično izrabiti z letalom v zraku. To«1h takrat letalstvo če ni bilo razvito in moderna tehnika ni poznala letala, ki bi .-e lahko z več-jiin tovorom dvignilo v zrak. Reklama v zraku je težavna letalska umetnost, /a katero >o potrebni izkušeni letalci. Aparat majorja Sa-gravea napravi kemičnim potom v eni uri okrog 700 kubičnih metrov dima. Oblaki dima se dajo .s po-močjo vročega zraka, ki puhti iz motorja, razdeliti tako, da nastanejo v zraku paralelne proge. V ta namen je pritrjena na motorju po. sebna cev, skozi katero letalce regulira dim in dela visoko v zraku ogromne črke. Vsako .sekundo lahko izpusti 7 kubičnih metrov dima. Črke .so visoke okrog 1,500 m, tla se dobro vidijo z zemlje. Če hoče letalec, da so te ogromne črke z zemlje dobro Čitljive, jih mora pihati v višini 4000 m. Taka reklama se vidi kakih 250 km daleč naokrog tako, da je res prvovrstna. Odvisna je pa seveda od vremena. Ce je nebo oblačno, so črke na neba brez pomena, ker -se itak ne vidijo. Letalce, ki hoče delati reklamo na nebu. mora biti zelo spreten in izkušen. ker mora napraviti z letalom pot, ki tvori obenem črko. One dele zračne poti, ki ne spadajo k črkam, mora preleteli z zaprto cevjo. Poleg tega mora preleteli črko narobe kakor v zrcalo, da ju lahko ljudje na zemlji pravilno čitajo. Naravno, da >o potrebni za reklamo na nebu prvovrstni letalci, ki -se morajo za svoj težaven posel temeljito pripraviti. Navadno se vežba pilot za pisane reklame s kolesom na zemlji. Toda tudi po dolgem ve/hanju .se letalcu težko posreči napisati visoko v zraku črke tako. da bi bile enakomerne in pravilne. Da se te ovire odstranijo, ;o poizkusili v Angliji nov način, pri katerem se na nebu ne pišejo, marveč tiskajo. Pri tem načinu pilotu ni treba delati vijug v obliki črk, marveč izstreli iz pištole poedine črke, iz katerih se napravi na razdalji kakih 100 m od aeroplana napis, če ne piha močan veter. Da se olajša piotu delo, sestavijo iz pištol skupino tako, da nastane iz izstreljenih črk cel napis. Pištole s - izstrele vedno istočasno in naboji eksplodirajo v zraku tako, da nastanejo na nebu podnevi napisi. To reklamo lahko dela pilotov spremljevalec tako, da se pilotu ni treba ukvarjati z njo. VSAK PROSTORČEK IZKORIŠČEN S UNDCKWOOO * UNDERWOOD. N. V Na Juiikersovem aemplunu "Premen". ki je uspešno poletel iz Evrope v Ameriko, je bil izkoriščen vsak prostorček. Na sliki vidite krilo v prerezu. V ujcin so posebni tanki za gazolin. ZA PLESALKE IN PLESALCE Doslej š ■ tu bilo rešeno vpraša-nje, je-li dovoljeno med plesom prevzemati plesalcem dame, ali pa je treba to uava lo opustiti. Prav tako nerešeno je bilo tudi vprašanje, da-ii more in sme iti dama sami po plesalca. Da dobi točen odgovor na ti dve vprašanji, je razpisal list "Plesna revija" anketo, na katero jedobil mnogo odgovorov. Iz vseh odgovorov se da posneti. da je prevzemanje dam med plesom grda navada, ki jo je treba čim prej opustiti. Ta navada izvira še iz časov, ko je bilo v modi kolo, in lahko rečemo, da moderni plesi samo podpirajo prizadevanje, da se ta grda navada opusti, kajti pri modernih plesih je prevzemanje dam bolj redko. Omenjeui list tudi ugotavlja, kdo je kriv. da plesalci dame med plesom prevzemajo. Nekateri pravijo, da propagirajo prevzemanje dam med plesom plesni mojstri. To pa ni re.-», kajti vsak plesni mojster dovoli ali odredii prevzemanje dam samo zato, da pridejo vse na vrsto, kajti navadno je na plesu več plesalk, nego plesalcev. Ce je pa slučajno več plesalcev, bo vsak plesni mojster prevzemanje prepovedal. Oboje prakticirajo plesni mojstri samo kot nujnost med ples. nimi urami in zato ne moremo trditi, da bi bilo prevzemanje dam med plesom pravilno. Na plesu se nikoli ne sme uveljaviti praksa iz plesnih šol. Prevzemanje -lam med plesom je prijetno menda samo onemu, ki jih prevzema. Gotovo pa ni prijetno plesalcu, ki mora odstopiti plesalko drugemu, pa tudi ne plesaki, zlasti če se dogaja prevzamanje pogosto. Sploh je nerazumljivo, kako si morejo nekateri plesalci lastiti pravico, da prevzemajo med plesom damo. često eelo nevesto, plesalcu, ki je prišel samo zaradi nje na ples. Prevzemanje dam med ple_ som je za plesalke do gotove meje žaljivo, tudi če niso več oddane. To je torej grda navada, ki jo je treba izkoreniniti. "Plesna revija" apelira na dame, naj dosledno odklanjajo v to popolno pravico in ni se j m treba bati bojkota od strani plesalcev, kajti pravi plesalci imajo vedno dovolj smisla za pravice plesalk. Plesalec, ki tega ne razume in ki bi hotel izvajati bojkot dotične dame, je v družbi nemogoč in plesalki ni treba biti žal, če zapusti plesno dvorano. List a}>elira tudi na vsa društva in korporacije, naj pouče svoje člane, da prevzemanje dam med plesom ni dovoljeno. MAŠČEVANJE PO 30. LETIH V Kairu se je tik pred velikonočnimi prazniki odigrala nenavadna drama. Neka nedavno iz Pariza došla dama. gospa de Saint-De.-marjeva je streljala na nekega ruskega zdravnika, ki pa se je z begom r^Šil smrti, d očim je aten-tatorko prijela policija. Na komi-sarijatu se je tu li pojasnilo, čemu je bil izvršen atentat in kakšni so bili njegovi vzroki. Madame de Saint-Deurjeva je živela pred 30 leti v Lvonu. Tačas je študiral istotam medicino mlad ruski študent. Spoznala sta se, zaljubila in sad njune ljul>ezni je bil otrok. Student je obljubil svoji ljubici. da jo vzame za ženo čim doštu-dira. A ko je doštudiral, je šel svojo pot brez nezakonske matere, ki je nekaj let begala za njim, dokler se ni umaknil globoko v Rusijo. M-i nila so leta. Prišla je vojna, po vojni revolucija, med emigranti je bil tudi zdravnik. Bog vedi, kako je zapuščena ženska doznala za njegov paslov. Podala se je za njim v Kairo in se tam maščevala ■. LTJB njegovo nezvestobo — po dolgih tridesetih letih. GLAS NARODA. APR. 1023 KIP GENERALA LEE 1SHW5KJ**-' S*- M T M i ZWWr&BL"S" i. T, mm Jugoslavia irredenta. 'JMtlMOOO * uaHMOOU. M. t. vklesan v Stone Mountain pri Atlanta. Ga., je bil preti kratkim razkrit. Slavnostni govor je imel new vorški župan "Walker. Kip še ni dovršen. Medicina na Kitajskem. V prostorih kitajskega poslaništva v Berlinu je govoril berlinski zdravstveni hiitorik profesor dr. Huebotter o gornji temi. liil je tudi sam več časa na Kitajskem. Podal je pregled o razvoju medicinske znanosti na Kitajskem od najstarejših časov do danes. Najstarejši" deli kitajske zdravstvene vede se imenujeta Iloangti Nej-king in Nauking. Nastali sta >v več stoletij pred Kristusovim rojstvom. Iz tretjega stoletja po Kri-susu sta zdala Sanghaulun delo o mrzlici, ter Muoking. te meljno delo o bitju srca. Kitajci so v svoji medicinski vedi skušali dobiti vzročno zvezo med svetovnim makrokozmom in človeškim mikrokozom. Nebeški "pnevma" (zrak, dih. gibanje*, ki pride potom dihanja in hrane v naše telo, igra pri tem prvo vlogo, skupaj s sledečimi p»timi elementi: s kovino, lesom, ognjem, vodo in zemljo. Obtok krvi ni nikjer o-menjen. a knjige učijo, da kroži po telesu "pnevma" in da gre po vrsti skoz pljučne žile. sk:>/ debelo črevo, želodec, vranico, srce. tenko črevo, mehur, ledviee. žolč in jetra. Na jezik in na bitje žile polaga diagnostika največjo važnost, do-čim se za urin ne zmeni nič. Razlikujejo "J7 vrst bitja žile. literatura o tem obsega dobo 20'K) let. Od zdravstvenih metod je še darvs zelo priljubljena ta. da odstranimo bolezni z vbadanjeni dolgih tenkih igel. Kitajska je imela en^ga samega velikega kirurga, pred IfOO leti: imel je poseben način om »teuja. Tudi danes večina Kitajcev nima nobenega zaupanja v kir-ir-ji i->; navadno se pusti Kitajec »peri: i-ti šele tedaj, če mu je .* ijan:čen uspeh in pa da ni nevarno. Si-vr sta pa dve najbolj običajni kurur- trieni obolelosti vnetie slene.-r i e- NAJBOLJŠA KRAVA NA SVETU H^sgssprr - Šolska politika naj se prilagodi potrebam prebivalstva Pre l par le t i j.- s preje i Mussolini odposlanstvo neznatne fran-.coske narodne manjšine \ gorenji Jaostski dolini < b Pijem' n!u. Vodja odposlanstva dr. K i je na-j glasa! patriotizem a./:ia p;'ri jjotrzem francu-I-e ira -t^'i »prebivalstva, na ka:- i ? • n:< re Uporabljanj.- franosk.-ira j,vika j vre'-i nobene s. ;., .'. T«>: ko i manj. ker ima fašistična vlada na-iinen. da prilagodi sv-ijo š>-.-k" p ilitiko potrebam tamoš« je j-« m-e biviPlstva. Znano iu;i i.i se rab. italijanščina v javnih in zasebmh spisih v aostski dolini vspore tno s francoščino . . . Ali zahtevajo Jugoslovani v Pri morju kaj takega, kar hi se ne skladalo z M : - >-linijev.imi nazori glede ravnanja z malo francosko narodno manjšino? S patrijotizmom G0.000 Fran-Jcozoviv aostski dolini se druži štd-.ska politika, njihovim razmeram pnilagodena, in jezikovne pravice! Od Jugoslovanov v Primorju. katerih je (lOO.GoO. se zahteva patri jotizem, združen s tamošnjim potnjčevanjem! Ce ne bo Mussolini koriir.ral sedanje politike v Primorju, bodo ^ morali storiti to ipa njegovi nasledniki. | V Sv. Križu pri Trstu i se je vršil občni zbor ta mošnje posojilnice. Fašistični tajnik iz Na-brežine je zahteval, da se mora iz-4 volit i za predsednika učitelj Me-nes, ki ni niti član zavoda, pač pa hud fašist. Bili pa. so izvoljeni .sami domačini Slovenci, j Menes je dobil saijio glasove od-(stopajočih odbornikov, ki so i)i!i ,pri>:ljeni tako gla.-ovati. Za-radi tega je nastalo hudo razburjenje v ifašističuem taboru. Tajnik iz Na-ibrežine je takoj vložil svoj veto 'proti volitvi. češ. da ne gre. da bi se kdi» zoper>tavil fašističnim J ukazom. Nato je pridrvel tajnik v !spremstvu drugih fašističnih paj- 1 lašev iu omenjenlega ue.iteja Me-nesii v Sv. Rr ;/ in no tam kratko-malo imenovali novo vodstvo po-sojilnice. Oblast gre mirno preko tega. V Čadrgn pri Toiminu je zažgala laška učj- Ijica šolsko knjižnico. Milo je že ve«' slv^.'-jij,^ _ ,i;i laške u ite- :.;:ee lut tak tia- in prikupile taši-'šiičnim td>!as*nikom. Zgle«.Ii vleče-;jo. zato h(»do sledila še nova uni-čerija šolskih knjižnic iu sam pro-svf' . u;. is;«-;- b'» o priliki pohvalil laške o'o mejne lu-iteljiepre- •• l'..š. -v* i ■ * i • ira duha. "Pojdite in učite vse narode". \ erjeikliki "Renim Ecclesiae"* z dne 2s. februarja v zadnjem sve-t.-m letu je i/.vajal papež: "Kakor j izpričuje cerkvena zgodovina, so 'apostoli Vsaki novi verski občini i postavili na čelo iluhovnike sino-j ve tistega naroda. Čudovito je. ko-liko lažje domači duhovnik, ki je I tesno spojen z ljudstvom po rojstvu. miselnosti, env-tvovanjn iii vzgoji, pridobi za vero svoje rojake; on iiamrt č d -.vi bolje kot kdo drugi pozna, na kak način in kako jih j.- treba pridobiti, d oči m tuji misijonarji vsled pomanjkljivega znanja Icmačega jezika niti uspešno pridigovati ne morejo . . , Tako skrb ima Vatikan za divjake. V Italiji pa se med Slovenci iztreblja njihov jezik iz cerkve. l'o-subno je razvita germanizacija |>o slovenskih cerkvah na Koroškem, ki jo vodi celovški ,«kof. kateri pošilja med dobre slovenske v 'r-nike kar po vrsti nemške duhovnike brez znanja slovenščine. !'a-pež govori jasno o domačen duhovniku. ki pridobiva vernike, in o udomačeni, ki tlela škod cerkvi. Opozarjamo Vatikan v p. _ i--du domačih in uedomačih duh vui-kov na razmere med koroškimi Slovenci: Sv. Avguštin uči: 1»ož-jemu kraljestvu niti na mis: ! ne pride, da bi rušilo ali uničevalo narodno svojstvo. marveč ravno nasprotno: to goji in pospešuje, !a le ne nasprotuje veri . . . ;"e brez dvoma "Anna Favne Piebe" na Los Angeles tiotintv farmi. V 305 dn- lrje daia I'd.208 j'untuv mleka. UKRADENA VIOLINA __ Pred Temi meseci se j • vozi: J j češki violinist Ernest N-ufeld iz; j Prage v Budimpešto. Med pot o-1 ima je na n ki pastaji iz-topil. da' 'bi si privoščil majhen prigrizek in požirek t tple pijače. Ko se je vrnil v vagon, je s strahom ugotovil. | da mu je neznan tat za njegove odsotnosti ukradel violino. Gosli so bil > vredne nad četrt p milijona dinarjev, bile so pristen j Stradivarius. Neufeld. ki je spo-' znal. da je moral izvršiti tatvino le poznavalec instrumenta, je ta- ■ koj brzojavil na vse .strani in za- r hteval od policije, naj najde tatu. Vsi napori so bili zaman. Tatu ni 1 bilo od nikoder. MUSSOLINI INSPICIRA Minilo e četrt leta. Neufeld š^ vedno nI pozabil na drznost, ki si :nu je primerila — kar pride ne :* ua dne i/ Iliulimpešte obvestilo ia j-, njegove gosli kupil trg^v,-. glasbili Remenv. Violino mu j [■•onud.il v nakup neki Cigan. V te cit treh mesecev s'o šle gosli skoz r; č nego ]>etde\l »tstavljena plesa: (•• ;vorkd in beseda eplseno In l "'.f.s toijia slov. Kuharica. 068 str. 5.— Na,- sobe, s slikami. Navodila za s> o;, ua vanje uiltnlb ln strupenih * b ...........................1.40 Nee-KIna brez učitelja —< i ..................... JI 2. del ...................... J| Oji-tB beton .................. jM O i«mlji4kl knjigi, konverzijah in t««tameetih .................. .75 Pra uilni sadjar, trd. vez. ......3.60 Per itninsrstvo ................. IJ5 Prva čitanka, ve«. ............ .75 Pravila za oliko ................ JI Pr# rojevanja perila po život ni mori s vzorci ................ 1— Pačdtno motnje wm alkoholskl podlagi ......................71 Praktični računar .............. .75 Par ti kotel, pouk za rabo pare ....LM Ra^io. osnovni pojmi Is Radio teb- aike. vezano .............. t.— broftrano ..................L75 Roitd spisovnik trgovskih, vsMll- nib fia IJatevnlh plscsn......... JI Batanar v kronski In dinarski *«U«*I .......................75 S^iJ« v gospodinjstvu .........LM Spo na nevarnost .............. M Kri- ka nfrtsla...... ........40 tfl*.e ts tivalotvn, trdo vezana----J6 obsega 402 strani ..........LM BSot. italijanski In Itazjanske slov. slovar .....................JM Spretna kuharica; trdo vcaana ..1.45 brofflrana ...................L26 SveU Pismo staro te novo savaae, lepo trdo veza m ............8.66 faadno vino •••••••..........*• .46 m Midn donks (Breznik) trdo vca. ..•....*■••••*•lJtC Varčna kuharica, tr*|o vo*. ••••..LM j Veliki vsevedei ................. JO ! Zdravilna ztllSč«.................46 j j Zel Ln plevel, slovar naravnega [ zdravilstva ..................L58 , j Zbirka domačih zdravil ........... JI RAZNB POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ....................JI Agitator (Kersnik) brod. ...... JI And t j Eofer .................. ^6 * Ueneska vedeievalks ............ J5 Belfirrajski biser ................JI Bell meceeen ................... .46 Bele cio^l (Dostojevski) trdo ven. .75 Bele noti, mali junak .......... .61 Salkansko-Turika vojska ........J6 Balkanska vojska, a slikami .... J!5 Berač s Ktopnjic pri sv. Roko .... .50 Bof, roman .................... J5 Barska vojska .................. .46 BUke (Marija Kmetova) ........Jt5 Beat in dnevnik ........ ........ .M Bolj« kazen ....................J5 Boj in smaga, povest...........t JI Cvetke ...........................35 Cvetin* Borograjska .............50 Čarovnija ..................... .33 Četrtek, t. v......................10 Čebelice, 4 ey. skupaj ..........JI Črtice iz življenja na kmetih .... .35 Drobiž, slabi car in razne povesti — spisal MUanski ..............M Darovana, zgodovinska povest .... JO Dalmatinske povesti .............35 Dolga roka ................... J6 Dobra h^i F.vstahija............ JO Deteljica ...................... JO Doli z orožjem .................. J6 Dve sliki — Njiva, Starka — (Me »ko) ...................... .66 Devica Orleanska .............. .56 ; Duhovni boj .....................56 Dedek je pravi?; Marinka in Čkra- teljčki ...................... .40 i Elizabeta.........................35 F*abijola ali cerkev v Katakombah .45 | Fran Baron Trenk ..............J5| Filozofska zgodba...............JO Fra Diavolo .................... JO Gadjo gnezdo .................. JO ijib.dovnik (2 zvezka) ............1.20 (jotieevskl katekizem .............25 Grnda nmjra, trda vez...........1.20 Grška Mitologija................1.60 Ilektorjev meč ................ .75 j lludi časi. Blage duše, veseloigra ....75 ] Hedvika ........................J5 Kcler.a (Kmetova) .........43 Humoreske, Groteske In Satire, vrv. a no ...................... JO i broširano .................... I/Jcl frofpoda BrosifUa ..........1.201 Iz tajnosti prirode ............ .50' Iz modernega sveta, trdo vez. .... 1.40 F era Tke, trdo vez. ..............1.00: hro^iraGO ....................80 ! Icralec .........................73 ! -la. nje ......................... JO -Jeniač Zmagovač, Med plazovi.....56 ; -Jntri ovest, 181 str., broš.... JI Št 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej„ broS, 105 strani ....................J5 Št. 4. (Cvetko GoUr) Polete« klasje, Izbrane pesmi, 184 str, broOxano .....................JI Št. 5. (Fran MUČlnskl) Gospod FridoUn Žoln« te njegova dra- Žina, veselomodre črtico L. 72 strani, brofiraso ..............M Št 6. (Ladislav Novak) LJoto- fiininil, veseloigra ▼ edem de- i janjn. poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 strani, broS. ..............JS Št 7. Andersonovt jflpoif*fi Za slovensko mladino priredite Utva, 111 str^ broi........... JI 8t 8. Akt M. Ut ...............M fit 9. (Univ. prof. dr. Vrano Št. io. (Ivan Albreht). Andrej Ter none, relljefna karikatura Is minulosti, 55 str. broS.........J5 Št 1L (Pavel Golia) PetcrSuve poslednjo sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str. broA......JS Št 12. (Fran Milčinskl) Mogočni prstan, narodna pravljic« v 4 dejanjih, »1 str., brog. .........J6 Št 13. (V M. GarSin) Nadcžda Nikolajevn«, roman, poslovenil U. Žun, 112 str. brofi...........JI Št 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gotfpotlarski spis. poslovenil dr. Albin Ogrfs, 236 str. brOi ■••••ti*»a*at#c t Šv 15. Edmoud in Jules de Gon- eourt, Renee Mauperin, p revel it. ........••••••••••.... .40 j Št 16. (Janka Samec) Življenje; ( pesmi, 112 str., broS............45 f Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest prevel Mir- 1 ko Pretnar, 80 str.............JI ! i Št 18. (Jarosl. Vrchlicky) Opo- ' roka lokovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil j dr. Fr. Bradač, 47 str. broš. .. .25 Št li>. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v pe- j tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str. brofi. ........JO , Št 20. (Jul. Zeyer) Gompačl in Komnrasakl, japonski roman, iz čeSine prevel dr. Fran Bra- . ' dač, 154 str., broS. .............45 Št 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11. 73 str. broš.......- ...................25 r j Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva j soneta ....................... M j ( Št. 23. (&ophokles> Autigoce, ži:lna igra, poslov C. Golar, 60 str., broširano......................J6 ; Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., j ^ bfo5» •••.••••««#•»•••••••••••• i r Št 25. Poslednji dnevi Pompeja.....| II. del ...-.••.........•.•... JI i Št 26. (L. Andrejev) Črne ma - |j ske, poslov. Josip Vidmar, 82 et. broš...........................Jtj] Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo- j | slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broč. ......33 I \ Št 29. Tarzan sin opice.........90 : Št. 31. Rok« roko ............. .25 I Št 32. Živeti ..................J5 Št 35. (Gaj Salustlj Krlsp) VoJ- i 1 n« z Jugurto, poslov. Ant Dokler, 123 strani, brofi. .......... JI ; ir.: Mladi umetnik .................S.26 Otroški v:tec ..................1.L6 Zaklad za otroka....... .......l-tl IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v dej;i3j.60 i Dnevnih. Veseloigra v 2. dejanjih JO Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanj ili. Trdo vezano ..........................1.76 Mc.rta, Semenj v ltlčtimondu, 4 dejunja ......................J6 i Ob vojski. Igrok:iz v štirih slikah.. .30 , Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. deianjih ............*.........60! R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez............45, Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 j L'jetnik care vi ne, veseloigra v 2 dejanjih .......................361 Veronika Desenfeka, trda vez____lJO Za križ in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih .......................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .......60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Ne* ža. Sanje.......................60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. JO 15. snopič. Turki prel Dunajem, Fabjola in Neža ..............JO 20. snopič. Sv. Just; Liubezen Marijinega otroka .............. J6 PESMI IN POEZIJE: Akropohs in i*irami(fo ...........80 broširano ....................80 Azazel, trdo vez ................1.— Balade in romance, trda vez. 1.23 mehka vez.................1.— 1 Bob za mladi zob, trda vez........40 Gregorčič, poezije, trd. vez. .....73 Gregorčičeve poezije.............60 Uodec; Pored narodnih pravijiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................75 Kettejeve poezije, trda vez.......1.10 Kraguljčki (Utva) ..............65 trdo vezano ..................80 Narcis (Gruden), broš. .......... -30 Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35 Slu t ne (Albreht), broš...........JO Pohorske poti (Glaser), broš. .... JO Pesmi Ivana Zonnana: Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.25 Prešernove poezije ............. .60 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vea ................. JO Sto ugank ......................JO V zarje Vidove, trd. vez. ........JO Vijolica. Pesmi za mladost...... .60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....JO Zlatorog, pravljice, trda vez.......M PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Gram) ......L10 Slovenski akordi (Adamič) : L sv.......................75 IL zvezek ...................75 Pomladanski odmeri, L in IL zv. vsak.........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) L— Orlovske himne (Vodoplvec) ____1.20 II moških in motenih zborov — (Adamič) .....................45 M08&I ZBORI- Trije metki zbori (Partič) — Izdala Glasbena Matica ...... .46 Narodna nagrobnie« (P»včlč) .... J5 Genkl odmevi (Ufcaraar) 2. sv.. M SAMOSPEVI: Note« pesmi, (Adamič) ..........L25 Štirji samospevi, isfeln Matica ........................45 MKŠANI ZBORI: Planinske, IL sr. TI shalasi) -.. AS .a* Jfatica .*• • • «15 i RAZNE PESMI. S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini. (FoesU-r) .............44 i Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rndecih rož. moški zbor z bariton solom in priredbo za ; dvospev .......................20 F pepelnični noči (Sattner), kan-I tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena .Matica .......7j Dve pesmi (Preiovec). za moiki zbor in bariton solo ...........20 j Kupi rt i (Gram). Učeni Mihcc. — Kranjske M'ge in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00; Kupleta Kuza-Mita (Parma) .....40 Naši himni ^Marold), dvo^Iacno s spremi jeva njem klavirja .......13 1 I PESMARICE GLASBENE MATICE : 1 I. i'esmarica, uredil Ilubad ....2.30 •«. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikar?!č) 1., 2., in C. zr. skupaj .................. 1.— j Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: št. 1. Srbske narodne himne.....13 št.la Sto čutiš, Srbine tužni.....13 Št 2. Zrinj>ki Fntukopan.........13 !». Pogled v nedolino oko.....13 ' št. 10. Na piauine ...............13 ! j Št 11- Zvečer ...................13 ; i Št. 12. Vasovalec ...............13 1 Narodne pesmi za mladino (2i-____j rovnik), 11 zvezki skupaj .......50 ; Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančic) .....30 I Lira. srednješolska, - zvezka sku- ' pa j .....,.....................2.— » i Mešani in moški zbori. ( Aljai) — 3. zvezek: rsalm 11S; Ti veselo i poj; Na dau ; Divna noč .........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva i nam pripelji žar: Z vencem tem | ovenčam-slavo; Triglav ........10 l G. zvezek: Opomin k veselju; Sve-j ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........10: i 7. zvezek : Slavček; Zaostali ptič; ! Domorodna iskrica; 1'ri s vadbi; [ Tri mrtvaškem sprevodu; Geslo .46 8. zvezek: Ti osrečiti jo boti (me-žan zbor) ; Ti osrečiti Jo hotl (moški zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, SoluOice stoj ; Kmečki hQi .............40 I CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................1.— 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____JO Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj.......30 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ..............56 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitorL (Gerbii) .............. JO Srce Jezusovo. 21 pesmi na čust srcu Jezusovem. (F. Ktmovec).. JO Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 i»esml na čast svetnikom. (Premrl) .................40 i 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr. cu Jezusovemu. (Grum) .......33; Missa in honorem St. Joseph! — (Pogaehnik) ...................40 , Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40 Oremus pro Pontifice.............40, Kyrie ...........................C0 K svetemu Rešnjemu teles n —1 (Foerster) .....................40 j Sv. Nikolaj ......................60 1 NOTE ZA CITRE: Bori pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar, OVilfan) .......23 i Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. .25 NOTE ZA TAMBURICE: j Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk)____1.30 Bom šel na planince. Pod puri siov. na r. pesmi. (Bajuk)............1.00 Na Gorenjskem je fletno ........ 1.— NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA C Uspavanka......................76 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (Pavčlč) .....................1^-i Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .....................41 Primorski odmevi. Fantazija, r—i (Breznik) ....................JO Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... JO ' At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) .....................J6 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat ...... .41 Newyorske. Različne, ducat .... .46 Velikonočne, boiične in novoletne ducat ........................ .41 k rasnih slovenskih krajcu ducat .41 Narodna sdi,.4nctt .......... .46 posamezne po ............... .15 \ Impsrtirane prani ovalne karte , .L—> Zemljevidi: Slovenija ..................25 Zemljevid Gorenjske.............23 Zemljepisni Atlas S.H.S.........1.80 Jugoslavija..................25 Canada ....................40 i Združenih držav, veliki...........46 Mali .........................is Nova Evropa ................... Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee. Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — v*aki po.....?5 i Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio. Nc-v York— vsa. ki po ........................™ Velika stenska mapa Kvrope -. 2.00 - Naročilom je priložiti denar, bo* disi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 cen ta. Če pošljete gotovinof rekomandtrajit pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni s ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., Naw York VELIKA PRATIKA i kossi in miatiči CENA 25c BO pritik . . . $10. Z naročilom po^lji-te znamiie aH monevorder na — "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.. New York KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI za leto 1S27 so sledeče! VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928; HIŠA V STRUG L povest; VLADKA IN M1TKA, opisi; j VODNIKI I N PREROKI, (zgodovinska razprava). - Člani so jih že prejeli. V ZALOGI "MAMO ŠEj NEKAJ IZVODOV cena vsem Štirim $1.50 - Kdor hoče postati čla,n te družbe i i za leto 1923 naj pošle naročnino Že zdaj. Članaranina za člane je. samo $1.00 na leto. — Mi spre je- j mamo naročnino do dne .—! 10. APRILA 1923. NaroČila pošljite na: — "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York - ' ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader - ! ' Sestavil * Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila i n članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St. New York ^MP——i——"1 " I —«» JAKOSI.AV DVRYPH: Bilo je uoko dete. Kjegovi stavni tiUo bili niti siromašni niti ubogi. Imeli >o majhno premoženje, in sicer mlin nekje v Šumavi. Mati je /bolela in sorodniki so vzeli lete k sebi v Prago. Imeli so ga pri s bi neko'iko let. To dete ni bilo u-bogc, ker je znalo govorili in je imelo zdrave oči, ni pa bilo bogato, ker rti bilo srečno. Bilo je plaho in ko je doraš«"alo, je čutilo v velikem mestu tako domotožje, da je blo lelo in hiralo. Ker to dete ni bilo njihovo, so sorodniki sklenili poslati ga domov. Kmetska žena, ki je prišla za praznik sv. Janeza Kep .muka v Prago na božjo pot, bi ga naj o.hedla k njegovim staršem. In res ga je vzela s seboj. Peljala .sta se z vlakom celo noč in izstopila popoldne v največji vročini na majhni postaji. Žena je po. kazala detetu pot do vasi. sama pa je krenila na drugo .strani proti svojemu domu. Prah in saje so pokrivale niaj-heu kolodvor; nekaj so tam stavili in smrad apna je dražil pljuča. Na cesti j«- bilo toliko prahu, da se je dete v njem potapljalo skoraj do ušes. Trava in listje dreves je venelo in Črnelo. Tega ni bil kriv .*,amo cestni prah, ampak tudi apneni prah in dim tovarn. V vsej dolini ni bilo niti enega zelenega lističa ali zelene trave; vse je pobelil apneni prah in onesnažile saje. Zrak je bil nasičen z dimom surovega olja in petroleja, dim to-varn je duši! s sv-vjiaii po česnu smrdečimi in ogabnimi parami strupenih snovi. Solnce je bilo kakor plamen v visoki peči. Dete se je hotelo napiti pri železni sesalki, toda voda je tako neznosno smrdela, da je ni bilo mogoče piti. Dete je začela boleti glava in loteval se ga je solnčni pik. V bližini je bil od apna pobeljen gozdič, kjer bi moglo najti vsaj senco. Dete £i je hotelo odpočil i ob cesti, ali tam je bila taka vročina, da je ni bilo mogoče prenesti. Zakaj drevesa so bila izkrčena. Iz tovarn pa so neprenehoma doneli udarci ogromnih kladiv, škripanje vozičkov, ropo-tanje strojev, žvižganje piščalk in signalov. Vsak ta gla-s je detetu vedno znova povečal vročico in glavobol. Vedelo pa je, da do vasi ni daleč in zato je napelo zadnje sile. Sežgana mesta, kjer so hili nek-kdaj travniki in polja, so pokrivale debele plasti dušečega in moreče-ga prahu. Nikjer ni zameketala koza, in celo niti vrabec se ni o-glasil; vse živali so se menda za- DETE d uši le in že davno .segnile a* prahu. Ob cesti se je vil potok; njegova voda je bila polna saj, apna in prahu in se je le s težavo valila naprej. Dete se je spomnilo, da .so pred leti v gosti travi ob potoku cvete! ', potočniee in kalužnice, tla je bila sredi travnika čista .studen-čniea in da so bili na cesti vozovi. Boječe se je ozrlo okrog sebe. Videlo je krog tovarne hoditi ljudi, ki so bili kakor sence in .so izginjali v oblakih prahu. Reka je izginila, rečna struga je usahla, vse vode .so bile zastrupljene, drevesa so se posušila, živali so poginile, ljudje so hirali in zrak je bil pokvarjen ; nebo je bilo zastrto z o-strim, umazanim zavojem, skozi katerega je sovražno solnce še v tem bolj pogubonosno pripekalo in u-ničevalo vse. kar so dosegli njegovi žarki. Dete se je včasih potapljalo v prah do kolen. Ljudi ni srečavalo. Bilo j.' utrujeno in prali mu je zastira! oči; do krvi si je mencalo oči. ali bilo mu je zato se tem huje. Prah mu je uhajal v grlo, v pljuča in v drobec Ni moglo iti. ker je bila notranjost telesa sežgana. Hotelo je pasti v prah in jokati, a ni moglo, ker so bile njegove oči zasute s prahom. Tako je zvečer vendar prišlo do prvih vaških hiš. Srečalo j. ljudi, ali ni verjelo očem. Hotelo je nekaj vprašati, pa ni mog5 ker se mu je grlo skrčilo. Okna hiš so bila črna. oči ljudi so bih- kakor temne luknje v sivih škatljah. Zdelo se je, da so bila njihova telesa iz suhe gline, ki bi se mogla vsak trenutek razleteti. Ljudje so bili taki kakor pot k vasi. Odpirali so sicer usta. vendar pa so bili nemi. ker jim je prah zasul usta. Njihove oči so bile brez vsakega gibljaja. ker jih je usmrtil apneni prah. S svojimi obrazi niso mogli mnogo povedati; zakaj globoke brazde na njih je napolnil prah, a njihova usta so bila sežgana tako, da so tudi obrazi bili mrtvi. To pa, kar so še .s svojimi obrazi iu gestami mogli izraziti, je bilo tako grozno, da morejo to samo ljudje in da tajno gleda na to e?!o satan .samo z ostudnostjo. Tam ob cesi so sedeli berači in drugi so hodili mimo njih. Nekateri so jim metali v klobuke nekaj iz svojih žepov, drugi so nabrali pest prahu in jim ga zalučali. Zdelo se je, da se bodo tudi siromašne hiše porušile od gladu in žeje. Po grozepolnih trenutkih, najbrž po prečuti noči, polni strahu in težke tesnobe, je dete zvedelo.* da so njegovi starši umrli, da je m. -prodan iu da se odtod več nikdo ne more vrniti. Vsi so pili vodo iz kaluž, jedli doma na skrivaj to. kar so nakradli, umreti niso mogli in delali .so tako čudne stvari, da je dete v tej noči popolnoma otopelo. V noči se je ob temnih oknvi lomila svetloba Isker, ki so jih bruhale tovarne z oblaki dima. Ljudje že več niso mašili odprtin v oknih, ki so jih po noči spuščali iz tovarn v gostih in težkih valovih. Tako so v njem .spali, se zvijali in hropeli. Dete je ležalo nekje v prahu pred hišo 111 vsled strahu iu obne-moglosti ni moglo moliti. Tu se je vračala stara beračiea v svoje stanovanje in je našla dete. Potipala ga je in se je zelo začudila. "To je še živo, mlado in zdravo dete!" je zašepetala. Vzela je otroka za roko in ga učila krasti. Vsi berači so bili slepi, tudi ona sama je bila slepa, le dete je še videlo, četudi so bile njegove oči zasipane s prahom. Dele se je branilo in hotelo 11-teči. A imieil ga je glad in ni moglo nikamor priti. Hotelo je iti zopet h kolodvoru, odkoder je prišlo ; starka pa ga je .svojimi kretnjami in gestami prepričala, da ga ' nikdo ne vzame v vlak in da t je ! niti ne pride. Kdor je prišel sem,1 je izgubljen. | Nato je dala otroku piti vode. i Dete se je branilo, ker je voda smrdela. Zbolelo je. Starka ga jc v vročici oskrbovala; ko je dete ozdravelo, je bilo njeno. Naučilo ga je krasti beračem s klobukov in ker so tukaj vsi ljudje imeli samo slabotna telesa iz prahu, nema us-ta in slepe oči, do-čim še je dete imela pravo telo in je tudi videlo, se jim ga je vsem zahotelo. Ker so v tej vasi vsi ljudje živeli. ker niso umirali, se je naučilo na to tudi dete. Starka ga je vežbala, pogledi ljudi so se zanj tepli; dete j*1 doraščalo, dokler ni začelo hirati in postalo tudi samo tak nestvor iz gline, kakor so bili vsi v tej naselbini. Njegove so postale vse podrtine hiš, vse zaduhle kleti, .strupen prah, tovarne z ropotajočimi stroji, usahla rečna struga, vsi kalni potoki in sežgana polja. Ves kraj je MI njegova last. dete pa se je navsezadnje pri vsej svoji nesreči in šk a žen ost t vendar čutilo srečno. Iz črščinc pre vel J. Š. bodo to poletje podvržene strogi cenzuri. < >d kolena pa do kopalne j obleke mora bfti najmanj deset ineev. Slika je bila vzeta v n-*-; kem califernijskem kopališču ter nam predstavlja lepo plaval-j ko ter strogega cenzorja. Pozor, rojaki! ORUENT SE PROBUJA Prebivalstvo Francije. Kakor poroča francosko delavsko ministrstvo, izkazuje presežek rojstev v 1. 2027 število smrti za 65.042 napram 53.368 v letu 1026. Istočasno pa je padlo število smrti oi l 712.858 leta 1026 na 676,ti66 leta 1027. Število živorojenih pa od 766.226 na 741,708. Je veliko trpel vsled želodčnih neredov "Brooklyn, X. Y., 28. feb. — Zelo veliko sem trpel vsled Želodčnih neredov. odkar sem z*eel vživati Tri-uerjevo grenko vino. me že skoraj eii mesec nič več ne nadleguje. S spoštovanjem, I.uijri Aversa." JStotine pisem z enako vsebino prihaja vsak mesec. Trinerjevo grenko vino stori kar je .rečeno, čisti« drobovje, pomaga prebavi in tekli do Jedi. ter odpravlja zapeka Pifite na J os. Triner Co.. 1333 S. Ashlawl Ave., Chicago, III., po BREZPLAČNI VZOREC, pritožite 10c za l>osiljatvene stročke. KUPONZA HtEŽPLAČia VŽOftEC w____^& .■ . v^B IB" * * a^ 9 t t • AKt Potovanje afganistanskega kralja Amanullaha in njegove soprogo po Evropi je vzbudilo veliko za- j nima nje za to eksotu-no srednje-i azijsko deželo, ki dela sedaj prv-korake, da dobili v kulturnem iu J tehničnem napredku to. kar je v mnogih stoletjih zamudila. Potovanje kralja Amanullaha po Evropi ima tudi velik politični in ,-im-bolični pomen. Sa j je to prvi primer, da potuje afganski mogotec po deželi ne vernikov". Kakor nekdaj ruski ;ar Peter Veliki, ki je nastopil dolgo študijsko potovanje po zapadui Evropi, da bi mogel v liusiji uvesti zapadnoevropske reforme, tako se je napotil tudi Ama-nuliali v Evropo, da se seznani z napredkom civilizacije in kulture. 8 svojim spremstvom je zapustil prestolico Kabul že 30. novembra preteklega leta in se napotil preko Indije, Egipta, Italije. Nemčije, Francije. Anglije. Rusije in Turčije v Perzij >. od koder se vrne lomov. Amanullah lian je -u pil na afganski prestol po svojih prednikih, ki so si tudi prizadeval osvoboditi j in povzdigniti afgansko državo. Njegov ded Ab lur Rahman je list varil iz fevdalnih državic poedi-nih plemen enotno državo pod an-glo-indijskim p^»tektoratom. A-manullahov oč - je začel prvi uvajati v Afganistanu tehnične reforme in simpatizirati z kl"jo pani-slamskega pokreta. Po njegovi nasilni smrti je dosegel v avgustu 1910 sedanji emir Amanullah priznanje popoln? neodvisnosti Afganistana od strani Anglije in od tistega časa je znatno utrdil neodvisnost s prijateljskimi pogodbami s sovjetsko Rusijo. Turčijo in Perzijo. V prestolici Kabul imajo zdaj diplomatska zastopstva Rusija, Anglija, Turčija. Perzija. Francija, Nemčija ;n Italia. Po osamosvojitvi Afganistana jc začel kralj uvajati št e vi ln" reforme. pri katerih mu je pomagal zlasti zunanji minister iMahmud lian Tarzi. Takoj prva leta njegovega vladanja >0 bile ustanovljene nove šole in 1. 1023. je bil proglašen splošni obvezni in brezplačni šolski pouk. Pravne razmere Afganistana slone še vedno na starem islamskem pravu, zvanem šarja, čigar glavni vir sta koran in stari mohamedanski cerkveni predpisi. Verska svoboda v Afganistanu še ni tako velika, kakor v novi Turčiji. Poleg pravovernih mohame-danov so dovoljene samo nekatere verske sekte. Obligatni tedenski praznik v Afganistanu je četrtek. Prebivalstvo govori razna narečja, ki so zmes indijskega, prezijske-ga in turškega jezika. Uradni jezik je perzijski. Afganistan iina sedaj že telefon, radropostaje. kinematografe, dobre ceste in kralj ima doma eelo letalo. Železnic pa ta orijentalska dežela še nima in glavno prometno sredstvo so še vedno veiblodi in konji. Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne Čakajte to. raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Boebevar. San Francisco. Jacob Laualn. COLORADO Denver, J. Schutte. Pueblo, Feter Culig, šoba Germ. Fr. Janesb, A. Saftič. Saltda. i.ouis Costello. Walsenburr. KL J. Bay ok. INDIANA Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, J. Verblch. Chicago: Joseph Blish. J. BevčlC, Mrs. F. Laurieli. Cicero, J. labian. De Fue, Andrew Similar. Joiiet. A. AifZi N\ Mary Bamblcb, J. Zaletel, Juim Kreu. Joseph iirovat La Salie, J. Si clich. Maseoutah, Frank Augusttn. North Chicago, Anton Kcbal. Springfield, Matija Barburicb. Summit, J. Horratb. Waukegan, Frank i'&tkovgek. KANSAS tiirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Repovf. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Ivitzniilier, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barlcb. An L JanezlctL MINNESOTA Chishohn, Frank- Gouie, A. Panlan. Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peabel, Fr. Sekula. Eveleth, Louis Gouio. Gilbert, Louis VesseL Hibbing, John PovSe. Virginia, Frank Hrvatlcb MISSOURI St. Louis. A. NabrjtoJ. PENNSYLVANIA Ambrldge, Frank JokSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddoek, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridgc, Fr. Tushar. A. Jerina. Cooemaugb J. Brezovec, J. Pike, v. RoranSek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previa, Loots SupanUi, a. Skerlj. Forest City. Math. Kamin. Fart ell. Jerry Okorn. Imperial, Val. Peterael. Greensburg, Frank Norsk. Hotter City ia skolieo. Frank Fa -enchsck. Irwin. Mike Pansbek. Jotmstovra, John Polanc. Martin Ko. nabetx. Krsyn, Ant. Tanielj. Luzerne, Anton Osotalk. Mansr, Fr. Demrtitr. Meadow Lands, J. Koprivfck Midway, John Žust. Moon Ron, Fr. PodmlUek. Pittsbnrgh, Z. Jakshe, lg. Madster, Vine. Arh In U. Jskobich, J. Gene, r. PogaCar. Presto. J. Demshnr. Reading, J. Pexdire. Steetton. A. Hren. Ifolty Sta. in ofeottco, J. Skerlj. Fr. Sehtfrer. West Newton, Joseph Jowl Wllhtk, J. Peternel. MONTANA Klein. John R. Rom. Washoe. L. Champa. NEBRASKA Osishs, P. Broderick. Denar y banki Vam je vedno pri rokah. Ljudje, ki čutijo v sebi trgovske zmožnosti, se prej ali kasneje prepričajo, kako velike važnosti za vspeh je denar, ki ga imajo pri rokah. Ako otvorite pri nas račun (bodisi z vlogo na obresti po 4% ali na čekovni račun), podaš te s tem svojemu stališču denarno podlago, na kateri lahko izpeljete načrte za svojo bodočnost. Z denarjem, ki ga naložite pri nas, lahko vsak čas razpolagate. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York. N. Y. 2»« .iJfeJSi^lii Jas £ i -rictS^^^'+fi^, WISCONSIN Slilwnukeo, Joseph Tratnik in Jo*. Koren. Sadne in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis. Wank Skok. WYOMING Bock Springs, Louis Toucher. DlamondviUe. A. Z. Arko. Vsak castopolk Isda potrdilo za sto. to, katero je prejel. Zastopnike roja* kom toplo priporočamo. Nt ročnim ga "Glas Narous" Je: Za eno leto SG.OO; za pol leta $3.00; w Štiri mesce S2.00; u četrt leta H.S0L Naročnina sa Evropo je 97. sa ms Mmk: Wm NOVE SLOVENSKE PL0SCE COLUMBIA 1 'L. A ± : d • * d NOVE PLOŠČE ZA MESEC APRIL 10 inches pa ?5e. 25077F Dolenjska polka Štajerski Lentiler Vopjaška Godba "K rug" 25078F »Jnnaj ostane Dunaj, Koračni, a »verna An^ka, VaU'.-k — Vojaška (iiMlha :Knig" 25079F lianiei. Xarodaa rn-sem Oomafe pesmi. Xarmiuo J. Latisclio in M. TMovb-h, Duet 23076F En let in pol Naro«int* (K'siiiL Ljubea moja — J. Lausthe !n M. fUovkb. t- enkrat. Val.V k ^'en pa not. l'olka . Iloyer Trio 250-79F Jaka na Si. Claim, i'otka Clevelandsbi valček IToycr Trto 2J072F Štajerca Moj prijatelj, Pt.lka MoXki Kvartet "Jadran" 23073F Zakaj svetlobe Zvelirar se rodi Mo=kI Kvartet "Jailrnn" 250t7F En starr«k je živel Sijaj solnčice Mo^kl Kvartet "Jadran" 2S046F ljubezen in pomlad Slovensko dekle Mo^ki Kvartet "Jadran" 25049F Zadovoljni Kranjec Frisla bo pomlad SIu=ki Kvartet "Jadrao" 230S6F Dolenjska O mraku Moški Kvartet "Jadran" VSAKI FOŠILJATVI PRILOŽDIO 300 IGEL DREZPLlCNO - Manj kot šest plošč se ne pošlje. - SLOVENIC PUBLISHING CO. t 82 Cortlandt Street New York, N. Y. V STARI KRAJ? V STARI KRAJ! VELIKI POLETNI IZLET V DOMOVINO x velikim parnikom d "Paris'* DNE 12. MAJA 1928, (1 A. M.) Kabine prostorne in zračne. — Hrana izvrstna. Najugodnejša prilika za vsakega, ki namerava obiskati stari kraj. Potnike bo spremljal naš uradnik prav v Jugoslavijo. Ki kakega presedanja na železnici. Vlak vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano in Zagreb. Za natančnejša pojasnila se obrnite na: ; SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, K. 7. I I Prihodnji izlet s parnikom "Paria" 1 priredimo doe 2. {aaija »28. f ft V j5k J' ™ ■ '•. ' * y .,„"* jgW^MP fl 13 . » NEW YORK Cowawrfa. Karl SwrnlsLa. Little Falls. Frank Uasl^ OHIO Barberten, John Balant, Joe HltL Cleveland. Anton Bvbek, Charlea Karllmcer. Louis Rudmnn. Anton Stm-elch, K.nth. Siapnlk. Buciki, F. Bajt. Glrad. Anton Nagode. Lorain, Looi« ISalant In J. Knmle. Nile«. Frank KogovSek. Warm, Ura. I*. Baohar. Ymptawn, Anion Klkvlf OREGON 01*5« CHy, J. KobUi. UTAH Helper. Fr. Krete. KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 GLAS NAR«»DA 20 APR. 1»2S KOPALNE OBLEKE OtAS VAHTO5X. XMT. Ultravioletni žarki v službi znanosti in tehnike. 1 ! f Xo J-aljr vanje.) Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. K. r|» je r*>u£eo o potnih llMib. prtljagi Id ilnifiL «tv»reh. VmUmI na m« dolgoletne la ku&nje Vj» ui mi m umremo dati naj-h»lj£a |Mjjusjiiia Id itriiMfufaaiu. »ertrio le prvovrstne hr/«>i<»»rulk». Tudi uedržavljuui xaiuorejo pu toniti r »t«r| kraj. ti»la preskrbeti «f u.omjo 4|ovo!}enj*- aH f«»rmit 1» WaHlun^tdUH. IhhIIn! r.u eno leto iN 0 nn>wve» ln m ura delati pro £nj. C. na generalnega ntiielbl ■\t'H» komisarja (•lasoto **lre«lfie. ki Je »topila * veljavo 31. Julija 1936 *e ul koum- ve« oe iioSIje permit |h> |MiSti. am pok ga uiora Iti Iskat vsak pr> *liee owIhhi tMMilsl v najbližji ns felniEU urad all i*a go dobi * Mew Yorkn lired odi otova nJem. kakor kdo v proAnji zaprosi. Kdor po tuje veu brez dovoljenja, potuje n* svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Celi dobiti sorodnike sli svojce Iz starega kraja, naj tun orej plSe za pojasnila. Iz Jng> davi je bo pri pu^f enih v tem leti 170 prl«w !jetH*v. toda polovica t* Kvote Je določena za amerlSke dt (avljane. ki tele dobiti sem stari 4e ln otroke od 18. do 21. leta b ■ ta za poljt-delske delavce. amerlfikl državljani pa samore jo dobiti sem žene in otroke du eta brez da bi bi! I Stet! ▼ kvoto »otrebno pa Je delati profinjn •Vasbington. Predno {»odvzamete kaki korak •tstte nam. *f«tMl» oarniko* .. Shinning STATE BANK 62 Cortlandt Street NEW YORK Mania. — j«- rekel mali ter pustil »vojo roko pohiteti po nje-r.'-m lien. d očim sra jo f-na skrbno pokrivala. — tako lepo je ven-r-. r > ti tukaj! Ali bos prišla sedaj vedno? Prva mama ni prišla i. i tor moji p<*trlji... Kaj ne. ti boš šla še k Gabrijelu ter mu la Vkolade' Ot;a tnu je 'bljub La vse. On pa je p<~ ložil svojo glavico zadovoljno u.i blazino in po petih minutah, je izdajalo .nje<*ovo dihanje. da i trdno. Ml;> la žena je za>•:!'.a nc*li>no .»obo ter zaprla zunaj vrata. vtt"zi k M era j*1 mali uiel. t. I£avu<> j<* udarila ura polena jstili, ko je stopila zopet ven v vrtna prav >, ki vlekle pr» 1 njenimi sobami. Nivkasto-prozorna m j-j \Jeklu ograja iz žice iu 'bledi deček, katerega je imenoval go-v>i U je gotovo že davno spal. — Tudi rti jo imel delež pri ' 7'v nr.-'ui mirnosti, ki j-"' vlekla mlado ženo brez odpora proti one-u: 11 o Točenemu * x !a tu«". Izhajala je iz svetilke, ^ortče 11a stropu. Skozi ( Jpriii o je nto-rla Liana pregledati večji del notranjega prostora. < >b zadnji sti-ni sobe je **ta!a postelja iz bieevja. Na snežno-b« li 0 Te.!i j*' I« Žala razlekitjena neka postava. Ali jo bilo to izvanredr.o i;o'.no brj«. !;i .jr »meto zakopano svoj cbraz v blazine, ženska ali c.': k ! Mehke f?ube in znu&lana so tekle do no-g: navzdol, ki sur- bik* l.n^š eivd^vitc majlitie. a brez k;-vi. .. Velika, rcbn.itna ženska, ki je -tal" sr-brno žlielco v roki polep ]>oste}je ter prisilila sv.o.i robati, sur-i «r!.i k prostim tonom. je .bila že znana Liaiii. Bila ji je prei-tt.'Fvlicua po poroki kot fr^spa Len, kljuearka. Žiiea. katero je držala ])revidno pro"- od svojega predpasnik a # „!• b la '"Mvidno r.aj ^luiena z medicino in predmet o 1 pora za bitj<\ hna j o-Tt ljL. Vse iprijrovarjanje. vse božanje s prosto, desno r dco, pn ni ire pomagalo. -- .laz ti ne niorem pomagati. Gabriel, — je rekla gospa Leu koti, •■t 1 p-o.i strani sobe. katere ni mc/la pregledati mlada žena... ti j' mr.ras držati glavo... Onn mora spati. dete. za vsako ceno spati. 1;' 'i deček, eilj pretepanja Leona, je stopil v okrožje luC-i. I*o-..." ti ' i- vidno je -kušal pet L-.n A i svojo roko med biazino in obrrz i,- ni >;<•->. Pot tem pritiskom >0 je vzravnala plava kot preplašena 1 v p%kazaTu ozek. spa e en, a vendar lep ženski obraz. L ana se je prt strais.la prav do svojega srce pred tem zgovor-u ju r-opledom prevelikih r<"i. ki so zrle tako nežno in kot v smrtnem r'1-ahu k dečku navzgor. On se je umaknil ter pobesil svoji roki. 11 * I' :'' d:/® « Na, ne. jaz ti ne »bom nie storil. — je rekel tolažeče in ujelo/ mr-blii slas je bil zlomljen od bede in sočutja. — Ne gre, po?;>a L« ... Zelo bi jo .bolelo... lSujše jo boni vspaval s petjem. Ti poj« š lahko do jutri zjuatraj, dete, — je odvrnila ženska. Kadar je tako hudo kut lianes ne opraviš nič. — saj veš. Skomignila j<- z ramama, a ni imela pogiuna, da bi še nadalje v !'if v (latfiirla. Kakšno mehko i 1 :i vi, robatimi, o-it rf rezanimi obraznimi potezami, ki je stala daru kil MLrovo nedostopno rt-110 novi gospodinji nasproti pri pre Is: a vit vi 1 L a ua je odprla vrata, ki so vodila med dvema olaioina v so!k> ' r? ; 'u- Ključarka je zakriknila < i »trahu in malo je manjkala, da ni rt.zliia vwbine žlice. — Drž ite bolnieo, — je rekla mlada žena, — jaz pa ji bom dala medicino. Vn/.lni v str p bele, vit.ke postave z cdlično-umerjenimi kret-ljami je učinkoval naravnost hromeče 11a ibolno žensko. Ni se niti 1 -era; kuila ter zrla le veliko in nepremično v ljubki, mladi obraz, ki s t* je sklanjal nadnjo. Brez vsakega odpora si je puštila vliti medicina. Rl E ' v /B^Jm^-^ft^BsCii::.H^'. :ik ^^"0 — Vidiš, s<-daj se je zgolilo, moj dečko, — je rekla Liana t r položila žlico na mizi. — -Nobene bolesti se ji ni povzročilo — in sedaj ho spola. — Pobožala je ne£no temno teme Gabrijela. — Ti jo imaš pač zelo rail ? — - Ona je »noja mati, —je odvrnil deček s prekipevajočo než- 1 ostjo. — To so ubogi ljudje, milostna gospa, ubogu in rnzkd, — se je liineiaht klju'arka s trdnim, suhim glasom Niti enega giba v trm niti najmanj«a poteza v njenem qbrazu ni kazala mehkosrč- i:^>sri t:i »»očiitja, ki sta preje značila nj^no bistvo. — rhogi? — je ponovila mlada dama ter pokazala nehote na Mestive zaponc in verižice iz plemenite kovine, ki so jiadale pre-l.o prvi bolnice. Prav do tega trenutka visele oči bolnice nepre- titična na Liani. pn sta ro sLkala strah in nemir v njenih pcTtezab. Nežni I : >ti k viee ko se krčevito oprijemali .nekega predmeta, ki je visel na \,vi/.Iei, majbne tekletiičiee iz srebra. * j — No, no, le mirno. — milostna gospa ne bo vzela ničesar! — jo je pomirila gospa Lin, robato in zaipovedovalno. — Ubogi so ti ljudje, pravim jaz, — je nadaljevala gospa Leu, obrnjena proti Lia-u 1. - Ono malo llaga človek vendar ne more jesti, — pokazala je n., nakit, — in pravzaprav ne spada to tej ženski. Stari gc^>od dvorni met šal bi ji lahko vzel to rc^o. če bi hotel, — ona nima na celem božjem svetu nieesr, prav ničesar iu to. da dobi z dečkom vsa-k: da n hrano in it.i -*me stanovati tukaj, je čista miloščina od gospode, čista miloščina! " I (Daljo prihodnjič.) f " . ro-e:rajo. Sliene rstziike opažamo pri umre ill smolr.h. drožah in zdfra-v lih. Nekateri laki. mineralna in slikarstva barvila očitujejo tipično fluorescenco in je p njej možno ločiti kvalitete. S pomočjo tc fluo-reseence s-e je tudi že posrečilo dokazati prLČi! od ostal'h barv. Tudi donovina in ž lvovina se v kre-menenčni luči .svetita, med tem ko kažejo razne imitacije temnoruja-vo barvo. Žlahtni kamn; in biseri fluore.se i raj o različno in je jakast fluorese^nee odvisna o l njihovega izvora. Dijamanti sijejo svetlo modro. umetni in p »narejeni karani pa sploh ne fluorese rajo. Velikega pomena j*.' uporaba kre. menenc lu-ei pri presojanju >irove{*a kavčuka. Poprej se je to vršilo na ta način, da so kavčuk imeli neknj tednov na solne u. in so iz nastalih 'zpr^memb sklepali na njegovo kvaliteto. Sedaj ravnajo drugače: kavčuk obsevajo dve. tri ure z ultravijoličnimi žarki, kar docela zadostuje za presojo njegove vrednosti. Krenvmčna luč pa pomaga tudi pri preiskovanju živil. Le dvoje primerov*. ki ob as h, katerim jc v preobilni meri primešan matij vreden jmaterijal, kakor žile, kite in ml-jšiee, močno fluore.se-rajo; potvore j mastnih olj, kot n. pr. lanenega 1 i mineralnim oljem, se javljajo z ja-k) fluorescence. Zelo zanimivo je, da kremančna luč s pridom služi tudi za določevanje pristnosti listin, bankovcev, znamk in kolkov za ugotovitev skrivne pisave v pismih itd. Razlage bo pač iskati v tem, da črni- 1 , la, tuši in tu li drugi papirji raz-• lične provenij nee različno reagi-' rajo na krernenčno luč. na drugi strani pa velja upoštevati, da vzbii-de črnila in tuši na papirju nekatere izpremeiube. ki oistan jo tudi št' potem, kaiar je pisava z radirko "»lstranjena. Pri pisemsk'h znamkah je s kremeneno lučjo lahko u-»oteviti ponaredbe tako v pretis-kih in barvah kakor tudi v papir-ju, malenkostnih, z očmi nezaznan-vauih repa rat urah iu gumiranju. Lsto velja tudi za dokumente in bankovce, skrivne pisave in za pi-,iua, ki jih je nepoklicana roka odprla in potem zopet zap^atila. Goljufijo je mogoče spoznati tako rekoč na prvi pogled. Izredne važnosti so ultravijolični žarki za raziskovanje štirih prejra-mentev. lak o ivanih. palimp^e-Mov. (Palimpsest: so fragmenti papirov. s katerih .-»o menili v srednjem veku z vodo in peskom odstraniti prvotno pisavo, papire so na potem porabili za svoje beležke in za prepisovanje biblije.) Cesto ima stara, izbrisana pisavo za znanost mnogo večjo pomen kakor novejši, vidni tekst. S kremeneno lučjo se je posrečilo odkriti prvotno pisavo palimpsestov. ki so s tem veliko pridobili na svoji vrednosti. V u t ra vijoličnih žarkih se novejša pisava kaže bela, zradirani tekst pa v či nosivi barvi. Dosedanji poskusi s kremenčno :učjo so — izvzeinfii one, ki služijo medicini — še dokaj mladi in j.h bo treba v marsikaterem pogledu izpopolniti. \ vzlie temit že danes obetajo mnogo, in tako smemo upravičeno pričakovati, da bomo v kreraenčni svetiljki kmalu imeli znanstven in tehničen pripomoček izrednega pomena. POŽAR V LAZ AH. V Lazah pri Litiji je uničil požar rojaku Jerneju Je*»enšeku vso domačijo. Zgorela mu je tudi obleka in vse. kar je imel. Rojak JeseiLŠek je živel več let v Ameriki. SMRT VELIKEGA IDEALISTA Iz Moskve poročajo, da je umrl na posledicah ponesrečene transfuzije lastne krvi ravnatelj državnega zavoda za proučevanje krvnega prenosa, znameniti raziskovalec Aleksander Bogdanov. Ko si je odprl žilo, da bi z lastno krvjo rešil nekega bolnika, se mu je kri zastrupila. j Angleški Pideči križ je pravkar objavil statistične podatke o delovanju pred kratkim osnovane organizacije "transfuzijonistov". So ljudje, ki so .se na poziv 3Me-čega križa sami javili, da bi v slučaju pot rabe dali del svoje lastne krvi za rešitev težko ■ ranjenih in bolnih ljudi. Taksnih nenavadnih idealistov se je javilo v organiza-1 eijo 928 iz najrazličnejših družabnih slojev Ki leei križ jih ima v stalni evidenci in jih pokliče lafoko vsak hip tudi telefonično. V rednih presledkih jih preiščejo. pri čemer so razdeljeni po konstitueiji svoje krvi v štiri krvne skupinei Za bolnike uporabljajo vedno transfuzijonisti iste krvne skupine, a prenos krvi se vrši brezplačno. Leta 1H27 so izvršili G36 transfuzij, v 348 slučajih s popolnom uspehom, v nadaljnih 137 vsaj s tem. da se je stanje bolnikov izboljšalo. V f)0 slučajih se je stanje sicer izboljšalo, a so bili že tako o-slabljeni; da so podlegli navzlic transfuziji. Še nikoli se ni zgodilo, da bi imel prenos krvi za nie da- ta. aprila: tli« de Franc«, Bitn Olympic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerp«« New York, Cherbourg. Hamburg Dullio, Nupoli. Oenova. Rotterdam. Boulogce aur Mer. Rot tordun Amrrm. Cherbourg. Brtmaa 2. maja: .Maarrianiu. Cherbourg. 3. maja: Dri-sid^n. Cherbourg, Jlrem^n Ut-lgeuland. Ci>erbourg, Antwerpen 4. maja: I^iu-Kiria, Havre li<-pub!io, Ctn-rbour(, Bremen 5 maja: Frum-e, Hn.vre a A. 11) Saturnia, Trieste l*euim:hlund. Cherbourg, Ilumt>utt Homeric Ch«rt>oursr Minnetonka, Clieibourg l.evuitiiau. Ch^rbourr VdemUtn, noulomiv sur >l«?r, Uot-| ter«la.m 9. maja: .Vtitntania, Cherb"urg i'riu i larding. l*bfrb.>urc. Itrrmrn Culonjbo, Najjoti, C.«-iiova j 11. maja: j Oaronta. llu\re J 12. maja: II'a ris. Havre ul»gne »ur Contf Biaticamono. Genoxa 15. maja: t'len, Wilson, Trieste li«rent{aria, Cherbourg 16. maja: I'rt a. Koosevelt, Cht-rbi^urg^ Bremen 17. rraja: .Vlut-i.chen, Cherbourg. Bremen 18. maja: Tutitania, Havre Olymiih', Cherbourg W ma^a: lit- d<- Franco (1 A. M ) Hamburg CherlH>urg, Hamburg J'enntand, Ctierbourg, Antwerpen Minnewaska. Cherbourg * Ueorge Washington, Cherbourg, I Bremen Wendam. Boulogne aur Mer, Rotterdam liomu. Napoti. Genova 23. maja: Maureianl«, Cherbourg 25. maja: Curnianla, ILevre 26. maja: France. Havre (1 A.M.) Berlin. Cherbourg. Bremen Albert Ball'n. Cherbourg. Hamburg Homeric, Cherbourg l.aptajid. Cherbourg Minnesota. Boulogne sur Mer l.eviathan, Ctierhourg I New Amsterdam, Boulogne aur Mer Conte Grande. Napoti. Geneva 29. maja: Reliance. Cherbourg, Hamburg 30. maja: Aquitajiia, Cherbourg 31. maja: Dresden, Cherbourg, Bremen 2. Junija: New York, Cherbourg; Hamburg I'aris. Havre <1 A. M.) Naš izlet Majestic, Cherbourg Mitinetonka, Cherbourg America. Cherbourg, Bremen , Rotterdam, Boulogne aur JUr, Rotterdam L>ulilo, Napoti, Genova C. junija: liereiigaria. Cherbourg l'res. Harding, Cherbourjj. Bremen 7. junija: Belgenland, Cherbourg. Antweri>©n 8. junija: iCaronia Havre Republic, Cherhourg. Bremen rovalee Škodljive posledice. Tem večje obžalovanje vzbuja nesreča, ki je doletela ruskega znanstvenika. TRAGIČNA SMET CIRKUŠKEGA RAVNATELJA. j Cirkuški ravnatelj Beketov v Budimpešti je v zadnjem času zašel v denarne stiske in iz obupa iz* vršil samomor. Znaki kažejo, da je skooil v Donavi; vendar njego* vega trupli, še niso našli. šjvojeem je pustil pismo, -v katerem izjavlja, da ne more eut»*'hlund. Ch»-rb..urs. IUml>unc CH>mt*ic. Cherl»>urg Minnekahda. K I -firie 5!ir .\t^r Vol. ndam, Boulogne s;sr iler, terdam 13. junija: Mauretanin, Cherb«->tirjt IloooeVri*. Chert»ourg, llte- men. 14. Junija: Muenchen, Cheib urg. Bremen 15." junija: Tuscania. lla\re 18 Junija: Kram.', Havre ti A. Ml i:e>olute, Cheoourg, Hamburg Homeric. t."h^rbourji I'enn'and. Cherbourg. Antwerpen Minncwask«. t "herbtiurg l>viatban, i*iiert»ourg Veendam. Ituuk^nr .tur Mer R-t-terdam C<-nte Bialii amano. Napoti, Cenuta 16. junija: Cleveland, Cherln>urg, ilniiituirg 19. junija: 'in.rse Waatvington, Clierl»ourg, Bremen 20. junija; Aquftania, Ctierbcui-g 22. junija: Carinania. Havre 23. Junija: Paris. Havre (J A. M > Berlin. Clierbniiig, Biemen Hamburg. Cherlxjurg Hamburg Majejttic, fherborug I^aplan«!, Ctierbourg. Antwerpen Minnesota, Boulogne sur Mer New Amsterdam. Boulogne aur Mt-r. Itotterdam Roma. Na poli, Genova 26. Junija: ITotddente Wll5 >n. Trieste 27. junija: Serengaria, Cherbourg 29. Junija: Olj-mpic, . CbiTbourg 30. junija: I!e de France, Havre (I A. M ) Mauritania, Cherbourg Albert, B.tlifn, Cherbourg. Hamburg A rabi--, Cherbourg. Antwerpen Mlrmttionka, Cherbourg America, Cherbourg. Bremen Itotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Conte Grande Napoti. Genova »'fill. SKUPNI I* LET a pamlkoro -••Pari«" dn« 1». maja. 1928. III. SKUPNI IZLET • parntko» -"Pari«" dn« t. junUa. 1928. Večinoma paro!kov odplujejo puoo 61; potniki ae vkrcajo dan oral 6 ONi PREKO OCEANA I Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: France — 4. maja; 25. maja Paris — 11. maja; 1, junija He de France 18. maja; 8. jun. (Ob polnoči.) Najkrajša pot jk> železnici. Vsnkilo je v posebni kabini z vsemi iii«hI*t-, himi udobnosti. — Pijača iu slavim francoska kuhinja. Izredno nizke; e~ae. Vpreftajte kateregakoli t»nobtaecen»«» agerit« ml* FRENCH LINE 19 State Street York, N. T. V SPOMIN PREDSEDNIKU HARDINGU SEMENA V saloei iptam najboljša POLJSKA. VRTNA In CVETLIČNA SEMENA. Pišite takoj pa krezptatat cenik. Blaga piSiljmB |wfttnme prartei MATH. P£ZDIH Bes 772 City Hall Sta. N|f Varfc, N. I. — - — ...... ^.Aii^FS bodo zgradili v Marion, Ohio ogromen spomenik. Spomenik bo oi-, kril to poletje predsednik Coolidge. tel EDINA DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO COSUUCH LINE PARADIŽ MORJA! NOV VELIKAN SATURNIA (35,'JOO ton deplacemenla) 5. MAJA — 9. JUNIJA — 14. JULUA PRESIDENTE WILSON (Odpluje nuravnost v Split In Trst ) 15. MAJA—26. JUNIJA—7. AVGUSTA S;itueula. Je najfinejša, iu najhitrejša moloma ladja, na »vetu fn največja kar jih j« bilo kitaj %■ kakem jurosIo-vanakem priataniiču. Uredit'- s: lak.. da bouto potovali na prihodnji vožnji tega ve! i kana. PHELPS BROS. * CO., G. A. 2 WE«T STREET. NEW YORK BIKOBOREC — PESMK Slavili toreador Igmu-io S:m-eliez Megia je postal dramatiki pe.snik. Te dni .se je v nekem madridskem gledalisen uprizorila Ir;i-ma z naslovom 4iSin razon" (lire/ pameti). Iznenadenje obe:ustva in kritike, ki je pričakovala da bo bikoborveva drama kako skrpucalo, je bilo iiepo^ilsno. Splošna sodba je, da je tem delam pridobilo moderno špansko slovstvo po dolgem času zopet delo. ki je nenavadno krepko in razen tega modernejše od vsega, kar ,>e je zadnje čase napisalo v španščini. Novi ilramatik je doslej pisal za javnost >amo poročilo o bikoborbah v .'-a-.sopise. PRAV VSAKDO - kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima j p. čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda*' Z imenom utravijotičnih žarkov označujemo p>-ebro vrsto žarkov, k' >e sicer nahajaj•> v solnčnem sjx'ktru. a so očem nevidni. Ti žar- , ki .so kemično izredno učinkoviti in >o z v lik tn* uspehom porabljajo , j v zdravilstvu, zlasti pri kirurgieni , tuberkulozi iti pljučuUi boleznih. \'njznanejši umetni vir ti'h žarkov je takozvano kremenena lu:"*. , K is t veni i!el te hiei je gorilnik, brezzt aena kr'menena cev z dvema živ o srebrn ima elektrodama, med kater:ma .-e tvori električni oblok. pr: č irar temperaturi se živo srebro pretvarja v par". Tako nastala svetloba je izredno bogata ultra-. vijoličnih žiirkov in je nenavadno i intenzivna. Krcmenčna luč pa ni samo važ-i na zn medicino, temveč se njeni - žarki z uspehom uporabljajo tudi z;i opazovanje fluerescfnčnih poja- - vov. Za vzbujanje flure.seenee, ki - je lastna le gotovim snovem. m> ul-i travijolični žarki spodobni bolj od - vseh drugih. Ce hočemo snovi opazovati gl"de flureseenee, se posln- - žujejno na poseben način prepari-[ rane kremenčne svetiljke, tako zva- - ne analizne kremenene svetiljke, v kateri je nameščeno okence iz po- • sebnega temnega stekla, ki žiirke ' filtrira. i Fporaba analizne kremenčne lu-j • či je zelo mnogostranska. Tako n. I pr. sluzi dobro za kontroliranje i 1 materijala, za razlikovanje sirovin; ' med seboj in za ugotovitev falzi-fikatov: v ultravijoličnih žarkih 1 se volna in svila svetlikata, bom-' baž in ■umetna svila pa ne iMine-! ralna olja sijejo drugače kakor ' rastlinska olja. naravni strojilni ' ekstreti se 11 f1 .svet i i o. nasprotuo pa • umetne strojiln1 snovi jako flun-' '! slovensko!; IJ AMERIK ANSKJ jj KOLEDAR za leto 1938 ■ ima sledečo vsebino: | Blagohotna po&lanica nehate- J rim rojakom v domovini. j i Koledarski del in raznote- j rosti. \ I I Postavni prazniki t» različnih } državah. j 8/amnikarska obrt 11» slo>e* < ski slamnikarji. Hudičeva noga. Ho j n t ni mesec in enačaj žen ska. Sagliea v modernem prome tu. i Kralj Ferdiitgnd. Cesarica Charluta. > r strel j eni vojak. , .. Lindbergh — Chamberlain — j Byrd i /f/odba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine". T Idriji i i I (toka. . i n tobaku. I B I To je K izmet. Kitajska . j P.fifiar. JjJ t* ffo<*k Springs, Wya, , .1 i Mora. 17 premogovniku. vo$e *tar* korenina, njeno je. ( rri frtr n slovenski govorici. ^orr-n in Vanzetti. V at