142. Številka. Trst, v petek 23. junija IS99. Tečaj XXIV. • .Edinost" izliaia dvakrat nh dan. rasmi ne.lelj hi prarnikor, zjutraj in zvečer olt T. uri. O ponedeljkih in po praznikih i-/li«in nh !<. tiri zjutraj. Naročnina /,iia«si : Obe tedanji na leto . . , '21 — Za samo večerno izdanje . T1 12 — Za pol let«. ft»irt leta in nn mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Nh iih-ročhe brer. priložene naročnine «e oprava ne ozira. Nn drobno se prodajajo v Trotu zjut-ranje Številke po 3 nvČ. večerne Številke po 4 nv<\; ponedel jske »jutranje Številke pod iivč. Izven Trsla po 1 nvć. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon St». 4 nvČ. V edinosti Je mo^! "" Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik. Oglasi *e računajo (»o v ritali v (letitu. /.a večkratno naročilo s primernim pogumom. Poslati*. ii«iiimii7. s carinsko ukupnostjo minila tudi bančna ukupnost. Pl. Szell priporoča, tla se predloga sprejme, Govor pl. Szella so burno odobravali. lierollll 22. Državni zbor je sprejel vse ostale predloge v tretjem čitanju ; odklonil je predlog, tla se zakonski načrt o varstvu obrtnega delavstva izroči odseku Razprave so se mej »Slava«-klici cesarju preložile do 14. novembra. Beroiin 22. «Wolffov hureau» javlja iz Apije: Po razoroženju Thannovih ljudi — je nastal zopet mir. Komisiji je izročenih 3200 pušek. P O D L I H T K K. Na kmetih. 27 - -f Spisal Poliiks. >-—-- Drugič naj ne čakajo dneva, ko je že [»ilovica vasi pokonci. Hm, saj vedo — in Miha je pomenljivo namežiknil z očmi. — Eli, pusti me. vrag! — je zagodrnjal Reieh jezno, neprijazno sunil berača v stran in kmalu izginil na eesti v gozd. — Glej jo, glej pošasti prevzetne! — se je jezil Miha. — He, kaj jaz nisem človek, kakor ti, ti gosposka suhljati^ ošabna! K no, posvetil bi ti, tla bi me pomnil vse žive dni in še nekaj časa po smrti. Samo ziniti mi je treba, pa bi videl ti, česar še nisi doživel, kar plaziš okrog. Le čakaj ! — in Miha je preteče vzdigni pest. No, kmalu se je pomiril in zadovoljno nadaljeval svoj pomenek. — E no, srečo pa imam, srečo! Ravno tako je, kakor bi ležal pod sodom. Samo pipo malo za-suknem in vse kar samo mi teče v želodec. Eh, le čakaj me, ti gosposki dolgin, še marsikaterikrat se boš tipal za žep in jaz ga bom dostikrat brez skrbi treskal na tvoje zdravje. — Berač je zaljubljeno ogledaval desetak, ga Carigrad 22. Visoka porta je izročila poslanstvom tujih držav okrožnico, v kateri navaja uspeh preiskovanja mešovite komisije o dogodkih na srbsko-turški meji. Okrožnica pravi, da je srbski minister za nanje stvari turškemu poslaniku v Belemgradu izrazil zadovoljstvo kralja Aleksandra o dovršeni preiskavi ter priobčil, da se srbsko vojaštvo umakne z meje. Srbski minister za vnanje stvari je izrazil turškemu poslaniku obžalovanje. Isto je storil tudi brzojavnim potom kralj Aleksander sultanu. Kim 22. (Zbornica poslancev). O verifikaciji zapisnika včeranje seje nadaljuje skrajna levica ob-strukcijt) z raznimi predlogi, o katerih zahteva poimensko glasovanje. Ministerski predsednik čita dekret kralja, s katerim se prelagajo seje do 28. t. m. Carigrad 22. Zdravstveni svčt je prepovedal romanje in prenos mrličev iz Perzije v Mezopotamijo. Pill'i% 22, Ministerstvo je konečno sestavljeno. Portfelji so razdeljeni tnko-le: \Valdeek-Rousseau predsedništvo in notranje stvari; Delcassč vnanje stvari ; Galiffct vojno ministerstvo; Lanessan mornarico; Monis pravosodno ministerstvo; Caul-loid finance; Millerand trgovino; Levgues nauk; j Deerais kolonije; Jean Dupuy zemljedelstvo; Bandin javna dela. Zgodovinske črtice. (Po Joh. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1848. leto.) (Dalje.) 2 tem. Ali je samo ona v kaši, ali tudi nje stari, kar bi malo težko verjel. — — No, pa bom že videl, zdaj še malce lahko odpočijem, saj spati mi ni treba. — In Mil m se je /t)pet skobacal nazaj na visi i. — Hm, dobro je pa le, da sem se napil včeraj, drugače gotovo ne bi bil kolovratil prav sem na konec vasi iskat strehe, - je modroval pri sebi. — En desetaček, to ni kar tako! Pa to je še samo tako-le za aro! He, he, včasih ga že še pocukamo tega fabriškega gospoda! Nak, pa kdo bi si mislil! Šmentana reč, ta Pavlovčcvka, sveta! No, fina baba ! Postavlja se, zato so se mu menda sline cedile! — Vežina vrata so se zopet odprla in na pragu se je pokazala, malo zaripljena, a vendar sveža gospodinja. Stopila je k hlevu, kjer so bila naložena drva v veliejh skladovnicah. Toliko, tla je dela par polen na roko, je Miha sklenil, da stopi doli k njej, jo kaj popraša, ali pa še malo podraži. Prav leno in zaspano se je pomikal po lestvi navzdol. princip, so ustvarili Arpadovci, nadarjeni z obilico domišljije, strašilo za Nemec in Avstrijce p a n-slavizem, in so trdili neprenehoma doma in zunaj domače zemlje, tla naši Slovani namerjajo zrušiti Avstrijo, staro trdnjavo zapadne omike, in se podvreči belemu carju, poosobljenemu despotizinii in barbarstvu, potem pa tla zjedinjeno Slovanstvo uniči omiko evropsko. Da so jim nasprotniki Slovanstvu zelo radi verjeli, priča nam najlepše Schuselka v «Oesterreich iiber Alles« (Avstrija čez vse) str. 14 («Auf oster-reiehisehem Hoden sclbst, in Lembcrg, Prag, Briinii, Pest, Agram, Laibaeh, ja sogar in \Vien, bat Russland seinc panslavistischen Posten.«) Po naše bi rekli: «Na avstrijski zemlji sami, v Lvovu, Pragi, Brnu, Pešti, Zagrebu, Ljubljani, da, ecl6 na Dunaju ima Rusija svoje straže. Dandanes so se pridružili Madjarom Nemci in naši ljubi sosedje Lahi. Oni kriče nad nami, sami pa delajo lepo nedolžno za svoje cilje, prav po mojsterski po znanem geslu: Očitaj mu ti prej, da ti nc> bo mogel očitati, ali pa : Recimu, tla ti ne poreče — Učimo se Slovani od njih 7 Zob za zob, ■/. njih orožjem hrnn7.no se! Nikar naj nam socijalisti ne očitajo berištva, ako konstatujemo nasprotna fakta. Vsi naši nasprotniki trobijo po svetu najmanjšo stvarieo o nas — le naravna posledica je, ako tudi mi kažemo naše nasprotnike v pravi luči, tla se svet uveri, kakošni so v resnici in da niso taki, kakoršne se hočejo sami kazati pred svetom 1 27. Uzrok i revolucije. Prekueija leta ni prišla čisto nenadoma. Nemški krogi avstrijski, kolikor se jih ju prištevalo politično zavedni inteligenciji, so hrepeneli že zdavna po reformah in so se jih bili nadejali za gotovo o nastopu Ferdinanda L, po smrti Frana I. I>a so se varali, dalo jim je tem večjo vstrajnost in nestrpljivost in je podnetilo tembolj politično, demokratsko agitacijo. Oim dalje, tembolj je rastel Ona se je prestrašila, ko je začula škripanje lestve in ugledala del človeka, ki se je pokazrtval iz visli. Spustila je polena na tla in vsa bleda je postala v obraz. — Me, he! Ali si se YH^'aŠila, mamica'? se je zasmejal Miha. — A ti si ? — je odvrnila z oddihom. — Da jaz, prav jaz! Pa pridni smo, pridni! Hm, kje je pa on? - - Tone ? — — I kedo neki! — — Vozarit, je šel. — Kedaj pa? Saj sva še sinoči pila skupaj, lle, he, ti je pa postal skrben! — — Saj je tudi treba. — — Seveda je treba, prav gotovo je treba. Kedo pravi, tla ne. I kedaj je pa šel in kam je šel, če se sme vedeti? -■- — Saj veš, kedaj hodijo vozniki najraje z doma. O polu'noči je že šel, ker je zdaj po dnevi tako vroče. Po^ noči je vsaj hlatl in prej pride potlej domov. — — Hm, hm, o polnoči že! Pa te ni nič strah samo? — Kaj me bo strah ?! - - (Pride še.) sv. (»četa je bil tako prikrojen, «1» se je videlo, da se ne želi niti dotakniti vprašanja gtagoliee, ali na razstankuda mu je rekel sv.oče, da vroča želja njegova je ta, da l>i nikdo ne |M>sku&al majati na tradicijo-nalnem za upanju Dalmatincev do sv. Stolice. Te besede ho jako značilne. Na drugi stran' pa se je prevzvišeni razgovarjal z nekaterimi kardinali, posebno pa / jednim, ki se vsaki dan shaja na prijateljske razgovor s poslanikom Avstro-<>gerske. Kaj so govorili, to vedo gamo oni, ali jeden njih (i/ raznih obzirov ga nočemo imenovati) je zaklieal presvetlemu : • ('udno! Mislil sem, da vaša pre-svetlost dohaja s e m k a j, branit p r u v i ee SI ova no v; mislil sem, da nam hočete povečati skrh in nas ob enem osokoliti, da slednjič prepričamo poslanika avstro-ogerskega, da se pravo ne more pokopati«. — «He, ho, se je nasmehnil čestiti kardinal, pa vaši rojaki še kriče na nas Italijane! He, he . . ., vi Ste pa priča, da so tu trije italijani, trije kardinali, ki hranijo njih pra-viee in tudi obranijo. Pa tudi sv. oče je Italijan ...» Presvetli nadškof je prinesel seboj in izročil kancelariji sv. očeta neki spis. To je bilo njegovo posebno mišljenje proti sklepu dalmatinskih škofov glede glagoliee. Da vas prepričam, kako stoje stvari, je rekel škof, izročujč tn spis. Prepričani smo, mu je rekel glavni tajnik kancelarije, in je odprl veliko omaro in pokazal na najgornjo polico, na kateri je bilo zloženih nad 30 velikih svežnjev papirja. Vidite, monsignore, vsi ti stari spisi uničijo vse druge nove, ki se ne strinjajo žnjimi. Iz Dekani nam pišejo dne 22. junija : Posebnega Vam, gosp. urednik, ne morem javiti, kajti, kakor čitam v eenj. »Edinosti«, se posebnosti istrskih poselmostij dogajajo le na Pomjanščini. Vendar mi dovolite nekoliko prostora v Vašem eenj. listu. I)ne 16. t. m. je došel namreč milostljivi vladika msgr. Sterk prvič v našo župnijo delit zakrament sv. birme, kjer je ostal do nedelje, t. j. do 1H. t. m. popoludne v naši prijazni vasi. — Težko smo pričakovali njegovega prihoda in to tembolj, ker pri nas, iz različnih vzrokov, ni bilo sv. birme že nad 6 let. — Zato pa je zavladalo tem veče veselje po vsej župniji, ko je bilo oznanjeno, da bo letošnje leto gotovo sv. birma. — Pričakovali so milostljivega vladiko o vhodu v vas g. župnik, g. nadučitelj z šolsko mladino, ter g. župan z nekaterimi občinskimi odborniki. — O prihodu je pozdravila milostljivega vladiko dobra učenka Dragica Kušane v imenu vseh birmancev in obhajancev, kajti drugi dan je imelo nad 60 mladeničev in deklic pristopiti k I. sv. obhajilu, kjer jih je obhajal sam mil. vladika. — Seveda so ga tudi vsi drugi spoštljivo pozdravili, na kar nas je tudi sam vladika pozdravil s kratkimi besedami. — Vse opravilo obeh dni se je zvršilo v najlepšem redu, da-si je v nedeljo dopoludne lil dež, kakor bi ga vlival doli z škafom z nebes. — V nedeljo popoludne je odšel mil. vladika v bližnji Koper. To sem Vam hotel, eenj. čitatelji, javiti, da ne boste mislili, da smo morda v Dekanih umrli. Umrli nismo, če tudi društveno življenje res hira za sušico, ako že ne umira. — Morda pride k nam živahneje življenje, ko se zgradi nova železnica. Pa o tem prihodnjič nekaj zanimivega. Odbor pevskega društva «Koio* nam javlja, da je zaključil v svoji zadnji seji dne 11». t. m., da se dne '.». pr. m. udeleži veselice v Rarkovljuh, da pozneje priredi izlet v Pobege (povodom tu-mašnje veselice), dne 6. avgusta pa priredi koncert sv. Jakobu. O tolikih veselicah, ki se vrše sedaj, ni mogoče, da bi se ne križale po dva in več na eno nedelj o, osobito, ker je še slabo vreme po sredi; zameriti pa ne smemo ne enemu, ne drugemu društvu, posebno pa ne tržaškim, da tako pogosto prirejajo veselice, kajti sedaj je čas — po zimi se ne bodo mogla ganiti, ker ne vdobimo prostorov ! Kmetijska podružnica v Loiijerju priredi v nedeljo 25. t. m. popoludne ob 5. uri svoj redni občni zbor v hiši št. 104 v Lonjerju. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. Poručilo blagajniku. 4. Volitev odboru. 6. Posamezni predlogi iu nasveti. — Ker bo na tem občnem •zboru govor o važnih stvareh kmetijstva in še zlasti o streljanju proti toči, je pričakovati, da se udeleži shoda kar naj veče število kmetovalcev in prijatelje? kmetijstva. Akad društvo »Slovenija na Dunaju priredi v ponedeljek dne 2»>. t. m. svoj V, redni občni zbor. V spored : 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika »Triglava«. .'1. Poročilo odborovo. 4. Poročilo društvenih sodov. 5. Volitev treh preglednikov. 6. Slučajnosti. — V zabavnem delu se bo vršil izpit in promocija brueev. Lokal: Reim's Rest. Zum magistrat«, I. Liehtenfctagasse .'{., začetek ob S. zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! Srečna mlati. Nekateri slovenski trgovci z lesom so sprožili misel, da bi si zasnovali /adrugo za direktno oddajanje lesa v inozemstvo. Ozirom na to idejo objavlja g. Anton Anideršič v »Slov. Narodu« zanimiv članek, v katerem priporoča, naj bi slovenski trgovci z lesom v T r s t u n a pravili z a d r u ž n o s k I a d i š č e. Od tu bi imeli odprta pota na vse kraje sveta. Za sedaj priporočamo članek v »Slov. Narodu« : »Nasveti k namerovani lesni zadrugi« v pazno čitanje našim trgovcem in se nadejamo, da ideja, sprožena v tem članku, vzbudi vseobčo pozornost. Nekaj /a kolesarje. Finančno ministerstvo je pooblastilo naše carinske urade, da izdajejo kolesarjem, ki se hočejo voziti v inozemstvo, izkaznice, s katerimi smejo zopet uvažati svoja kolesa v nase carinsko ozemlje, ne da bi morali plačati carino. V legitimaciji je navesti ime in bivališče kolesarja in popisati kolo (vrsta, številka itd.) Izkaznica je veljavna redno 2 meseea, najdalje pa do konca dotičnoga koledarskega leta. Vsako kolo dobi svinčen pečat. O izvozu ni treba pokazati kolesa dotičnemu carinskemu uradu. C) uvozu sname carinski urad pečat ter odvzame izkaznico. Pravda inž. Dueatlja proti mestni občini. Včeraj se je vršila — kakor smo že omenili v zadnjem izdanju — na tukajšnjem deželnem sodišču v 1. senatu razprava o tožbi inženirja Du-calija zoper mestno občino za poplučunje odškodnine 45.635 gld. s r)°/0 obrestmi. Gospodje na magistratu so naročili Ducatiju, naj predela svoj načrt za vodovod Rcka>Bistrica, so tudi menda porabili ta načrt, kolikor se je dalo in se niso menili dalje za vse zahteve Ducatijeve. Poslednji je uložil tožbo in sodišče je spoznalo, da mora občina plačati Ducatiju svotico okroglih 28.661 g 1 d. 86 n v (i. z a p r o j c k t, 2635 g o 1 d. z u p r e v d u r e k s t r o š k o v in p o v r niti prn v d n o stroške v znesku 3254 gld. 15 n v č. Torej trpi občina po sami neumnosti in trmoglavosti mogočnih gospodov ukupno škodo 34.551 gld. 1 nČ., in obresti od prvo imenovanih dveh svot od H. junija naprej. In vse to po zaslugi izbornih upraviteljev mestne občine tržaške! Okoličani, kaj se vam zdi ? Ali vam posebno ugaja taka uprava z i vašim premoženjem ? Sicer pa, ugaja ali ne ugaja : ta zupravduni denar pojde tudi iz vaših žepov! Cikorijaši okoličanski so lahko ponosni na svoje tržaške dobrotnike! Pa kaj je to: kdor ima, ta more ! Saj bo denarja kakor pesku, dokler bo trajalo — novo posojilce 12 milijončkov! Ali, ker smo že pri »vodi«, vprašamo, uli bi se ne našel kdo, ki bi hotel izračunati, koliko že stanejo Tr-žačane »študije« za vodovod? Hvaležno delo bi bilo to zares. Koliko let trajajo že te studije in sedaj smo še le notri v pravdah zaradi projektov. Lahko je frčati po višinah visoke politike, kjer blesteče in mumeče fraze kule vid ljudem, ali na suhem polju dobre in racijonelne občinske uprave imajo gospodje v svojem arhivu sumili — zgubljenih pravd ! Iz-pred naših sodišč. Čez ednujst let. Andrej Ruta iz Podgore je izvedel pred kratkim za krivca, katera sta mil pred 11 leti pokrulu za 50 gol d. obleke. To sta bila 50-letni Josip Rordon in 40-letni Ivan Rordon. Andrej Ruta je stvar naznanil sodišču, in včeraj jutro je bila razprava proti krivcema. Josip Rordon je priznal krivdo ter izjavil, du je izvršil tatvino v društvu z drugoimenovunim obtožencem, kateri pa je vse tajil. Obsodili so Josipa Rordonu v 6-tedensko, a Ivana Bordona v 4-mesečno ječo. Radi p o ne v e r j e n j a so obsodili istega dne Andreja Kurolu Fantuzzi-ja, 40-letnega trgovinskega agenta na S meseeev ječe. Isti je živel v skupnem gospodarstvu z neko Regino Venier. Ko pa je poslednja zbolela ter odišla v tuk. bolnišnico, naba- sal je Kantuzzi vse ]M>hištvo, ki je bilo lasmi na Regine Venier, na voz, je od|teljal v Trst ter zastavil za HO gold., dasi je bilo vredno ;V5<) gold. Zastavil je tudi zlato uro. katero je imela Regiua shranjeno pri njem. Na razpravi se je Kantuzzi izgovarjal, da je imel pravico do imenovanih predmetov, ker jedelj časa vzdrževal Regino Venier. V kljub temu je bil obsojen, kakor smo zgoraj naveli. IM m brez nevarnosti. Sinoči ob 7. uri je opozoril neki Opel gasilno postajo v ulici della I^oggia, da je v ulici delle Becherie nastal požar. Takoj so bili na licu mesta gasilci imenovane postaje in dva oddelka, osrednjega zavoda. I lica delle Becherie je bila res polna dima, a kmalu so se prepričali, da ta dim ni izhajal od kakega požara, ampak iz kuhinje mesarja Viktorja Pulacco, kateremu so se prismodile - tripe! Nezgoda. 10-letni težak Ivan Bizjak iz ulice Ponziana št. 65 je padel včeraj z odra ob novi stavbi ter se težko poškodoval. Spravili so ga na rešilno postajo in potem v bolnišnico. Požar. Sinoči ob 7. uri je nastal v tretjem nadstropju hiše št. 2 na trgu della Valle ogenj, katerega so gasilci kmalu pogasili. Skoda je neznatna. Knj iževnost. Horror croaticua. Prejeli smo na ogled profesorja R. Perušku jezikoslovno razpravo » R r a v e e ali bralec?« z opombami k Levčevemu »Slovenske m u p r a v o p i s u«. Znano je, da nekaj časa sem naši merodajni leposlovni listi v soglasju s Pleteršnikovim slovarjem uvajajo neke, rekli bi, arluiistične novotarije, ki niso nikakor v prilog lepoti našega jezika. Drastično pravi o tej točki profesor Perušok : »O zlati čas zdaj muzam kranjskim pride! O srečne rov te! V šoli, v javnem življenju, na odru se bode sedaj pasjemu lajanju in žabjemu kvakanju podobno govorjenje ščeperilo. Julija bode karala Romeja: »Kje si tak dovgo mudiv, da nisi prej prišu ?« Kaka muzika je to za razvajeno uho.... Pu ne samo iz estetičnegn vzroka neblago-glasnosti nasprotuje naš pisatelj oblikam: bravee, I spoznava veo, pomaga v ka itd.; on dokazuje tudi, dn javna tajnost, da vladajo drugi. Huda ekonomična kriza, pomanjkanj« zaslužka, beda v delavskih krogih in podraženje živeža: vae so pisali na rovaš vladi. Vlada sama je uvidela potrebo novega sistema in reform; vedno rastoči deficit v državnem gospodarstvu je vzbudil v Metterniehu že nekaj let pred 1S-IX. letom misel, da I »i po/val deželne stanove, jim razkril obupno stanje državnih financ in se posvetoval ž njimi o zdravilih državni blagajnici. Dobro je vedel on sam, da »stoji Ogrska že v predpeklu revolucije*, in zarote na Gališkem so mu morale tudi kazati grozno nevarnost. A sistem je bil ohromel, oslabel; v celih grmadah aktov so zagrebli sadnji košček eneržije, uspeh dolgoletnih posvetovan j je bil ta, da je ostalo vse pri starem. Niti osvobojeuje kmetov se ni izvršilo, dasi so stavili razni deželni stanovi večkrat dotične predloge; preosnovanje deželnih stanov po modernih načelih se je opustilo, istotako zboljšanje šolstva, občinske uprave, ohrtnijskega reda, cenzure itd. Dasi je dragocena straža ob mejah branila 1 vstop eolnini podvrženemu blagu in žarkom, osvet-ljajočim duševno temo, odmeval je na Ogrskem, reškem, Gališkem itd. klic po svobodi, razlegajoči sc na po zapadni Evropi; javno menenje pri nas je jelo naraščati in je opazovalo jako natanko boje svobodnjakov na Francoskem, v Švici, v Italiji itd.; niso prezrli nobene premembe v boju za politično in duševno svobodo, za vse zahteve liberalnega principa. (Pride še). Politični pregled. TR8T, 23. junija 1899. Kaj je Z nami? Tako se vprašujeta tedni oba ljubljanska dnevnika, ker so kranjski Slovenci enkrat poskusili na svoji lastni koži, kako sed nja vlada prezira nas Slovence in kako žaljivo postopa o imenovanju uradnikov. V tobačno tovarno v Ljubljani so imenovali zdravnika— vdega Nemca, za notarja v Logatcu je imenovan Nemec, nezmožen slovenskega jezika, d a - s i je bilo šest slovenskih prosilcev!! Taka imenovanja v v osrednji pokrajini niso le žaljiva, ampak se naravnost izzivajoča in mi uraejemo ogorčenost »Slovenca*, ki vsklika: i «Ne, tako preziranje je naravnost sramotilno za poslance in ves slovenski narod ; poniževalno pa je tudi za državnozborsko večino, ki o vsaki priliki naglaša svojo solidarnost, za katero pa se vlada ne meni. In če vlada pometa z nami na Kranjskem, ali naj potem pričakujemo, da bode obmejne Slovence pestovala? Ali je čudno, da slavna vlada niti z mezincem ni ganila, da bi omogočila sodelovanje slovanskih poslancev v Istri, Trstu in Gorici? Slovansko prebivalstvo tvori veliko večino v Primorju, toda njihovi zastopniki morajo stati pred vratini, ker Italijani tako hočejo in visoka vlada to trpi. Ali ni to narobe svet? Slovenski poslanci na Dunaju podpirajo vlado z največim snmozatajevnnjem, a istih poslancev vlada na Primorskem niti ne pozna. To niso naravne razmere! Ali naj visoka osrednja vlada tudi v državnem zboru išče zaslombe in podpore pri Italijanih in liberalnih Nemcih proti Slovanom, ako se upa, ali pa naj poseže v to sršenovo gnezdo ob A dri ji ter zatrč protiavstrijskega dulut. Tlako so odpravili že pred 50 leti in naši poslanci ne bodo hodili nn Dunaj tlučanit !» Stokrat prav ima »Slovenec«. Toda gospoda v Ljubljani naj pomislijo, da se tu na Primorskem taka imeno\anja, taka žaljenja, take zaušnice narodu slovenskemu na dnevnem redu. Ako si vlada upa kaj taeega na Kranjskem, kaj še le tu doli pri nas. Ali umejo gospoda sedaj naše obupne klice, ali nas še ne umejo, da je to postulat samoobrane, da začnemo nastopati vsi solidarno za svoja prava in da pustimo na strani vsa druga preporna vprašanja, lei so malenkostna, i.ičeva v trenotkih, ko gre za obstanek?!! Srednja stranka? V čl anlcu, katerega smo bili omenili tudi mi, piše »Prager Tagblatt« : »Hoče se ustanoviti srednja stranka, ki naj bi vzela v svoje roke ustanovitev narodnega miru, o čemer naj bi postopala sc stališča, da bi koncesije Cehom imele svoje meje tam, kjer se pričenja nezadovoljstvo N e m c e v (!!!l. Po dosedanji večini ima vlada strankarski značaj in se potiska v smer, ki odvaja od srednje poti, ka-knršnjo jedino mora hoditi dobro umevana politika, tja na pota, kjer mora postati žoga v rokah češke objestnosti. Na srečo ne manjka življe v za srednjo stranko. Kajti vsi zmerni in spravljivi politiki že u v ide vajo danes, da bi bilo absurdno, ako bi v Avstriji po Cehih tlačili Nemce na steno. CetC> poljskemu klubu je jelo tesno postajati v češkem objemu in ravnokar je izšel spis nekega poljskega državnika, ki priporoča Poljakom, naj se odtržejo od Cehov in sporazumejo z Nemci«. Nadalje se naznanja, da za propagiranje tega »programa« /ačne izhajati posebno glasilo »Volks-triede«. Mi smo že povedali svojo sodbo, da srednja stranka s takim »programom« sodi v izbo poli-tiških otročajev, ali pa na opazovalnico. Prosimo vendar: koncesije Cehom naj sc nehajo tam, kjer se pričenja nezadovoljstvo Nemcev — to bi se reklo prav po domače: v kar ne privole Nemci, ne smejo dobiti Čehi!! In nadalje seveda dosledno: v kar ne privole Italijani, ne smejo dobiti Hrvatje in Slovenci! In ker se nezadovoljnost Italijanov pričenja že oh vsaki osnovni šoli, katero naj bi dobili mi, ker je med Italijani že vihar nezadovoljnosti radi vsacega spisa, ki je došel od kake oblasti v našem jeziku, ker je Italijanom že to dovolj povoda za nezadovoljnost, ako smo se le ganili, da bi si opomogli gospodarski — z jedno besedo: ker Italijanom ni prav, da sploh smo, morali bi se mi kar odreči ekzistenci, življenju, ali se zadovoljiti s položajem duševnih in gospodarskih helotov!! I u tak program, ki zahteva, naj sc da jednemu le toliko, kolikor je ljubo drugemu, tak program naj bi služil v podstavo stranki, ki se hoče imenovati srednjo in delovati za — mir med narodi ! Ljudje, ki sestavljejo take programe in se udojejo blazne misli, da bi bili taki programi izvršljivi, so pač prespali zadnja desetletja proporoda Čehov in avstrijskih Slovanov sploh. A vendar kaže, da je nekaj takih — zaspancev toliko med nemškimi konservativci, kolikor med Poljaki. Saj je ravnokar izišla neka nemška brošura, spisana po nekem Poljaku (Rutovskem), ki propaguje isto nesrečno in neizvedljivo misel! Blazno misel, kajti ta program te namišljeno srednje stranke je istotako blazen, kakor je binkoštni program opozicijskih strank, samo da je oblika malce bolj — hinavska. Mi smo že rekli: naj le poskusi jo ! Povsem kongruentuo z nami sodi tudi praška »Politik« o tem »programu«. .ledini cilj mu je -- razbitje sedanje večine, kar se mu pa ne posreči. In če se tudi posreči, kaj potem? Proti nam niso mogli ničesar opraviti — tako meni praški list — vse drugačne sile, kamo-li da hi se bali take ma-skarade! In mi ponavljamo še enkrat: naj le poskusijo sestaviti drugo večino, naj le pritegnejo tudi | italijanske poslance — ali bo to prizor za bogove, J ako bodo vlekli za isto vrv: nemški klerikalci, katoliški Poljaki, židovski liberalci in najhuji sovražniki sv. Stolice v Rimu ! —, bomo vsaj videli gorostasno paradijo, in zaključek bo —■ grozna blamaža ! Italijanska komora je imela včeraj jako viharno sejo. Vrišč je bil tak, da bi človek skoro mislil, da se to godi — v avstrijskem parlamentu. ' Vihar je navstal ob Čitanju zapisnika prejšnje seje. Kar dvanajst govornikov skrajne levice je hkratu zahtevalo besedo. Rarzilai je konstatoval, da njega ni bilo v seji, a vendar ga zapisnik navaja med onimi navzočimi, ki so se vzdržali glasovanja. Govornik se boji, da hoče predsedništvo uvesti jako nevarno metodo. Zato je zahteval pojasnil. Prišlo je do spopadov mej predsjedništvom in poslanci skrajne levice. Krik je bil oglušen in poslanci so žugali s pestmi. Hrup je potihnil še le, ko se je oglasil ministerski predsednik Pelloux za besedo. Velika radovednost. No, Pelloux je povedal na kratko, da so posvetovanja odložena do 2H. junija. Skrajna levica je triumfovala, ministerstvo je riti-riralo. Se« a j se čujejo glasovi, da se politiški za- koni uveljavijo s kraljevim dekretom. Ton t eomme chcz nous. Domače vesti. Tržaški mestni s\H Sinoči je bila XVI. javna seja tržaškega mestnega sveta. Predsedoval je župan dr. Dompieri, vlado je zastopal namest-niški svetnik pl. Jettmar; navzočih je bilo 41 svetnikov. Galerija je bila natlačena. Bili so znani obrazi, isti, ki so svoj eas počastili okoličanske poslance s pljunki in okvirji. Ali bandero se je zasuknilo nekoliko. Danes obrača razjarjeni junček — zlata tržaška mularija — svoje rogove na drugo stran. »Die Geister, die ich rief, \verd' ich nun nieht los«, bi rekel blagopokojni Goethe. Duhov, ki so jih poklicali v pomoč proti Slovencem, se sedaj ne morejo znebiti! To je kazen za grehe proti jjivni morifli, katerih imajo dokaj na vesti tržaški mogotci. Ko so vstopili svetniki v dvorano, pozdravil« jih je galerija s krepkimi pozdravi: »Viva 1'Indi-pendente ! Viva Zampieri ! Viva Spadoni! Viva Raseovieh ! Viva la montagna ! (radikalni) V i v a Ga r i ba 1 d i! Viva Appolonio! (Sotrudnik »Indi-pendentov«.) Abasso le masehere!« Potem se je vihar polegel za nekaj časa. Slišalo se je župana, ki je opominjal galerijo, češ, da je zdaj menda čas, da nehajo. Ko sta vstopila Benussi in Venezian, so ju pozdravili s kašljanjem, o katerem pravi »Lavoro«, da se ne ve, je-li bil »poganski ali pa salezijanski«. Benussi se je haje zahvalil galeriji z lepim poklonom za pozornost, s katera ga je počastila(!}. S težko muko sc je prečital in odobril zapisnik zadnje seje. Zupan je priobčil odgovor trgovinskega ini-nisterstva na zahteve mestnega sveta, da se strožje postopa s provenijcncami iz Egipta. Ministerstvo naglaša, da sedanje naredbe zadostujejo proti zanašanju kuge in da bi strožje postopanje nasprotovalo Beneški konvenciji. Obračun mestne knjižnice za leto 1800. se je odobril brez debate. Istotako predlog odbora za pokritje roeolskega potoka. V to svrho se je dovolilo 94.000 kron stroškov, ki se imajo razdeliti v proračuna za leto 1000 in 1001. V drugem delu omenjenega predloga se zahteva naknadni kredit v znesku 22.240 kron za odkupovanje zemljišč. O čitanju te točke je začela galerija tako rjoveti, da je župan moral poslati občinske redarje, ki so izpraznili galerijo. Vsi so odšli, le kakih 5 oseb je še ostalo. Tedaj je dejal župan: »Alco bodo mirni, smejo ostati,« (!) Svetnik Gairinger je priporočal, da se z delom ob rocolskem potoku zveze regulacija istrske ceste do pokopališč. Odobril so je izredni kredit 4270 kron za sesalko s plinovim motorjem na ribjem tržišču. Dovolilo se je 10.800 kron za popravo stanovanj viših strežnikov V bolnišnici, Društvu prijateljev otrok se je dovolila v svrhe pomorskega zdravilišča podpora v znesku 2000 kron. Ob osmih zvečer se je zaključila javna in pričela tajna seja, v kateri se je mej drugim pro-dajalnica v magistratni palača oddala Aliilu Sgoa-bissi za nadaljna tri leta v zakup. Več prosilcem se je podelilo meščanstvo. Imenovale ho se pravimi učiteljicami druge vrste Emilija Peternel za Vr-delo, Marija Pertot za Prosek-Kontovelj in Marija Kertianski za Sv. Križ. Dogodki v tej seji, katerim je neposredni vzrok iskati v izidu pravde Ducati proti mestni občini in v stvari Salezi juncev, so znova pokazali resničnost pregovora: Danes meni, jutri tebi! 0 obisku nadškofa zaderskega Raj če v i ča (tega poznanega protivnika naše glagolice) v Rimu čitamo v «Nnši Slogi»: Nj. pr. nadškof Rajčevič je bil v Rimu, kjer je bil lepo vsprejet, kakor se spodobi za cerkvenega dostojanstvenika. V vatikanu ne izkazujejo ni simpatij, ni antipatij z v nanj i mi znamenji. Vsakega počeščajo po ujegovem dostojanstvu, ali kar mu imajo povedati, se zgodi na 4 oči. Od jako verodostojne osebe doznajemo, da presvetli ni posebno zadovoljen zapuščal Vatikana. Sv. oče Lev je govoril žnjiin o Dalmaciji in o z a de rs k i škofiji, ali o glagolici ni spregovoril ni besedice; še več : govor Kakor vidite, je ta jezikoslovna razprava za-beljena z marsikaterim lw>lj ali manj okusnim oevir-kom. Tudi nestrokovnjak jo bo čital z veseljem do kraja ter pride do prepričnnja, da so se naši filo-logi res le iz bojazni pred vsem, kar diši po hrvaščini, postavili na svoje izključno samokrarijsko, o/.iromn saniogorenjsko stališče. K:ijti znanstvenega in praktičnega vzroka proti oblikam na »I« ni najti; škoda pa, ki nastaja iz takega separatizma, škoda za duševni in občni narodni napredek, ako se nas odriva ln>lj iti bolj od bratov Hrvatov, je veča, nego naši patentirani filologi mislijo. Omenjamo še, da so opombe k Levčevemu pravopisu velozanimive. Perušek dokazuje tukaj mnogo nedoslednosti ter brani poluglasne oblike nasproti Levčevim »kakofonijam«. Tudi mi se pridružujemo pisatelju z geslom: 1'oj na vsej črti arliaistienim novotarijam! »I'rod z ostudnim » avstvom«, kjer ni utemeljeno po jezikovnih zakonih!« Franjo KtrmenHr, Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) 1 Ml 11 »j Kardinal Missia je dospel sinoči na Dunaj. YT torek dne 27. t. ni. ho služIm božja v dvorni cerkvi in potem slovesno postavljenje bi-reta kardinalu Missiji po Njegovem Veličanstvu. Dne 21». zvečer ho sijajen obed pri papeževem nunciju novemu kardinalu na čast. I) II ll a j 23. Zastonj je bil ves trud. Ko ho nemške opozicijske stranke videle, da je vzlie vsem manevrom prišlo do pogodbe med obema vladama, so poskusili še zadnje: hoteli so nahujskati generalni svet avstro-ogerske banke, tla bi ne pritrdil sklenjeni nagodbi. Tudi ta poskus se jim je izjalovil, kajti danes je rečeni svet pritrdil nagodb!. Le glede dveh točk je napravil posebne opombe. 3Ia«lrid 23. N u vprašanje, kaj misli storiti vlada, da se preprečijo spekulacije z državnim dolgom, je izjavil finančni minister, da je žo dal pojasnil povodom razprave o proračunu. V miui-sterskem svetu je izjavil ministerski predsednik, da je agitacija proti financijelnim zakonom izzvunu umetno. Pariz 23. Sestava novega min iste rstva znači najhuje presenečenje za politične kroge, ker so njega členi najrazličnejega mišljenja, kakor n. pr. general Oaliffet in socijalist Milerand. Zato ne prerokujejo dolgega življenja temu novemu mini-sterstvu. Haag 23. Prvi odsek je sklenil, da je prepovedano rabiti eksplozivna streljiva, ki se razle-tajo, ko so naletela; nadalje je prepovedano za dobo o let streljati z balonov ali sličnih priprav. Ih'i'olilt 23. Državni sekretar Biilmv je pov-zdignjeu v grofa. Pari/ 23. Quesnav de Beaurepaire naznanja v «Kelio de Paris», da predloži vojnemu sodišču v Hennesu dve izpovedbi prič, ki potrditi k i i v d o D rev f us o v o. Lastnost teb dveh prič stori vsako diskuzijo nemogočo. Pari/ 23, Jeden novih ministrov je izjavil nekemu poročevalcu »Matina«: »Mi bomo vlada, ki zopet ustanovi načelo avtoritete in pomirjenja duhov.« Pari/ 2:5. »Matin« hoče vedeti, da novi vojni minister odredi več osebnih sprememb med višimi vojaškimi dostojanstveniki. POSLANO.*) Z ozirom na pogovor med »Brivcem in Špe-letom« v 17. štev. »Brivca«, v katerem se omenja, da barkovljanski le lesa rji zahtevajo 30 gold. za lepo kamenito mizo, darovano o priliki otvoritve »Narodnega doma«, izjavlja podpisano, da je to drzna laž. Ob enem obžaluje, da se take stvari stavljaj«) v list, ki je sicer h u moriš tj če n, ki pa nimajo prav ničesar opraviti s humorjem. Slavno uredništvo »Brivca« je nuprošeno, naj v prihodnji številki objavi to izjavo. Barkovlje, dne 22. junija 1899. Za »Obrtnijsko društvo«: Dragotin Pertot, Hraber Ražem, predsednik. tajnik. *) Za utvari pod tem naslovom je urednifitvo toliko odgovorim, kolikor mu zakon veleva. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih centh. /a enkratno inseri-ijo se pheit po 1 nč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža, Ogljmi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plarujejo v četrtletnih antecinatnih obrokih. Najmanja objava .'Hl nvć. Alojzij Posredovalnica za potovanja. EJ Piazza Negoziante 1. mOZeilC ,iajepoj»Mn'ia»«•■ korAnn potovanja in »prejema predplačila za obink »vet. razstave v Parizu I. 1 !MH>. Zaloga krompirja, zelja in fižola. »š a || ulica Molin piccolo St. !• VdlOVeC J ti K. ima zalogo krompirja, zelja fižola in drugih pridelkov Razprodava na debelo. Zaloga olja. mila in kita. lf i J| i Ulica Torrente St. 26. Vatovec Anton k i na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Jurković Mate ima dobro domaČo kuhinjo. ulica Carintia st. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jak. Perhauc Via Aequedotto štev. M. Zalogu vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij Via Media&t. 3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna H. Loreuzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> litiov naprej. Na z ah te vanje se pošilja na dom in na deželo. Obuvala. „pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. ulica Uiborgo št. 2t>. Velika zaloga io delavnica vsakovrstnega obuvala po naročiti. Stantič Josip Rehar Peter Trgovci. Grižon Nazarij Ant Furlan cene brez konkurence. Via Giulia 04 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko, loiiijalnega blaga in olje Plazza H. Franceseo št. 2. Pro-riajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna. a ■ __ Via 8. Fraiicesco št. 22- A Drsim i-ran * in 80 darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Mn i Via Stadion št. 20, pekarna p P| in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. V sprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. I na oglu ulice Geppa in delle Poste IVOlul ^uove» p^otlajji kolonialno blago delikatese, likere itd. Anton Šorli priporoča svoji kavarni Oommercio .11 Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. T. Zadnik Via S. Francesco štev. 1 »>, mesar, postreže /, vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja ua dom. I. Tavčar, Fran Hitty. krojač Via delle Heecherie štv. »i, priporoča se slovenskemu ob-činstve. Via Barriera vecchia št. 13, prodajaluica vsakovrstnega mu-' iiufakturnega blaga in drobnarij N11 zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Ca-tarina št. 9., priporoča I' svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja. Zaloga pohištva ne „Alla nuova Abbondanza", Trst, Via Torrente štv. 1»?., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk' Cene brez konkurence ! (meble) Petra Musohlka poleg dobroznane gostil- V moji tyrdki Schivitz & Comp. V Trstu ho dobivajo stroji vsake vrste in potreberiiu' k istim. Scsalke in brizgalke vsake vrste. Cevi i/ kovin, kavčuku in platnu. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo iu kmetijstvo. Vse i/ prvih In- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in Škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge, (■araiitiram dobroto vseiru bliiira. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via JVIalcanton št. I — TRST Zaloga pohištva /.a jedlhiiec, spalnice in spre« jemalce, žimiiic Iti peresnic, »srledal in železnih blniraju, po cenah, da se ni hali konkurence. „A G RIC O L" Patent T. 49/I008. Privilegovano mehko kalijsko milo ta uničevanje mrčeaov rnztopljivo v mrzli vo » "l mesečni „ •i 1 j Itj u n /s I o 11 « n ti , ;iV/n .1 1 letni Napoleone: po '2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi 2iI oi i/i 11 " It 10 11 II 11 11 2a/4°/0 „ mesečni „ 11 a °/„ „ «5 n Tako obrestovallje pisem o uplaiVilih velja od 25. oziroma '1. avgusta uaprej. H) Za giro-eonto daje 2do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cbequc; za veće zueske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dujajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplaoilo obresti od due uplačila in nuj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto-correntiste, inknse in račune na tukajšnjem trgu, inenjice za Trst, Dunaj, BudimpeSto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. , e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.