J I narodne i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 4. julija 1888. Obseg: Korenje, mrkev, mrkvica (daukus carota). Vprašanje in odgovori. Gospodarske novice. narodopisni obrazi. Govor poslanca Sukljeta Govor poslanca Kluna. Iz delegacij Zemljepisni in Naši dopisi Novičar. Gospodarske stvari. Korenje 7 mrkev i mrkvica (daucus carota). ima po več zvrsti Prva vrsta P k belo koreni Daj 3 j e ali Dolgo, obilen pridelek; prideluje se večidel mrkvica z dolgo praličasto korenino in sicer na polji za živinsko krmo, redkeje po vrtih za pri kuho ker žolto nima nežnega mesa in slastnega okusa in po vrtih Dolgo polji krma Meso je mehk čislih korenje. To sorto prideluj najrajši na ker daj obilen pridelek in je kot in prikuha znana in čisli in nežno in je Rumeno korenj ravno zaradi tega v Višnjavorumeno korenje. Nahaja se po vrtih najbolj poredkoma; dober je za prikuho, pa tudi posebno za vlaganje v jesih obrajta juhi ga pa nimajo adi ker jej daj neko posebno ba Belo zelenogl na velikansko korenje. Prilega se posebno pridelovanju debelo, f) Veliki angleški altringam. (Glej pod. 47.) Razen navedenih vrst se še nahaja* Rumeno, zelenoglavo ve- likansko korenje; dolgo, debelo, rumenožolto korenje; debelo, žolto, salfeldsko korenje; in novo, belo, prozorno in še drugo. Druga vrsta: Karote z valjasto, nežnim mesom. in ima nežen in korenje kratko priščipneno korenino in z Žolta karota. Prihaja rano iz ze.j prijeten okus. Prilega se posebno za gnojne grede in pa za jaro setev na solnčnate, povrstne gredice. Zgodnja rumena karota. Seje se od septembra do oktobra in od februvarja do marcija na solnčnate gredice zunaj in vso zimo na gnojne grede, po katerih prav rano dozoreva. Ta karota je čislana namizna prikuha. Pozna rumena karota. Seje se od marcija do maja na vrtu. Šteje se med boljše prikuhenske sorte, ker se pozno po leti in vso zimo prireja za kuhinjsko porabo, d) Viš- drobna, rano godna in nežna, nahaja pa se le bolj poredko po zelenjakih. e) Nova nežna kratka karota. (Glej pod. 49.) O kresu posejana daje preslastno prikuho za zima. V obče je reči, da so karote nežnega, a rahlejšega mesa od navadnega korenja in vredne, da jih po Sploh se dve vrsti korenja pridelujeta, a vsaka naših vrtih marljiveje prirejamo nego navadne sorte korenja. Obe vrsti, korenje in karota, zahtevata odprto lego in rahlo, dobro, posebno redilno zemljo, katero je najboljše leto, predno sejemo korenje, prav globoko prekopati in pognojiti. Ako ni zemlja zadosti rahla in če ob suhem vremenu rada dobiva skorjo, treba posejano sem rahlo s huho prstjo potrositi mastni peščeni zemlji raste debelejše, slajše in trpežneiše korenje nego v težki Sejati je seme prav redko in zato ga treba za sejanje s peskom ali suho prstjo pomešati. zemljo odprte lege sejemo korenje od spomladi do jeseni, renje konec, septembra ali začetek Ko oktobra posejano, ostane kot nežna rastlina po zimi zunaj, in moremo ga 4tedne prej nego spomladi posejano uživati. Tudi ga sejejo od decembra do konec februvarja na gnojne grede, ki pa ne smejo pretople biti. Posebno pa moramo tisto šele korenje, ga hočemo za zimsko kuho odločiti, prav čvrstega in avgusta meseca sejati, in kdor si želi okusnega. mora ga po zimi v zemlji pustiti. Le z listjem ga je treba nekoliko pokriti, da ga ne poškoduje mraz, posebno pa tudi zaradi tega, da ga lahko vsak čas iz zemlje jemljemo, tudi če je mrzlo. Korenje ki ostane v zemlji, vedno je okusnejši od onega, ki je v kleti shranjeno. Navadno se korenju metenica pred zimo poreže in potem v kleti ali v jame, navlašč zato napravljene na vrtu, shrani, da ga je lahko vsak čas rabiti. pa Korenje je dvoletna rastlina, katere korenina se prvo leto da porabiti in použiti. Za pridelek do- njavorumena karota. (Glej pod. 48.) Bolj majhna je in brega semena se jeseni najlepši koreni odbero ? v ki v prstzagrebejo in potem spomladi v odprte lege zemljo zimi, ako se pinji v mrzlih prostorih, sme biti smetana. posade > kjer po leti cveto in avgusta meseca dozore. oziroma mleko, do Seme je 2 leti kalivo. letnjem času pa za do stopinji gorkejše, ob vročem po- stopinji hladnejše. Drugače Korenje nežnejših vrtnih sort je za juho in razne in sploh se je držati treba toplote 15 stopinj. Ako 86 prikuhe; na debelo po njivah pridelovano je pa bolj pregorka smetana pinji, n, pr. 20 do 25 stopinj topla, za živinsko, posebno za svinjsko krmo, nego za člo kar se žalibog dostikrat zgodi, tedaj se maslena tolščoba veško jed. Kolikor so rastline mlajše, toliko nežnejši in zmehča in zmaže. Pinjenje traja neprimerno dolgo časa, prijetnejši je niih okus. Dobro je torej korenje o raznih surovega masla pa se malo dobi; maslo je belo, siru letnih dobah sejati, da ga imamo vsak polaganje. čas na raz- podobno, malo trpežno in menj okusno. Po zimi se zopet premrzla smetana pinji; maslena tolščoba postane trda in se drobi, tolščobne krogljice se nerade združujejo, in Vprašanja in odgovori. » Vprašanje 57. Mleko segreto puščamo navadno, da se skisa. Iz skisanega mleka narejamo potem surovo maslo. Kljub vsej previdnosti in natančnosti pa ne mo- remo narediti nikdar trdega masla, vedno je mehko in skoraj močniku podob Kaj je vzrok? Morda zelena j JspsSfe^ it.. \ \ • ■■ •ivvs s . v • t • i. ^ % \i t - r > ^ - ,3 Pod. 47. Pod. 48. Pod. 49. (M. Ž. v klaja? Ali krava, ki sem jo prignal s hribov. Kanalu na Primorskem.) Odgovor: Na izdelovanje surovega masla vpliva toplota smetane, katero pinjimo, in hitrost, s katero pinjo ali metilni stroj sučemu. Smetana ali mleko, de- jano v pinjo 5 naj ima 15 stopinj (C.) toplote. Le po pinjenje tudi neprimerno dolgo časa traja. Navadno ostane tudi precejšen del smetane nespin v mleku Omenjeno, za pinjenje potrebno toploto ima pa smetana redko kedaj, kadar pride iz mlečne shrambe. Treba je torej smetano toliko segreti, toda nikakor ne na peči! Ako se na peči smetana še tako pridno meša nekaj se je gotovo preveč pregreje in vsled tega se pokvari. To provzroča nekoliko zasirjenje mleka, in s> nasledek je ta, da pride sir v surovo maslo, kar dela i surovo maslo ne le neokusno, ampak tudi netrpežno. Smetano segrejemo primerno, ako stoji nekaj časa v primerno toplem prostoru. Ako jo je pa treba prav hitro zgreti, postavimo jo lahko v gorko vodo ali pa prilijemo toplega mleka; ako jo je pa treba shladiti postavimo jo lahko v mrzlo vodo ali pa koščekov čistega ledu. dodenemo Če i e torej za pinjenje pripravljena smetana pretopla ali premrzla, ni se treba shiadimo ali segrejemo. bati truda, da jo primerno poletnjem času treba je pinjo izplakniti z mrzlo, po zimi s toplo vodo, predno začnemo pinjiti. Predno denemo mleko ali smetano v pinjo 5 treba oboje dobro premešati. Paziti moramo na hitrost, s katero pinjimo, primerna hitrost ni le pri vsaki vrsti pinj drugačna, tudi pri isti vrsti je treba najprimernejšo hitrost po izkušnji določiti. Pregibanje v pinji mora biti toliko hitrejše, kolikor mrzlejša je pinjena tvarina. Najhitreje je treba pinjiti sladko mleko, nekaj počasneje sladko smetano, še po- časneje kislo smetano, najpočasneje pa Kislo mleko. Prehitro pregibanje v pinji dela narejeno surovo maslo mehko in slabo, zato se moramo tega ogibati. Kolikor bolj se pinjenje bliža h koncu, toliko bolj se mora s hitrostjo ponehavati, in sicer tako da je konečna hi trost ajveč za polo začet hitrosti velika opisovanji raznih pinj in načinov pinjenja bodemo iz- pregovorili tudi o hitrosti, s katero naj se pinj Za splošno vodilo naj velja, da se sme pinja največ do 7 5 napolniti. Ako v pinji preveč smetane ? ni pinjenje težavno, ampak smetana tudi se peni. Združenje tolščobnih krogljic se s tem ovira, toplota se povišuje, maslena tolščoba postaja mehka; konečno moramo vendar nekaj smetane odvzeti, ako hočemo maslo narediti Če natančno opazujemo čas, ki ga treba za pinjenje ? pa hitrost in toploto, ob kateri se najbolje do 215 bimo za vsak slučaj posebe pravila, katerih se je treba ki po eni strani hvalevredno podpirajo sadjarstvo redno natančno držati. > go tovo je tudi naloga, varovati one, ki si prizadevajo z Ce smo pri pravi toploti v začetku prehitro pi- žrtvami sadjarstvo dežele naše spraviti v bolji stan. zgodi se dostikrat, da vse pokvarimo : smetana se njili, speni. Ako povišamo toploto in počasi pinjimo, lahko naredimo v tacih slučajih surovo maslo, ki je vendar potem bolj slabo. Bolje je ako toplote ne povišamo ter počasneje neprenehoma pinjimo in sem ter tja s posnetim mlekom izplaknemo notranje stene pinje, katerih se drže pene od smetane. ob Gospodarske novice. Drago vino. Oskrbništvo graščine grofa Lanthierija na Slapu prodalo je nekaj ssega carskega vina ne- Vprašanje 58. Kako varstvo daje postava tistim, kemu Francozu po 120 gld. hektoliter. To vino je zmes jim zajci . ŽUJ>£ lada d v V.) glodajo in tako poškodujejo rulandca in rizling ter želne vinarske šole na Slap iz vinogradov prejšnj de Odgovor: Na to, po letošnji hudi zimi za vse naše Podružnica metliška je na občnem zboru dne sadjarje bol) odgovor: ali manj pomenljivo vprašanje naslednji m. ukrenila, da proslavi vladarsko štiridesetletnico Njegovega veličanstva presvetlega cesarja s tem, da 11 lovs postave z dne 7. marcija 1849 se nakupi potrebnih ameriških trt ter jih razdeli vsem glasi tako: rPosamezni posestniki zemljišč imajo pra vico do odškodovanja za škodo, prizadeto jim po div jačini in lovu; te pravice je iskati po obstoječih pred šestnajstim beloKranjskim občinam z namenom, ustanove svoje trtnice. da si Nekdanjim slušateljem kmetijske šole v tirossau-u pisih proti onim živim ali moralnim osebam, ki imajo TaJaik c- kr. kmetijske družbe na Dunaj po tem patentu pravico do lova u in Nadalje določuje v tej zadevi merodajni razpis objaviti, da bode shod bivših učencev ia septembra t nas prosi Dunaji na ministerstva notranjih zadev z dne 15. decembra 1852., št. 5681 : leta šole v Grossa učitelj ter se mislijo udeležiti tega uaj shoda 3V nekdanje kmetijske dotični gospodje, ki se z glasijo uže edaj pi v 10 , da uživalec lova ne sme preveč divjačine puščati poljedeljstvu v škodo, sicer se ima brez prizanašanja prisiliti, da jo primerno zmanjša: Adolfu Hochegger-ji, tajniku c. kr. kmetijske družbe na Dunaji. Iz Šent Vida nad Vipavo smo zvedeli, da dela 11 daj lastniku zemljišča pravico, da si sme tam ? svoje zemljišče ograditi ali z zakopi zavarovati 12. daje lastnika zemljišča pravico, s tega div- ambiguella.) O reči hočemo jačino, kakor koli, s strašili, z ognjem, z ljudmi in prihodnji številki škodljivca popisati in svetovati, psi odganjati, ne da bi lastnik lova smel zahtevati ga preganjati. Ob enem smo od ravno tam zvedeli povračila, ako se divjačina kaj poškoduje; trti neka gosenica strašno škodo. Kolikor moremo iz popisa te škodljivke posneti, je ta gosenica od gozdnega sukača ali kiseljaka (Sauerwurm, latinski conchylis atančneje pozvedeti ter a kako . da 17 jačini dežih so zasledili trtno uš v Šentvidskih vinogradih. Zanesli pa se glasi: „Posestnik zemljišča ima pravico so (vsaJ tako pravijo) vipavski delavci ki so delali prizadete po div- na spodnjem Štajerskem okolo Bizelja. Bog daj, da se do zamudnega povračila bodisi da se škode pripetila pri poljskih sa- vest ne uresniči ogradih ali sadnem drevji itd Konečno določujejo ministerski razpisi z dne 14 julija 1859., 128 in z dne 12. julija 1860 da razsojajo o opovračilu škode, prizadete čini, izključno politična oblastva. po št. 182 divja- Podufcne stvari. (ki Le ta posnetek iz postav, v tem slučaji veljavnih se obširno nahajajo n. pr. v zvezku Manzove Zemljepisni in narodopisni obrazi zbirke postav z leta 1861. na strani 215. do 231.) kažejo: 1.) da ima lastnik (tudi najemnik) zemljišča postavno pravico zahtevati popolno povračilo zadete po divjačini: Nabral Fr. Jaroslav. 81. škode pri 2.) da je to škodo povrniti dolžan tist, ki lov uživa, bodisi najemnik ali lastnik; 3.) da se ima tožba za povračilo škode vložiti pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu, kateremu pripada lovski okoliš. Spanjolske ovce. (Dalje.) Španjolska merinovka je sredno velika, drobne glave in vitkih nog. Gobček in noge so večinoma črne. Volno ima po črevelj dolgo, malo nakodrano in večinoma uma- zano Ce pa ovce umijejo, ali če jih pastir čuva i da se Gotovo je pravično, da onega > ki ne onesnažijo, tedaj je volna svitlobela. Pastir stoji na uživa lovsko samotnej skali, 8 katere more pregledati čredico Opira veselje, zadevajo tudi lovska bremena. GosposKam pa se ob palico, ali ob puško. Brzonogi psi obletavajo ovc« * glas lajajo ter poženo nazaj vsako, ki se je preveč Te črede ede po 112 nemških m dolgo pot kar oddaljila. Majoral jaha v spremstvu pastirjev polagoma traje do 40 dni, preden dospo v zimske staje. Ako drži sem in tje, zapove to, pograja ono, naposled krene li pot skozi obdelane kraje, tedaj morajo črede na tesnem kolibi, iz katere se gost dim vali. Tudi par sto ovac in brzo dirjati skozi, zato jih psi z glasnim lajanjem drv< j a J o proti kolibi, da jih bodo ostrigli. Ob striži prire- obskakujejo, ter tako od pašnje odvračajo kedar nih veselic. Kedar solnce zaide za gore in so dospo v neobdelane kraje, tedaj se bolj polagoma po črede doma, vsaka v svojej staji, tedaj zaplapola na mikajo naprej. Takih neobdelanih prostorov mno stotine ognjev po širnej planjavi, po toliko ognjev » po osobito v Novej Kastilij To kolikor je hatasov ali staj. Začne se veselo petje, glasni pusti in dolgočas smeh in dudlanje. Okoli ognjev sede ali stoje tuji mo- so zvečine slane stepe kakoršnih je malo v Evropi, Kakor daleč oko nese, ne ugleda niti drevesa niti grma kraj žaki s širokokrajnimi klobuki, v rujavih suknenih jopi- samo pojedine rujave in slane biline stoje v šopih raz-čih, v suknenih hlačah in gamašah, s širokimi, pisano tresene. Ovce sicer rade žro te slane biline. a ker dobe vezenimi usnjenimi pasovi. Dokaj postavnejši so od za- potem baje slabo mazanih m strganih pastirjev. Drzno se vedejo, črne oči skozi te pustinje. volno, zato pastirji tudi radi hite se jim svetijo, polti so želte, kazno toraj, da so večinoma cigani. Poslali so jih gospodarji, da jim ovce ostrižejo in Koncem oktobra ali pačetkom novembra dospo volno prebero. njimi je došla tudi gore, vina aa vriska in pleše v gluho noč druga Meh sodrga v rudečega gre okrog ognja, potegne vsak, in nobeden se ga ne brani, dobro komur je v roke prišel. Kedar začne črede na širne planote Estramadurske, kjer dobe tečne paše, in ostanejo čez zimo. Po letu tu ni paše za ovce, in to zato ne, ker ni dežja in solnce vse posmodi. Ali rosa rositi, tedaj še je konec noriji. Od plesa po zimi sedaj, druga Nobeden ne spoz teh pašnikov taki so. Po letu namreč vse vsahne. kakor pri in vpitja utrujeni, od pijače pa omamljeni, poležejo po nas po zimi vse otrp Jesensko deževje pa izvabi iz ta zeleno travo pastirskih kolibah in smrče do belega dne. Preden nastopi avgust ni več vgrizniti mladanskih pašnikih, treba nam toraj poiskati pastirjev na visokej planoti Soriaskej. Te planote so više od dovelj paše. i požene v posameznih pih in ne tako gosto kakor pri nas. Toraj ondi nimajo pih na spo- živih tratin, kakor jih imamo mi. Cvetice kmalu odcveto trava pa se obdrži čez zimo in tako imajo ovce unih. Jeseni, po zimi in spomladi besne tu viharji. Po Kakor hitro so črede le-sem dospele, koj jih pa- zimi pade mnogo snega, spomladi in jeseni se vlačijo stirji postavijo na stare pašnike. Stare kolibe si popra goste megle, in samo po letu je moči prebiti ljudem in čredam. Drevja tu ni, tudi ne more v viš zaradi viharjev, vijo, vihar, z vejami oblože in z rušinjami pokrijejo, nalive in sneg so take kolibe boljše kot Zoper šotori. o j je vpognejo in skrive. Samo razno grmovje se plazi Poleg kolib zgrade staje, v katere zaganjajo ovce po po tleh. irazne biline, ki gredo v slast ovcam. Todi noči. Čuvajo jih psi, ker se volkovi radi priklatijo pasejo Surokastilski veleposestniki. Koncem septembra njim. Tu povržejo ovce jagnjeta, in preden odženo mla- se začno poditi mrzle in vlažne megie, ki so zelo škod- diče na spomladanske pašnike, užgo jim gospodarjevo Ijive ovcam. Majoral tedaj zapove razkropljene čredice znamenje. Konec marca zbero črede, in kakor so bili zbrati, šotore razdreti in mulam naložiti. Potem se vsi došli, tako tudi odidejo. vkup odpravijo v tople kraje daljne Estramadurske. Na čelu prvej in glavnej čredi jase majoral, na čelu ostalim pastir z enim psom, zadaj pa se ru- (Dalje prihodnjič) eden čredam po jejo ostali pastirji z ovni, katere jim pomagajo brzdati močni in hudi psi. Od pamtiveka gonijo črede po teh potih. Ne plačujejo nič od njih nikjer. Vsak posestnik, mimo čegar polja črede ženo, mora pustiti ob obeh straneh pota 90 črevljev sveta,*) da morejo črede složno naprej. To je gotovo na kvar poljedelstvu, ker se toliko rodovitega sveta zavrže. Tudi imajo majorali še dandanes pravico, da smejo od vsakega gozdnega drevesa odsekati po eno vejo za stavbo in pletenje kolib pa staj, kakor tudi za Politične stvari. Govor državnega poslanca Šuklje-ja. (Konec.) profesorja Fr 7 Kar je desnica storila v opoziciji kot manjšina temu se ne more izogniti v svojem sedanjem položaji kurjavo. S takim obsekavanjem zelo poškodujejo drevje, vz^c temu> kar se je dogodilo, in ker španjolskej sploh primanjkuje lesa, toraj je tako Letošnja debata je pokazala, da je poslanec pl. ravnanje dvakrat nespametno, ako je res še v navadi. Plener s svojo trditvijo, da je ministerstvo strankarsko _ . ministerstvo desnice, jako zašel s prave poti. Lepe sanje, Tako stoji V nekej nemškej knjigi 1870. L v nekej slovan- katere Je imel P°slanec Steinwender o ministerstvu, ki skej knjigi 1868 1. pa stoji, da je dandanes to vse drugače. Kdo plava nad strankami in vodi njih osodo, so se že davno izpolnile, ministerstvo Taffejevo ni meso našega mesa in jaz mislim, da se mi ne bode ugovarjalo, da bi se ima prav? Več potov sem se uže prepričal, da je več verjeti slovanskim kot nemškim spisom. 217 vse frakcije desnice lepo zahvalile, ko bi morale k svojim prištevati naučnega ministra. (Veselost na desnici.) Jedna misel me še naudaja licejski knjižnici največji zaklad staroslovenskih rokopisov in slovstvenih je bogastvo z upanjem. Brez večine se ustavni državi vladati ne more, temveč samo z tem jeziku. Omenim del sploh v zbirko našega učenega rojaka mogoče vladati s slučajno več y zanesljiv« v Nemčij večino. Poslanec Steinwender ozre naj Kopitarja, vista, in da bi skriptor moral biti slavist," da bo zbirka in jasno je, da taka zbirka potrebuje sla in pogleda, koliko truda je stalo velikega bi že državnika ob Sp katerega zmatra za polboga, da knj je dobil zanesljivo trdno večino. Taka večina se pa ne more Dovolj jasne so bile besede, katere je v tem na razpolaganje učenjakom, kar je njen namen. Skriptor tega moral biti slavist, ker je sedanji Rena ob holandski meji adi odom Nemec (Čujte od (Čujte na desnici), ki je popolnom dobiti na onih klopeh, slovanskega jezika, torej tujec v slavistiki nezmozen ozn iz- ustil načelnik nemško-narodne zveze Tudi se dovolj jasen je ne sme prezreti, da ima skriptor vedno odmev, kateri so našle te besede v včerajšnjem z ele opraviti s slovenskimi učenci katerih jezik bi torej gijo naudihnenem govoru zbornice. Taka večina poslanca večine mogoča je Hebske trgovske le na klopeh sedanje moral znati. Akoravno je bilo več dovolj sposobnih pro silcev vendar je visoka naučna uprava dala to službo slo venščine nezmožnemu matematiku (Cujte! (Čujte in Jaz vendar malo predobro sodim o državniškej previdnosti gospoda ministerskega predsednika, da bi on ne mogel pozvati položaja in se ozi- eselost na desnici!) Tako sta v naši knjižnici name- ki ne moreta razumeti največjih ščena dva adnika mislil da zakladov naše knjižnice, kaj še znastve rati na njegove zahteve. Mislim, da letošnja debata ne bode brez sledu šla mimo njega, da bole vendar nehal s sedanjo sistemo, katera ga je že stala toliko Jaz nimam ničesa proti osebi novega skriptorja morda izvrsten mož in bo dobi predelati on je Jaz to opravljal svojo službo zato omenim, ker se je že dolgo pred ime pristašev (Prav es in Dobro poslednj desnici.), da bode v utrdil zaupanje, ki mineva tem zmislu novanjem čulo, kdo je izvoljeni, in sicer na priporočilo višjega državnega uradnika, ki se prišteva stranki leve zakličem ministerstvu: Discite justitiam moniti et non str visoke zbornice. (Čujte čujt na desnici.) temmere divos tem zmislu končavam in Vam priporočam prehod v specijalno debato. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. —Govorniku častitajo od vseh stranij.) parno Ker seje ta govorica pozneje uresničila, zopet skle- avi več velja priporočilo da visoki naučni upi Govor poslanca Kluna pristaša liberalne stranke, nego znanost in potrebe slovenskih učencev in slovenskega naroda. Enako antipatijo kaže naučna uprava proti slovenskemu narodu pri ljudskih šolah. Izvanredno je hitra in odločna z ukazi proti slovenskemu prebivalstvu a zelo počasna, kedar je treba zanj kaj storiti. v državnem zboru dne Vam dokazov: Nemški „schulverein maja 1888 Evo je pred nekimi (Dalje.) leti ustanovil v Ljubljani štirirazredno nemško deško ljudsko šolo za kater Gospod vojni minister Je sicer nekedaj s zado skrbela prostor voljstvom povdarjal v delegacijah, da ogerska vlada skrbi za to, ker je nemščina obligaten predmet v sre- nemščina marveč po- dnjih šolah. Pri nas smo mnogo dalje. Pri n ni le obligaten predmet na srednjih šolah, čuni predmet, in kot obligaten predmet že na četiri večrazrednih ljudskih šolah v višjih razredih a skem je še za to preskrblj Kranj da se nemščina poučuje kranjska hranilnica pre-tudi plačuje velike letne doneske. Gospod naučni minister je tej privatni šoli hitro dal pravico javnosti; a pri tem ni ostalo. Akoravno ta šola mnogo škoduje po ukazu vlade ustanovljeni mestni nemški deški šoli, ker jo učenci jako slabo obiskujejo, in akoravno je bilo gotovo, da bo še slabeje obiskovana ako dobi privatna šola nemškega „schulvereina" pravica javnosti, vendar je vlada naročila kranjskemu deželnemu kot neobligaten predmet tuli na več kakor dvorazred nicah, in zato dobe učitelji še posebne nagrade na desnici Nepostavno!) (Klici zastopu, da razširi mestno deško šolo razred. ustanovi drugi Ker pa je šolski poročevalec deželne vlade kranj- Če je torej visoka vojna uprava zadovoljna z Ogrsko skem deželnem zboru moral priznati, da tukaj ne za- potem ne more biti z nami nezadovoljna in se o nas pritoževati; in če prej ni manjkalo podčastnikov, ko je bilo malo šol, in so se večinoma še pri voja dostujejo potrebni postavni pogoji za razširjenje šole kranjski deželni zbor ni dovolil brezpotrebnih troškov naučni za drugi razred. Vendar je ekscelencij kih učili brati in pisati, tudi sedaj jih ne bo manjkalo minister nedavno ukazal, da se v prihodnjem letu mora ker je šola v vsakem večjem kraji, in ker se nemščina odPreti drugi razred (Čujte Čujte na desnici.) mnogo poučuje Da nam je visoka naučna uprava klonjena, razvidi se jasno tudi iz druzih slučajev. Nedavno je bilo izpraznjeno mesto skriptorja v ljubljanski Kranjski deželni zbor bo že vedel upreti se proti malo na- temu novemu nasilstvu naučne uprave in zagovarjati svojo budgetarno pratico. (Dobro! Dobro! na desnici.) Ako ekselencija na vsak način hoče imeti to šolo v 218 naj jo vzame v Laučno opravo, ako hoče visoka zbornica dovoliti te troške, ali naj jo plača iz svojega pavšala (Veselost na desnici.), ali pa naj se obrne do nemškega „Schulvereina", ki mu bo iz hvaležnosti tudi to šolo sprejel pod svoja varna krila. Visoka uaučna uprava ni tako odločna, ako mora kaj storiti za slovensko ljudstvo. (Prav res! na desnici.) Nerešene so ostale resolucije glede srednjih šol in tudi druge potrjene od visoke zbornice glede učiteljskih pripravnic, ki priporočajo vladi, naj se bolj ozira na slovenščino kot poučni jezik na onih šolah, ki vzgajajo učitelje in učiteljice za slovenske ljudske šole, akoravno je v teh resolucijah dovolj skrbljeoo za nemški jezik. (Dalje naslednjič.) Chlumecky konča svoj mogočni govor in res sta se oglasila dva pristaša iz gosposke zbornice s svojim dobroklicom. To da bogovi maščevanja ne mirujejo in takoj za njim oglasi se nemško-narodni profesor Richter s Kremsa ter je v pol ure trajajočem govoru nakvasil toliko praznih fraz in brezokusnih trivijalnih izrekov, da je strmela vsa zbornica o toliki brezokusnosti. Kakor je pred grof Revertera zavrnil one, ki so pred nekaj časam v delegacijah preveč štedili, tako je sedaj dr. Matuš zavrnil kvasenje Richterjevo in posebno frazo o tesnem združenji Avstrije z Nemško. Desnica je bila srečna, da je pristaš Chlumecky-jev sam njega tako lepo zavrnil in da je dr. Matuš tako prav označil stališče večine nasproti d< movini in sosedom. delegacij. Minuli četrtek dne 28. junija sklenile ste delegacije svoje letošnje delovanje. Razmere med evropejskimi veledržavami od miuule zime niso bistveno spremenile, tudi so mero dajni državniki ostali tisti, ki so odgovornost za veliko" politiko že več let pred in eli, pa vendar se je nada za se sicer ohranjenje miru nekoliko pomnožila, deloma zato, ker je zoper človeško naravo, dalj časa biti v enakem strahu, deloma pa tudi zato, ker se je število in pa odločnost volje onih držav, ki delujejo za ohranenje miru, pomnožilo. Vkljub vsemu temu imele ste delegaciji tudi letos privoltli velike svoto za izredne potrebščine. Koliko se je zahtevalo in po čemu, to so „Novice" sikje Naši dopisi. Iz Železnikov, 30. junija. (Raznoterosti). Kakor mar-smo se tudi po naših krajih dolgo željno ozirali po zemljo — okrepčivnem dežju; poslednjič pa dobili ga več, ko dovolj. Zlasti ta teden je nagajal pri košnji in spravljanji sena mnogim prav zelo in jim napravil dost škode. Nasproti pa je vendar kolikor toliko dobro služil onim. ki so do časa kosili, z tem, ker bodo otave tim hitreje pognale novi kal, ozelenele, ter dale up za dobro jesensko košnjo. Lastniki travnikov v tukajšni okolici se nadjajo, da bodo letos klajo prodajali po vi- soki ceni. Bodo spolnjeni njihovi upi prihodnjost. Prvi pridelek se namreč ni obnesel slabo, kakor se je bilo bati en čas, kazala bo tako če kaki sadež v prejšnjih številkah razložile že obširno, danes hočemo bo(jj s{ že ta ali oni, ob novini dobro obnese, mu na- Sora je zlasti zarad hudih spregovoriti nekoliko o vedenji strank pri letošnjem zasedanji. avstrijski delegaciji imela je večina vse pomenljive poročila v svojih rokah razun Bosenskega proračuna in pa računskega sklepa za leto 1886. vadno ne sledi dragina. nalivov zadnjih dni zelo narastla, odnesla mnogo lese nine, in se je bati, da bo naredila pri obrežjih mnogo škode Kakor beremo od drugod o nesreči po streli in Pri razpravah v budgetnem odseku so Chlumecky da kaže ta podnebni živelj letos nekako posebno sov in njegovi pristaši že nekoliko kazali svoje roge: vse 5 ražtvo do čivih bitij, tudi, žali! našej okolici z takim kar je skupna vlada zahtevala bilo jim je na videz prav nesrečam ni prizanešeno Uni teden smo bili zvedeli in po volji, pa prav tako so imeli zoper vse svoje iz Bohinjskega, da je ondi strele moč ubila necega pomislike, vse bilo jim je prav in vendar ne prav. Desnica tako ni igrala, ako je je bilo kaj po jasniti, zahtevali so poj ako so imeli kaj ugovora, hribih zopet enaka nesreča oglarja in potem zažgala nad njim kočo, v kateri se je slučajno nahajal. Ta teden pa se je pripetila v naših Pretekli ponedeljek (25. izrekli so ga brez ovinkov tako, da je vlada vedno dela pri čem je. vi- še v zadnji meritorni seji zdelo se je nepotr t. m.) popoldan ubila je namreč pri v hiši blizu cerkve žensko, ki je ondi stanovala mačo hčer in enega ribniškega rščetarja (eni pravijo Sv. Lenartu strela do- i pežljivemu ministerskemu kandidatu Chlumecki-ju pri- da sta bila dva) pa hudo omamila Ženske niso za merno, vsesti se na kljuso velike politike in se kazati mogli oživeti več pri drugih je rešilna pomoč pomagala i duševnega velikana izmed vse delegacije: Pri izrednem da so jih zopet zbrihtali in oteli smrti, kreditu 47.3 milijonov zahteva besedo in razlaga v lepo prihodnje vse tacih in sploh vseh nesreč Bog obvari V sostavljenem in dobro naučnem govoru svojo in svojih pristašev veliko domoljubje mnogih in tehtnih pomislikov in požrtovalnost vkljub zadnjem tukajšnemu poročilu dina v malih dneh pokončala nad lih metuljev) da je naša mla tisoč belinov (be naj bo danes dostavljeno, da je tudi 219 poznej še to pokončavanje nadaljevala, in je bilo v vsem tega merčesa nad 22 tisoč pokončanega. Otrokam se je delila za njihovi trud mala nagrada (za sto po^ No. Kranjski obeta se toliko slavnosti in toliko manjih in večjih činov dobrotljivosti v ta namen končanih metuljev po 1 kr.), odtod tolika vnema težko dostoj da je že prav kaj se hoče nič ni saj že stari pregovor prav da še smrt ne. zastonj častni izjavi domoljubj poročati o vsaki taki vedno dostojno Tudi mest db lju bljanski prišel je v svojem zadnjem zborovanji do svojih dokonečnih sklepov. V Tilllhlismi nra7nnvQlo en ljubljanske okolice, 30. junija Ljublj Dn 17. julija štiridesetletnica cesarjeva na trojnati način praznovala se bode . imeli bodemo učitelji tukajšnjega šolskega okraja v II. mestni deški šoli na ;;Cojzovem grabnu" v Ljubljani v šolah praznoval godu dne 4. oktobi se bode na dan cesarjevega zjutraj ob 9. uri svojo letošnjo učiteljsko konferencijo se sledečim dnevnim redom mestni zastop praznoval bode obletnico dne 1. Otvori se konferenca m pisnikarja. volita se dva za- d e c e m b sejo in re s slovesno sv. mašo in s slavnostno svitlj mesta 2. Gospod c okrajni šolski nadzornik poroča spomenike štiridesetletnice pa bode Ljublj vila s tem da o tem, kar je ob nadzorovanji šol tega okraj tem šolskim letom opazil. med 20 gld napi 12 sta tanov za uboge po 2 pa po 25 gld. vrh tega tudi pet usta nov za učence obrtne šole. bežni in Kako more šola v otrocih čute domovinske lju diti in poživljati ? estobo udanosti do presvitlega vladarj bu tem vprašanji bodo poročali: mosta napi Dalje otvori se letos za kolodvorski okraj Ljubljanski drugi šolski otročji vrt; mesto sedanjega mesarskega se na onem mestu zidan in železen gospoda učitelja Alojzij Pin in Jakob Marn ter gospo- most. ki dobi napis: Vspominslavnega401etneg dična učiteljica Ana Pour. vlad c es F Kako naj vpliva učitelj na obnašanje šolske mladine zvunaj šole, in kaj more od svoje strani v povzdigo prave moralične zavesti (moraličnega vedenja) šolski, nego tudi pri uže bolj odraščeni mla- mesto 1888 Josip postavilo konečno dobi tudi nova mestna o jasnica ime cesarjevo Ne dvomimo, da se bode s takim slavljenjem ce ne pr sarjeve desetletnice s ponosom strinjal vsak meščan dim doprinesti in doseči? tej temi poročevali bodo gospoda učitelja Ivan Baje in Evgen Miiller ter gospo- Kamniku napraviti vodovot spomin 401etnice sklenil je mestni zastop v dičina učiteljica Frančiška Wruss Sola na Slavini Določilo bode se, katere učne knjige in katera gg. Jos. Gor up in Kališ te Dediča pokojnega g. Kalistra berila bodo se v šolskem letu 1888./89., po šolah tega rojstni občini Kalistrovi okraj pr poduku rabile i r zgradita za SI a vin o, na lastne stroške šolsko Poročilo knjižničnega odbora o stanu in ačunih okrajne učiteljske knjižnice poročal bode g. knjižnični prvomestnik o slovenskih knjižicah, katere so med šolskim > poslopje. Gotovo zelo blagonosno naložen denar, zumnikoma slovenskema. Glasbena Matica priredi dne 8 julija v redutni slava dvorani veliki koncert zbora pri katerem razun in vojaške godbe sodeluj tom 1887./88. bile izdane in so v dalnje izobra- gospodje operni pevec tenorist velikega ževanje šolske mladine namenjene. Poročevalec fesorj temu je g iučitelj Govekar 7. Nasvet o tem katere nove knjige imajo se v Fisch Konec šol iz posebne prijaznosti Pogačnik in pro- rn S k a r 1 i c k v prihodnje za okrajno učiteljsko knjižnico omisliti nakupiti a gimnaziji ljubljanski sklene se letošno šolsko leto dne 14. julija. Sprejemanje v prvi razred prične se dne 15. julija, sprejemni izpiti pa se dežu) oki Posvetovalo bode se o premestitvi učiteljske knj (novem se 9. Volitev: udov knjižnižnega odbora; onih stalnega odbora. 10. Samostalni prosti nasveti, katei vrše dne 16. in dne 14.fjulija. Društvo 17. julija. Zrelostni izpiti prično se 55 svoj občni zbor. Društveno Narodni dom" imelo je dne 30. junija premoženje znaša nad zadnji čas do dne 10. julij morajo se pa 60,000 gld. stari odbor se je z vsklikom zopet izvolil. r tukajšnji podkovski šoli bile so 27 in 28. t konference i Kazpra očiti in vposlati gospodu predsedniku pretečenega meseca skušnje, predsedoval je izpraševalni komisiji vodja podkovske šole, izpraševalca pa bila sta in točki dnevnega eda se pismeno izdelati in po dovršenem nastopu pa predsedniku konference izročiti in oddati. Ven cel j no v. aio c. k. deželni živinozdravnik gosp. Wagner in učitel. Slegel. Prvi dan bili so izprašani kovači, kateri niso obiskali podkovske šole, bilo jih je šest. od teli prišli so Iz Ljubljane prvikrat, 3 pa so ponavljali skušajo. Štiri ko- dva vači zadostili se pri skušnji in dobili spričevala. navladuje letos pri vsili prilikah in izrekoma v deželi Cesarjeva štiridesetletnica pa nista bila zadostno izvežbana. od teb ponavljati skušnjo drugo leto 5 mora eden eden pa priti v šo!o> 220 ako se hoče še dalj pečati z podkovstvom Vsi bili zadnji volitvi, znal bi zmagati konservativec Knab, sedaj so Kranjci Dalmaciji. > eden izmed njih pa zvršuje kovaški obrt v že deželni poslanec nižeavstrijski, zelo spreten du hovnik Drugi dan bila je skušnja iz podkovstva in ogle Časniki pisarili, so, da se pričakuje sedaj povodom dovanja klavne živine in mesa za učence podkovske sprejetega davka na žganj za ki imajo za dognanje šole Bilo je devet učencev ? izšolali so 4 na lastne davka posebne zasluge vrsta odlikovanj cesarskih o stroške prej a so podpore od c. k. kmetijške družbe enem ministru trdilo se je, da bode povikšan v višji m kraniske, i pa dobil je podporo od deželnega odbora stan plemstva Goriškega. Vsi prestali so skušnjo m sicer 2 z prav mestnem zastopu dunajskem dognalo se je zadnji dobrimi, 6 z dobrimi 1 se zadostnim vspehom. Po na- čas, da zaklao za razširjenje mesta po katerem j 7 « • « « v mesto rodnosti bili so vsi Slovenci, 7 Krajncev, eden štajarski, vedno kazalo toliko hrepenenja ko zakladu brezštevilnih c len goriški Slovenec. milijonov zemljišč 20 milijonov. znaša samo milij vrednost njeg ovih pa približno tri milij toraj vsega skupaj Novičar iz domačih in tujih dežel. Žitna cena Dunaja. petek jutro, takoj po sklenjenih delegacijah vrnil se je cesar z Buda-Pešta na Dunaj, v v Ljubljani 23. junija 1888. soboto vrnil se je cesarjevič Rudolf po skončanem Hektoliter: pšeni domače 6 gold 95 k banaske ogledovanji vojakov v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, 7 gold. 32 kr turšice 5 gold 70 kr soršice 5 gold nazaj na Dunaj, na kolodvoru ter ga soproga njegova pričakovala 75 kr v • rzi potem poročal cesarj o Spehu ovsa 4 gold 5 gold kr. 30 kr ječmen 3 gold 10 kr ajde 5 gold 60 kr ovsa 2 gold svojega težavnega ogledavanja. Soboto večer odpeljal se 44 kr Krompir 2 gold 05 kr. 100 kilogramov je cesar v Išel se bodo mudil nekoliko tednov Po konečno rešeni kazensRi pravdi zgubi Schonere plemstvo in kar ga gotovo naj bolj peče, pravico po- V Kranji 25. junija. slanstva za 5 let. Med obravnavo o potrditvi prve sodbe naročenih je bilo zopet nekoliko kričačev, to da policija to pot ni čakala in ni razumela šale, temveč je raz- Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen ganjala shajajoče se trume in kdor ni hotel z lepo vbogati, moral je z grdo na policijo v luknjo. Volitev za državni zbor se bode takoj razpušala 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. m ako glasovi ostanejo v onih razmerah, kakor pri na i Ravno so nastopile,,Novice" drugo polletj svojega 46. tečaja zato se obračamo zopet do vsih onih naših naročniko pa se obračam so bili naročeni do dne 1. julija, s prosnj da naročilo kar pred ponovijo Posebno do sih onih r o dol j u b o v duhovnikov, učiteljev, zupano občinskih vetovalcev, katerim preobilna opravila ne dopuščajo sak dan po nekoliko ur prečitavati cas nike da vstopijo v vrsto naročnikov Novic", ker v Novicah" najdejo vse pomenljive politične novice z mnogim pudučnim in kratkočasnim berilom, ter pri berilu tega lista zamudijo par ur na teden Novice" stanejo po pošti prejemane za celo leto gid kr za pol leta gid 10 kr za četrt leta gld 10 kr v tiskarni • i 40 • 1 za • * 70 za ^ j 90 Udje c kr kmetijske družbe dobivajo Novice" na leto za en gold. ceneje 9 ako ne preje- majo Kmetovalca Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr Naročnina naj tiskarne v Ljubljani. se po • v • najcenejši poti poštnih na leto več nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo >> Novic". Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba J. Blaznikovi nasledniki