AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 146 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 23, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Parlament odobrava nastop Chamberlaina London, 22. junija. Angleški parlament je včeraj z veliko večino odobril poslovanje angleškega ministerskega predsednika, ko je odglasoval z 278 glasovi proti 148, da ima Chamberlain prav, ko indirektno podpira španske nacionaliste in zahteva, da pride čimprej do miru na Španskem. Laboriti v angleškem parlament u so očitali minister-skemu predsedniku, da je v zvezi z onimi, ki uničujejo angleške parnike, toda Chamberlain je odgovoril, da je vojna — vojna, in da pričakuje, da bo še več angleških parnikov bombardiranih, ako angleški parniki ne bodo upoštevali nevarnosti, v katero zahajajo. Chamberlain je tdkom govora v parlamentu zahteval, da se čimprej odstranijo vsi tujezemci iz Španije, ki se borijo na eni ali drugi strani. Lo-jalisti kot Nacionalisti imajo tu-jezmce na svoji strani. Najmanj 20,000 Rusov, nadalje 5,000 zamorcev in nadaljnih 15,000 pripadnikov drugih narodnosti se bori na strani lojalistov, dočim imajo nacionalisti do 50,000 Italijanov, Nemcev in Amerikan-cev na svoji strani. Anglija zahteva, da morajo vsi tujezemci oditi iz Španije. -o- Smrtna kosa V torek večer je preminul v bolnišnici Martin Radovanič, star 61 let, stanujoč na 1009 E. 146th St. Doma je bil iz Žumbe-raka na Hrvatskem in je prišel v Ameriko leta 1899. Bil je eden ustanovnikov fare sv. Pavla na 40. cesti. Ranjki zapušča tu soprogo Evo, rojeno Delisimuno-vich, sina Martina, hčeri Terezijo, poročen Šareč, in Ano, in brata Viktorja. Pokojni je bil član društva sv. Nikole, št. 22 HBZ. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda na 15245 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla in na Calvary pokopališče pod vodstvom August F, Svetek. Naj bo ranjke-mu mirna ameriška zemlja! iGlede mestnih uslužbencev Mr. C. L. Young, ki je načelnik delavskega odseka mestne zbornice v Clevelandu, nam sporoča, da se vrši nocoj večer ob 7. uri v sobi št. 217 City Hall zborovanje, pri katerem se bo razpravljalo glede petdnevnega delovnika v tednu za mestne uslužbence. Obenem bo delavski odsek mestne zbornice razpravljal o položaju brezposelnosti v Clevelandu. Kogar stvar zanima, je dobrodošel na tej seji. "Stragglers" Baseball krožek poznanega društva Strugglers of SNPJ se n'amerava podati v nedeljo 26. junija v Moon Run, Pa. Igrali bodo v tekmi z igralci SNPJ v državi Penns'ylvaniji v Ports-man Grove v Moon Runu. "Struglerji" so poznani kot eni najboljših baseball amaternih igralcev v Clevelandu. Dosedaj so bili poraženi samo enkrat in sicer od Mayflower Cafe krožka, ko so zgubili 7 :6. Kako se bodo spogledali s Pennsylvan-Čanimi bomo pa že poročali. Vetirana postava Predsednik Roosevelt je včeraj vetiral postavo, sprejeto od kongresa in ki bi,zvišala pokojnino španskim in drugim veteranom od $30.00 na $40.00 na mesec. To bi veljalo Zed. države $62,000,000 na leto. Rusija vprašuje Poljsko za vojaško pomoč Čehoslovaški v slučaju Hitlerjevega napada Praga, 22. junija. Sovjetska Rusija je včeraj vprašala pri vladi poljske republike, da pride slednja na pomoč čehoslovaški za slučaj, da je čehoslovaška republika napadena od Nemčije. Rusija bi najraje videla, da pride do velike prijateljske zveze med Francijo, Poljsko in Rusijo. To bi bil najboljši odpor proti Hitlerju, ki bi moral v tem slučaju mirovati. Dosedaj poljski diplomati niso nič kaj pri voli i sodelovati za zvezo s Čehi. Dasi so eni kot drugi Slovani, pa Poljaki niso prijatelji Čehov in bi se raje zvezali z Nemci kot s Čehoslovaki. Obenem Rusija tudi čuti, da jo je doslej enako Anglija kot Francija prezirala pri vseh nastopih omenjenih vlad v Pragi in Berlinu, dasi Rusija čuti, da bi morala tudi ona imeti zraven besedo. Iz Berlina so poslali te dni ostro protestno noto Čehoslovaški, ker je neki češki zrakoplovec plul nad Nemčijo, toda v Egeru so včeraj Čehi prijeli nekega nemškega vojaškega zrakoplov-ca. V Egeru ima Čehoslovaška važne trdnjave. Demokratski kandidat za governerja, Sawyer, napada governerja Daveya radi relifne krize Cleveland. — V torek večer je imel Charles Sawyer, demokratski kandidat za governerja, shod v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., tekom katerega je silovito udrihal po sedanjem demokratskem govterner-. ju Martinu Daveyu. V prvi vrsti je ^awyer napadel governerja Daveya radi nezanesljivosti in brezbrižnosti glede relifa. Relifno vprašanje, je dejal Sawyer, še sedaj ni rešeno. Zakaj ? Dočim ljudje stradajo država Ohio nima vod ite-Ija, ki bi pokazal pot' k napredku. M "Ko bom jaz izvoljen za governerja države Ohio," je dejal Sawyer, "in bo meni predložen problem, ki je tako silne važnosti kot je relifni problem, tedaj bom ostal na delu v Columbusu in se ne bom vozil po državi Ohio ter psoval svoje nasprotnike. "Moj nasprotnik, governer Davey, trdi, da mora skrbeti za red in postavo v državi. Res je tako. Toda governer, kateremu je poverjena naloga, da skrbi za red in postavo, mora tudi skrbeti, da ljudje tudi spoštujejo postavo. "In kako naj ljudje spoštuje- jo postavo, ko je governer Davey izpustil iz zaporov bankirja Painterja, ki je bil radi sleparije obsojen v 30 let zapora, pa je preživel v ječi komaj 30 dni in ga je governer že izpustil iz ječe?" Sawyer se je norčeval radi trditev governerja Daveya, da je v zvezi z John Lewisom, načelnikom C. I. O. "Jaz Lewisa niti ne poznam, nisem nikdar govoril z njim in tudi ne pričakujem, da bi kdaj postala prijatelja," je dejal Sawyer......... "Governer Davey trdi, da imam podporo od komunistov," je nadaljeval Sawyer. "Davey ne ve, kaj govori. Ako mene podpirajo komunisti, katerih je le peščica v državi Ohio, tedaj podpirajo Daveya anarhisti. "Ko bom jaz governer se ne bo sililo državnih uslužbencev, da prispevajo od svoje malenkostne plače v governerjevo kampanjsko blagajno. Sleherni državni uslužbenec bo svobodno lahko izrazil svoje mnenje in mu ne bo treba nikamor prispevati." Sawyer je govoril v S. N. Domu v skoro nabito polni dvorani. Shoda se je zlasti udeležila slovenska mladina. "Združeni Slovenci" Samostojno društvo "Združeni Slovenci na Jutrovem" prosi članstvo, da se v največjem številu udeleži prihodnje seje v četrtek 23. junija ob 7 :30 zvečer, v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Novi člani se sprejemajo brez zdravniškega pregleda, Mesečni asesment je samo 25 centov. Društvo kljub slabim časom dobro napreduje in ima lepo vsoto v blagajni. Društvo prijazno vabi rojake za pristop. — Jos. Simčič. Cvetličarji Včeraj je bila podpisana pogodba med clevelandskimi cvetličarji in njih uslužbenci. Pogodba pravi, da morajo dobiti neizučeni pomočniki v cvetličarnah najmanj $15.00 plače na teden, izučeni pa najmanj $20.00 na teden. Vsi pomočniki v cvetličarnah morajo dobiti najmanj pol dneva prostega vsak teden. Radi tega bodo cvetličarne v Clevelandu zapirale ob sredah ob 1. uri popoldne skozi vse leto. Zadušnica V petek 24. junija se bo v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj brala peta sv. maša za pokojnim Albertom Golobič ob priliki 30-dnevnice smrti. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. Odslovljeni uslužbenci župan Burton se je izjavil, da bo moralo mesto Cleveland odsloviti do 1,000 uslužbencev, ako država Ohio ne bo preskrbela sredstev za relif. Dolžnost mesta je skrbeti za brezposelne, toda če ni denarja, je mesto brez moči, da stori svojo dolžnost. Trpeti bodo morali drugi mestni uslužbenci. Jutri bo županu predložen proračun za drugo polovico leta 1938, nakar bo Burton odločil v koliko naj se zniža mestna postrežba ljudem, da se dobi denar za relifarje. 18. leto Te dni je poteklo 17 let, odkar je bil imenovan Most Rev. Joseph Schrembs za škofa v Clevelandu in je začel torej 18. leto svojega uspešnega dela v škofiji. Škof Schrembs je prišel v Cleveland iz Toledo, kjer je bil tedaj pravkar ustanovljena škofa in je bil Most Rev. Schrembs njen prvi škof. Glede relifa Državna postavodaja je dovolila Clevelandu $375,000 za relif. Nadalje ima mesto pravico izposoditi si $449,000 na note na prodajni davek, katerega pričakuje prihodnje leto. Vprašanje je le, če bodo banke hotele posoditi mestu omenjeno svoto. Zahteve K. K. K. Washington, 22. junija. Zvezna vlada te dni pregleduje poročilo, ki ga je podalo vodstvo Ku Klux Klana iz države Ohio 4 Washi?igton glede relifa, in tujezemcev. Poročilo Ku Klux Klana se glasi, da se nahaja danes v Zedinjenih državah 3,500,-000 tuj ez emcev neposta-vnim potom. Kluksarji zahtevajo, da se te tujezem.ee nemudoma deportira iz dežele, nakar s-.e bo lahko relif plačeval ameriškim državljanom. Nadalje trdijo Kluksarji, da dela danes nekako 6,000,000 tujezemcev v Zedinjenih držav, dočim ameriški državljani nimajo dela. Nadaljnih 1,500,000 jih je na relif u, dočim je 9,-000,000 ameriških državlja- ' nov brez dela. Kluksarji zahtevajo, da se relif tujezem-cem ustavi, da zgubijo delo vsi oni, ki niso državljani in da se enaka dela prisodijo ameriškim državljanom in — konec bo krize. Vlada se seveda} ne bo ozirala na zahteve Kluksarjev, pač pa bo šla svojo pot naprej. Senator govori Včeraj nas je obiskal v uredništvu državni senator Mr. Wm. M. Boyd-Boič, ki mam je povedal mnogo zanimivega glede relif nega položaja v državi Ohio, zlasti pa v Clevelandu. Poudarjal je, da vzrok, da državna postavodaja ni pri volji podeliti Clevelandu večje svote za relif, je slabo mestno gospodarstvo. Povedal nam. je, da je imel n. pr. bivši župan Ray T. Miller sedem milijonov dolarjev na leto manj na razpolago, pa je shajal s tem denarjem, dočim so Clevelandča-ni že dvakrat glasovali v zadnjih dveh letih nove milijone sedanii mestni vladi, ki še vedno pravi, da ne more izhajati. Ni čuda, je dejal senator Boyd, da mestu primanjkuje denarja, kajti plače bogato plačanim uradnikom so bile zvišane, mesto ima nepotrebne stroške z upravo, in to je vzrok, da primanjkuje denarja za relif. Državna postavodaja mora gledati za vso državo Ohio, ne samo za Cleveland. Mesto Cincinnati na primer, ki šteje 450,000 prebivalcev, nima nobenega relifnega problema, ker ima zmožno mestno vlado, ki skrbi za brezposelne. 66 okrajev v državi Ohio sploh ne pozna relifa, le Cleveland radi nezmožnosti in zapravljivosti mestne vlade kriči po relifu. Na podoben način je govoril senator Boyd tudi na shodu demokratskega kandidata za governerja Saw-yerja pretekli torek zvečer v S. N. Domu. Izletniki pozdravljajo Mr. in Mrs. Anton Eisenhardt iz Loraina pošiljata vsem prijateljem in znancem iskrene pozdrave s suhe zemlje, katero so zagledali v pondeljek 13. junija pri najboljšem zdravju. Vožnja na parniku je trajala pet dr>i. Hvala za pozdrave in mnogo zabave vama želimo po Meni-šiji in na Rakeku. Večja cena delnic Odkar je kongres prenehal zborovati se je denarni trg v New Yorku in v drugih finančnih središčih zelo izboljšal. Cene delnicam so narastle nekako od 1 do 10 točk. Tudi jeklarska; industrija naznanja, da se časi zboljšujejo. Katoličani zavračajo "prijateljsko roko" komunistov. Komunizem je proti naravi New York, 22. junija. Odlična katoli'ška skupina laikov v Ameriki, The National Catholic Alumni Federation, je včeraj odločno odklonila "prijateljsko roko," katero so katoličanom ponudili komunisti. "če bi Earl Browder, tajnik komunistične stranke, korakal po Brcadwayu in bi imel okoli sebe samo prazen' sod, tedaj ne bi mogel biti tako smešen, kot je postal smešen, ko je katoličane skušal vabiti v svoj tabor." "Upamo, da ta izjava zadostuje, da ljudje zvedo, kaj mislijo lojalni katoličani o komunizmu," se je izjavil predsednik National Catholic Alumni Federation. "že leta 1846 je sloviti papež Pij IX izjavil, da je komunizem sramotna doktrina, ki je absolutno nasprotna vsaki naravni postavi. In kjerkoli se pojavi, tam komunizem absolutno uniči vse pravice, lastnino in premoženje vseh oseb, razven onih, ki so na krmilu komunistične vlade. "Leta 1873 je papež Leo XIII nazval komuniste kot ono skupino ljudi, ki javno in tajno, pod različnimi imeni, anarhisti, socialisti ali nihilisti, zborujejo, da uničijo vero, Boga in končno vso človeško družbo. "Leta 1891 je isti papež ponovno napadel komuniste, katere je javno obsodil kot hujskače k uporu. Sedanji papež, Pij XI je v svoji encikliki leta 1937 nazval komuniste kot moderne morilce, ki grozijo povsod, dočim so kot jagnjeta, kjer ne čutijo meči. "Svet se je od nekdaj ogibal hinavcev in ljudi, ki so zatajili Boga," končuje predsednik National Catholic Alumni Federation, "in komunisti se norčujejo sami iz sebe, ko nudijo katoličanom "roko sprave." Nemčija zanikuje, da bi imela svoje vohune v Ameriki. Nemčija je prijateljica Amerike Berlin, 22. junija. Uradni nemški viri so včeraj uradno zanikali, da bi imela Nemčija kot država svoje vohune v Ameriki, rekoč, da je Nemčija preiskrena prijateljica Amerike, da bi vohunila proti Ameriki. Ta izjava nemške vlade je prišla kmalu potem, ko je zvezna velika porota v New Yorku obtožila 18 Nemcev, med njimi dva višja uradnika nemške armade, da so v Ameriki vohunili v prid Nemčije. Zastopnik nemškega vojnega ministra se je izjavil, da Nemčija nikdar ni. pošiljala kakega vohuna v Ameriko in kdorkoli je vohunil v Ameriki je delal to na lastno odgovornost brez vednosti nemške vlade. Pogreb Mrs. Roje -o- Pogreb pokojne Johane Roje, rojene Vidmar, se vrši v soboto ob 11. uri v cerkev sv. Vida. Zadušnica se bo brala za njo v pondeljek ob 8. uri. Pokojna je bila doma iz Beričeve vasi, fara Dol pri Ljubljani. Stara je bila 53 let. Bolehala je nad dve leti. V Ameriki je preživela 33 let. V domovini zapušča mater staro 85 let in tri brate: John, Leopold in Stanislav, tukaj pa tri hčere: Jennie, Viktorijo, poročeno Svete in Elo. Zapušča tudi brata Antona Vidmarja in sestro Angelo Jaklič. Bila je članica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Carniola Hive, T. M„ društva sv. Ane št. 4 SDZ in članica podružnice št. 25 S. ž. Z. Njen mož Louis je preminul leta 1936. Dom družine se nahaja na 1269 Norwood Rd. Truplo ostane do pogreba v kapeli A. Grdina in Sinovi. Naše iskreno sožalje preostali družini. Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja! Burton petdesetletnik Clevelandski župan Harold Burton je včeraj praznoval 50-letnico svojega rojstva. Ob tej priliki je poletel s svojo soprogo potom zrakoplova v San Francisco, kjer je imel slavnostni govor na konvenciji Rotary klubov. Burton se vrne v Cleveland z zrakoplovom danes dopoldne. Smrtna kosa Sinoči je preminula Elizabeth Polomsky, 447 E. 157th St. Bila je dobro pznana med Slovenci kot trgovka. Tu zapušča soproga Johna1 in dva sina. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda na 14802 Lake Shore Blvd., v soboto Zjutraj pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjki rahla ameriška zemlja! Bingo v Euclidu župan mesta Euclid Kenneth Sims je odredil, da se v bodoče ne smejo več igrati bingo igre v Euclidu. Neka vojaška organizacija, ki je imela proslavo, je med drugim odredila, tudi bingo igro. Toda ko direktor javne varnosti McMaster je obiskal poveljnika organizacije in mu rekel, da ne smejo igrati bingo, se je poveljnik pritožil, češ, zakaj pa razne cerkvene občine lahko prirejajo bingo igre. To je dalo povod županu Simsu, da je prepovedal vse bingo igre. Smrtna kosa V sredo popoldne je nagloma preminul Joseph Matejčik, star 79 let, 1080 E. 67th St. Tu zapušča sina Andreja in hčer Heleno. Doma je bil iz Rakovca, kjer zapušča več sorodnikov. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v petek popoldne ob 1:30 na Woodland pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi ranjkemU ohranjen blag spomin! Poroka V soboto se poroči v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9. uri zjutraj Mr. John Spiler, 3in Josipa in Ane Spiler, 15712 Saranac Rd., in Miss Cecilija Gruden iz Hale Ave. Mladem uparu želimo prav obilo uspeha in sreče v življenju. Schmeling in Louis 90,000 ljudi je plačalo sinoči od $5.00 do $25.00, da so gledali rokoborbo med zamorcem Loui-som in Nemcem Schmelingom, ki je trajala dve minuti. Schmeling je bil poražen, zamorec Louis je bogatejši za $400,000 in — that's all! * Francoska vlada je dala postaviti v Verdunu spomenik onim Židom, ki so padli v svetovni vojni. "Dan lepote in ognja" bo dne 29. junija Dvanajst narodnostnih skupin nastopi dne 29. junija v cleve-landskem stadionu, ko bo Cleveland praznoval "Fraternal Day." Nad 500 kostumiranih plesalk v narodnih nošah se bo lahko videlo tekom festivala zvečer v stadionu. 500 plesalk pride v paradi na prostore stadiona, nakar začne vsaka narodnost s svojim izrazitim plesom, kot so se vršili dolga stoletja v domačih vasicah ,ob priliki praznikov, porok in botrinj. Škoti nastopijo s svojim "Bonny Dundee," Madžari bodo proizvajali čardaš s cigansko godbo, Avstrijci in Nemci bodo plesali "Schuplattler" in igra kmečka godba, Poljaki se bodo postavili s svojo varšavlan-ko, Italijani s tarantello. Obenem nastopijo tudi Hrvati, Čehi, Slovenci, Litvinci, Romunci, Slovaki in Ukrajinci. Ona narodnostna skupina, ki bo nastopila v najboljših uniformah, dobi nagrado. Pred nastopom narodnostnih skupin se vrši ogromna parada, o kateri se pričakuje, da se je bo udeležilo do malega 100,000 ljudi. Po. paradi je nastop skupin, . nakar pride na vrsto umetalni ogenj. Novi bulevard Mestna vlada naznanja, da bo novi bulevard med 9. cesto in Gordon parkom slovesno otvor- * jen v petek 1. julija ob 11. uri dopoldne. Bulevard je bil zgrajen s pomočjo WPA delavcev in je veljal zvezno vlado $6,000,-000. Bulevard je bil že letos fe-burarja meseca gotov do 55. ceste, in sedaj je gotov že do 72. ceste, kjer se bo spojil z Lake Shore bulevardom. Pozneje enkrat nameravajo novi bulevard podaljšati vse do E. 140. ceste skozi Bratenahl. Poslušajte Roosevelta Jutri večer bo govoril predsednik Roseveltu vsemu ameriškemu narodu, kateremu bo razjasnil današnji položaj. Govoril bo o uspehih v kongresu in o splošnem gospodarskem stališču. V Clevelandu bodo tri radio postaje oddajale njegov govor in sicer WTAM, WHK in WGAR. Roosevelt govori ob 9:30 zvečer v petek. Zadušnica Sveta maša zadušnica se bo brala za pokojnim Matevžem Zakrajškom, 6422 Spilker Ave., v cerkvi sv. Vida v petek ob 5:30 zjutraj. Prijatelji pokojnega so prijazno vabljeni k sv. maši. Računi za plin V našem uradu lahko vsak čas plačate vse račune za plin, vodo, elektriko in telefon. Zadušnica V nedeljo se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 11:30 sv. maša za pokojnim Anthony Levstik. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Pokojna Marija Ozimek Pokojna Marija Ozimek zapušča tudi sestro Ano Zupančič, dobro poznano v Maple Heights in štiri brate v stari domovini. Mrs. Agnes Zalokar Društvo Ilirija, št. 56 SDZ, je izvolilo za delegatinjo prihodnje konvencije S. D. Zveze Mrs. Agnes Zalokar, ki deluje že od začetka Zveze za napredek članstva. Njena namestnica je Mrs. Frances Selan. Okradene ženske Tekom preteklega tedna in tekom tega tedna je bilo 57 žensk okradenih na ulicah. Tatovi so večinoma mladi fantiči. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 23, 1938 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 9117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __________________Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto (7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 146, Thurs., June 23, 1938 Pravila Slovenske Dobrodelne Zveze. V točki 222 čitamo: Noben član, ki ni zavarovan vsaj za $1,000.00 posmrtnine ne more biti zavarovan za dva dolarja dnevne bolniške podpore . . . Kako to vendar, zakaj, bi odbijali člane? So fantje in dekleta, možje in žene, ki nimajo nikogar odvisnih, nimajo sorodnikov, katerim bi zapustili tisočak ali več, in torej zavarovalnina v svoti $500.00 za nje popolnoma zadostuje, da je dovolj za pogreb in za morebitno plačilo nastalih dolgov v življenju. Toda ti pa lahko zbolijo, se ponesrečijo, in tedaj bi po trebovali podporo, toda ta jim ni dovoljena, četudi bi plačevali radi za njo. Točka na noben način ni praktična. Zakaj siliti člane, ki nimajo sorodnikov, da morajo biti zavarovani za $1,000 posmrtnine, ako želijo dobivati dva dolarja na dan bolniške podpore? Točka naj se spremeni tako, da se čita "za vsaj $500.00 posmrtnine, namesto $1,000. Točka 225, ki govori o svotah, ki jih plačuje Slovenska Dobrodelna Zveza za razne operacije, je bolj zadeva zdravnikov kot članov, namreč visokost svote. Oni približno ve do, koliko take operacije veljajo. Je pa tudi res, da operacija vedno več velja kot pa dobi plačano. Nam se zdijo sedanje svote primerne, toda zdravniki in konvencija imajo tozadevno seveda zadnjo besedo. Točka št. 228 glede porodne podpore je dobra, le zadnji odstavek ne, ki pravi da če se ne otroka ne vpiše v Slovensko Dobrodelno Zvezo predno postane dve leti star, potem porodna podpora zapade v prid Zveze. Točka je dobra, kar se tiče naraščaja pri Zvezi, če je pa tudi pravična ne vemo Slišali smo že o več slučajih, ko je mati pustila Zvezo, ker j je bila odteg.njena porodna podpora. Dobro je, če se tudi o tem razmišlja. Točka 227 govori o upravnem skladu Zveze. Točka pravi, da sklad setoji samo iz asesmentov, ki so za to določeni. Točka izrecno prepoveduje rabiti zavarovalninske asesmente v to svrho. Ako torej v upravnem skladu ni dovolj denarja, tedaj se mora razpisati izredni asesment, ne pa uporabiti posmrtninski ali bolniški zavarovalninski asesment v to svrho, kot se je to pripetilo. Ako imamo že točko, sprejeto od konvencije v pravilih, se moramo točke tudi držati vsi, člani, društva in glavni odbor. Točka 228 govori o suspendaciji in razpustu društev v podtočki f se piše, da je društvo suspendirano, ako objav lja in razširja dopise ali tiskovine glede uprave Zveze, v ka terih se nahaja neupravičena kritika uradnikov. Mnenje točke je dobro, samo vprašanje nastane, kdaj je kritika upravičena in kdaj neupravičena. Kdo o tem razsoja? Najbrž glavni odbor, in ta bo seveda prav rad spoznal dopis za ne upravičeno kritiko, ako bo kaj' napisano proti temu ali one mu, dasi je imel pisec najboljše namene. Po sedanjih pravi lih je torej glavni odbor tožitelj in sodnik, kar je pa ne-ame riško, ne-demokratično. Zadnja dval meseca lanskega leta in tekom prvih leto šnjih mesecev je bilo precej ropota glede tega. Oglasila se je nadpolovična večina društev Zveze, katerim niso bile po volji gotove odredbe glavnega odbora, česar se bodo člani seveda dobro spominjali. Ako bi se podtočka "f" točke 228 konsekventno izvajala od strani glavnega odbora, tedaj bi moralo biti suspendiranih nad polovico društev Zveze. Toda glavni odbor je vsaj v tem oziru nastopil taktično in sklenil, da počaka konvencije, ki naj zadevo reši. In rešiti jo bo treba. Temu zadevno je jako absolutistična točka št. 231. Točka pravi: V slučaju suspendacije oziroma razpusta društva vsled drugih vzrokov in ne radi neplačanega asesmen-ta, zamore tako društvo biti nazaj sprejeto le od glavnega odbora in sicer pod pogoji, kakor jih predpiše glavni odbor. Da more le glavni odbor zopet sprejeti: društvo se samo po sebi razume, toda da ima glavni odbor tudi pravico predpisati pogoje, je pa nekoliko preveč. Glavni odbor lahko predpiše pogoje, ki so pretežki, včasih nemogoči, in če jih društvo neče ali ne more izpolniti, tedaj ne more nazaj v Zvezo. Po našem mnenju bi se določba, ki pravi: "in sicer pod takimi pogoji, kakoršnje predpiše glavni odbor," lahko popolnoma opustila. (Dalje prihodnji četrtek.)' Za konvencijo SDZ Kaj pravile! Ali se še spominjate, kako je znal gospodariti bivši cleveland-ski župan Miller? Gledal je na to, da je gospodaril a denarjem, ki ga je imel na razpolago. Zato je sekal plače na levo in desno, da ni mesto lezlo v dolgove. Zato bi mu bili morali peti slavo. Pa kaj se je zgodilo? Vrgli smo ga ven in izvolili take župane, ki. so vprašali za nove davke in jih tudi dobili in ki so zviševali plače koritarjem. O ja, ti so pa dobri župani in kar ponovno smo jih izvolili. Prav šilca se nam, da nas tepe šiba. * * * Govorili smo z državnim senatorjem naše države oni dan in ga vprašali glede relifia v Clevelandu. Senator je rekel, da posta-Columbusu ne morejo razumeti, kako da je v Cleve- Kakor za druge, tako imamo za prihodnjo konvencijo predpriprave. Spreminjajoči časi, razvoj naše mladine, položaj in borba za obstanek nas starejših, kličejo po novih odred-aah. Nič ni stalnega, čim bolj rastemo v zrelo dobo, tem bolj opažamo pomote ter pogreške. Največkrat smo prepočasni. Praktične in hitre odredbe bi sile včasih koristne, pa jih je težko izvesti. Tako včasih izgubljamo zlat čas naše prehodne dobe. Ravno sedaj smo v tako va.:-ni dobi, da človek kar strmi, ko gleda izgubljene prilike časa, ki se ne vrnejo več. Ker sem po naključju poldrugo leto v gl. uradu, sem tudi jaz dozdaj dosegel primerno dobro globino v poslovanju Urad sam mi sicer ne naklada direktnih poslov, saj le na-domestujem v slučaju odsotnosti uradnika. Zato mi je bila prilika tem ložja, da sem sodeloval po principih organi zacije. Različna priporočila so že nekoliko izčrpala svoj namen. Imamo pa še stvari, ki bodo postavile različna vprašanja v pravo luč. Na primer, zavezati gl. odboru roke pri gotovih stvareh, je v veliko škodo organizaciji. Ta odred zadnje konvencije je porinil poslovanje v tak položaj kakor pri vozu coklja v klanec. Tu imam v mislih investicijo denarja. Insurance department v Columbusu ima sam v tem oziru sestavljen takozvani "chart," ki priporoča varne banke in vrednostne papirje itd. Od konvencije je torej odvisno, da izvoli zanesljiv gl. odbor, ki idealno posluje za koristi Zveze. Po izreku: volk sit in koza cela, so stvari nemogoče. Možnfe so pa manjše spremembe v podporah :irf odškodninah. Finančni poraz pred nekaj leti bo tudi nam prinesel kislo spremembo. Štiriprocent-no bazo poslovanja ne dosegamo več. Narediti bo treba korake, da se investira denar kot sem omenil, v boljša in obe nem enako varna posojila, katera bomo našli med nami. Tega vprašanja še daleč nismo izčrpali, zato bo treba v to smer podvzeti direktne korake. Neizbežno bomo imeli pred nami vprašanje mladine (Juveniles), ki je naravnost akutno. V organizatoričnem smislu tu rabimo zmožnih ljudi, ki bodo znali v iskrenem pre pričanju vzgojiti člane organizaciji, pa tudi naše bodoče predstavnike. Udahniti je treba v njih duše tak princip, da ne bodo videli pred seboj sa mo mrzli dolar in osebnih koristi, ampak da bodo tudi ra zumeli naš narodni položaj. Kakor dozdaj, bo tudi v bodoče tekel čas ter nam prinašal za nas, ki se bomo starali, vedno težje probleme. Tako je bilo vsaj dozdaj, zato moramo gledati naprej z največjo opreznostjo. Konvencije velikokrat prez-ro določbe ter se jim posveti premalo časa. Ravno prihodnjo konvencijo čakajo bolj važni problemi, kakor še vsako dozdaj. Kdor hoče take stvari reševati, mora premotriti vsako vprašanje do dna. Potem pa si ustvariti stališče prave misli, zagovorov, za ali proti. SDZ je nepristranska. Strpnost ali tolerantnost mora vladati med nami. To samo nam ustvarja principielno široko podlago v poslovanju, pomaga nam posebno r\a konvencijah do bolj praktičnega poslovanja. Zato bi morali vsi delega-tje težiti na tem, da se vpora-bi drag čas kar najbolj praktično. Vse ameriške, take in podobne zveze, poslujejo po leme v odobritev. Taki odbori prinesejo za in proti argumente med delegacijo. Ce tak odbor temeljito izčrpa vprašanja, tudi delegacija izgubi povod za opozicijo in stvar je rešena v kratkem času. Branje pravil nas vselej stane 3, 4 ali 5 dni. Pripombe in protesti se navadno poležejo, ko je oponentom dopove-dano, zakaj ne more biti drugače. Po dolgih debatah se je na petih zaporednih konvencijah odobrilo zelo neznatno število besed. Upajmo, da nam letošnje predpriprave nadomestijo zopetno izgubo časa. Clevelandski župan Tom L. Johnson je dejal: Najboljši je odbor treh mož, pa da sta dva odsotna! Zato se moramo tudi mi udati ter čakati, da pridemo na vrsto s predlogom, da se debata- zaključi, nakar samo še pet "številk" govori, kakor ukaže predsednik zborovanja. Pregovor pravi: Na dnu vsakega problema so osebne koristi. Kakor je ta izrek resničen za posameznike, tako moramo tudi pri SDZ vzeti kot eno celoto napram drugim edi-nicam. Naša prva dolžnost bi bila obdržati ali pridobiti, kar spada k nam. Kaj, je, na primer, vzrok, da imajo na sto tisoče zavarovalnine naši ljudjei pri nedomačih organizacijah, posebno mladina? Na to vprašanje bo treba najti odgovor. Način propagande dozdaj ni bil popolen. Dokaz za to je, ker smo pridobili premalo mladine v kampanjah. Pozabiti moramo tudi na zlate stare čase, ko smo člane dobivali po cestah m mogrede. Zastopnik zavarovalne družbe se pomuja, da obi šče kandidata večkrat z daleč močnejšo ambicijo kakor povprečno delamo mi. To je sa mo en problem, katerega moramo izkoristiti sebi. Poglej včasih čez ograjo k sosedu, kako raste krompir in drugi pridelki v njegovi gredi. Mogoče imamo staro seme, mogoče se nismo orientirali modernim metodam vzgoje, mo. goče se naša družina včasih prepira, ko drugi okopavajo in gojijo. Pa prida nevhita, ta krat je pa neprecenljiva ško da. Zato pa mi, ki imamo take in boljše pogoje nego drugi, lahko vzravnamo pogreške ter jih nadomestimo z odloki na prihodnji konvenciji, ki bodo pospešili nov in bujen sad na polju dobrodelnosti in vzajemnega zavarovanja med nami. M. Lah, gl. podpreds. SDZ. -—o- Nepravilne volitve delegatov SDZ vodajalci v landu denarja dovolj, da so se zvišavale plače raznim privilegiran cem pri mestni vladi, da se je ustvarjalo mesta pri koritu, ki soj odborih, ki konvenciji predlo-sicer nepotrebna, denarja za relif pa ni. 'žijo nove ali popravljene prob- Čim bolj se bližajo volitve delegatov za deveto redno konvencijo h koncu tem več pritožb prihaja o nepravilnosti volitev. Zvezna pravila so tozadevno dovolj jasna, kako je postopati in se ravnati, da so delegatje pravilno izvoljeni. Prav ali ne prav, voliti se mora tako, kakor je v pravilih predpisano. Zadnja konvencija je to postavo zapisala v pravila, katera je obvezna za vse, pa tudi če bi društvo drugače sklenilo ali ukrenilo. Zelo neprijeten in za konvencijo neprijazen posel je, če so med delegacijo sporni mandati, o katerih ima konvencija odločati glede veljavnosti ali neveljavnosti. Lahko se pripeti, da pride pred zbornico deset spornih mandatov, o katerih konvencija razpravlja en dan, to se pravi, da se je radi nepaznosti pri društvenih volitvah za delegacijo zapravilo $1,000.00 članskega denarja. Vsaka ura na konvenciji stane okrog $130.00. V očigled stroškov, sitnosti in zapravi j ivosti dragega časa, bratsko opozarjam članstvo, osobito društvene uradnike, naj pri onih društvih, ki so bile storjene napake o nepravilni volitvi delegatov, popravijo ter ponovno volijo v mesecu juliju, v kolikor so se prepričali, da niso bile volitve izvršene v smislu Zvezinih pravil. Navedem naj nekaj nasvetov o pravilni volitvi delegatov. Kdo ne more biti voljen za delegata? 1. Oni član, ki še ni eno leto član SDZ ob času volitve delegatov. 2. Kdor še ni šest mesecev član društva, če je prestopil od drugega društva pred volitvi j o. 3. Kdor je ob času volitev suspendiran. 4. Kdor ni zavarovan v po-smrtninskem in bolniškem skladu vsaj šest mesecev. 5. Kdor se ni udeležil štirih zaporednih društvenih sej pred volitvijo delegatov. Oproščeni so le oni, ki jih je društvo radi zadrška opro stilo. Kako se morajo volitve vršiti, da so pravilne? Predsednik, ko pride točka volitve na dnevi red, prečit^ točke pravil, ki se nanašajo na volitev ter pojasni članstvu, kdo je upravičen biti voljen za delegatu in kdoj ne. Predsednik naznani volitev poverilnega odbora, eventualno ga sam imenuje, če društvo tako sklene. Otvori se nominacija in vpisuje se kandidate po redu, kakor so bili nominirani. Nominacija je javna in odprta do časa, da je stavljen in z večino odglasovan predlog o zaklju-čitvi. Predsednikova dolžnost je vprašati nominirane kandidate, če nimajo zapreke biti izvoljeni po Zveznih pravilih. Ima dolžnost sprejeti ugovore od posameznih članov, če ne bi kandidatje zadoščali zahtevam Zveznih .pravil. Predsednik ima pravico izločiti od kandidature vsakega kandidata, ki ni usposobljen biti kandidat v smislu Zveznih pravil. Predno pa to stori, mora biti dobro prepričan o nezadostni kvalifikaciji kandidata. Ko je nominacija zaključena, kvalifikacija v smislu Zveznih pravil ugotovljena, potem šele predsednik vsakega posameznega kandidata vpraša, če kandidaturo sprejme ali odkloni. Vsi, ki kandidaturo sprejmejo, gredo na tajno glasovanje po listkih, ki jih razdeli po-verilni odbor. Voliti se' sme le 'toliko kandidatov, kolikor ima društvo pravice do delega tov. Javno glasovanje je abso lutno izključeno; le tam se ga lahko upošteva, kjer je pri društvu samo eden delegat in samo eden kandidat (brez opozicije). Nasprotno pa, če je pri društvu več delegatov, mo rajo iti vsi obenem na volitve in nikdo ne more biti oproščen, da bi se ga posamezno volilo. Kolikor kandidatov toliko jih mora ostati dokler niso volitve končane ali pa če kandidat sam prostovoljno od kandidatu re odsfopi. Volitve se morajo toliko časa vršiti da kandidat prejme en ali več glasov veči ne oddanih glasov. Ožja volitev ni dovoljena, ker vsak kan didat mora prejeti pri skupnei glasovanju vseh kandidatov absolutno večino. Napačno in nepravilno je zahtevati od onih, ki imajo manjše število glasov, da od kandidature odstopijo v prid onih, ki imajo višje število. Že velikokrat se je pokazalo, da oni, ki so imeli ob pričetku volitev najmanj gla sov so bili po večkratnem glasovanju z absolutno večino za 'delegate izvoljeni. Nikomur se ne sme pravic prikrajšati. Glasovanje vseh kandidatov se ti-stikrat preneha, ko je pri društvu dopolnjeno število delegatov, do katerih je upravičeno in ko so bili vsi ti izvoljeni z absolutno večino. "Ne verjamem —! Kdo bi bil?" "Jaz." Prizanesljivo se mi je smehljal in me po strani gledal od pete do glave. »O — ti —? Da znaš?" "Pravim, da znam." "Si že kedaj poskusil?" "Enkrat. In sicer s pravim hajduškim čakanom." "Za šalo in zabavo sta se najbrž poskusila —." "O ne! Za življenje je šlo." "Kar verjeti ne morem —. Mož najbrž ni znal čakana vreči — Pa pojdi v gore! Tam boš našel mojstre čakana! Naj ti kak Škipetar ali celo Miridit pokaže, kako se vrže čakan, pa boš strmel!" "No, mož, ki me je napadel s čakanom in me mislil tudi zadeti, je bil Škipetar, celo Miridit je bil." Neverno je .majal z glavo. "Napadel te je, zares napadel — ? Ubiti te je mislil —V' "Seveda! Moral bi me bil ubiti. Krvna osveta ga je vezala." "Krvna osveta —? In ubranil si se čakanu, praviš?" 'Gotovo! Sicer bi ne živel vec." "Kako pa si se mu ubranil?" "Prestregel sem ga." "S čim neki?" "S puško." "Rad bi bil videl, kako si td naredil —. In potem —? Ali je streljal na tebe?" "Puška se mu ni sprožila, s pištolo pa ni zadel." "In nato je bil brez orožja. Si ga ubil?" "Kaj še! Pustil sem mu življenje. Ne ubijam, kristjan sem. Dal mi je svoj čakan sklenila sva premirje." "Tistega, ki ti tamle ob pasu visi?" "Da." "Že vso pot ga občudujem Izredno lep čakan je!" je pravil in ga ogledoval z veščim očesom. "Mislil sem, da si si ga kupil in da bi se rad poba-hal z njim. Pa kaj ti pomaga takle lep čakan —! Saj ga ne znaš ni- Kakor se volijo delegatje, tako se volijo tudi namestniki. Vsak namestnik mora biti izvoljen z absolutno večino, če hoče, da je njegova izvolitev veljavna. Prvi namestnik vsakega izvoljenega delegata je oni, ki prejme pri glasovanji največ glasov, drugi in tretji pa vrstnem redu prejete večine. Zdelo se mi je to potrebno napisati, da ne bo na konvenciji brezpomembnih izgovorov, da ni bilo članstvo o temu poučeno. Moj namen je le dober ter za soglasje na konvenciji, članstvo in Zvezo koristen. Toplo apeliram na društva, katera so nepravilno glasovala, naj dokler je še čas za to določen, popravijo. Joško Penko, predsednik gl. porotnega odbora. -o- Prijazno vabilo na sejo Seja dr. Danica št. 34 SDZ se vrši dne 26. junija. Člani in članice so vljudno prošeni, da se gotovo seje udeležijo, ker bo več važnih stvari za ukreniti glede društvenega piknika in volitve bodo za delegata na 9. konvencijo SDZ. Upam, da bo vsak član napravil svojo dolžnost in se udeležil te važne seje. S tem bo dokazal, da se zanima za napredek društva in Zveze. Bratski pozdrav, Vincenc Bubnič, tajnik. ti prav v roke vzeti —! Kaj šele vreči!" "Znam. Sicer ne čakana, pač pa slično orožje." "Katero?" "Orožje, ki je tudi sekira kakor čakan, pa se imenuje tomahawk." "Nisem še čul o njem. Kje pa je bilo, da si se vadil s takim orožjem?" Daleč odtod, v Ameriki. Tam živi pleme Indijancev, bronasto rdeče barve so, divjaki da so, jim pravijo drugi narodi. Pa niso. Boljši so ko marsikateri izobražen narod. In tomahawk je njihovo prav posebno priljubljeno orožje." In med tistimi ljudmi si potoval?" "Nekaj krati." "Ne verjamem, da bi bil tak divjak kos albanskemu Miri-ditu —!" "Še več ko kos mu je! V vseh rečeh, najbolj pa v rabi bojne sekire. Prepričan sem, da vaš Škipetar ne zna vreči svojega čakana tako spretno kakor Indijanec svoj tomahawk. Pri vas mečejo čakan v ravni črti, Indijanec pa ga vrže v loku." "Ali je mogoče vreči sekiro v loku?" "Vsak Indijanec zna to. In pri njih sem se naučil te umetnosti tudi jaz." Lica so mu zardela, oči so se mu svetile, ves se je razvnel. Pognal je konja, se postavil pred mene, da mi je zaprl pot, in dejal: "Ne zameri, effendi, da s® tako zelo razvnpmam radi čakana! Kaj sem jaz primeri s teboj —-! In vendar r—•! Ne morem ti verjeti—! Priznam ti, da sem se uril v metanju čakana, dobro vem, koliko vaje je treba, da je človek mojster v tem orožju. Z vsakim bi se poskusil, pa če je tudi Miridit —. Žal nimam svojega čakana pri sebi —." Razumel sem ga. Izzival me je —" "Čakana seveda še nikdar nisem vrgel," sem dejal, "mislim pa, da bi mi po dveh treh poskusih uspelo vreči v cilj.' Nasmehnil se je. "O gospod, nikar tega ne mi' sli!" "Mislim celo, da bi ga vrgel spretneje ko ti!" "Misliš —?" "Vrgel ga bom tako, da bo preletel del poti trdo blizu tal-pa se dvignil, zakrožil v ločnico, spet padel in udaril natan-čno tja, kamor sem ga pomeril." "To ni mogoče!" "Pa je!" "Effendi, poskusiva ! Da imam dovolj denarja pri sebi. k«R- stavila bi —!" Misel ga je tako razpalil3' da je skočil s konja. Sila podjetno me je gledal, skoraj iz" zivalno. Halef se mu je smejal. "Revež!" je dejal in prezir-no zamahnil z roko. "Mene misliš — ?" je vprašal Israd nekoliko užaljen. "Tebe seveda!" , "Misliš, da bo tvoj gospod dobil stavo?" "Čisto gotovo!" "Si že kedaj videl, kako meče čakan?" . "Videl še nisem, ampak naš gospod hoče, to tudi zna. ObrnU se je k meni-"Gospod, svetujem ti, sta vi! Kar poskusita se! bo stavo in te prosil odpusc« ^Prav za prav je bila otročarija, kar je av jc e predlagal Halef-(Dalje prihodnjih) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 23, 1938 Glasilo S. D. Z. J Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 11. NOV. 1U10. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1814. V DRŽAVI OHIO Sedfi t ClaveUnd-n. O. «401 St. CUIr Avenae. Telephone: ENdioott 088«. Imenik gl. odbora za leta 1935-36-37-38 UPRAVNI ODBORi Predsedniki JOSEPH PONIKVAR, 1030 E. 71»t St. 1. podpred«.: MICHAEL I. LAH, 869 Rudrard Rd. II. podpred.,1 JULIJA BREZOV AR, 117» K. »Oth 8t. Tajniki JOHN GORNIK, «217 St. Clair Ave. Blagajniki JOSEPH OKORN, 10S« k. 68th St. ZapUnikar In poni. tajniki MAX TRAVEN, 11201 Raver* Avenue. NADZORNI ODBORi Predsednik: FRANK SHUSTER »421 Dorothy Ara. Garfield Heights. '... nadzor.: HELEN toma2io, 8804 Vineyard At*. 2. nadzor.: ANTON ABRAM, 1010 E. 71at St. 3. nadzor.: FRANK MARZL1KAR, 837 Alhambra Ud. 4. nadzor.: MARY YERMAN, R. F. D. 1. Bishop Rd., Wickliffe, Ohio FINANČNI ODBORi Predsednik: FRANK SURTZ, 902 E. 129th St. 1. nadzor.: JOSEPH LEKAN, 8666 E. 80th St. 2. nadzor.: ANTON VEHOVEC, 19100 Keewanee At*. POROTNI ODBORi Predsednik: JOŠKO PENKO, 1198 E. 177th St. 1. porotnik: LOUIS BALANT, 1808 E. »2nd St., Lorain. O. 2. porotnik: IVAN KAPELJ. 709 E. 165tb St. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. F. J. KERN. 62(8 St. Clair Av*. Uradne ure vsak dan od 8 do 6 ure razven t soboto popoldne, nedeljo in postavne praznike je urad zaprt. Urad odprt v torek in Boboto zvečer od 6 do 8 ure. Vse denarne zadeve in stvari, ki Be tičejo upravnega odbora ali gl. porotnega odbora, naj se pofiilja na gl. tajnika Zveze. \ Iz glavnega urada Slovenske Dobrodelne Zveze Tem potom se uradno naznanja vsem društvenim tajnikom in tajnicam, kateri še niso istega storili, da pošljejo nemudoma na glavni urad imena izvoljenih delegatov in delegatinj. Točka 19 Zvezinih pravil na strani 11 in 12 se glasi: Tajniki morajo takoj poročati na glavni urad o izidu volitev. Točka 31 na strani 14 se glasi med drugim sledeče: Glavni upravni odbor mora imenovati izmed izvoljene delegacije šest članov v odbor za pravila. Nadalje se točka glasi: ta odbor se sestane takoj, da uredi pravila, ter jih z morebitnimi izpremembami ali dodatki predloži društvom najkasneje do prvega avgusta konvenčnega leta. Iz zgoraj navsdenih točk Zvezinih pravil je razvidno, da glavni upravni odbor mora imeti imena pravilno izvoljenih delegatov in delegatinj, iz katerih mu bo mogoče izbrati dobre, zmožne moči za ureditev provizoričnih pravil. Glavni upravni odbor ne bo mogel upoštevati oseb v ta odbor, katerih imen ne bo imel na razpolago vsaj do 30. junija do 8. ure zvečer. Čas je kratek; v času tridesetih dni morajo biti provizorična pravila urejena, sestavljena, tiskana in poslana na vsa društva do prvega avgusta. Zatorej se nadalje vljudno prosi vse društvene odbore za pravila, da nemudoma pošljete vaše morebitne spremembe in priporočila k pravilom. Na vsa prepozno poslana priporočila se odbor za pravila ne bo mogel ozirati, kajti delo bo moralo biti izvršeno kot določajo pravila. Za Slovensko Dobrodelno Zvezo: John Gornik, gl. tajnik. Nakazana bolniška in operacijska podpora S. D. Z. 18. junija 1938 Louise Komin, od 10. maja do 23. maja .................................... 13.00 Caroline P^rkul, od 6. maja do 28. maja .................................. 22.00 Mary Zupančič, od1 9. maja do 31. maja .................................... 22.00 Agnes Zobetz, od 12. april ado 27. maja .................................. 90.00— 280.00 DRUŠTVO ŠT. 12: Frank Skufca, od 13. maja do 10. junija .................................. 14.00 Anton Sersen, od 13. maja do 10. junija ...............-................. 9.33— 23.33 DRUŠTVO ŠT. 14: Anton Zakrajsek, od 5. maja do 10. junija .............................. 12 00 John Mahne, od 5. maja do 7. junija ........................................ 33.00 Joseph Munka, od 3. maja do 20. maja .................................... 15.00 Frank Praznik, od 4. maja do 8. junija .................................... 17.50 John Bajt, od 7. maja do 13. maja .............................................. 4.00 John Razborsek, od 4. maja do 8. junija .............................. 23.33 Edward Mozek, od 7. maja do 11. junija .................................. 23.33 Dominik Pecnik, od 9. maja do 11. junija ............................ 22.00 Jerry Misich, od 7. maja do 11. junija ...............:.................... 35.00— 185.16 DRUŠTVO ST. 17: Anton Kovach Jr., od 1. maja do 22. maja ............................ 38.00 Stanko Dolenc, od 7. maja do 4. junija .................................... 56.00 Joseph Svall, od 12. maja do 31. maja ...................................... 17.00 Frank Pucel, od 7. maja do 11. junija ...................................... 11.67 John, Smuk, od 2. maja do 17. maja .......................................... 15.00 John Končan, od 8. maja do 12. junija .................................... 11.67 John Smrekar, od 8. maja do 12. junija .................................. 11.67 Frank Nagode, od 7. maja do 24. maja ...................................... 17.00 Rozi Sumrada, od 7. maja do 11. junija .................................... 35.00 Rozi Sumrada, od 3. aprila do 4. aprila .................................... 100 Frank Anzlovar, od 7. maja do 11. junija .......................t...... 35.00 John Podobnikar, od 11. maja do 23. maja .............................. 10.00 August Haffner, od 8. aprila do 6. junija .........................."...... 59.00— 318.01 DRUŠTVO ŠT. 22: Jennie F'rusnik Fonda, od 12. maja da 13. junija .................. 30.00 Antonia Mah, od 6. maja do 13. junija ...................................... 38.00 Anna Zadnik, od 10. maja do 14. junija .................................. 35,00 O'ga Lukanc, od 9. maja do 20. maja ........................................ 9-00 Josephine Vergos, od 4. maja do 20. maja .............................. 14.00 Frances Owens, od 26. aprila do 9. junija .............................. 15.00— 141.00 DRUŠTVO ŠT. 25: Julia Lipnos, od 1. junija od 11. junija .................................... 5.71 Joseph Boh, od 14. maja do 21. maja ........................................ 7.00 Bertha Legan, od 20. maja do 11. junija .................................. 20.00 Louis Fink, od 7. maja do 1. junija ............................................ 25.00— 57.71 DRUŠTVO ŠT. 32: John Zakrajsek, od 5. maja do 9. junija .................................... 23.33— 23.33 DRUŠTVO ŠT. 33: Frank Pajk, od 7. maja do 11. junija ........................................ 35.00— 35.00 DRUŠTVO ŠT. 35: Mary Cimperman, od 29. aprila do 3. junija .......................... 25.00 Mary Jesan, od 20. maja do 4. jur.ija ........................................ 9.29 Joseph Gabriel, od 27. maja do 8 junija ................................ 10.00— 44.29 DRUŠTVO ŠT. 37: Amelia Jenda, od 17. maja do 7. junija .................................. 19.00— 19.00 DRUŠTVO ŠT. 39: Jchan Samsa, od 5. maja do 24. maja...................................... 19.00— 19.00 DRUŠTVO ŠT. 42: Joe Cherne, od 21. maja do 30, maja ........................................ 14.00 John Pezdir, od, 30. aprila do 6. junija ...................................... 37.00 Frank Rozman, od 25. aprila do 1. junija ................................ 35.00 Frances Lozier, porodna nagrada ................................................ 15.00— 101.00 DRUŠTVO ŠT. 45: Mary Videmsek, od 13. maja do 10. junija .............................. 14.00 Mary Vardian, od 21. maja do 28. maja .................................. 5.00 Rose McHugh, od 5. maja do 31. maja ...................................... 24 00 Olga Boyce, od 17. maja do 10. junija ...................................... 16.00 Helen Farley, operacija .................................................................... 80.00 Antonia Hren, od 10. maja do 10. junija ................................ 12.14— 151.14 DRUŠTVO ŠT. 46: Mary Tomazic, od 11. maja do 8. junija ................................ 28.00— 28.00 Skupaj....................................................................$2,564.88 JOHN GORNIK. Elavni tajnik. S. BUCKEYES' NAME APPEARS DAILY IN HEADLINES OF LORAIN PAPERS DNEVNE VESTI Sovjeti začeli "čistiti med Ukrajinci Moskva, 22. junija. Boljševi-ki so zadnje dneve začeli s "čiščenjem" v Ukrajini, kjer se ljudje že od prvega postanka sovjetske republike upirajo komunistom, ki vladajo s terorjem in grozo nad sirotnim narodom. Deset vplivnih Ukrajincev je bilo včeraj v uradnem boljševi-škem listu imenovanih kot "javni sovražniki," kar pomeni toliko, da so bili aretirani in bodo morali v smrt. Boljševigko glasilo piše, da je vse to šele začetek in da bo sovjetska vlada temeljito "očistila" Ukrajino. Ruski boljševiški židje so dosedaj pobili že večino najboljših ukrajinskih narodnih voditeljev in kar jih še niso, pridejo v prihodnjih tednih na vrsto. Olimpijske igre v Tokio bodo ignorirane New York, 22. junija. The New York Times je danes v posebnem uredniškem članku nastopil proti udeležbi Amerikan-cev na olimpijskih igrah, ki se vršijo leta 1940 v Tokio. Članek pravi, če v danih okoliščinah ne VLOGE tej posojilnic zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Coan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670 bi izigrali olimpijske igre v prid vojne, namesto v prid miru, kateremu so olimpijske igre namenjene. Ameriški atleti bi se morali na vsak način ogniti olimpijskim igram v letu 1940, ako se vršijo v Tokiu. Dve nadaljni angleški ladji bombardirani Valencia, 22. junija. Angleški parnik Thorpenes je bil danes bombardiran od nacionalistov in potopljen,, dočim je bil angleški parnik Sunion enako napaden in začel goreti Nacionalistični zrakoplovi so sinoči napadli dva na-daljna angleška parnika v pristanišču Alicante, toda bombe niso dosegle uspeha. Angleški parniki vozijo strel,jivo lojali-stom v Španiji. Ameriški zdravnik oklo-f utan od Japonca Šangaj, 22. junija. Dr. J. C. Thompson, ameriški zdravnik, ki se nahaja v Nankingu, na Kitajskem, katero mesto so Japonci nedavno zasedli, je bil oklofutan od nekega japonskega vojaka. Zdravnik je dobil klofute, ko je hotel vzeti v varstvo svojega kitajskega voznika. Joseph Allison, ameriški diplomatski zastopnik v Nankingu, ki je bil že sam oklofutan od Japoncev, ko se je potegnil januarja meseca za neko kitajsko žensko, je izročil . japonskemu poveljniku v Nankingu oster protest. Japonci postajajo od dneva do dneva bolj drzni. MALI OGLASI Soba se odda » za enega fanta ali dekle. Vprašajte na 1235 Addison Rd. 18.33 DRUŠTVO ŠT. 2: Albina Hathaway, porodna nagrada .................a.......................$15.00 Frances Kikel, od 10. marca do 12. marca ................................ 2.00 Udovich Agnes, od 10. maja do 8. junija .................................. 29.00 Anna Azman,