[=gBSIHlEEI[HlB
izhaja vsak gelek.
□ □
Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica šl. 6.
BEHIBIHIBKHIB
l=J Lami Lr=j Urai E=£l LaneLi
Naročnina znaša:
celoletna . . K 4-Dolulefna.. „ 2-Cetrtletna. . „ r-Posaiezna št. „ o to
r=ir^ir=r*JiF=irmf=i
l euuaLlIMlflitM] WtMl
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
OTWQiD[ftWM[M]
Štev. 35.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1913.
Leto VIII.
Dr. Krek.
Kdo se je v Slovencih pred 25 leti brigal za delavski stan? Delavec je bil tedaj v vseli zadevah javnega življenja brezpomemben. Vsako najmanjše gibanje se je smatralo za nevarno. Modri možaki so smatrali delavca takrat le kot njih orodje, s katerim razpolagajo po lastni volji. Zahteve po političnih pravicah delavcev so se smatrale za izrodke zmedene pameti.
Delavstvo samo je bilo omrtvelo in ni niti zaupalo v lastno silo. Brez volje je trpelo največje zatiranje in poniževanje od strani delodajalcev. Ni bilo človeka, ki bi se zavzel za delavstvo in je organiziral v obrambo stanovskih koristi, ugleda in veljave žuljave delavske dlani.
Pojavilo se je pač nekaj na pol blaznih delavcev, ki so s svojim postopanjem delavstvu le škodovali.
Kakor blisk z jasnega so zadele v delavstvu besede dr. Kreka na prvem katoliškem shodu, ko je rekel: »Predstavljati si moramo, da delavcem ne delimo milosti, ampak pravice.« Te besede so oster nož tedanjim pojmom o delavstvu in kažejo, da so bile dr. Kreku popolnoma znane delavske razmere.
Po dr. Krekovem prizadevanju se je leta 1894. ustanovilo prvo delavsko društvo, ki je globoko poseglo v življenje slovenskega delavstva. Slovensko katoliško delavsko društvo je po delu dr. Kreka zaneslo misel delavske organizacije po slovenskih pokrajinah.
Delavstvo pa je tudi spoznalo v dr. Kreku svojega najboljšega prijatelja, ki pri vsaki priliki izkuša dvigniti delavski stan in pomoči tudi posamezniku.
Za to svoje delo in skrb si je med delavstvom pridobil častno ime »oče«. Kolikokrat kak delavec ali delavka vpraša: »Kje so pa Daš oče?« In to je dr. Krek v resnici delavskemu stanu. Sodeluje pri vseh krščanskih delavskih društvih v Ljubljani. Delavski tisk, za katerega je vse storil, mu je cvetka, ki jo goji z vso skrbnostjo umnega vrtnarja.
V	ponedeljek, dne 21. t. m. je praznoval dr. Krek na Brezjah v krogu svojih tovarišev 251etnico mašništva. Tiho brez šuma, kakor je njegova navada. To 251etnico dr. Kreka pozdravljamo slovenski krščanski delavci kot dobo političnega in gospodarskega vzbuje-
nja in preporoda delavskega stanu na našem slovanskem jugu.
Za dr. Krekom stoji kot zid slovensko katoliško delavstvo, ''ker vidi v njem svojega buditelja, dobrotnika in očeta.
Trpinu solze Ti otiraš,
Za trpina se boriš;
S trpinom čutiš, delaš.
Za trpina ti živiš!
Delavcu pravico hočeš —
In delu dati čast.
Milost zanj odklanjaš —
Ker je pravo, njega last!
Naj butajo ob dr. Kreka viharji laži in obrekovanja, naj se zaganjajo nanj vse peklenske moči, on stoji v sredi delavskih vrst kot čist kristal, ki mu ne vzame sijaja nobena nesramnost kakršnihkoli lažnjikov in obrekovalcev. Zato pa velja naša častitka poleg želje, da nam Bog ohrani dr. Kreka čilega in zdravega do skrajnih meja življenja, tudi kot zagotovilo: Zvestoba za zvestobo!	J.	G.
Načelno prepričanje.
v sedanji dobi splošnega duševnega in socialnega napredka, mora imeti vsak človek, ki hoče veljati za izobraženega, gotove načelne pojme in tudi načelno stališče, raz katero razsoja pravo od nepravega, dobro od slabega;,- pogubno od rešilnega, lepo od grdega itd. Človek, ki se noče vglobiti v razna, njega samega se tičoča vprašanja, je podoben zaspancu, ki leno prespi najlepše pomladanske in poletne dneve. Med tem ko se drugi vesele lepe božje narave, on zeva in zde-ha dolgega časa. Zaspanec zalenari tudi najvažnejše dogodke, njemu je vse eno, ako se okoli njega vse podira ali pa oživi rajska pomlad. Da le spi, pa je srečen.
V	življenju posamnega človeka bi ne smelo biti nikdar tako, tem manj v življenju stanov in narodov. Kdor v večni tekmi zastane, mu preti pogin. Zaradi tega morajo biti vsi potrebni stanovi na vedno čuječi straži. Osobito pa je naloga delavskega stanu, da čuva svojo sedanjost v nepretrgani borbi za prihodnjost. Nobeden stan nima toliko ljubeznjivih, naklonjenih in dobrotljivih nasprotnikov, kakor ravno delavski stan. Saj se šteje skoro vsa-
kdo prijateljem in zagovornikom delavskega stanu, če tudi njegovo dejansko ravnanje kaže vse kaj drugega. Saj je prav vsak delodajalec in podjetnik prijatelj delavcev, — ker jim daje zasluženo plačo za njihovo delo. Le recite mu, da ni delavski prijatelj, takoj bo zrastel in zatrjeval, da ni boljšega kot on, če tudi je morda ravno nasprotno res. Ravno tako imajo delavci tudi političnih prijateljev, ki ob vsaki priliki skušajo vplivati na delavce, da drže z njimi, jim dajo ob volitvah svoje glasove in stvar je končana. Vsled tega mora biti pa vsak delavec previden in mora imeti tudi trdno načelno prepričanje. Ako tega nima, postane zelo lahko žoga v rokah razposajenih paglavcev. Samoobsebi se razume, da za krščenega človeka ne more biti drugih kakor krščanska načela, ki oznanjajo in zapovedujejo z vso resnostjo ljubezen do bližnjega. Bog, naš stvarnik, hoče, da se nikomur ne godi krivica, hoče pa tudi, da se krivica kaznuje. Ako pomislimo, da delavski stan trpi le vsled krivice, potem imamo natančno zarisano pot: Naše mesto je tam, kjer se vrši borba proti vsaki krivici dosledno in resno. Moderni kapitalizem vslužuje i;‘i zatira, zato bi pa kapitalistična družba rada popolnoma proste roke za temne namene proti delavstvu. Toda pri tem ta družba naletava na najodločnejši odpor v krščanskih zapovedih in nazorih ter ne more vsled tega neovirano in neomejeno naprej. Zakoni delavskega varstva so delo krščanske pravičnosti in krščanskih zapovedi; če tudi niso prišli na dan vselej iz načelno krščanskega mišljenja. Kar ima socialna demokracija v sebi dobrega, izvira iz krščanskih nazorov; žal, da jih taji, če tudi brez njih ne more obstati. Istotako so prostozidarji izluščili iz krščanstva vse človeštvu prijazne nazore, kar jih goji ta družba. Krščanstvo jim je zoprno, v kolikor se tiče vere v Boga in zapovedi, ki prepovedujejo prosto vživanje raznih nasladnosti. Toda svobodomislec je moral poseči po krščanskem nazoru ljubezni do bližnjega, ki ga ponuja pod imenom »človekoljubja« (humanite:te) in ki je poleg razuzdane svobode največja privlačna sila te družbe. Brez tega hačela bi se za framazonstvo ne zmenila niti mačka, Humaniteta po-menja za framazonstvo slanino v pasti.
Židovstvo, ki se je v današnjih
dneh povzpelo do denarnega gospod-stva na svetu, pozna ljubezen in dolžnost le do »brata«, to je do Žida. Dolžnosti do drugih so omejene. Krščanstvo pa z vesoljno ljubeznijo objema celi svet in vse ljudi, ter zahteva od vsakega, da vrši to vzvišeno načelo.
Zgodovina je pokazala, da se socialnim vzorom človeška družba po nobeni drugi poti ne more toliko približati, kakor po krščanskih načelih, na katerih stoji tudi naša krščanskosocialna delavska organizacija.
Vsled tega dejstva je pa delavstvu dana pot, po kateri mu je hoditi, ako v resnici hoče sebi dobro. Treba je le spoznanja in možatosti, to pa tembolj, ker sedaj preti krščanstvu že vsak smrkovec, svobodo zabavlja, kolikor se mu ljubi. Seveda tak »ubožec na duhu« navadno ne ve, kaj počne. Toda naša dolžnost bodi v vsakem slučaju in povsodi ter nasproti vsakemu, resno spoznati in braniti krščanska načela. Resnih in značajnih je prihodnjost in ne šalobard!
Važen odlok upravnega sodišča.
Neko c. kr. okrajno glavarstvo je v odloku naznanilo tožeči tvrdki, da se je na nje ovadbo izvršilo kazensko postopanje proti pomožnemu delavcu J. zaradi prestopka 8 85. obrtnega reda. Ni se pa ugodilo zahtevi tvrdke, da se delavec, ki je brez zakonitega povoda predčasno (pred pretekom odpovednega roka) zapustil delo, prisilno privede nazaj, ker vsebuje zahteva podjetnika prisilno izpolnovanje delavske pogodbe ter spada vsled tega v področje sodišč (obrtnih oziroma rednih sodišč). Ta odlok je instančnim potom potrdilo c. kr. trgovinsko ministrstvo. Upravno sodišče je pa na podlagi strokovnoplenar-mega sklepa izjavilo, da je tozadevni pravni nazor trgovskega ministrstva v zakonu utemeljen.
Upravno sodišče utemeljuje pravo-rek med drugim tako-le:
V	§ 85. obrtnega reda z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, je določeno, kake posledice ima predčasni, brez zakonitega vzroka izvršeni izstop pomožnega delavca iz dela. Zakon določa za delavca kaznjivost in daje podjetniku pravico poleg zahteve po odškodnini zahtevati tudi potom oblasti, da pomožni delavec pride nazaj v delo in nado-
Zaklete zakladne votline.
Angleški spisal C. D. Robinson. Poslovenil dr. J. K.
Kmalu sem imel zopet enkrat stopiti v stik z omikanim svetom. Samo tisti morejo presoditi, kaj se to pravi, kateri so bili obsojeni dlje časa samevati v južno-afrikanskili poljanah.
F, lajst dolgih belih tednov nisem bil videl belega moža ali žene; edini tovariši so mi bili moji kaferski fantje. Koledar mi je kazal 30. decembra 1895 in računal sem, da me drugo jutro voli potegnejo na vozu in privlečejo v malo vasico Pielpotgieterstrust na novoletni večer.
Naročeno mi je bilo izdelati delno progo nameravane železnice med Pra-torio in Pieterburgom v Transvaalu in obrisati glavne obrise okoliške pokrajine; dva moja tovariša sta pa nadaljevala to delo na glavni progi.. Svojo reč sem imel dovršeno in premišljal sem, da se zopet sestanem ž njima drugi dan poveselit se za Novo leto. Toda strašen dogodek, ki bi se bil zame kmalu nesrečno končal, je prišel vmes.
Pomladnje solnce je bilo za moja pota domala nevzdržljivo; zato sem se potrudil, da sem poglavitni del svojega dela izvršil zjutraj in zvečer; vsako opoldne sem pa po tri do štiri ure počival. Spati nisem mogel ta čas, fantje so pa navadno opravljali ta posel; spali so okopani s prti zleknjeni pod
drevjem ali pa pod razpetim jadrom. Voli so tudi zelo težko vozili opoldne; zato sem se vozil, če je bilo količkaj mogoče, le proti večeru in ob tem času sem s svojo puško marsikaj doživel. Bilo je, ko sem se nekoč vrnil s ponočnega lova, da sta mi dva kaferska lovca prvič povedala povQst o »zakladu v Makapanu«. Bila sta iz makapanskega rodu, ki je imel svoja selišča v gorah nekaj milj od Pietpotgietersrusta in njuno izvanredno pripovedovanje ni bilo samo zanimivo, marveč zelo vabljivo. Na kratko povedano se je glasila povest o enem izmed mnogih bojev belih proti zamorcem izza časa, ko so se Buri in Kafri preganjali na življenje in smrt, ko so domačini, zavedajoč se prihoda in gospodstva belega plemena, neprenehoma uprizarjali upore, podirali selišča in pokončevali može, ženske in otroke.
Ti upori so imeli za posledico, da se je Burom, kar jih je ostalo od morij in napadov, razgrela kri in da so pokazali kaznovalno moč in osvetili smrt svojih rojakov; izvabili so zamorce v boj na vaterberško planoto. Sreča je bila z belimi; zamorci so se umaknili v hribe, odkoder so po kratki in hudi bitki, zelo pobiti ubežali na vse strani. Nekaj za boj sposobnih mož se je skrilo v belim možem neznane makapanske votline.
Te votline so se zdele nepremagljive; vaflje se je šlo skozi dolgo, ozko zajedo, nad katero so visele skale, po-
krite s krnjavim grmičjem, ki je zelo gosto rastlo po strmini in močno obte-ževalo preiskavanje votlin. Buri so jih hoteli razkriti; ko so pa videli, da jih ni mogoče zavzeti z naskokom, so obkrožili izhod in hoteli zamorce izstradati.
Toda bilo je mogoče, da so imeli obleganci za cele mesece hrano, ali pa da so vedeli za druge izhode, in da so morda tudi vode imeli v votlinah. Zato so sklenili oblegovalci zamorce zadušiti. Zbrali so celo reč kuriva ter zamašili z njim odprtine v votline, zažgali in kurili več ur, zraven pa streljali v odprtine. Noben Kafer ni ušel in ko so Buri kesneje z bakljami šli po votlinah, so našli svoje maščevanje dopolnjeno.
Znotraj je bilo mnogo prostora, toda le malokje je bilo mogoče pokonci stati; zamorci so se dimu vedno bolj umikali; nazadnje so se pa do zadnjega moža zadušili.
Buri so nato vrnili domov in kakor sta mi pravila moja svedoka, ni 'nihče, ne bel, ne zamorec vstopil v te votline, odkar so nekateri domačini, ki so hoteli izkazati zadnjo čast umrlim prijateljem, našli, da smrtni duhovi prebivajo v njih, ki hodijo okrog v obliki svetlih okostnic brez glav.
Staro izročilo je pravilo, da so v njih skriti zakladi neizmerne vrednosti, Burom neznani, ki so zanje vedeli samo nekateri mrtvih mož in ki so zdaj v lasti duhov, bedečih nad njimi in
skrbečih, da se jim noben umrljiv človek ne približa.
Zadnji del te znamenite povesti sem z naj večjo težavo izvlekel; eden mojih fa>itov, ki je bil induna — sin rodovega poglavarja —, sploh ni hotel govoriti o tem, marveč je samo potrjeval tovariševo pripovedovanje s strahu polnim molkom. Dva ali trije so poizkusili poiskati zaklade, pa jih ni nihče več živih videl.
Več dni sem mirno pregovarjal svoja dva fanta, pa zastonj. Nekega večera pa pride zgovornejši izmed njiju v moj šotor in ko sem mu prisegel molk. se mi ponudi, da me za precejšno darilo popelje k votlinam. Hitro sva se dogovorila; bil je pa očividno v smrtnem strahu, kaj bo, in prvi pogoj, ki mi ga je stavil, je bil, da ne smem pod nobenim pogojem izdati, da me je on spremljal. Dejal je, da pač ve, kje so votline, da pa sam ni nikoli stopil vanje. Duhov ni videl; verjel je pa nanje in na zaklad, ki je bil po njegovem iz zlata in demantov.
Izpregli smo vole ,na mestu, štiri milje od skrivnostnih votlin. Skleil sem, da grem notri pred solnčnim zahodom, jih preiščem in se vrnem še isti večer. Zamorci so znašali les in vodo za kuho in niso ] azili, ko sem v spremstvu svojega vodnika odšel s puško od njih, kakor že tolikrat prej na lov.
Obrnila sva se najpr.ej na popolnoma nasprotno stran, potem sva jo pre-okrenila in v krogu prišla blizu kraja,
mesti čas prezgodnjega izstopa. Ta določba je materielnopravne vsebine, ker . določa mero zahtev, katere je v danem slučaju podjetnik opravičen staviti. Nima pa nikakega kompetenčnega predpisa. Pod naslovom »gosposka« (Behor-de) v § 85. ni razumevati splošnega kompetenčnega navodila 8 141. obrtnega reda.
Ta določba kompetenčnih uradov OKobito upravnega sodišča daje tudi vprašanju predčasnega nezakonitega izstopa iz dela nekoliko drugačno lice. Marsikje je moral delavec z silo nazaj v delo, ker ga je politična oblast po svojih oboroženih močeh v to prisilila. Toda vsled predstoječe odredbe pa spada zadeva pred obrtno sodišče, ker se smatra za nekako sporno vprašanje, kakor o plači, pogodbi za izvršitev kakega dela itd. § 85. obrtnega reda je sam na sebi že velikanska krivica za pomožne delavce, kar je priznala tudi poslanska zbornica, ko je sklenila svo-jedobno spremembo v smislu enakosti obeh delov.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA NA ŠTAJERSKEM.
Med vsemi organizacijami J. S. Z. najživahnejše delujejo skupine in pla-čilnice J. S. Z. na Štajerskem. Štajerskemu okrožju vso čast, ker ne mine ti nedelje, da ti na Štajerskem<ne bi priredili kar po več shodov, enega pa gotovo. Sorazmerno pa zato tudi na štajerskem J. S. Z. najbolje napreduje. Živahnejše in navdušenejše ti na Štajerskem J. S. Z. razširjajo in zanjo delajo, kakor se celo na Kranjskem dela. O tem smo .se zopet minulo nedeljo prepričali. Bilo je to pri Sv. Križu na Oljski gori nad Polzelo, tam kjer je lani imel naš dr. Krek socialni kurz za dijake. »Kar na posteljo se je vlegel, nabasal pipo pa predaval«; nam je ta tečaj nekdo Opisaval, ki je bil sam poleg. Bravcem »Naše Moči« po imenu dobro znani Vekoslav Zajec, rudar iz Škal, je ?iam v Ljubljano naznanil, da priredi na Oljski gori 27. avgusta J. S. Z. velik izlet; zadnji čas ga je pa skrbelo, ker so mu naprošeni govorniki odpovedali. Ni bilo drugače, kakor: centrala skrbi za govornika. Uboga centrala J. S. Z.! Kar s kljuke snemi ljudi, ki naj ti govore. Vse kar je res, v Ljubljani imamo zelo veliko ljudi, ki so dobri govorniki, a da bi šli na shode, ej, to je pa križev pot. Izjeme so seveda, čast jim, a vsak ti ima že toliko izgovorov, predno ti gre na kak shod, da je res včasih križ postreči z govorniki vedno večji upravičeni zahtevi organizacij J. S. Z. z govorniki. Nič čudnega! Ljudje, ki ti garajo cel teden po pisarnah, se bi ob nedeljah tudi radi nekoliko razvedrili, na shod, če tudi je ž njim zvezan izlet, na katerem se mora govoriti, pripraviti se na govor, ne gre vsak rad. Pač res bi bilo želeti idealnega zanosa, da bi se vsaj nekaj ljudi obvezalo, da trajno prevzamejo skrb za agitač'ne in poučne shode J. S. Z., ki se lepo razširja, lepo napreduje, a mora imeti tudi trajno
ki sva ga iskala. Proti koncu sva morala često plezati po strmini. Postala sva pet minut; solnce je ravno zahajalo; vodnik je bil ves izven sebe; dal sem mu požirek iz moje steklenice in sem se fiorčeval iz njegovega strahu. Varno sva lezla na to, skrita v grmov- -ju, dokler nisva prišla do odprtine. Prižgala sva baklji, ker je bila pred nama gosta megla. Trenotek kesneje je glasen krik in šum peroti zmotil najino pot in naju zelo prestrašil. Moj spremljevalec je zatulil in hotel ubežati, toda v j e! sem ga za roko in mu odločno ukazal, naj molči. Brž sem spoznal, da so nas iznenadile sove in drugi tiči, ki jih je prestrašila nenavadna svetloba; razdraženi živci mojega črnega tovariša so se vsled tega nekoliko pomirili. Ni pa hotel drugače naprej, nego da se me je držal za suknjič; sopel je kratko in pretrgapo. Baklji sta samo za nekaj čevljev naprej prodirali temo; ker je bil skalni strop mestoma zelo nizek, sva morala iti sključena naprej.
Samo par korakov sem stopil dalje, kar zagledam v črni temi na levo žarečo svetlobo, kakor od kakšne bele luči, ki se je zdela, da se premika od kraja v kraj. Bakljo denem za hrbet, da bi boljše videl in tu zapazim v silno začudenje obliko človeškega »kostja, ki stoji nepremično in daleč zadaj v te: mini. Moj spremljevalec mi vzame bakljo in ko zgrabim za puško, se prikazen premakne. Urno in brez šuma se obrne, proti meni dvigujoč svitlo roko. Krik mi pove, da jo je moj vodnik zagledal in že ga ni bilo mogoče več ustaviti, da-si sem namreč klical za njim, naj obstane in prinese luč, je bežal kakor je bil dolg in širok.
moči prve vrste na razpolago, da more J. S. Z. s polnim parom napredovati. A kam smo zašli! Saj govorimo o Štajerski in o shodu na Oljki dne 27. julija 1913. Na Oljko pridemo. Krasen kraj! Razgled po šaleški, in Savinjski dolini. Cerkev lepa, velika, dva stolpa. Poleg cerkve dve oštariji. Hrib nekaj nad 700 metrov, štajerski Sv. Jošt je to tako po visokosti kakor po lepem razgledu. Krasne so naše gorenjske planine, a lepi so tudi griči in planine slovenskega Štajerja. Ob desetih dopoldne procesija z Najsvetejšim okolu cerkve, kakor pri nas na Kranjskem ob sv. Rešnjem Telesu, nato cerkven govor; kdo propo-veduje? Ušesom in svojim očesom nismo verovali, a bil je le:	voditelj	in
ustanovitelj mlade, a že vsemogočne slovenske krščansko-socialne organizacije na Štajerskem, dr. Anton Korošec. Po cerkvenem opravilu shod J. S. Z. pod milim nebom.
Nad 2000 zborovalcev in zborovalk. Pred shodom dr. Korošcu: »No, tega nisem pričakoval, da Vi prihitite na shod J. S. Z.« — »V Braslovčah sem zjutraj propovedoval in maševal, nato pa drl na Oljko. Hodil sem poldrugo uro.
V	Braslovčah sem izvedel, da priredi J. S. Z. na Oljki shod. Moral sem torej nanj že kot poslanec tega okraja. Prav je, da je tudi centrala tu na naši štajerski Oljki zastopana.«
Shod je seveda krasno uspel. Vodil ga je rudar Vekoslav Zajec. Dr. Korošec je poljudpo in šaljivo govoril o pomenu in o važnosti J. S. Z. Delegat centrale Moškerc je pozdravil zborovalce v imenu centrale. Vekoslav Z aj e c je pa pozival na pristop k J. S. Z. Res lep sliod, pazljivost in zbranost zborovalcev vse pohvale, vredna. Najbolj so se pa na shodu postavili rudarji člani J. S. Z. iz Škal, ki so na Oljko v svojih krasnih uniformah peš priromali. Škale in škalski rudarji! Še se spominjam, ko je bilo tam v tistem Lappovem premogokopu vse — rdeče. Enkrat sem bil tam — a do shoda ni prišlo. Razbili so ga v lepi slogi rdeč-karji in nemški nacionalci. Zdaj ti pa škalski rudarji romajo na Oljko, njih skupina v Škaljah je močna, socialna demokracija je zginila liki sneg pred krščanskosocialnim solncem. Korajža velja. Kar se je posrečilo Vekoslavu Zajcu v Škalah, se posreči s korajžo in vztrajnostjo lahko tudi v drugih rdečih trdnjavah. Po shodu se je dr. Korošec prijateljsko razgovarjal z zborovalci, najbolj nam je pa imponiralo, ko so ga hmeljarji vprašavali o »konjunkturi«« glede na hmelj in kakšno ceno da ima. Z Oljke gredoč sem si pa kot delegat centrale iskreno želel: Naj bi bili vsi naši poslanci glede na navdušenje za J. S. Z. podobni ustanovitelju in voditelju slovenske krščanskosocialne organizacije na Štajerskem, dr. Korošcu!
Varstvo kmetijskih delavcev v Primorju.
C. kr. namestništvo za Primorje je potom razglasa dne 10. januarja 1913, razglasilo predpise za varstvo kmetijskih delavcev proti \aezgodam in obenem zaukazalo napraviti varnostne naprave pri kmetijskih strojih.
Varnostni predpisi, ki so bili bistveno podobni onim na Nižjeavstrij-skem, Solnograškem, Moravskem in v Šleziji, se tičejo sestav gepelnov, mla-tilnih strojev, slamoreznic, mlinov za zdrob in raznih drugih v kmetijstvu rabljenih strojev.
Prestopki predpisov se kaznujejo, v kolikor ne pride v poštev splošni kazenski zakon, z globo od dveh do dvesto kron ali z zaporom od šest ur do štirinajst dni.
Odredba stopi v veljavo dne 11. februarja 1914. Podrobni predpisi za napravo priprav za vstavljenje strojev se uveljavijo šele 11. februarja 1916.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
RAZMERE TORAČNEGA DELAVSTVA LETA 1911.
V	letu 1911. je znašalo število vseh tobačnih delavcev v Avstriji 39.676 in sicer: 5774 moških in 33.902 ženskih.
Od teh je bilo zaposleni:
	moških	ženskih	skupaj
v tovarnah ....	5156	32988	38144
v nakupovalnicah			
tobaka 		452	879	1131
v prodajalnih skla-			
diščih 		166	35	201
Paznikov je bilo .	208			208
delavcev v tedenski			
plači	,	2478	1865	4343
dninarjev . .	1679	2544	4223
akord (Geding) . .	1409	29493	30902
Tedenske plače onih delavcev, ki stoje v časovnem napredovanju (4 razredi aktivitetnih doklad na podlagi števila prebivalstva v službenem kraju).
Pazniki.......................21—32	K
Bolniški očetje...............19—39	„
Rokodelci........... 19—45	„
Elektrotehniki in	mehaniki	.	32—45	„
Tedenske plače drugih delavskih vrst (18 plačilnih stopinj po vrsti dela in 13 krajevnih	stopinj)	9'60—4500	K
starostne službene doklade od 7. .službenega leta (po številu službenih let in po 5 krajevnih razredih udeljene) 0T5— 1\50 K Vsota v poslovnem letu izplačanih delavskih plač 29,348.385 K.
Bolniško zavarovanje je bilo razdeljeno na 29 delavskih bolniških zavodov (bolniških blagajn).
Povprečno število zavarovanih delavcev je znašalo:	moških ženskih skupaj
5093 33031 38124
Od teh je zbolelo za več kot 4 dni (brez
porodov) ....	1691	15206	16897
Slučajev .bolezni .	2237 20350 22587
Bolniških in preskrbovalnih dni (v
bolnici) ......... 42176 446700 488876
Porodov s 130.520
bolniškimi dnevi —	4654	4654
Obolenje brez bol-niščine (manj kot 4 dni) s 3191 bolniškimi dnevi . .	—	—	1883
Ambulantno zdravljenih bolniških slučajev 111 293.
Smrtnih slučajev: 42 moških, 198 ženskih, skupno 240.
Dohodki bolniških zavodov so
znašali......................... 992720	K
in sicer:
doneski članov.................. 591734	„
doneski erarja.................. 303451	„
Izdatki........................ 947718,,,
in sicer:
bolniščnina .................. 675381	„
zdravniki, babice, kontrola
bolnikov.............• . .	45323	„
zdravila in zdravil, sredstva 132182 „ bolnišnična oskrba in pre-
važevalni stroški ............. 33109	„
pogrebščine..............' . .	13937	„
Rezervni zaklad bolniških blagajn
začetkom leta 1911............ 1,731.029	K
koncem leta 1911.............. 1,775.581	„
Zavarovanje proti nezgodam zavarovancev je bilo................... 38336
od teh: uradnikov, praktikantov,
*	poslovodij, uradnih slug in
portirjev........................... 568
delavcev in delavk................. 37768
Računjena plačilna vsota 29848734	K
Nezgod, za katere se je plačala odškodnina, je bilo......................50
med njimi začasnih, ki je trajala nesposobnost za delo več kot štiri
tedne  ...............................40
Plačane odškodnine ....	17705 K
Nezgod brez opravičenja do odškodnine ............................ 175
Preskrba invalidov. Preskrbovanih delavcev: 773 moških, 11.665 ženskih, skupaj 12.438.
Od teh je dobivalo redno invalidno
podporo (rento)....................11058
milostno invalid, podporo (rento) 1380 Skupna vsota: rednih invalidnih rent . . 5644413 K milostnih „	„	774500 „
skupaj . 6418913 K Prispevki erarja za delavsko zavarovanje in dobrodelne naprave: Postavni prispevek za bolniške blagajne in zavarovalnico proti nezgodam 356300 K Prostovoljni prispevki erarja za delavske dobrodelne
naprave........................ 6841683	„
Ta vsota se porazdeli za: bolniško oskrbovanje . . .	325873	„
nezgodno zavarovanje . . ‘.	5217	„
Nove stavbe in vzdrževalni stroški lastnih dobrodelnih zavodov (delavska stanovanja, kuhinje, kopelji, knjižnice
itd............................. 195.080	K
Subvencije in podpore za druge dobrodelne naprave (otroške varoval-nice, otroški vrtci, šole itd. 22330	K
Častna darila, darila, denarne podpore, odškodnine plač za rezerviste, plače delavcev, ki so na dopustu, prispevki za pogrebne stroške in zdravila za invalide in prispevki za privatne
kopelji.......................... 502342	K
Preskrba delavcev in ostalih za
umrlimi......................... 5790881	K
Predstoječe poročilo je gotovo zanimivo, osobito pa številke o starostni preskrbi tobačnega delavstva.
Med brati in sestrami.
Romarski vlak na Trsat odide iz Ljubljane dne 9. avgusta t. 1. Udelež-niki naj se zbero pred poslopjem postaje Ljubljana južni kolodvor točno ob 2. uri popoldne. Reditelji bodo no-
sili bele trakove na levi roki. Romarski vlak čaka rta udeleznike z Dolenjskega. Spored ostajie naizpremienjen, kakor je bil že naznanjen. Število polno. Prosi se za točnost in red!
Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze s sedežem v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo dne 3. avgusta ob pol 4. uri popoldne javen društven shod v dvorani Katoliškega izobraževalnega društva v Dravljah.
Z Viča. Zaklj u čok večernega gospodinjskega tečaja. Vesel pojav v naši domovini so v zadnjih dveh letih gospodinjski tečaji, ki se prirejajo po deželi v vedno večjem številu. Važni in potrebni so v gospodarskem, kakor tudi v socialnem oziru. Če pa so potrebni po deželi, je njihova potreba tem večja v pre'težno industrijskih in delavskih krajih, kakor je ljubljanska okolica, posebno Vič. Obseg takih tečajev v delavskih krajih je lahko veliko manjši, kakor tečajev po deželi, ker delavska gospodinja je navezana le na gospodinjstvo v delavski hiši in družini in /na tovarniško delo. Zato je sklenil odbor Katol. slov. izobraž. 'društva Vič-Glince prirejati večkratne večerne gospodinjske tečaje, ki naj bi se vršili po končanem delu v tovarni, t. j. od 6. ure zvečer dalje. Dne 28. julija se je zaključil v Društvenem domu prvi tečaj, ki je trajal šest tednov in katerega se je redno vdeleževalo 12 deklet, večinoma tobačnih delavk. Vodila ga je blagorodna gospa dr. Poganova, ki je z izredno spretnostjo s pomočnicami gospo Panceto,vo, go-spodično Ka-čarjevo in gospodično A. Uraniče vo dosegla pri učenkah prav lepe uspehe. Vsem učiteljicam, osobito gospej voditeljici, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zaključka se je vdeležil poleg drugih kot zastopnik deželnega odbora deželni poslanec g. Ravnikar, ki se je o uspehu izrekel prav pohvalno. A ko ne bo posebnih ovir, se meseca septembra otvori drugi tečaj. Bog daj trudapolne-mu delu obilo blagoslova!
Iz Idrije. Pri razstavi ženskih ročnih del v naši ljudski šoli se je nekdo tako daleč o s o k o 1 i 1, da je razstavljen mašni plašč s črnilom polil in drago delo s tem uničil. V Idriji se nekdaj ni slišalo o takem vadalizmu in tudi dandanes ima prvotno prebivalstvo še vedno toliko olike in spoštovanja, da so podobni pojavi nemogoči. Če pa iščemo vzroke takemu postopanju, jih nsajdemo v slabem zgledu, ki ga Idrija že nekaj let od zgoraj doli dobiva. Prvi povod je dal znani Tone Kristan; s svojo, za naše razmere popolnoma brezpomembno socialno demokracijo je ljudstvo na nedeljskih shodih tako pokvaril, da daleč okoli ne slišiš takih nazorov, kakor jih je on tede|i za tednom širil. V era-rični pivarni je zabavljal vsevprek: cerkev, država, davek, proletarec, ki ga erar izmozgava in sto drugih puhlic, katerim se olikanec smej a, pripro-sti rudar pa slepo veruje; in pri tem je naše erarično podjetništvo mirno gledalo, kako jih je v lastni hiši obdeloval, nasprotno, tresli so se pred raznimi štrajki in križem rok gledali, ko so olikani in neolikani demagogi uganjali poulične kravale in neslanosti na shodih. Ko je minister Bukvoa hotel nekaj na deželne volitve v naš prilog vplivati, je ministrski odposlanec P. nalašč zadevo tako obrnil, da so se naši pristaši oplašili, inasprotni pa posmehovali. Kratkomalo od zgoraj doli so dosledno delali na to, da Idrija ni nikdar z deželo vzporedno stopala ne v narodnem,' ne v gospodarskem, še manj v političnem oziru, pri čemer je naše tuje uradništvo vedno najboljši vzgled dajalo. Največji »Flanc« pa uganjajo s prvim majem, in četudi je
1.	maj gola komedija, je erar raje sv. Florijana odpravil in prvega maja prosto dovolil, samo da je »klerikalce« udaril. Zagrizenost so občutili celo naši Orli; ker se leto za letom procesije udeležb, so svoj čas stali v vrsti pred pazniki. Paznike vodeči uradnik, sam zagrizen liberalec, pa je pustil pol streljaja dolgo vrzel med procesijo, samo da ni.za Orli stopal in nje-.gov predstojnik je raje red pri procesiji izpremenil, mesto da bi svojemu uradniku uro navil, kar bi se povsod drugod zgodilo. »Naša Moč« je lani prave povedala, trdeč, da v Idriji pri glavi smrdi, kajti tudi zadeva s plaščem izvira od ljudij, ki so v najbližji bližini razstavne sobe. Saj se poznamo!
______________B.__
Delavski spori na Švedskem leta 1913.
Povsodi, kamor se ozremo, se poje enaka pesem med delavci in delodajalci, ko se gre za njih medsebojno razmerje. Skoro nikjer no opažamo blagodejne milobe in medsebojne naklonje-
nosti. Odločuje povsodi surova premoč. Tako je bilo tudi na Švedskem v preteklem letu, kjer se je zaznamovalo 114 sporov. Bilo je 105 stavk, dvoje iz-kl j učenj (Aussperrungen) in sedem mešanih konfliktov. Na sporih je bilo udeleženih 784 delodajalcev in 9930 delavcev. Število zamujenih dni je Vnašalo približno 298.659.
Spori so nastali v sledečih panogah: Žage in zaloge lesa 21 slučajev, kovinarji 11, tekstilna industrija 9, stavbarstvo 8, mizarstvo in druge lesne industrije 7, papirna industrija 7, strojna industrija (Maschinenindu-strie) 6, kamnoseštvo 6, zidava cest 5, rudnine izdelujoča industrija 4, gozdarstvo 3, pekovska obrt 3, mesarji 3, krojači 3, tovarne za čevlje 3, usnje-, žima- in gumiindustrija 3, stavbe železnic 3, kmetijstvo 2, rudarstvo 2, mlinarstvo izdelovanje pesnih vložkov (Kaclielfabrik), steklarpice, tovarne karbida in v slikarski obrti po ena stavka.
Vzroki prepirom so bili: Zahteva po višji plači 50 slučajev, odpor zaradi znižanja plače 5, druga mezdna vprašanja 14, organizacijska vprašanja 10, vprašanje o delavskem času 4, iz osebnih vzrokov 4, vzpreje min odpust delavcev 13, vprašanje delavskega reda 10, razlaga pogodb 1, drugi vzroki 3 slučaji. Izmed vseli 114 sporov se je končalo 47 z zmago delodajalcev, 26 z zmago delavcev in 41 vsled sprave. V 17 slučajih so sodelovali državni razsodniki.
Iz predstoječih podatkov se razvidi, kako nevarno orožje za delavca samega je stavka. Žalibog, delavec v skrajnih slučajih »nima drugega orožja za obrambo in zboljšanje njegovih razmer kot ktavko. To je znamenje, da živimo v neurejeni družbi.
Delavsko zavarovanje v Evropi.
Delavsko zavarovanje v Evropi je v devetnajstih državah za razne zadeve in na razne načine vpeljano. Prisilno bolniško zavarovanje za delavce obstoji poleg avstrijc in Ogrske v Nemčiji, na Francoskem, Angleškem, Laškem, Luksemburškem, Norveškem, v Ilumuniji, na Ruskem, v Švici in v Srbiji.
Prisilno zavarovanje proti nezgodam imajo na Danskem, v Nemčiji, na Laškem, Finskem, Francoskem, Grškem, Luksemburškem, na Nizozemskem, Norveškem, v Avstriji, na Ogrskem, v Rumuniji, na Ruskem, v Švici in Srbiji.
Starostno in. invalidno prisilno zavarovanje v raznih menjajočih se obsegih obstoji v Belgiji, v Nemčiji, na Francoskem, na Grškem, Angleškem, na Luksemburškem, v Avstriji, na Ogrskem in v Rumuniji. Po-legtega obstoji tudi zavarovanje za ostale po umrlih v
Nemčiji, na Francoskem, na Grškem, v Avstriji in na Ogrskem. V Avstriji obstaja prisilno zavarovanje za starost in in onemoglost le za privatne nastav-ljence in delavce onih kategorij, ki pripadajo bratovskim skladnicam. Splošno pa delavstvo v Avstriji kljub 'dobri volji, ki jo za to kažejo avstrijski socialni politiki pri zeleni mizi, še nima starostnega zavarovanja, kar je gotovo velika škoda in znamenje nazadnja-štva v socialno-političnem oziru.
Okno v svet.
Rochefort umrl. V Parizu je v starosti 83 let umrl časnikar Henrik Rochefort, mož, ki je svoj čas igral v francoski zgodovini veliko vlogo. Rochefort je bil v 70 letih minulega stoletja najnevarnejši sovražnik francoskega cesarja Napoleona III. ' V svojem listu »La Lanternc« je neizprosno napadal Napoleona III. Udeležil se je tudi 1871. vstaje socialistov v Parizu in je bil zato celo iz Francije izgnan, a je ušel v Švico in se je vrnil v Francijo, ko je bil pomilošč,en. Pozneje sc je mož streznil in je celo deloval na to, da bi se v Franciji cesarstvo obnovilo. Pravilno je sodil tudi o judovskem vohunu Dreyfus-su i,.i so zato prejšnjega svobodomiselnega »malika« liberalni judje in socialni demokrat j e strupeno sovražili, in zdaj. ko je umrl, nanj, ki je za svobodomiselstvo veliko storil, oblili s celimi golidami gnojnice.
Stavkarski nemiri v Južni Airiki.
V	južnoafriških rudnikih je izbruhnila stavka, vsled katere so nastali veliki nemiri. Po poročilu južnoafriške vlade je bilo pri nemirih ubitih 120 oseb (med temi 17 vojakov) in 234 ranjenih. Škoda, povzročena po nemirih z razdejanjem poslopij, naprav in privatnih posestev, znaša 18 milijonov.
V	Lodzu na Ruskem je stavkalo v 164 tovarnah 55.096 delavcev. Lodz je eden največjih industrijskih krajev Rusije, kjer je posebno razvita tekstilna industrija.
DRŽAVNA PODPORA ZA MATERE.
Zveza avstralskih držav je izdala dne 10. oktobra leta 1912. zakon, po katerem dobi vsaka žena, ki porodi v Avstraliji ali na ladji, ki vozi iz ene avstralske luke v drugo, na zahtevo državno podporo 5 funtov šterlingov. Podpora se izplača, ako bi bil otrok rojen živ, oziroma življenja sposoben. Pri mrtvorojenih ali otrokih, ki umrjejo v teku 12 ur, je treba zdravniškega spričevala. V slučaju, da to ni mogoče, more zadevo urediti v to pooblaščen komisar.
Podpore materinstva dobijo le žene, ki žive v Avstraliji ali se mislijo tam stalno naseliti. Izključene so Azi-jaitke, avstralske domačinke, Papuas in domačinke otokov Tihega oceana.
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc Tisk Katoliške Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Koroško! CELOVEC! K°roškol
Edino slovensko narodno podjet e!
Hotel TRHBESIHGER v Celovcu
Velikovška cesta št. 5.
Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-singer« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu.
V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo.
Slovenci, ustavljajte se samo v edino slovenski narodni gostilni »Hotel Trabesln^ ger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro po-streženi.
Za mnogobrojen obisk, se prjporoča voditeljica hotela
Leon Alojzija.
K N IT
Tovarne za asbestškrill ..ZENIT"
družba z om. zav. M.Of. Žumb6rk
dobavljajo najboljši in najcenejši
hroushi materijal
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljub-k.-- pijana, Dunajska cesta 73
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najniijili cenah
L. Mikusch. asMKft
~7/ \V
Sogata zaloga ženskih ročnih det in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprtnl ljubijhnn
1 . ilici JUI Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd.
Ifredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri CeSniku) LJUBLJHilH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
m
11ŽIRFRT mm
H. iilUlilll, Prešernova ulica
priporoča svojo
veliko zalogo levile? do-:: malega Izdelka ::
> Zagrebški * M
UZD
ooooooooooooooooooo kot 'tovarniško znamko
pnporocujema kot priznano
st **g*n rtssi, utot
pridatek / za kavo'
—	124 —
Ta omejitev pa se ne uporablja na pridelke kmetijstva in gozdarstva, kateri so kakor mleko, jajca, sadje, zelenjava (prikuha), prirodne cvetice, sirovo maslo, perutnina in drva za vsakdanjo porabo, nadalje na prirodne slatine, ako te predmete od hiše do hiše ali po cesti ponujajo proizvodniki, ali katerim so oni to naročili, ali pa upravičeni trgovci.
Opojne pijače in ocet imajo prometne olajšave, dodeljene z gorenjimi določili.
V posameznih občinah more to na prodaj ponujanje iz zdravstvenih ali tržno policijskih ozirov po nasvetu občinskega zastopa, ki naj posluša udeležene obrtne občine, politično deželno oblastvo prepovedati za določene predmete in na določen čas, eventualno za določene občine.
V posebnega ozira vrednih primerih more obrtno oblastvo po-slušavši dotične zadruge za dobo po tri leta in proti preklicu manjšim obrtnikom, naseljenim v njegovem okraju, da bodo bolje izhajali, dovoliti ponujanje svojih lastnih izdelkov v mejah občine, v katerih je njih obrt, od hiše do hiše. V ta namen se izdajajo posebne uradne poverilnice. Za enega obrtnika se izda vsakikrat le ena poverilnica, ki se pa more hkratu glasiti na določene ude rodbine ali pa na zastopnika, ki ga je že naprej imenovati.
Proizvajalci predmetov, omenjenih v § 60., odstavek 2., ali njihovi pooblaščenci smejo imenovano blago ponujati od hiše do hiše, in zato ni ni treba nobene uradne izkaznice. — Pač pa morajo imeti tako izkaznico trgovci, ki so upravičeni za prodajanje omenjenih predmetov, kadar izvršujejo svoj obrt potuje okoli. (§ 16. min. na-redbe z dne 27. decembra 1902, drž. zak. št. 242.)
Za krošnjarstvo je veljaven poseben krošnjarski zakon.
§ 60 a.
Na prodaj ponujati kruh in drugo pecivo od hiše do hiše ali po cesti je, izvzemši v § 60., odstavek 1. in 5., omenjene primere, prepovedano. Kruh in drugačno pecivo dostavljati kupcem pekarjevim sme samo po naročilu on sam, njegovi svojci in pa pomožni delavci njegovi.
§ 60 b.
Uporabljati otroke izpod štirinajstih let za ponujanje, ozname-njeno v §§ 60, in 60 a., je prepovedano; uporabo ženskih oseb izpod osemnajst let v ta namen more obrtno Cblastvo omejiti ali prepovedati.
—	121 —
Izkaznica velja za toliko časa, dokler je trgovinski.potovalec v službi dotičnega obrtnika, in za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele. — Ako je službeno razmerje prenehalo, naj lastnik obrta to naznani v vsakem slučaju kar najhitreje tistemu obrtnemu oblastvu, ki je izdalo izkaznico, katera je postala s,edaj neveljavna (§ 9. nav. min. nar.).
Lastniki obrta morajo, kadar išče naročila, imeti s seboj v izkaz obrtni list in ga pokazati na zahtevo oblastvenih organov. Ako te listine ne morejo pokazati, morajo na zahtevo oblastvenih organov ustaviti svoje delovanje dotlej, da dokažejo svojo obrtno pravico. — Isto velja za trgovinske potovalce in njihove uradne izkaznice. — Ako se te osebe sploh ne morejo izkazati z veljavno izkaznico, kaznovati jih je po določilih obrtnega reda. — Vsaka zloraba izkaznice ima posledico, da se izkaznica takoj odvzame in izroči pristojnemu obrtnemu oblastvu, da ukrene zakonito kazensko postopanje. (§§ 10. in 12. nav. min. nar.)
Praviloma smejo obrtniki iskati naročila za svoje izdelke samo pri takih osebah, v katerih obrtu se rabi dotično blago.
Iskanje naročil na kolonialno, špecerijsko in materialno blago je sploh prepovedano, bodisi v občini obrtnega stajališča bodisi izven nje.
Za drugo blago je v posameznih slučajih obrtnikom dovoljeno iskati naročila tudi pri osebah, ki pri svojem obrtovanju ne rabijo dotičnega blaga. Toda to se sme zgoditi le izven obrtnega stajališča in na izrečen, pismen poziv, ki se glasi za določeno blago in je naslovljen na lastnika obrta.
Brez takega poziva se smejo izven kraja obrtnega stajališča iskati naročila samo za sledeče blago:
1. Strojne naprave vsake vrste, motorji in njih sestavine;
2. stavbinsko gradivo, umetno kamenje vsake vrste, plutove plošče, strešna lepenka in umetno gradivo za tlakovanje cest;
3. tehnične potrebščine za kurjavne, svečavne in vodovodne naprave;
4. lesena zastirala, žaluzije;
5. šivalni stroji, pisalni stroji, kolesa (§ 1. nav. min. nar.).
§ 59a.
Izdelovalci ur, zlatnine in srebrnine, veliki trgovci s temi stvarmi, potem trgovci z biseri in dragimi kameni in pa pooblaščenci, ki so v njih neposredni službi, imajo pravico, ako je stoja-
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Movosti v konfekciji za dame.
Sladni taj-zajtrkl
Kril 50% prihranka in okusen zajtrk, južlna! doselili I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo aladnl ča|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnkoczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Milini vec*n0 priljubljen. Povsod ‘/4kg zavoj 60 vin. 111(11»! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7flPSIII f 01 karne Trnk6czy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, fc(II#wJKI Tosefstadterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
toelijo jjvbnt, po orni in -potovali ruy soobmofo
'unonJFMrietetZa
\yCblo6vorako ,vtic*20.
MJFr Liub,Jana
1 11 IrHJLWt Stari trg št. 9.  Izprašani optik.---------------------
Zalagate!] c. In kr. armade, c. In kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev Itd.
Na|več|l optični zavod.
Prvi specialist za
očala in ščipalnike, narejene strogo | n at a n -čno po naročilu J inzdravni-| ških predpisih. —
Nadalje priporoči čam svo-0;M j° veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. B»|i ta zaloga najboljših ur, zlatnine In srebrnine. Zahtevajte cenik.
Lekarna irikror Mr. Ph. i. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalo! prašek, proti ognjlvanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steulenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za olroke, škatla 00 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v In 4 krone 80 v.
JiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiL
1 Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: E
j BIOGLOBIN j
E Kri tvoreCa pijača izvrstnega okusa. |
E Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare, f E V steklenicah po K 3’50 in K 2‘— v vsaki Š | lekarni, -e- Glavna zaloga za Kranjsko:	|
| M= R. Sušnik (
| lekarna „Pri zlatem jelenu" | 1	Ljubljana,	Marijin	trg.	1
5ininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
Edina in naikraiSa linija uHmeriko!
Samo 5 dni! f
iz Hawre v
New-York
francoska prek-
morska družba.
Veljavne vozne liste (Sitkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18
v hiši .Kmetske posojilnice".
ED. ŠMARDA
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
  Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVflNMiHSINjUiMui.
==*"■	Dunajska	cesta	17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
HaiboliSa, naisiaurneiša prilika za šte Jeniel
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
—	122 —
lišče dotičnega obrta v tuzemstvu, na svojih opravilnih potovanjih ne samo vzorce, ampak tudi blago, ki naj se proda, za prodajo s seboj imeti, ako je blago tako, da ga nikakor ni moči prodajati po vzorcih, toda s to omejitvijo, da se sme to blago oddajati samo upravičenim prekupcem.
V	tem paragrafu omenjeni obrtniki morajo, ako hočejo na potovanjih prodajati svoje blago, to naznaniti puncevalnemu uradu, v katerega okraj spada stajališče obrta, in od tega urada dohiti posebno izkaznico zase ali za svoje trgovinske potovalce. Ko je pretekla doba veljavnosti te izkaznice, vrniti jo je 'pristojnemu puncevalnemu uradu. (§ 13. min. naredbe z dne 27. decembra 1902, drž. zak. štev. 242.)
§ 59b.
O vsebini in izdaji poverilnic, namenjenih trgovskim potoval-cem, se izdado potrebna določila poslušavši trgovinske in obrtne zbornice ukazoma.
Prošnje za te poverilnice je rešiti najpozneje v osmih dneh, in zavrniti se smejo samo iz razlogov, določenih v dotičnem ukazu.
Ukazoma se nadalje določi, v koliko potrebujejo v § 59a. omenjene osebe posebnega poverila pristojnega puncevalnega urada.
Določbe o izkaznicah obsega ministerialna naredim z dne 27. decembra 1902, drž. zak. št. 242.
Izkaznico je odreči:
a) Ako se v prošnji za podelitev izkaznice ni ravnalo po predpisih
§ 2. min. nar. z dne 27. decembra 1902, drž. zak. št. 242. (Glej
§ 2. nav. min. nar. pri § 59. o. r.)
b) Ako prosilec nima obrtne pravice.
Razun tega se sme izkaznica odreči tedaj, če je bila oseba, za katero se zahteva izkaznica, obsojena zaradi kakega hudodelstva sploh, zaradi kakega pregreška storjenega iz dobičkarije ali zoper nravnost, ali če je bila obsojena zaradi kakega takega prestopka, in če po prestani kazni še niso pretekla tri leta ter bi se bilo bati vsled tega kake zlorabe (§ 4. n 5. nav. min. nar.).
Izkaznica se pozneje lahko prekliče, ako je obstajal kak pogrešek ob času podelitve, ki pa je ostal obrtnemu oblastvu neznan, ali ako je tak pogrešek nastopil po podelitvi (§ 7. nav. min. nar.).
Ako se izkaznica odreče ali prekliče, mora obrtno oblastvo to {naznaniti lastniku obrta in mu razložiti vzroke. Zoper ta odlok je dovoljen prosilcu priziv na višje obrtno oblastvo (§ 8. nav. min. nar.).
•	— 123 —
§ 59c.
Iskanje naročil za blago po samostojnih trgovskih agentih.
Trgovski agenti, ki niso v službi kakega obrtnika, morajo svoje obrtovanje zglasiti po § 11.
TI agenti smejo v § 59., odst. 1., oznamenjenim osebam predlagati vzorce predmetov, kateri se uporabljajo v njih opravilnem obratu, da napeljejo kupčijo, priznati jim cene blaga in od njih prejemati naročila na predmete, kakoršni so omenjeni.
Trgovskim agentom ni dopuščeno, razen svojih vzorcev s seboj imeti tudi še blago, vzorce ali blago prodajati na svoj račun in v agencijska opravila stopiti z drugimi osebami, nego takimi, ki uporabljajo v svojem opravilnem obratu blago, kakoršno je ponujano.
Trgovski agenti, ki vrše svoje opravilo okoli potujoč, ne smejo imeti svojih blagovnih skladov ali skladišč (magacinov).
Vzorce naj kot take oznameni pooblastit el j agentov.
Trgovinski agenti, ki se na podlagi § 11. o. r. samostojno bavijo s svobodnim obrtom trgovinske agencije, smejo imeti pri sebi samo vzorce, ki jih je njihov pooblastilec primerno označil kot vzorce. — Kadar izvršujejo trgovinski agenti svoj obrt na potovanju, morajo imeti pri sebi kot izkaz obrtni list. (§§ 14. in 15. nav. min. nar.)
§ 59d.
Promet s tiskovinami.
Na promet s tiskovinami in na nabiranje predplačnikov ali podpisnikov se ne uporabljajo določila §§ 59., 59b in 59c; za to veljajo samo v tiskovnem zakonu dani posebni predpisi.
§ 59e.
Inozemski trgovski potovalci.
Trgovski potovalci, ki zastopajo inozemska industrijska, obrtna ali trgovinska podjetja, podleže, ako so po vsak čas veljajočih trgovinskih pogodbah pripuščeni k opravilnemu obratu v tuzemstvu, prav tako gorenjim določilom: poverilnice, omenjene v § 59b, odstavek 1., ne potrebujejo oni trgovski potovalci in samostojni agenti, kateri so že poverjeni z obrtno poverilnico, omenjeno v trgovinskih pogodbah.
§ 60.
Ponujanje naprodaj okoli potujoč.
Ponujati naprodaj potujoč od kraja do kraja, razen na semnjih, ter prenašati in ponujati blago od hiše do hiše smejo sanio1 osebe, katere so v to pooblaščene po zakonu o krošnjarstvu.