PHIHOHSKI DHEVNIK r—- GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE VI ' jtev- 228 (1916) Spedizione^n abbon. post. l. gr. TRST, četrtek 27. septembra 1951 m Prispevajte za Kulturni dom Cena 20 lir »Izhodiščna točka“ ^_jDe Gasperija je novinar-briški ((National Press De GasPeriju -ti katerem je italijan- ^tKarlf 80VDril' Pn tem 6 t3ko uboga na su’ «statistih se f,*delt>- cia ie stoi i a Sta^šča njen ob-Toda u ?.a in ieta neniogoč. ?i »‘rani »ie b°§ata po dru‘ 110 dobri ,..SV°J‘ kapaciteti, ''•'•bit”8* j%'industi'iiska pod-skurvr, 8 uporabljena «>S*0bramb°- kar bi o-* 2 An!’ ,a s‘ro^cl produkci- ?*ft£nci ,ie bi bili zala ŽL f 1 pa Se ne bi zui- Valstv» i?JS^a rayen Prebi-^iranit; JZato ie treba nezadovnH poslenost kaJu Ii dovoli ^ in lačno ijudstvo 5tavljalo ?h,PCl?0' da bi pred' Ja ima „ 'brambn° silo. Itali-Tolilj pr®Več prebivalstva. s°cialniK S e §osPodarskih in Pa so tri- vprašar|j- Politična *°3 P°stavili vprašaje,.. “?1Vo je. kako je De n'e; «AJi" ,®oyar^a* na vpraša-s'tnPativi,..S? v Italiji osebe, ki _aj0 8 titovskim giba-*’ianst;i. , < e*‘ka večina ita-•je od-so ko- “ianafeiK ."«*a večii §0vorii n °^unistov -^formiJi asperi — so ko-’ 1110 v Trst-u so Jjfelie °r§anizacije naklo-? ttied i, ’ ^ko je razlikova-ko!«uni^0munizmoro Tita in drUf!ih- Tako ni aVcu. ™ci_ italijanskemu de-1 si lahko komunist, Ha lanico komunist, k0t Tito’ si ne-^itrL53 nas Tržačane najbolj ^ t)e J^,odSov°r, ki ga je Hni.„*P*ri n& sledeže nekega novinarja: ■'jfoj11® ^°' da poudariate, ^ ,dLna Podlaga za pog,-. *• jj. “Offt tristranska iz-(W eva vrnitev vsega It it,,®?. tržaškega ozem- . V nom w %: čh«?1-'y Sem tore5 i 1)6 GaLajala Pogajanja?« °til: Peri je takole odgo- a SC*ta o tristranskem 5S ” ’ ' sW« mislim Si »Ost reči, da pred- . "Vlj^ , 5^aj r.pn *zhodiščno ločko. i'Pnni0!'p atlantska skup- Brpn , atlantska skup-v Pričati Tita, da je tu->?* SDr>eJ!0VPm interesu do-:,idazum g^de Trsta? ^aj ne “Segli skupno zmago, i ^»stavit- mo*li biti sposob-Uh« zm■ naš(- odnose v v ^hn „lIlJene Evrope, t. j. ^inr,eCPSa’ kar Predstavijo?,, rešitve za J'eiaje^‘lo Predvčerajšnjim. . ot poročamo na ^ašk m«tu - pa je gJede * ®ri i2ia ^Prašanja De Ga-li z J,! ’ da PriPravljen Naj .i Plavijo pogajanja. doda«r°, da 3e S(latlskj‘ržaški demokri-. S VSo zadevo o tri- 5?*Oavl 1948' ki je » ho«i«» Posta,a naenkrat 4^n2a)))a +^^a>> («pu»to di rX.i . h’ <«pur.'to di tJ6s ie fkole raztolmačil: 2a jf ie nujno potrebni C favno koli Podaja-l. 4 6e r 'ristranska izjava, Lajava „Speri je dodal: da tP5edstavlja samo iz-f^Ckl0^0' To pomeni, da ih ^ora tocr**o ve, da t'sta tuHi^ po?aianjih dati ^kršna ,ak*. koncesiji. To-k^la ne .koli, takšna kon-^ajat; Oi smela dejansko ‘»Orala Predpostavke, da N B * Italija pustiti vso ^‘■'alni gnSlaVlji' Lahko so tii- atlia Popravki v smislu «,'% si, ,ug°s'ovar.«skih et- C ?aičnePlsv toda itali-ian- feti^or v kupine tako tu-t;,1 Borl , ,coni B, morajo t-lo. R Ilalijansko suvere-J?8tomifZ.Urne se seveda s W9i rja; sporazumom». J,'11'’ q.Porečemo k vsemu 'v5- je , ®ovor: Nič novega! C beSPri "epotrebno in na- y>sedn"T°trebno in na-V^ri j, 0 igl'o napravil De ^.- #i"Podlage>> za poga-®^nja od*ščno točko* z; ^ dpiQV.;,a Se njegovo sta za ^‘«1 prav nič se . enii0 p -?Wre^enii sem Pa se '.S. od tistega K'... Iftini .. .. bil zavzel ganski zunanji rorza v Mila- grot • «> Bn,. V ‘Vllia- ^asJv°nikih» °ri* ° "dolinah« 1)1 Wti Jesar 10 Pot ■S t)P P "‘cuposiuvir J.*ko fia,.a?P.eri morda «»N* te f.is. »n- *uii n; De lahur, omenil, zaru-°e G preciPostavimo, m bil ‘wvGasPfcri^liSi vol-’i «lp' bilo bi vzel ^WYe bi bil ^lavrne' vasfs?, "ainest0 X ? dolarji - .epan' ^»vlie ' ^rnjevec, ’ Koejančiči, Rožar, Osp, Kastelec. Nazirec, Bazovica, Gropada, Fernetiči Pa vse mirao Repen tabora. Sa-leža, Sempolaja, Mavhinj, ki ležijo ob meji med STO in Jugoslavijo, rajši enostavno n. pr. Wilscnovo črto ali pa ameriško iz leta .1946 ali pa angleško istega datuma. Ce je .torej zadeva v izhodiščni črti so tudi tista slovenska in hr-vatska mesta, ki ležijo na liniji londonskega pakta tam gioboko v Dalmaciji iz leta , 1915 prav tako neitalijanska ket so tista, ki smo jih zgoraj našteli ;n ki ležijo na bivši ta-koimenovanj francoski črti. To bi mogel storili De Gasperi tem bolj upravičeno, ker so bili vendar predlagatelji vseh teh črt vedno približno eni in isti. Hočemo reči, da je takšno govorjenje za prvega rimskega ministra popolnoma neresno. To pa še ne bi bilo najhujše, če ne bi skušal De Gasperi na ta način varati predvsem narod, ki ga predstavlja. Zamislimo si namreč samo za trenutek, kaj bi se zgodilo in kako bi italijanski tisk pisal in komentiral če bi n. pr. odgovarjajoči jugoslovanski državnik postopal tako kot De Gasperi in se posluževal takšnih metodi, katerih bistvo je vi tem. da zagrabiš globoko — čim globlje, kar je odvisno odi trenutnega mednarodnega položaja ■*- ^ sosedovo etnično ozemlje in. zarišeš tam skozi njegove vasi nekakšno linijo in rečeš: To je izhodiščna točka za pogajanja! In ne samo izhodiščna točka! To je takšna izhodiščna točka, ki je hkrati tudi podlaga za kakršna koli pogajanja! Mislimo namreč povedati, kaj bi konkretno moral jugoslovanski zunanji minister postaviti za izhodiščno točko. Brez dvoma bi morale biti to vasi ki so toliko oddaljene od: tiste etnične lioije, ki jo vidimo na etnični karti, kakršna je lista, ki jo je napravil tržaški conski podpredsednik prof. dr. Carlo Schiffrer in kj se začne pri Tržiču, kolikor so oddaljene zgoraj naštete vasi od te linije. Ce bi se torej ravnal po De Gasperijevih metodah, bi moral reči: Naša ((izhodiščna točka« in ((podlaga« za kakršna koli pogajanja je onstran Palmanove, Vidma in tako naprej. Gre torei za metode iz leta 1915 in iz leta 1920 — samo v prisilno skromr.e.iši obliki, ker je bila pač v zadnji svetovni vojni Italja do kraja poražena. In te metode si drzne De Gasperi še danes javno uporabljati pred vsem svetom! Pa ne samo to! On si celd domišljuje, da bo s takšnimi metodami dosegel nekakšen uspeh... Ne, na takšen način ni mogoče začenjati nikakršnih pogajanj in nihče ne more r.-a tisto, kar predlaga De Gasperi, Jugoslavijo prisiliti, da bi na kaj takšnega pristala pa naj bo t0 v imenu zedinjene Evrope in drugih lepih besed, ki jih je bila vedno polr.'a italijanska diplomacija, kajti ugoditi De Gasperijevim zahtevam bi pomenilo Evropo razdvojiti, kar v isti sapi dela tudi sam De Gasperi s svojo ((obrazložitvijo« o kominfor-mizmu in ((titovskem komunizmu« in z vtikanjem Trsta v Italijo, ki je nanjo že davno pozabil. Pri tem pa je važno predvsem dejstvo da prebivalstvo STO o De Gasperijevih ((podlagah« in ((izhodiščnih točkah« italijanskega imperializma noče ničesar slišati. To prebivalstvo Italije noče nikdar več in je mnenja, da bo za De Ga-sperija že velik uspeh, če bo dosegel kakršno koli pomoč glede tistih gospodarskih in socialnih vprašanj, o katerih je predvčerajšnjim govoril ’d ameriškmi novinarji in če bo dosegel sprejem Italije v OZN, kar je Jugoslavija prva predlagala kljub 400.000 žrtvam, ki jih italijanski okupator, povzročil in kljub milijardam dolarjev materialne škode. De Nicola sprejel sindikalne predstavnike RIM, 2li. — Predsednik italijanskega senata De Nicola je danes sprejel predstavnike sindikalnih organizacij javnih u-službencev. Sindikalni pred-stavmki so danes ponovili izjavo, ki so jo že včeraj podali predsedniku poslanske zbornice Gronchiju. in sicer da so se sporazumeli, da bodo razpravljanje omejili na socialne jn gospodarske strani. Gronchj jim je včeraj obljubil, da bo parlament v čim krajšem času razpravljal o tem vprašanju. Daries so sindikalna predstavniki zahtevali od De Nicole, noj senat kolikor mogoče hitro prouči načvt zakona, kii -e nanaša nj, državne nameščence, ko bo ta prišel iz poslanike ::bornice v srrtat De Nicola je obljubil, da bo te zahteve upošteval in jim uigodiil. GOVOR MARŠALA. TITA V ČAČKU Za reševanje mednarodnih vnrašanj na iiiift*en in pravičen način Surovost in teror nista lastoa socialističnemu razvoju To nasprotuje idejam Marksa, liugelsa, Lenina, a njihova vsebina je: najbolj široka in vsestranska demokracija - je poudarit maršal Tito (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — V novem govoru, ki ga -ie imel v Cačku na svojem potovanju po državi, je maršal Tito poudaril, da sedanjih ukrepov za demokratizacijo države ni treba napačno tolmačiti, še najmanj pa tako, da se želj povratek nazaj ali morda n.a Pot demokracije za-padnega tipa. «Ce ljudem na Zapadu — je dejal maršal Tito — odgovarja način ureditve njihovega življenja, njihova zapadna demokracija, naj tudi tako bo; mi temu ne bomo ugovarjali. Nam odgovarja demokracija novega tipa. socialistična demokracija, ki mora imeti močno gospodarsko podlago. Smatramo, da je demokratizacija v prvi vrsti, samo. kjer vsak človek ima kruh, kjep ni nezaposlenosti in kjer vsak tisti, ki dela lahko živi človeka dostojno življenje. Toda naj oni urejujejo svoje življen-je na način, ki jim odgovarja, naj sami rešujejo svoja vprašanja. Mi se gotovo ne bomo vmešavali, toda mi bomo zase ustvarjali novo socialistično demokracijo. A demokracijo se ustvarja v procesu razvoja, ona se ustvarja s tistim tempom in dobiva vse širši zamah s tempom, s katerim raste zavest državljanov neke socialistične države«. Maršal Tito je dalje dejal, da je s takšnim stališčem Jugoslavije osebno seznanil predstavnike zapadnih držav v Beogradu. «Jaz jim to odkrito povem, ko se j njimi vidim — je dejal maršal Tito — in oni morajo biti glede tega na jasnem. Oni vedo, da se z nami lahko samo na ta način razgovarja, a mi smo jim ie dostikrat odkrito povedali, v čem nimajo prav v odnosu do naše države. Mi jim vedno pravimo, naj ne zahtevajo od naših ljudi tisto, kar zahtevajo od drugih evropskih držav, v katerih je družabni sistem takšen kot pri njih. Mi smo socialistična država, država s posebnimi svojstvi. ki gradi socializem in stremi h komunizmu kot najvišji fazi. Mi visoko cenimo pomoč, ki smo jo prejeli od zapadnih držav, toda mi jim pravimo, da je takšna Jugoslavija, kakršna je danes s takšno svojo moralo, s takšno strnjenostjo in enotnostjo ljudstva, s takšno odločnostjo, da brani svojo neodvisnost, ogro.m. ne važnosti tudi zanje, za ljudi in narode, ki se bojijo nove svetovne vojne, ki se bojijo, da ne bi ponovno prišlo do nove katastrofe. v kateri se bodo narodi med seboj uničevali. Mi jim pravimo, da je takšna Jugoslavija koristna tudi njim, da je potrebno, da ji pomagajo takšni, kakršna- je in da od nas ne zahtevajo ničesar drugega. Mi bomo uredili naše notianje živl-jenje tako kot mislimo, da je za nas najbolje; toda — pravimo jim — bodite prepričani. da v nobenem primeru ne morete želeti več dobrega naši državi in našim narodom kot želimo mi. ki smo se tukaj rodili, ki tukaj živimo in ki bomo umrl: tu, kjer so živeli naši pradedje, dedje in očetje«. Marša] Tito je dodal, da da- jejo države Zahoda svojo pomoč Jugoslaviji in jo bodo verjetno še dajale, ker jo potrebuje. «Oni vedo, da imajo v naši državi prijatelja in zaveznika v borbi za obvarovanje miru, v borbi za reševanje vseh med. narodnih vprašanj na miren in pravičen način, v borbi za ol>-varov?flje neodvisnosti malih narodov. V tem nas imajo oni na svoji strani kot zaveznike in mi bomo ostali zvesti zavezniki teh drlaiv, dokler bodo one tako gledale na te stvari, dokler bodo delale, kot govorijo ‘n odnosno to dokazujejo z dejstvi. V današnjem času, ko gre za biti ali ne biti, ko gre za to, da nekdo znova potegne orožje in poskuša, da z njim doseže svoje cilje, smo mi na strani, ki se bori proti metodi, da bi z vojno reševali mednarodna vprašanja«. «Danes gre pri nas samo za to, da najdemo pravo in naj- lažjo pot za naše ljudi, najbolj človeško pot v graditvi v nasi socialistični državi. Kajti surovost in teror niso svojstveni socialističnemu razvoju. To nasprotuje idejam Marksa, Engelsa in Lenina, a njihova vsebina je: najbolj široka in vsestranska demokracija za držav, ljane socialistične državen. Maršal Tito je nadaljeval: «Pri nas v Jugoslaviji ni nobenega razreda, ki bi sedaj izkoristil svoj položaj na račun nekega drugega razreda ali ki bi bil izkoriščen, da se z njegovo pomočjo dvigne neka kasta nad ljudstvo. Tega pri nas ni, ker smo odvrgli tiste ruske metode, katere smo v začetku uporabljali, a odvrgli smo jih zato, ker smo spregledali, da je to nepravilno, zato, ker je v Sovjetski zvezi tudi po tridesetih in več letih od Oktobrske revolucije še daleč od tega. da bi se ta država lahko imenovala socialistična«. «Končno vam lahko povem, da smo mi najtežjo dobo preživeli. Danes naša država ni več osamljena. Danes so z nami vsi napredni ljudje V vsem svetu, o tistih na Vzhodu pa ne bom govoril, toda verjamem, da niti tam narod; ne sovražijo naše države. Vsj napredni ljudje na svetu so v skrber zaradi določenih provokacij, zaradi tistega, kar bi se naši državi lahko dogodilo in pripravljeni so. da nam v vsakem primeru pomagajo. Toda mi smo sami sposobni braniti svojo neodvisnost če se nam dajo sredstva za obrambo in če imamo dovolj zadostno moralno podporo. A mi znamo braniti svojo neodvisnost, ker smo jo sami tudi ustvarili, in mi jo bomo tudi uspešno branili«. Mitinga, na katerem je govoril maršal Tito se je udeležila množica okrog 50.000 ljudi, ki je besede maršala Tita viharno odobravala. R. R. OBNOVITEV PROCESA PROTI FURLANSKIM GARIBALDINCEM Izrazit protijugoslovanski značaj je poudarjen z razširitvijo obtožnice LUCCA. 26. — Danes se je pred porotnim sodišče zar čela razprava proti 52 partizanom, ki so pripadali garibaldinskim formacijam v Furlaniji. Obtožujejo jih umora 18 ozopcvcev v Malini y februarju 1945 med narodnoosvobodilno vojno. prečitali so dolgo razsodbo, ki določa, da se zadeva preda sodišču v Lucchi. Razprava se bo nadaljevala jutri in začeli bodo zasliševati obtožence. Javni toiilec. je obtožnico proti garibaldinskim partizanom razširil, tako da jih sedaij obtožuje veleizdajstva, ker da so hoteli odcepiti od nacionalnega ozemlja en njegov del, ker so se vključili med enote IX. Korpusa jugcslovanske armade. Ce upoštevamo dejstvo, da je bila jugoslovanska vojska pod poveljstvom, maršala Tita enakopravna zavezniška armada, ki se je borila proti fašističnim in nacističnim, razbojnikom, ter da so se po drugi strani nekateri samozvani «partizani« tesno povezovali prav s temi nacističnimi razbojniki, potem je jasno, du bi morali biti zaradi vel'eizdhje obtoženi laki nacistični sodelavci ne pa gari-buidinci. ki so se borili v sklopu IX. Korpusa, kakor so se borili številni italijanski partizani v enctah divizije «Italia» na področju Jugoslavije v sklopu JA. Na današnji seji ministrskega sveta so Schuman, ministrski podpredsednik in minister za obrambo Bidault ter finančni Razširitev obtožnice tore; por minister Maver poročali o raz- memi, da je proces, ki se je začel včeraj v mestu Lucca, dob’l sedaj ie bolj izrazit protijugoslovanski značaj kot ga je imel, dokler je bil v Brescii. Zato ne more biti nobenega dvoma, da spada, tudi la proces v okvir tiste protijugoslovanske kampanje, ki že toliko mesecev traja v Italiji, ter da ne more v nobenem primeru služiti v potrdilo lepim De Gasperijevim besedam o potrebi sporazuma v interesu evropske enotnosti in podobno. O pateiku procesa bomo podrobneje poročali prihodnjič. Francoski odgovor na sovjetsko noto PARIZ, 26. — Francosk* zunanji minister Schuman je danes izročil sovjetskemu odpravniku poslov francoski odgovor na sovjetsko noto od 11. septembra. ki se nanaša na nemško oborožitev. Francoski odgovor zavrača vse obtožbe v ome. njeni neti. F,1>IJTI USPEH 1»E O ASPERIJEVEG A POTOVANJA T ZDA TRISTRANSKA IZJAVA 0 ODPRAVI nekaterih omejitev t mirovni pogodbi z Italijo Izjava bo izročena vsem podpisnicam mirovne pogodbe, na katere se bo morala obrniti tudi Italija - Skuono uradno poročilo o De Gasperijevih razgovorih WASHINGTON, 26. — Skup. na izjava treh zahodnih velesil, ki so jo danes objavili v Parizu, Londonu in Washing-tonu, ne omenja mposredno re. vizije italijanske . mirovne pogodbe, prav tako kakor izjava,' ki so jo izdali po konferenci v Ottavi. Trsta izjava ne omenja. Njena vsebina je sledeča: 1. «Vlade Združenih držav, Francije in Velike Britanije so precej časa razmišljale, kako bi najbolje rešile vprašanje ml rovne pogodbe z Italijo, in sicer v interesu skladnega razvoja v sodelovanju med svobodnimi narodi. 2. V skladu z željo italijanskega naroda, j« Italija, M je v zadnjfm času vojne lojalno sodelovala z zavezniki kot so-vojskujoča se država, obnovila demokratične ustanove. V duhu ustanovne listine ZN je pro1-žila tudi drugim miroljubnim in demokratičnim vladam stalno sodelovanje, ki je mobhod-no potrebno za vzajemnost svobodnega sveta. 3. Ne glede na to pa ji je z neopravičljivim vetom š. vedno zaibramjemo članstvo v Organizaciji Združenih narodov kljub določbam mirovne pogod. be in ustanovni listini. Čeprav je pri treh glasovanjih v glavni skupščini dteegla podporo večine držav članic. 4. Razen tega je Italija po določilih mirovne pogodbe še vedno podvržena nekaterim utesnitvam in težavam. Te u-tesnitvie Pa niso več y skladu z današnjimi polbžajemi, pa tudi ne s stališčem: Italije kot aktivne in enakopravne člamice demokratične in svobodoljubne družine narodlov. 5. Zato vsaika od trt'h vlad s tem, izjavlja. d» je pripravljena vzeti v ugoden pretres zahtevo italijanske vladle po odpravi teh trajnih utesnitev Zopet brezuspešen sestanek v Kesongu Obe strani vztrajata na svojem stališča Velika letalska bitka nad Korejo TOKIO, 26, — Danes zjutraj je zvezni častnik OZN odšel v Panmunjon in tam sprejel noto severno-korejskega zveznega častnika. V noti je rečeno, da ie njegova delegacija pripravljena ostati se z delegacijo OZN danes zjutraj ob 10 v Kesongu, ter pripominja, da so v primeru odklonitve pripravljeni nadaljevati ob 9 razgovore o dnevu in uri nadaljevanja konference. Poveljnik zavezniških zveznih častnikov polkov, nik Kinney je odgovoril, da se b0 sestal ob 1Q s polkovnikom Cangom. Pozneje so &e zvezni častniki sestali v Kesongu. Uradno poročilo OZN pravi, da so nasprotni zvezni častniki predlagali, naj se delegati obeh strani se-tanejo jutri zjutraj ob 10. Zavezniški zvezni e«»tniki pa so odgovorili, da so dobili na-vodiUi, naj se sestanejo z nasprotnimi zveznimi častniki zato da se sporazumejo o °k°" jestranskih zadovoljivih pogojih, preden obe delegaciji nadaljujeta pogajanja za prene. hanje sovražnosti na Koreji. Poročilo ne javlja, ali je določen nov sestanek zveznih čast-inikov za jutri. in diskriminacij, ki so še' vedno v veljavi, a so zaradi razvoja dogodkov že zastarele, v sedanjih okoliščina*i niso več opravičljive ali pa ovirajo sposobnost itaiije za samoot>rainbo, in sicer v toliko, v kolikor to zadeva njihove lastne odnose z Italijo in n® da bi s tem prejudicirale pravice tretje stranke. , 6. Vsaka treh vlad s tena potrjuje svojo odločenost, da bo vse storila, da zagotovi Italiji članstvo med Združenimi narodi. 7. Trj vlade varujejo, da bo naletela ta izjava na široko o-dobravanie drugih sopodpisnic mirovne pogodbe in da bodo te prav tako pripravljene pod-vzeti nodabno akcijo«. Ameriški državni tajnik Dean Acheson je na današnji tiskovni konferenci poudaril potrebo, da se Italija sprejme v OZN navzlic sovjetskemu vetu. Ven. oar pa je dal razumeti, da ne ve, ali bo mogoče najti način, da se izognejo težkečam, ki se sedaj postavljajo za ta sprejem Glede revizije italijanske mirovne pogodbe je Acheson izjavil, da mora sedaj italijanska Vlada poslati vprašanje 17 podpisnikom pogodbe, s katerim naj prosi ukinitev nekaterih omejitev v tej pogodbi. Ache>-son je dodal, da so ZDA, Fran. cija in Velika Britanija naklonjene takemu postopku, pripomnil je, da upa, da se bodlo ostale države podpisnice mirovne pogodbe strinjale s stališčem treh zahodnih držav. O vprašanju italijanskega iz. seljeništva je Acheson izjavil, da se je eden od njegovih svetovalcev, Webb. zanimal za to in da bo mogoče najti kako rešitev bodisi s pomočjo sedanjih organizacij kakor tudii z ustanovitvijo nove mednarodne organizacije Diplomatski predstavniki ZDA Francije in Velike Britanije so danes izročili sovjetskemu namestniku zunanjega ministra Zorinu tristransko izjavo, ki so jo danes objavili. De Gasperi je včeraj popoldne ponovno sestal 2 Aclie-sonom. Navzoč j*., bil tudi minister Pella. Na sestanku so go-voriii o italijanskih gospodar, skih vprašanjih. Minister Pella je podal dolgo poročilo o sedanjem gospodarskem jn finančnem položaju Italije, Danes se je De Gasperi v tretjič sestal z Achesonom in navzoč je bil poleg drugih tudi minister Petlia. Takoj po razgovoru sta Acheson in Pella podipisala trgovinski dogovor, ki Izpolnjuje pogodbo o prijateljstvu. trgovini in plovbi od 2. februarja 1948. Ameriško zunanje ministrstvo je v zvezi g tem izdalo posebno izjavo, y kateri pravi med drugimi Glavni smoter dogovora je pospeševanje dotoka investicij zasebnega kapitala z bolj sprr. ščenc ureditvijo prenosov kapitala, zaslužka in drugih lon-dov in z razširitvijo načel o nepristranskem ravnanju, ki jih predvideva pogodba. Dogovor poudarja skupno zanimanje za tesnejše gospodarske odnose mt di obema državama, ki bodo koristili obema podpisnicama in prispevali k večjemu gospodarskemu sode. lovanju v sklopu atlantske skupnosti. Dogovor vsebuje člene, ki razširjajo določila pogodbe iz leta 1948. ozirom a določajo spo. e ie udeležilo 77 razumna določila, katerih prejš-ameviških in angleških letal ter i nja pogodba ni vsebovala. J20 nasprotnih. \ Členi se nanašajo na prenos Politični krogi v Tokiu ugotavljajo, da se po 35 dneh prekinitve pogajanj zdi, da ni prišlo do nobenega napredka za nadaljevanje pogajanj. Obe strani vztrajata na popolnoma nasprotnem stališču glede vprašanja, ki je postranskega pomena. Kitajci in severni Korejci zahtevajo, naj se delegati takoj sestanejo v Kesongu in naj v okviru konference ustanovijo organizem, ki b0 imel nalogo preprečiti ponovitev novih incidentov in jamčiti nevtralnost Kesonga. Poveljstvo OZN pa zahteva, naj se zvezni častniki še pred obnovitvijo pogajanj sporazumejo o zadovoljivih pogojih za obe strani. Boji pa se na fronti nadalju-^?jo. Vzhodno od Jangu so sile OZN zavzele neki strateški grič. Na področju južnovzhod-no od Fenjanga je prišlo do spopada, ki je trajal sedem ur. Tudi na drugih odsekih fronte je prišlo do spopadov. Danes je priži0 do velike letalske bitke, ki pravijo, da je največja od začetka vojne na Koreji. Bitke s fondov, na določila o zamenjavi denarja in na upoštevanje zakonitih pravic in koristi, ki so jih. zasebniki in ustanove ene držav*, pridobili v drugi. Eden od členov priznava a-meriškim investicijam y Italiji prednosti, ki jih .ie italijanska zakonodaja odobrila za razvoj Južne Italije in določenih in-diustrijskih podlročij. Po podpisu omenjenega dogovora je imel De Gasperi kratek razgovor z ameriškim ministrom za obrambo v Robertom Lovettom. Glede De Gasperijevih razgovorov a Trumanom. Achesonom in drugimi ameriškimi funkcionarji so danes objavili uradn0 poročilo, ki pravi med drugim,, da sta Acheson in De Gasperi proučila splošni mednarodni položaj in da sta pregledala. korake, ki so bili že podvzeti za ožjo povezavo zahodnoevropskih držav vključno nemške zvezne republike in za ustvaritev evropske obramb, ne sile. De Gasperi je izjavil, da je Italija odločena polno sodelovati pri tem naporu. Poročilo pravi med drugim dalje: Zunanji minister je ponovil odločenost Združenih drž"v, da se bodo zavzele za sprejem Ita. lije v Organizacijo Združenih narodov. Zunanji minister je zagotovil ministrskemu predsedniku da vlada Združenih držav z največjo naklonjenostjo upošteva njegovo zahtevo, da se ukinejo omejitve in diskriminacije italijanskega naroda, ki jih vse. buje italijanska mirovna pogodba. Izjavo Združenega kra. ljestva, Francije in Združenih držav o tem vprašanju 'so že objavili. Zunanji minister je izrazil upanje, da bodo vse vlade, ki so podpisale pogodbo, dale svoj polni pristanek k tej izjavi. Glede Trsta se ministrski predsednik in zunanji minister strinjata v tem, da bo rešitev tega vprašanja zelo ojačila enotnost Zahodne Evrope. P<> izjavi v razgovoru med ministrskim predsednikom in ameriškim predsednikom je politika obeh vlad glede tega vpra; šanja dobro znana. Rešitev naj bi upoštevala zakonite „ težnje italijanskega naroda. < Ministrski predsednik1 !)e opisal nujnost ukrepov za pomoč polnega izkoriščanja italijanske delovne sile. Zunanji minister je izrazil polno razumevanje za važnost tega vprašanja in pripravljenost ameriške vlade za sodelovanje pri rešitvi vprašanja. Izjavil je ministrskemu predsedniku, da bodo Združene države sodelovale z drugimi vladami, ki se zanimajo za iz-delanje praktičnih načrtov za ustanovitev mednarodne orga-nizacije, ki naj prouči in izvede konkretne načrte za rešitev vprašanja italijanske in evropske preobliudenosti. Ministrskemu predsedniku so zagotovili, da. namerava ameriška vlada prispevati kot v pre. tek!osti — v okviru fondov, ki jih je v ta namen odobril kongres — z vojaško in gospodarsko pomočjo, ki je potrebna za pomoč Italiji, da razvije večjo gospodarsko moč, socialno stal nost in sposobnost Za obrambo svoje svobode in neodvisnosti. Posebno pozornost sp posvetili neizkoriščani kapaciteti ne. katerih panog italijanske indu. strije in možnost ameriških na ročil za dodatno obrambno pro. izvodnjo, ki bi prispevala k po. spešeni in večji itaUjnnski udeležbi v produkciji držav atlant. ske pogodbe in povečala višino (zaposlenosti v Italiji,. Združene države bodo dale Italiji prednost pri opremi, ki je potrebna za povečanje proizvodnje električne sile in jekla v Italiji*. Ob priliki svečanosti pri postavitvi štirih velikih kipov, ki so jih pripeljali iz Italije, je Truman v svojem govoru ponovil, da bodo ZDA napravile vse mogoče, da se Italija spiejnie v OZN in da se odpravijo vojaške določbe o mirovni pogodbi. Prav tako je dejal, da upa, da bodo uspeli organizirati medna, rodni program, ki naj prispeva rešiti vprašanje presežka delov, ne sile v Italiji. Dejal je dalje, da je treba napraviti korake, da se izkoristijo viri italijanske delovne sile ter industrijske naprave, ki sedaj ne delujejo zaradi pomanjkanja surovin in dragocene valute, t Ob tej priliki je imel tudi De Gasperi priložnostni govor. Londonski komentar LONDON, 2«. — y zve?.I z izjavo 3 velesil o reviziji italijanske mirovne pogodbe v Londonu poudarjajo, da ie mogo-če ustreči zahtevam, italijanske vlade, da se odpravijo nekate-re dants že ((nesodobne« o mejitve in diskriminacije, k.i jih vsebuje italijanska mirovna pogodba, le na podlagi dvostranskih dogovorov med’ italijansko vlado in podpisnicami pogodbe o reviziji pogodbe same. Tafc postopek — poudarjajo dalje v Laridbnu — nikakor ni kršitev nedotakljivosti sedanje pogodlbe. Kot poročajo Xz Londtona^ so Skupno izjavo treh velesil istočasno tudi dostavili vladam podpisnicam italijanske mirovne pogodbe. De Gasperi o postopku za revizijo VVASHINGTON. 26. — Na tiskovni konferenci je De Gasperi danes sparp&l. kakištn naj bi bil postopek za revizijo italijanske mirovne pogodbe; 1. Italija se bo v približno dveh tednih obrnila na vse države podpisnice mirovne pogodbe in jih zaprosila, naj uveljavijo določbe angleško-franco-skoameriške izjave odi 26. sep-temlbra, ki se nanaša na revizijo pogodbe in ki poudarja enakopravnost Italije; 2. Italija bo po ugodnem odgovoru večine držav, na katere se bo obrnila, izjavila, da ima pravico imeti omejitvene določbe mirovne pogodbe. De Gasperi je izjavil, da bo italijanska vladšj tedaj podvze-la ukrepe za povečanje svojega vojaškega potenciala, ki da ne doseza še deset divizij, ki jih dovoljuje mirovna pogodba. Dalje je De Gasperi izjavil, da je <(zelo zadovoljen« z razgovori v WasMng’tonu. Glede Trsta je izjavil, je ((srečen, da lahko ugotovi, oa so dosegli velik napredek pri razumevanju stališča Italije«. Na vprašanje nekega novinarja je ditjai, da je prilp-ravljen zadeti z Jugoslavijo pogajanja o tržaškem vprašanju. Izjavil je dalje, (te bodo vprašanje italijanskega izselje. ništva načeli na zasedanju Mednarodne organizacije za delo, ki se bo začela 2. oktobra v Neaplju. N» vprašanje o morebitni vključitvi Španije v a-tlantski pakt je De Gasperi dejal. dia j:« bilo to vprašanje na dnevnem redu konference v Ottawi. tod'a v tajni dbliki. nih mednarodnih sestankih, ki so se jih bili udeležili. Francoska narodna -skupščina je včeraj po enotedenskem burnem zasedanjem odšla na jesenske počitnice. Ministrski predsednik Pleven je naletel na ostro opozicijo degolistov in kominformistov. kQ je skušal odložiti zasedanje do novembra, in rešil ga je samo spretni postopek predsednika skupščine Herriota. Čeprav je bil predlog za odložitev zasedanja zavrnjen, je namreč Herriot izjavil, da je za.sedanje odloženo in da ga bo sklical v »potrebnem trenutku«. Tako se je Pleven rešil pred razpravo p premični lestvici mezd in o zunanjepolitičnih vprašanjih, vsaj dokler se skupščina ne bo ponovno sestala. Pariški tisk in vsi politični opazovalci soglasno obsojajo zmedo in nedoslednost, k; jo je skupščina pokazala. «Populai-re» piše, da nihče ne ve, ali je skupščina na počitnicah ali ne. Odgovorni za ta položaj so zna. ni: to so tisti, k; niso hoteli ne miru, ne premirja, dokler niso bili klerikalni načrti izglasovani, in ki so se danes spomnili nujnosti počitnic, ker je sedaj na dnevnem redu samo obramba interesov delavstva«. Številni listi se sprašujejo, kaj bo sedaj napravil Pleven in kaj bo prinesla bodočnost. «Franc Tireur« piše: «Naj se zgodi kar koli. v novembru bo. do potrebni dokončni sklepi ta. ko o notranjih, ka.kor o zunanjih. Toda kakšna večina bo v parlamentu v teh odločilnih dneh? Znalo bi priti do krize, ki bi omogočila RPF. da doseže svoj prvi namen, t.j. priti v vlado pod pogojem, da se revidira ustava in da se izvedejo nove volitve Ostal bi nato diu. gi cilj. t.j. De Gauleov prihod na oblast«. «Combat» pa gre še dalje in piše: «Nova politična kriza in nove volitve bodo neizbežne, če ne bo prišlo do vladne večine še pred novembrom. Ce bo bodoča večina kakor v preteklosti živela od dne do dne, ne bj> preprečila, da skupščina neizbežno zd'kne no. vim volitvam nasproti. Ali je potrebno poudarjati nevarne pogoje, v katerih bi te volitve bile?« ------------ Prva posvetovanja giede nove grške vlade ATENE. 26. — Kralj Pavel je danes sprejel maršala Papa-gosa. Sestanek je trajal 20 minut. Papagos jie bil mnenja, da bi mogli doseči politično stabil-nost v državi le, če bi on sestavil vlado, potem bi pa raz-fisali nove volitve. Dodal je, da to odgovarja željami njegove stranke, ki je dobila največ glasov na •^rittvah. Papagos bi sestavil vlado samo iz predstavnikov svoje stranke. Prihodnje volitve bi bile po večinskem sistemu. Kralj je sprejel tudi Plastirasa. Venizelosa. K.vrkcsa (demokratična zveza levice) in Calda-risa. Nekateri pravijo, da nai bi imel kralj namen zaupati nalogo za sestavo nove vlade Pa-pandreu, ki je dobil na zadnjih volitvah zelo malo glasov. Nato pa hi razpisali volitve po proporcionalnem sistemu. Tako bi se zaenkrat umaknil Papagosu, s katerim se ne razumeta in Plastirasu, ki namerava voditi zmerno politiko levice. WASHINGTON, 26. — Predstavniška zbornica je odobrila zakonski osnutek, ki podaljšuje do leta 1958 pomoč Export-Import banki in povečuje za milijar*> dolarjev fonde, ki so na razpolago za posojila tujini. 20 mrtvih in 30 ranjenih pri železniški nesreči Brzi vlak Dunaj-Rim je trčil ob tovorni vlak na postaji Langen-wang v Avstriji - Do nesreče je prišlo zaradi pomote postajenačelnika DUNAJ, 26. ... _________ prvih jutranjih urah je na postaji Langemvang brzi vlak Dunaj-Rim trčil ob neki tovorni vlak. Pri nesreči je bilo 20 mrtvih in 30 ranjenih. Sunek je bil tako močan, da je brzi vlak vlekel sto metro« s seboj lokomotivo tovornega vlaka. Vozovi brzega vlaka so se zarili drug v drugega. Kurjača so izvlekli izpod ruševin šele več Ur po nesreči. Postaja Lanigen-wang je v bližini Gradca na britanskem področju. Preiskava je ugotovila, da je do nesreče prišlo zaradi pomote postajenačelnika x Langen-wan,gu. Ta je namreč sporočil postaji Muerzzuschlag, ki je oddaljena 7 km odi njegove postaje. da je proga prosta, do-čiin je bil na njegovi postaji na tiru še tovorni vlak, ki se ni še umaknil. Ko se je postajenačel-nik zavedel svoje napake, je skušal ustaviti brzi vlak s tem da je šel na tir in mahal z rdečo lučjo, toda ni uspel. Brzi vlak. ki je imel zamudo nekaj minut, je, ko je videl znamenje. da je pot prosta, še pospešil brrino in je pridrvel na postajo z 80 km na uro, ne da bj opazil znamenje postaje- V današnjih | načelnika. Tudi če bi to zna- | svoja poslopja. Reki C aloje in "u "" 1 = ’’ ' 'Sabato sta na vec krajih pre- stopili bregov ■_ in povzročili veliko škode na poljih. V Apol-losi je plaz zemlje za več ur preprečil promet na cesti. Avtobusi in vlaki so iz Neaplja prišli z velikimi zamudami. O nevihti nad Piombinom Včeraj ponoči, s?, je izvedelo še neka j podrobnosti, Nad mestom in okolico je bila velika nevihta, tako da je bilo vse področje pod vodo. Vodia je nosila po ulicah celo pohištvo, valila s sefcoj velike skaie in ruvala drevje. 60 dtružin je brez strehe. Namestili sp jih po hote-' lih. Skoda znaša 300 milijonov lir. Pod vodo sita dva vlaka ter številni avtomobili in avtobusi na glavni cesti. Iz Grossetta pa javljajo, da so do danes popoldne uspeli po. praviiti železniško pirogo na mestu, kjer se je vičeraj vdtrl nasi,p in prevrnil vlak. Ker pa je bila tudi težko poškodovan^ električna linija, so moraii zaenkrat pričeti voziti s parnimi lokomotivami. V Grosse*tu ini okolici je danes še vedno padaj dež. Popi«. Viii je aasuzefa še večsji ob&t*. rnenje opazil, ne bi bil mogel preprečiti nesreče; vendar pa ne bi bile posledice tako grozne, ee bi zadnji trenutek zmanjšal hitrost. Postajenačelnika jn strojevodjo brzega vlaka so aretirali. Delo za odstranitev razbitin je še vedno v teku in bati se je, da sq med temi še druge žrtve. Avstrijske oblasti nadaljujejo 2 ugotavljanjem podatkov ponesrečencev. Mnogo žrtev je med skupino italijanskih železničarjev, ki so se vračali po štiridnevnem obisku na Dunaju. Predsednik avstrijske republike Koerner je danes obiskal ranjence v bolnišnici in tudi kraj nesreče. Isto so stori-ll minister za nacionalizirana podjetja in minister ia socialne zadeve ter italijanski konzul v Celovcu Nevihte v Italiji NEAPELJ. 26. — Velika nevihta je bila danes popoldne na Beneventom. Del mesta je pod vodip in občina je dala ljudem brez stoebe na razpolago 27. septepibrs 195! TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Četrtek 27. septembra . Kozma, Radomira Sonce vzide ob 5.56, zatone od 17.55. Dolžina dneva 11,59. Luna vzide ob 1.40. zatone ob 10.0U. Jutri, petek 2*. septembra Venceslav Vidica .KULTURNIKU' JUSTU KOŠUTI V riedeljo smo na kominfcr-mistični kulturni prireditvi v Sempolaju pred izvajanjem programa slišali Kolutov de. magoški politični go ver: okrašen z naštevanjem in citati vidnejših slovenskih pisateljev in pesnikov ter igralskim patosom in retoriko, d'a je laže in z več. jim učinkom prešel k načelu eudri po Titov c ih, potvarjaj dejstva in laži, lazih In svoje časni verni crjunaš — danes prav tako verni keminformist Košuta je po udrihanju po Titu, Babiču in končno tudi po Furlanu preroško zagrozil: «Ti_ tofašisti se bodo še kesali, kot se kesajo fašisiti». Ali se mogoče kesa g. Košuta kot jugoslovanski fašist? Sicer pa kdo je Večji fašist od njih, ki se poslu. Žujejo fašističnih metod? Furlanu se menda ne bo treba kesati, ker kar je bil, to je: antifašist in borec za narodme, socialne in kulturne pravice vsakega tlačenega, posebno pa našega naroda. To je fašizmu tudi drago plačal, moralno in materialno (čitaj «11 Piccclos od 13. ali 14.6.19221). Medtem se je veliki «pobornik» n apr e d. ne ljudske kulture g. Košuta z igw na levo in desno čim bol lagodno prerival skozi življenje in iskal osebna ugodja. Mogoče pa je dal iz sebe kaj več in ima večje zasluge za naš na. red. O tem bi znali kaj več povedati njegovi sovaščani in kdo drugi. In zdaj nastopa g. Košuta kot 'velik odrešenik slovenskega naroda in njčgove kulture, noseč v enem žepu ščepec kulture, kot pesek v oči, v drugem pa nabito malho napadov, razdorov. pretenj, laži. V tej komin-formistični sonati ostudnih potvorb dejstev ima g. Košuta več sodelavcev, ki mu pomagajo pri spodkopavanju naše stvari Tako se je v nedeljo oglasil njegov tovariš Skrk — Samo, češ da dobivajo naši pevci po 5.000 lir mesečno. Ker sami niste nikoli dali od sebe niti fige, se vedno in pov. sod izmikali obvezam in žrtvam za našo skupnost, ne morete razumeti, da je človek z iskrenim čutom odgovornosti in dolžnosti zmožen delati brezplačno, kot so to vršili starejši tudi nekdaj. Radi bi svetovali g. Košuti, da bi sam zmeril in stehtal svoje moralne vrline, a na žalost ne pomaga užaljenim samoljubnežem nobena žavba. Lahko bi titcvci tudi. vprašali g. Košuto et Co.: «Hdo je bolj kulturen: vidalijevci, ki so divjali na taboru v tf^brežini, ali tifovci, ki se niso obregnili ob vašo šempolajsko «kulturno» izzivanje?» KOlVEEREMCft ODBORU ZH ZAŠČITO PRISTANIŠČ« Iz Rima s prazno malho Pošiljali so jih od Poncija do Pilata in si prali roke Spor vtovarni Gaslini je delno rešen Podjetje Gaslini je hotelo odpustiti vse svoje uslužbence razen malega števila delavcev, ki bi morali skrbeti za varstvo in ohranitev tovarniških naprav. Po intervenciji sindikatov in oblasti pa se je vodstvo podjetja končno le premislilo in sklenilo, da bo nameravane odpuste z dela skrčilo, tako da bo ostalo vendarle zaposlenih okoli 40 delavcev in nameščencev. Včeraj zv-čer je ožji odbor | m svet Eimroam; razpravljal o I delovanje je omogočilo odličen za zaščito dtela v tržaškem pristanišču pozval predstavnike tiska na tiskovno konferenco. Zelo nas j*, začudilo, da je bil samo naš dnevnik izvzet in ga ni smatral cdbor za vrednega povabila. Temu se čudimo ten. bolj, ker je naš dnevnik posvečal vedno zelo veliko paž-njo prav pomorskim vprašanjem in je tudi podprl pravične zahteve Trsta po bredevju. Odbor za zaščito tržaškega pristanišča je bil v teh dneh v Rimu. Tam je predložil visokim rimskim uradnim krogom spomenico. o kateri smo že obširno poročali in ki zahteva precejšnje jpovečainje tržaških rednih radijskih prog in temu primerno povečanje plovnega parka. V Rimu so predstavniki odbora in ka,p. Cosulich podžupan Visintin razpravljali z ministrom pomorstva Cappo, generalnim direktorjem Finmare, ministrom za dlelo in predstavniki IRi Člani odfcora so poudarili. da so visoki predstavniki popolnoma razumeli potrebe Trsta in da so obljubili vso pomoč. To smo tudii mi pričakovali sai niso moglj odbora vreči skozi vrata. Ko so pa prešli na stvarno proučevanje položaja in na zahteve, so predstavniki odbora za*: li na gluha ušesa. Minister Cappa se je opravičeval. d‘a ni kompetenten in dia razporeja ladje Finmare: predstavniki Finmare so pa dejali, da oni starega ladjevja n« morejo na novo razpodeliti, ker je že v službi in da bd nastopile neskončne birokratske težave pri takih poskusih. Kar pa zadeva novo prodov j e, je menda za njegovo razpodelitev odgovoren minister Cappa. Skratka, začarani krog, ki nima ne začetka ne konča. Edini stvarni rezultat, ki ga je prinesel iz Rima omenjeni odbor, je bila obljuba, da bo v začetku oktobra administrativ- memorandumu odbora m o predlogih, ki jih vsebuje. Brez dvoma je vsa stvar zelo zapletena in ni videti vsaj v bližnji bodočnosti nikakih upanj, da bi Trst prišel po tej poti db tako potrebnega bro-do v ja. V Rimu bodo še leta in leta premetavali odgovornost z enih ramen na druge, v Trstu Pa ‘bo ostalo vse po starem. Edina rešitev perečega pomorske ga stanja je striktno izpolnjevanje mirovne pogodbe, in sicer tistega člena, ki pravi, da mora Italija prepustiti vse državno imetje onemu ozemlju, ki se mu je morala odpovedati. Fa še nekaj zanimivega so lahko izvedeli prisotni na včerajšnji tiskovni konferenci: to je. da župan Bartoli že 8 mesecev proučuje tržaški pomorski problem in da je že mnogo napravil v njegovo korist. Mi vemo do sedaj samo to. da je naše ladje peljal v Genovo. Če ga misli tako reševati, ga ne bo dolgo, ker ne bo kmalu ostalo nič več ladij. Zahvala odbora za jubilejno razstavo Razstavni odbor za jubilejno razstavo «Naša borba za svobodo), smatra za svojo dolžnost, da s? javno zahvali vsem so-delavcem, katerih množično so- uspeh razstave. V prvi vrsti vsem onim, ki so zbirali razstavne predmete in dokumente in jih proučevali t'er razvrščali v razstavo. Velik je bil delež naše dijaške mladine, ki je sodelovala zlasti pri drobnem in zamudnem sestavljanju grafikonov, kaikor tudi tistih tovarišev, ki so nam narisali nekaj grafikonov in vse napise. Nemalo so prispevali k estetski ureditvi razstave vsi tisti tovariši, ki so nam posodili cvetje. Številni so bili tudi tovariši in tovarišice, ki so z opravljanjem rediteljske službe skrbeli za reden potek razstave. Vsem zgoraj navedenim, kakor tudj vsem rojakom, ki so na kakršenkoli način prispevali svoj delež k uspehu razstave, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Odbor za jubilejno razstavo «Naša borba za svobodo« Vpisovanje v osnovne šole v Trstu Vpisovanje, ki se je začelo 24. septembra, bo trajalo do 5. oktobra. Šolska maša bo 6. oktobra. Pouk se bo začel 8. oktobra. Lanski in novi učenci se vpisujejo na teh - le šolah: na osnovni šoli v Uiici sv. Frančiška štev. 42: na osnovni šoli v Ulici Donadoni štev. 28 v pritličju, levo; na osnovni šoli v Ulici Scuola Nuo-va štev. 12 v I. nadstropju. Koliko je bilo stokanja in pritožb v času, ko je še deloval stanovanjski ured. Vse Je bilo narobe; stanovanja so dobili tisti. ki jih nisc bili tako potreb, ni, medtem ko so prošnje najpotrebnejših čakale zaman rešitve. Ko je bilo objavljeno, da bo stanovanjski urad prenehal delovati, se je marsikomu 0dva lil kamen cd srca; bij je pač prepričan, da je bila to edina ovira Pri pravičnem urejevanju tega vprašanja ter da se bo po njegovi odstranitvi položaj vsaj nekoliko izboljšal. Stanovanjskega urada res ni več, toda pritožbe in splošno nezadovoljstvo je ostalo. Ce so Se morali za časa poslovanj stanovanjskega urada lastniki stanovanjskih hiš, in zakaj ne tudi upravniki hi; ter lastniki stanovanj, držati določenih zakonov. ki so zabranjevali zamenjavo stanovanj ter prekupčevanje z njimi, se je omenje nim z ukinitvijo urada odprla na stežaj možnost lahkih zaslužkov in dobičkov. Kdor išče danes stanovanje, se mora spoznati z dvema novima izrazoma, ki na žalost nista ?am0 izraza, temveč predstavljata tudi ogromno vsoto denarja, ki jo danes le malokdo premore. Tako mu na primer lastnik stanovanja, oziroma upravnik hiše takoj pove, da bo sicer lahko zamenjal, ali pa dobil stanovanje, da pa bo mo ral plačati «buono uscito« (ne kakšno vsoto, s katero naj bi se izvršila v stanovanju vsa potrebna popravila oziroma do IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Razpraua proti ..Delu" zopet odgodena Avrelij Lukežič razstavlija v ..Škorpijonu" Danes ob 18. uri bo v galeriji «Skorpijon» otvoritev razstave tržaškega slikarja Avrelija Lu-kežiča. Razstavil bo vrsto svojih dobro znanih pejsaž iz tržaške okolice, naslikanih v zadnjem času. Pred okrožnim sodiščem se je včeraj nadaljevala razprava proti odgovornemu uredniku «Dela» Rudolfu Biagiju, ki je letos aprila v daljšem članku oklevetal slovenskega učitelja Dušana Kavška iz Flavij, Toženi obrekovalec bi se bil včeraj bržkone rad pogodil s to-žiteljem ter ustavil obravnavo s tem, da bi sprejel pogoje, ki jih je postavil pravni zastopnik Dušana Kavška. Toda pogoji so bili nekam trdi in brezkompromisni in tako se urednik «D-'; la» ni mogel odločiti svojevoljno, ne da bi prej d tem informiral vsemogočno ko-minform-istično vodstvo. V ta nam-en je prosil sodišče za primeren odlog, vendar brez uspeha, ker j; tožeča stranka zahtevala takojšen sprejem pogojev ali Pa nadaljevanje razprave, zlasti še zaito, ker je šolsko nadzorništvo, sklicujoč se na klevefcniški članek v «Delu», poslalo Kavšku pismeno odlpc-ved službe. Tako je ostal Biagi v dokaj mučnem položaju, ne vedoč, kako se ibo zaključila obravnava, ki je načela prvo točko obtožnice, nanašajoče se na Očitek, da je leta 1949 o božiču Kavšek razdeljeval pakete podporne ustanove ECA, govoreč otrokom, da pošilja darove Tito. Ne gledie na to. da s>e Biagi o resničnosti te trditve ni pre- GORIŠKEGA Navodila za prijavo dohodkov Obrazec B - Stavbe Obrazec - B bodo izpolnili samo lastniki hiš, ki imajo najmanj 150 lir dohodka letno. V prvem stolpcu mora prijav-nik navesti vse stavbe, ki so njegova last, in sicer najprej one, ki so jjodvržene davku in nato one, za katere ne plačuje nobenega davka. V primeru, da je prijavnik lastnik dveh stavb, mora najprej vpisati stavbo, za katero plačuje davek in nato stavbo, za katero ne plačuje davka. Druge stavbe mu ne bodo tudi v nadalje obdavčili, ampak bodo na tej osnovj zaračunali dodatni davek. V drugem stolpcu mora navesti občino, v kateri se stavba nahaja, v tretjem stolpcu Pa ime ali imena, na katera je stavba vknjiže-na. V četrtem stolpcu mora navesti ulico in številko vsake hiše; v petem stolpcu število nadstro-poj. V primeru, da je prijavnik lastnik samo prvega, drugega ali tretjega nadstropja neke stavbe, mora to prav tako navesti v petem stolpcu. V šestem stolpcu je navesti število uporabnih prostorov (kuhinjo, spalnico itd.). V sedmem stolpcu pa število pritiklin (kopalnica, stranišče, hram, klet, podstrešje, hodnik itd.). V osmem stolpcu je navesti, če so v prostorih stanovanja, uradi, zaloge, delavnice, trgovine Itd. V devetem stolpcu je navesti samo stavbe, ki so oproščene davka in po možnosti tudi za koliko let je stavba prosta davka, V primeru, da prijavnik ne ve, do kdaj je stavba prosta davka, naj navede vsaj od kdaj. V enajstem stolpcu mora prijavnik navesti najemnino, ki jo prejema od svojega ali svojih najemnikov. Ce prijavitelj stanuje sam z družino v svoji hiši, mora navesti, koliko dohodka bi imel če bj hišo dal v najem. V dvajnastem in sedemnajstem stolpcu je navesti vse odbitke. In sicer v 12 stolpcu bomo navedli letne stroške za luč, snaženje stopnic, vodo, vratarja, in sicer samo del stroškov, ki, čeprav bi jih po zakonu moral kriti najemnik, jih Je lastnik prevzel nase pri sklenitvi najemniške pogodbe. V trinajstem stolpcu mora navesti razliko med vsotami vpisanimi v enajstem [n dvanajstem stolpcu. Za popravljalne stroške in druge lahko prijavnik odbije največ četrtino kosmatega dohodka. Zato mora deliti s 4 vsoto vpisano v trinajstem stolpcu in jo razde ljeno vpisati v štirinajsti. Sestj stolpec mora prijavnik izpolniti samo, če je bila njegova hiša uporabna za stanovanje 29. maja 1946. Odbitki tega stolpca veljajo samo za one stavbe z blokiranimi najemninami. Odbitek je zaračunati na podlagi davčne po. lice iz leta 1938. Najemnino, ki jo je lastnik prejemal tega leta, mora pomnožiti s štiri in število vpisati v 15 stolpec. V primeru, da ni bila stavba leta 1938 še zgrajena, mora navesti približno najemnino, ki bi jo tega leta lahko prejemal za prav tako stanovanje, ki ga ima danes. Nato mora sešteti vse številke v 14 in 15 stolpcu ter sešteto vsoto prenesti v 15 stolpec. V 17 stolpcu je pa navesti razliko med vsotami trinajstega in šestnajstega stolpca. V osemnajsti stolnec mora prijavnik, če je edini lastnik stavbe vpisati isto vsoto, ki jo je zabeležil v sedemnajstem stolpcu. V primeru pa, da je le solastnik stavbe mora vpisati samo del dohodka, ki mu pritiče. Goriški prefekt Paiamara premeščen Kmalu po vrnitvi «madre-patrie« na Goriško so imenovali dr. Paiamara za goriškega prefekta. Od tistega časa dalje je njegovo življenje ir.’ delo bilo neizogibno povezano z vsem političnim in gospodarskim dogajanjem v naši pokrajini. Njegovo ime se je omenjalo ob velikih šovinističnih pogromih Slovencev, ob zatiranju slovenske šole itd. Prišel je v naše mesto v imenu Italije in poskrbel, da je nova Italija prinesla s seboj na Goriško staro italijansko in fašistično prakso glede zatiranja Slovencev na političnem, narodnem gospodarskem in socialnem polju. Ob prihodu novega prefekta dr. Oskarja Benussija, ki je podedoval žalostno in nobenega zavidanja vredno dediščino, želimo, da bi se iz)cazal v odnosu do svojih državljanov bolj nepristranski in demokratičen in da bi predvsem do Slovencev kazal ono razumevanje, ki ga pri prejšnjem kljub dobri volji in polni meri potrpežljivega čakanja, na žalost nismo našli. Priporočamo mu nadalje, da se pri vladanju v svoji pokrajini ne bi oziral na raznovrstne svete in priporočila šovinističnih strank, ki so se vse doslej vedno izkazale za nepoboljšljive sovražnice Slovencev in njihovih političnih in kulturnih organizacij (primer proslave Prešernove stoletnice itd.) Nanje naj se ne ozira, če hoče imeti na svoji strani naklonjenost slovenskega ljudstva. Moramo reči, da proti novemu prefektu nimamo ničesar, kar bi ga v naših očeh obremenjevalo. Tako mnenje bomo o njem ohranili tudi vnaprej, če bo upošteval našo narodno enakopravnost in naše pravice. Cim pa bo v svoji praksi prišel v nasprotje s tistim, kar predsiavlja za nas podlago nemotenega narodnega in kulturnega življenja, tedaj bomo neizogibno vztrajali pri svojih pravicah in zahtevah in bomo tudi novega prefekta postavili v vrsto onih nasprotnikov Slovencev, med katerimi prefekt Paiamara ne zavzema ravno zadnjega mesta. V nedeljo tabor v Standrežu V nedeljo bo na Goriškem pomemben dogodek v letošnji slovenski zgodovini. Organizirali bomo ljudski tabor, množični slovenski shod, ki se ga bodo udeležili Slovenci iz Brd, Krasa, Gorice i“ okolice. Opozarjamo prebivalstvo, da bo program ljudskega tabora pester in zanimiv ter priporočamo vsakomur, da sl ga ogleda. Nastopili bodo pevski zbori, ki se na ta dogodek že sedaj temeljito pripravljajo. Tudi folklorna skupina iz Podgore se že pridno vadi, da bo še enkrat potrdila svoj sloves. Zato v nedeljo popoldne ob 15.10 vsi v Standrež na ljudski tabor, kjer bodo nastopili pevski zbori in folklorna skupina. Naj ne bo Slovenca, ki bi ta dan ne bil priča temu velikemu dogodku. Vpisovanje v slovenske srednje šole Opozarjamo vse dijake m njih starše, da je čas za vpisovanje v slov, srednje šole v Gorici samo do 5. oktobra. Vse podrobnosti za vpisovanje so razvidne Iz objave na razglasni deski šole. Razen tega je tudi tajništvo med uradnimi urami na razpolago za potrebna pojasnila. pričaj * je očitek objavil. opirajoč se zgolj na dlopis, ki ga je prejel iz Plavi j, je treba poudariti, da tudi obe njegovi priči Milan Vouk in Teodoro Zocehi nista vedeli o tem nič gotovega in sta se sklicevali le na to, kar jie baje izjavila 7-letna hčerka Milana Vouka. Nič konkretnega torej, razen govorjenje sedemletnega otro. ka, ki pa je zadostovalo komin-formističnemu glasilu, da nameče kup nesramnih očitkov na račun učitelja. Kavška, V glavnem pač zato, ter se ne sklada z njihovim političnim prepričan. jem. Vendar si pa tudi glede tega sodišče ni moglo biti na jasnem, čim je Kavšek poudaril, da v nižjih razredih ni cm delil paketov. marveč učiteljica Cirila Saksida in potemtakem Voukova 7-letna hčerka iz njegovih ust ni mogla slišati očitane mu izjave. V zvezi s tem je odločno zahteval, naj se zaslišijo; še druge priče, v glavnem učitelji in učiteljice, ki so takrat službovali na ljudski šoli v Plavjah. Sodišče je ob pol 14 prekinilo razpravo im jo odgodilo na 8. oktober, ko bodo zaslišane še druge priče. Spet nove vabe Spet je Trst bogatejši za nekaj luksuznih trgovin. Ze zunanja oprema - marmor, kristal, te spravijo v začudenje in nehote obstaneš pred bogatimi izložbami. Na Korzu Garibaldi sta zrasli kar dve taki trgovini Universaltecnica in tik poleg nje razkošna trgovina z usnjenimi izdelki «Fantasia», v kateri dobi tudi najbolj razvajen Tržačan r.a izbiro najokusnejše necessaire, pripravne kovčke, moderne dežnike itd. V sosednji trgovini pa si lahko naročiš radio najimenitnejših znamk, električne priprave za gospodinje, da bi jim bilo delo olajšano, moderne šivalne stroje in podobno. Universaltecnica je tudi organizirala šolo za vezilje, ki je že začela s poukom. Eleganten je tudi nov lokal, ki je te dni začel poslovati v Ul, San Spiridione: drogerija in parfumerija Camenari. Tudi tu se vse blešči od kristala in zapeljivih predmetov v izložbenih oknih, ki se rafinirano svetijo y neonskih lučih. Koliko željnih oči mladih ljudi ženskega spola se ustavlja pred temi izložbenimi okni in hrepeneče ogleduje najbolj izbrane vrste dišav in raznih le-potil. Vse je vabljivo in velemestno, tako da se tujcu, ki hodi po mestnih tržaških ulicah zdi, da je prišel V mal paradiž. Trgovina pri trgovini, druga bolj razkošna od druge, bari, iz katerih tako prijetno diši po brazilijanski kavi. In ko pomisliš na veliko število brezposelnih v našem mestu, ko ti stopijo pred oči številne delavske družine, ki morajo imeti stanovanje, hrano, obleko in še vse drugo, kar je za življenje nujno potrebno za v ve čini primerov okrog 30 tisoč Ifr tedaj se začudiš: Kako morejo živeti vsi številni trgovci v Trstu odkod jemljejo denar, da odpirajo nove trgovine, da si jih lepšajo, da najmoderneje opremljajo in obnavljajo številne bare. Pa je vendar tako v našem mestu. Gradijo visoke stanovanjske hiše, postavljajo nove kinematografe, čeprav jih je v Trstu veliko več, kot v drugih tako velikih mestih na svetu, odpirajo luksuzne trgovine in bare. Nekateri si od vsega tega lahko marsikaj privoščijo. Nekateri. Mnogo, veliko več pa jih je brez strehe, so slabo oblečeni in tudi lačni — toda na zunaj je pri nas vse svetlo in bogato. Poskus samomora Prepričal,, da je neozdravljivo bolan, je 25-letni Nicola Zaccaria iz Ul. OriandinI 56 zaužil precej uspavalnih praškov, ker je nameraval tako končati svoje življenje. Stvar bi se mu skoraj posrečila, da- ga niso takoj odpeljali v bolnico, kjer so mu pošteno izprali želodec ter upajo, da ga bodo rešili. Umrla moški in ženska žrtvi prometnih nesreč Včeraj nekaj čez poldne jie I ne verno kakšna bi bil«, podlegla težkim poškodbam 77-1 če ne bi nastopila policija, ka letna ' Edvige Wagner vdl, Za-nutel-flz Ul. Piocolomini 13, katero so 20. t. m. prepeljali v bolnico takoj po nesreči, ki jo je zadela v bližini Ljudskega vrta. Zenico je namreč podirl ng tla prav v trenutku, ko je hotela prekoračiti cesto, nek motociklist. Zgodaj zjutraj pa je izdihnil tudi; 65-letni Antonio Rosso iz Milj, o katerem smo pisali v včerajšnji številki. Mož je namreč nesrečno padel po stopnicah svojega stanovanja in si prebil lobanjo. Zakonska idila Zena v bolnico mož v zapor Ze precej časa sta se 29-letni Corrado Fioravgnti in njegova 20-letna žena Maria Cabrin por. Fioravamii, uradnica po poklicu in oiba stanujoča v Ul. Gam. binj 29 večkrat prepirala in nista mogla najti miru in sreče, ki si jih želi vsak zakonec. Na čigavi strani je bila krivda ali pravica nam ni dano vedeti, vemo samo, da sta se včeraj navsezgodaj zjutraj, verjetno namesto malice, začela glasno prepirati in kmalu se je vse sprevrglo v pravcato vojno z udarci in protiudarci. Vsako obrambno sredstvo je prišlo prav bojevitima zakoncema in tero je verjetno kar sosed obvestil. Zono, ki je bila v nemogočem stanju,, namrej vsa krvava, popraskana in raztrgana, so odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili, dia ima razbite nosne kosti In razne druge poškodbe, zakar so jo sprejeli na otorinolaringoiatriškem oddelku, kjer bo ostala, če bo šlo seveda vse po sreči, kakih 12 dni, medtem ko so možu, ki ni preveč sladko, čfiprav je slaščičar, postopal s svojo ženico, izprali malenkostne praske ter ga odpeljali za zamrežena okna. graditev), ki pa je navadno tako visoka, da ostane poleg pla. čila vseh stroškov še lepa vsotica vsem ((zainteresiranim« osebam. Pa da bi bila tukaj stvar že končana. Kaj še — razen tega «fondo pfrduto«, ali v drugih primerih, ko gre za zamenjavo stanovanja «buonuscite» izve interesent, da bo moral plačevati še zelo visoko najemnino — za stanovanje z dvema sobama navadno od 8 do 15 tisoč lir, za večja stanovanja pa še mnogo več. Nič ne pomaga, da se sklicuje na dejstvo, da je prejšnji najemmk plačeval zelo nizko najemnino. Gospodarja ne veže noben zakon ter lahko zato poviša najemnino na vsoto, ki njegovim interesom najbolj ustreza. Ce jo prosilec lahko plača — prav; če je na ne zmore, se pač najde takoj drug interesent, saj stanovanj danes še vedno zelo primanjkuje. Lahko si Tržačan, ki nima stanovanja, stanovanje tudi kupi — toda cena novega, stanovanja je bajna. Ni čuda torej, da čaka največ prosilcev na stanovanja, ki jih gradijo IACP. občina in še drugi. Toda prav zaradi velikega števila prošenj, je tudi do teh stanovanj zelo težko priti. Lastniki hiš se izgovarjajo, češ da imajo z vzdrževanjem poslopja ter plačevanjem raznih davkov toliko stroškov, da bj jih ne mogli kriti, če ne bi z novim načinom zamenjavanja stanovanj, oziroma s prodajo stanovanj prišli do denarja. Morda je ta njihov izgovor do neke mere upravičen, prav gotovo pa ne v toliko, da bi lahko služil v opravičilo vsem špekulacijam, ki gredo le v škodo ubogega Tržačana, ki išče stanovanje, katerega bo lahko s svojimi skromnimi možnostmi tudi plačal. Ne mislimo sicer zaključiti, naj bi se povrnil ponovno stanovanjski urad, ker kot rečeno tudi takrat ni bilo vse rožnato, vendar pa menimo, da bi morale poseči v tem primeru vmes tudi odgovorne oblasti, ki bi s strogimi ukrepi prepovedale razne špekulacije s stanovanji. SLAVA PADLIM BORCEM! lov. Leander Čok Tov. Leander se je rodil 13. februarja 1927 v Lonjerju, V partizane je ošel 27. julija 1944; dodeljen je bil Belcu-kranjskemu odredu. Padel je v Koprivniku Pri Kočevju 27. septembra 1944. lov. Ferdinand Čok Tov. Ferdinand se je, rodil prav tako kot njegov brat v Lonjerju 27. junija 1920. 7. avgusta 1944 je stopil v partizane, kjer je bil dodeljen Bazoviški brigadi IX. korpusa. Istega dne, kot njegov brat Leander, je tudi Ferdinand padel; ubit je bil v bojih v Podgradu pri Vipavi. lov. Rudolf Lazar Samokres se mu je sprožil vrokah Zvečer so s privatnim avtom in v spremstvu očeta pripeljali v bolnico 15-letnega Ne-via Dior.isija iz. Ul. D. Chiesa 59,"ki“jerimel prestreljeno roko zapestju. Fant je izjavil, da je v bližini kamnoloma v neki luknji- našel star samokres, ki se mu je. čim ga je prijel v roko, sprožil. Dionisi se je ustrašil, pustil samokres na mestu in prišel domov in stvar povedal očetu. Ta ni pomišljal, temveč je sina takoj odpeljal v bolnico. Zdravniki upajo, da bo mladi Nevio okreval v 20 dneh. Nesreča britanskega vojaškega avtomobila TRST. 26. (PR - BETFOR) — Poveljstvo BETFOR sporoča, da se je v pretekli noči v mestu prevrnilo vojaško motorno vozilo, pri čemer je bil en britanski častnik ubit, drugi pa težko ranjen. Tov. Rudolf je bil rojen dne 29. februarja 1924 v Velikem Repnu. Januarja 1943 je šel v partizane ter je postal borec Kraškega bataljona. Tudi on je padel 27. septembra 1944 v veliki ofenzivi, ki je bila tedaj v repentaborski občini. Padel je v bližini vasj ko se je moral z ostalimi tovariši umakniti pred številčno močnejšim sovražnikom. Udeležencem izleta v Lipico 30. 9. 1951 Pripravljalna odbora izleta in prireditve v Lipici javljata vpisanim izletnikom, da bo prehod preko bloka Bazovica _ Lipica omogočen v nedeljo dne 30.9.1951 od 10. ure zjutraj do 22. ure. Prehod bo le za -šce, zato bo v Bazovici poskrbljen prostor za parkiranje motociklov in koles. * * * Izletniki, ki so se vpisali na sedežu OF I. OKRAJA ali v Bar-kovljah, naj se zglasijo na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna št. 29, v petek 28.9.1951 od 16. do 19. ure. Izletniki OPENSKEGA OKRAJA, ki so se vpisali za izlet v Lipico s kolesi preko bloka Fer-netič - Sežana, so vabljeni, da se javijo do petka s kolesom na kraju vpisa. V soboto popoldne naj se vsi izletniki javijo na kraju vpisa radi natančnejših' navodil. * * * Izletniki III. OKRAJA, ki so Se vpisali za izlet v Lipico, naj se javijo na kraju vpisa pri Cirilu v Ul. Sv. Marka 21 danes, četrtek 27, in jutri petek 28. t. m. od 19. do 21. ure. * * * Udeleženci izleta v Lipico, naj dvignejo na kraju vpisa potrdilo za izlet. Brez tega se ne morejo udeležiti izleta. OF Seja sektorskega odbora OF za Kolonkovec bo v četrtek 27. sept. ob 20 uri. Aktiv OF za Skedenj bo na sedežu v petek 28. sept. ob 20 uri. * k * V četrtek ob 20.30 bo na stadionu «Prvi maj« redni sestanek okrajnega odbora OF II. okraja ter sektorskih tajnikov OF. Sektor OF za center bo imel v petek ob 20.30 masovni sestanek v Ulici Ruggero Manna 29. Vsi člani tega sektorja so vabljeni. “Čarobni prstan v nedeljo v V nedeljo 30. t m. J*.".? bodo nastopili v Nabrežini .. nodvorani) pionirji iz B« A ki bodo v režiji tov. Z1 ate * škove ponovili nadvse ^ troško igro «Carobni Pr«L/ji) miera te igre je bila jv-tji) skega leta v kinodvorani k n ju, kjer jo je °bCinsh°. -0 šenjem sprejelo ter dato "Lj no priznanje vsem roiaam'> rern kot tudi članici SNG ® j no režijo. Zato Prl^?v A,«* t bodo tudi otroci iz Naj" jj* veseljem pozdravili, v rejjpf barkovljanske pionirje “L jr bodo polnoštevilno u®15 deijske predstave. Izleti PDf j Planinsko društvo Trit f-J 14. oktobra izlet v. Otte-ujir Učko in v Crikvemco. o jj nje v Ul. Machiavelli »“jj f 17. ure. Odhod bo “*** soboto zvečer 13. oktobr. Izlet openskega v Ljubljano op Motoklub «Jadran» oktalL iilf čine priredi dne 7.103 za članstvo v LjubljaM. Vpisovanje na sede«1 ^ ji Opčine še danes od m ^ ure, za ostale vasi pa Pr nikih. Prispevajte za KULTURNI DOM Športni krožek v Skednju Športni krožek «Zorko Verk« ima svojo sejo v petek 28. sept. ob 19.30 v Skednju. Sestanek OF Center II. okraja Vabimo vse člane OF iz sektorja Center II. okraja na množični sestanek, ki bo v petek dne 28. t. ir/, ob 20,30 v Ulici Ruggero Manna št. 29. Na dnevnem redu so politične in organizacijske zadeve . Tajništvo. Vpisovanje v otroške vrtce Obveščamo starše, da se je pričelo vpisovanje otrok slovenske otroške vrtce. Vabimo starše, da vpišejo otro. ke že takoj prve dni v dopoldanskih urah. Ob vpisu otroka morajo predložiti: njegov krstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter spričevalo o zdravju oči. V slovenske otroške vrtce bodo sprejeti otroci, ki bodo ob dnevu vpisa dopolnili tri leta. P. D. „Ivan Cankar »nodt'0: priredi dne 7. oktobra e sic<-izlet v Vipavsko doim0; . (,pc» skozi Razdrto v VipaJ" -j«? skalo«), Ajdovščino, Naw f,(;f tek skozi Rihemberk- ”sPer,> pri Cirilu, gostilna < ^ Žalujoči. Marcel*, f/ifr Albert sin, maj sestre, vnuki sorodstvo ter NOČNA SLUŽBA b Al Cedro, Trg - in ■» Cipolla, Ul. Belpo*«1042;F Colle, Ul. p. RevoltellaJ; pangher, Ul. sv. Justa i; zoni. ui. Settefontane^ go chio, Ul. Ginnastica Trg GoldonL vj ROJSTVA. SMRTI IN. ,ej«j Dne 26. septembra 1 * Trstu rodilo 13 otrok- 8 oseb, porok pa je 511 ar P (ijf Civilne poroke: mbf « M W. Feather in gospo®1" , Krizmančič. dniK & Cerkvene poroke: uN(rirU J lio Grasso in Šivilja-* j« V lani, uradnik Elio Pjjif tfff nira Regina Pe> arl"„ bij ? Giovanni NIcolauc« ufjff carka Carla Roettin* pur (F Vito Masto in uradnk*.ltljJM sar. slikar Sergio T < zerka Aliče Monic»yviija tjj) vanni Castrigno m■» „!)' lomasini, mizar Om j^gcc* re na in gospodinja 103 a .vLj Umrli so: 49-letn* geft* (' por. Popelka, 60-letn* jrjego pft’ chi, 59-!el na Lum Blasini, 50-letna E}®?, M* Marion, 58-letPi Gm110 v ADEXjtk- Št. Peter na Kras*1 Knežak Ilirske J Vpisovanje od p septembra - j/ph ENODNEVNI v dne 14. oktobr* Štanjel Rihemberk Dornberg i0J Vpisovanje od Jt septembra - 1 NOVE SLOVENSKE K N J-, Miško Kranjec: PROSTOR NA SONCU, 13^ Miško Kranjec: NAROD se je UPRL. pl«'00 joof ; Homer: ODISEJA, platno . . ■ ' ' S°° Denis Diderot: IZBRANO DELO, platno • ‘ ( Charles Vtldrac: KOZLIČEK RDECEGOBCEh- polplatr.o ffr DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH IN GORICI razsfavo slikarja li ? ra'bra bo v Na' V LjubIjani od_ Scer^v"?^3 »ustava, ki bo vsee^ 2 zamudo pa 1«M Posvečena jubi- ^nsfce knjige, ki smo to «nZ. klm obhajali. Bo » Pred »&vnef ™Ših Starej- bočnega moj-ft*l ^ ata Berganta, ki je ^ « deloval pred malo slavij J"6 f° leti- S t0 raz- *eSik 1,0 «tvorjena tudi je- "itli K-t avna s«zona ki ^ Usihal • VSesteozi bogata in pesta-a. ^sko* Bergant ie širši jav. *) uk 0 nePoznan, čeprav Oe e Umetnine raztrese- ^ Rn^i S1 eveniji' pa tudi stave n«, ■ Samostojne raz- "« še «rg^ntovih del d° da-Sova feL l’° in ^o so nje-Skvaen, , v'I'arip?rf ^mietnostnw> zgo-o Rt.,' 'tludi s*cer je k toaln , s.antu zapisanega ze-»ia razkv da bo . šele seda-^ SD07n-, a .omogočila pobliž-iDojstra vanje. tega velikega Vtednot< V; 1,10 Ber, njegovo pravilno 1 tako slabo P°zna- 80 »Oto ’ }e-tu4i v tem' da »h in 0 nJ*g©vem livlje-W ^lovanju zelo skopi. ^2ftn v.: UiJU zi tto^ "Asovih slik zaPiski 1 skcro in dvoje ov, nimamo o Ber- PZBRANA DELA r°nceta Bevka Dr; l^povedaia ;L . S1°vemje rj0ceta rJ,1jo 'zbranega i fHvitejši Bevk je naš naj- !lni ijeeovih ^ verKiar je ve. h del našim ljudem «»to bodo je dela llJiK f*13' njegovi tl1'- ki Sif0iSi *zšli v posebni iz-' zv«ek i^iee!te 12 . knjig 'zide že • * • v oktobru. »L? v Liuhr v Moderni ga-w tivna ra-«ani otJPrta retro-e?ske8a Slik? a znanega slo-uBtjva hr> Ja Frana Tratnika. j l »” 1 i ali karjev?nreiena v PoJast>-lt-iu jp /^^desetletnice. Priu, er obhaja.] pred k io ikarjev, W ,|ft. Prit-TT wnajaj ___ ^mbnejj zala pa bo vsa naj-5, sloventL, tega Pomemb-uelstavljs ^,ega um®tr»fka, ki Sionisti "f143*1 Prehod med im. *»f%0 o„„" ekspresionistično generacijo. 'V^em * * * •‘»Kih f — >-*-«* ir« JOVIČU >« 'tekunirlIlemato^rafov to Vl'ein ,ntarna filma, ki sta . Zp ’jena Ede[1 VJ« rejo'", 1,p,5Ri k«*”! Pri-VlN Lini^. - vz8ojo. slavnih iw'eriskihCn?,. Padeta na spored V>Lu!L vzgojo ......................... Uri PrUg' filtn Pa "O-CV T, ?te naših podzem. ^Bo*ernJ'm Prikazuje slo-"''nain ^ ° ^Poto. zanj se v inozemstvu. Znano je, da se j'e rodil v Mekinjah pri Kamniku leta 1720, kaj ve6 o njegovi mladosti in o njegovem šolanju pa ne vemo. Da je na začetku svoje umetniške poti deloval rrekaj časa na Hrvatskem v* Liki, kažejo nekatera ohranjena dela od tam. Da je živel nekaj Sasa tuc * N 11 m ,f*V: - Kaj nam govorijo priimki na italijanskih šolah V Postojnski jami. So stvari, mirno kat'erih ne more noben zaveden tržaški Slovenec, ne da bi z grozo v duši pomislil nanje. Med te stvari spadajo tudi priimki na italijanskih siednjih šolah, ki jih objavlja «Giornaie» ob zaključku šolskega leta. ko beteži šolske uspehie. Ko človek na pol iz radovednosti prebira te priimke, češ kako je kaj pri sosedu, se od trenutka cx> trenutka zdrzne in zamisli. Pod plaščem zakona o poitalijančevanju priimkov se skrivajo čisto slovenski dijaki ali pa c'ijaki slovenskega poko-lenja, ki so iz enega ali drugega razloga zašli v italijansko šolo. Te razloge smo že mnogokrat' utemeljevali in jih označili kot žalostno zapuščino fašizma in kot moralni in materialni pritisk nia celo vrsto slovenskih ljudi. V zraku brnijo krilatice: otrok ne bo dobil zaposlitve, če bo hodil v slovensko šolo; s slovenščino ne prideš nikamor; potrebno je znanje italijanščine in podobno. Pri najrazličnejših komunalnih in drugih ustanovah ni sicer nikjer nobenega predpisa, da naj uslužbenci pošljejo' _ svoj e otroke v italijanske učilnice, vendar visi nad njimi grožnja odpusta, če bi jih poslali v slovenska. Posledica tega pa je toliko in toliko atievllo slovenskih priimkov na italijanskih šolah, ki sami po sebi pričajo. č‘a ne spadajo tja in da je njihovo mesto povsem drugje. V časopisju ni prostora, da bi našteli vso dolgo vrsto teh priimkov i v prejšnjih letih zabeležili le neznatno število obiskovalcev iz. inozemstva jih prihaja .se^j vedno več. Letos si je ogledalo Postojnsko jamo že nad 4000 inozemcev. Samo v avgustu jih °vtčanje italijanske proizvodnje 14“^ ^dustri ■Sla ,®?.lovici ija je tudi svoU-JT .te§a ,eta po--i ki;, u01ZVO(tr'jo. Polo ti b temu seveda še 2 zeln r- Je Pričela svoj Visoki1112^. ravni in P°' •iilsL^eno i odstotni pokaza-& *£* v^no nizki de-sc , italijanski pod-Vit,. "tesnitev Pritožujejo za-ijv. y Pri obtoku goto- s&svč&rss s bi BriroizvSov '10 reaUzil'ati ' j. rUsač v .tej meri lahko. Mnogo k> rnh?^Ovar,rlCrCInn zaraa «0^*32!..•k?1«. PelUl» V: 'S . . t>i ^*»t) v toliko, oa i-e 'Zrečenih zaradi valuto stabilno. V^ijan^1^., da bi ohra-^lov . 11(iustri jSl]^a ^o«i'- ti mnrvT 1“lu'-o siai K; '*elovJTien 1. vendar niso proizvodnja ’^Slt'!r op^nila. v juniju se Da ^'Hj^ zniža-list ugotavlja švi- ^lo w Zuercher Zei-žr»aš'. značaj 0 le sezon-fej^.2,8 0ri_.d-, Znižanje, ki f’'kov' generalne-{i!a ^ka' fon!?«,Pomeni, da je ^ 4Sv°jo r^^jtrjja pr’ekora-trf. ^ bol; SJ° točko, tem- !i|'« bi suro^Wat težko£' Pri ''lic? raini . vm m s 1 Sf1 ^ bre20)?e3itev I 'at}« ,, dvoma delovala . •*. k: " Uretriv. it-,..;_ je najbolj povečala proizvodnja tovarn gumija (1950 letno povprečje 132. 1951 junij 158). kemičnih izdelkov (s 121 na 134), metalurgije (s 105 na 144) in precelave kovin (s 123 na 144). Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidlen zelo močan porast metalurgije, ki jo krepijo s številnimi državnimi podporami, in prav tako predelovalne kovinske industrije, ki tudi uživa znatno pomoč'. Naravnost vrtoglavo je pa povečanje čiščenja nafte, kjer zaznamujemo v indeksu skok s 191 na 260. . Čeprav za nekaj manj, se je povečala tudi vsa ostala industrijska proizvodnja. Tako znaša povečanje živjlske industrije v opazovanem obdobju s 115 na 133. papirne industrije s 106 na 112 in tekstila s 104 na 108. Edina Industrija, ki še ni dosegla predvojnega stanja, je lesna industrija in ta predvsem zaradi pomanjkanja surovin. V zvezi z objavljenimi mednarodnimi številkami industrijske proizvodnje primerja italijanska revija «11 mondo econo-ini€o» italijansko industrijsko proizvodnjo v prvem četrtletju 1951 s povprečnim indeksom industrijske proizvodnje 14 važnejših evropskih in prekomorskih držav. Revija ugotavlja, da je do dviga prišlo tudi na Japonskem (plus 18,7 odstotkov), v Zahodni Nemčiji (plus 15,9) in na Finskem (14,8) Italija zavzema v tej statistični primerjavi četrto mesto z 12,6 odstotki. Njej še slede Francija (12,4%), Belgija (12%) Norveška (9%). ZDA (8.4%) in Kanada (7,6%). Isti vir tudi poroča o padcu proizvodnje v Grčiji za 7%. v Avstriji za 6%, v Angliji za 5,3%, v Švedski za 5%, v Danski za 3% in na Holandskem za 1,2%. j!e bilo 2278. Največ je bilo med njimi Francozov — 1256, Avstrijcev 1019, Angležev 286, A-meričanov 180,, 119 Nemcev ter več Nizozemcev. Dancev, Italijanov, Belgijcev, Švedov, Argentincev* Turkov, Egipčanov ter celo 1 Korejec in Indijec. Postojnsko jamo je 7. avgusta t. 1. obiskal mladi belgijski kralj Baudoin. Prišel je inko-gnito. a izdal se je sann in pač smemo zabeležiti njiegov obisk. V Postojnski jamj^pb^to? nove ureditve in razširitve. Popravili bodo razsvetljavo ter odprli Crno in Pivka jamo. Pozimi pa bodo verjetno razsvetlili tudi Skocijansko jamo. Obiskovalcem bodo odkrili nove lepote podzemlja. En0 najbolj priljubljenih izletiš«. komaj dve uri od Postojne. je' Predjamski grad, nekdaj last roparskega viteza E-razma Predjamskega. Večkratna je privlačnost tega izletišča: arhitektura gradu pod skalnatim previsom, prislonjenem, ob navpično skalno steno, visoko 110 m od gornjega roba do ravni potoka Lokva, ki pod njim izginja v podzemlje; podzemeljska jama večjega obsega, plod erozije vodnih mas Lokve, ko je tekla v davnini nad današnjim svojim koritom; notranji razpored, oprema in posebnosti gradu; nvuzej izkopan (zaenkrat devet omar) iz jame pod gradom, ki ga je uredila letos Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ko bosta vključena v zbirko še neurejeni osteolo-ški oddelek ter numizmatični oddelek, bo muzej za pri rodoslovca in zgodovinarja objekt, mimo katerega ne bo mogel. Končno zgodovinska romantika notranjosti gradu irv njegove domnevne tajne povezave z Vipavsko dolino, ohranjene v ustnem izročilu o življenju viteza Predjamskega. Nedvomna se izmed vseh pokrajin v Sloveniji najmanj lah- ko ponaša z mluzeji Primorska. Omembe vreden je le »Notranjski muzej« v Postojni. Po nekaterih drugih okrajnih središčih na Primorskem imajo le manjše muzejske oddelke o NOB medtem ko je v »Notranjskem muzeju« v Postojni razen bogatega oddelka, imenovanega »Primorska v borbi za svobodo od 1918 do 1945», tudi dragoceno gradivo iz dkljhe preteklosti. «Notranjski muzej« v Poštoj- nimivosti iz narodnoosvobodilne borbe. Ker pa se je pri urejevanju razstav o NOB nabralt, tu-Ji precej zanimivosti iz začetka italijanske okupacije v letu 1918. so zamisel o stalnem muzejskem oddelku o NOB razširili na pravi muzej. Potreba po pravem muzeju se je sčasoma pokazala kot nujna, saj je to predvsem narekovalo zbrano gradivo iz daljne preteklosti. A tudi priišfttevnost upravnika muzeja je poflnagala pri rasti ni. je imel zarodek pravzaprav I oz. ustanovitvi pravega muzeja, v zbiranju dokun*entov iji za- ' Prvi predmet, ki je bil poklo- * T w ~ Iti I i! Restavracija pred vhodom v Postojnsko jamo. pri tem zve-V tej italijanske stro- K«ki Prerit italij % i ‘Plitev fv'd,eva zelo V niklja tKlrabe bakra, cin-% .^zitivg proizvodnji se pa k\, ; ne>at‘ .yphv moderniza. **rkj H Primi ktjučnih pano-Jk ':v Sf v elektroindu-^ <^Ustriji predelova- Itv Jr, j 16 morala pfinei s^dov, !'io centralnega ,kot nam slu- indusfrf;>Vo merilo sta- KiS11 geriS! Proizvodnji. ?to Jslte ^_?:ratni indeks m- l00| dnje (1938. iunii„Se povzpel v V bil iU "a 137, medtem 03 120 a .°dnja elektrike ^ r i vidiimo tvivppa. sr «"l6o' Vi?imo poveča-v lanskem letu fto-ii«' KI ^.^strL^tne predeloval-N ; v Jtai as,a s 115 lani K i6 Ba ^ etos. Manjši Dr, ^ir^e s 101 v rudni- NJ'ki Li?* na 105. ta^v°jnomrnSo -še vednn h,■ tnPIRNAT posebno na Donačko goro in Hrvatsko Zagorje, čeravno je višinskega vzpona nad zdraviliščem komaj sto metrov. Naprej po grebenu. Lep kolovoz med jesenskimi njivami in nasmejanimi vinogradi. Svet je očem odprt na desno in na levo, proti severu in proti jugu, na vse strani. Ni- Boč ir Ratanje vasi. DonaCka gora z grbe Ločendola nad RogaSko Slatino. kolodvora sameva naprednaJ vas Sv. Križ s 127 let staro šolo. Pol ure navkreber, pa se znajdeš na prostornem pokopališču dolincev pri Sv. Trojici Nič čudnega, da so si tod izbrali svoj poslednji dom. Izreden položaj na gospodujoči 'višini ter utrdbi podoben zvonik kličeta v spomin dobo taborov pred turškimi napadi. Razgled je spet sijajen, kjer ovir, pogledu prosta pot! Najvišja točka dolgega grebena je vasica Topole, nekako 150 m nad Rogaško Sla lino. Tod je pač najkrasnejši razgled, ki v malem skorai lahko tekmuje tudi z onim na Donački gori, le svet za njenimi ter ostalimi severnimi in severovzhodnimi pobočji ostane presenečenemu občudovalcu skrit. Za. odškodnin' se pa Boč pokaže v vsej svoii veličini in lepoti. Razgledni stolp na njegovih širokih plečih je prav dobro viden. Mimo spominskega kužne-ga znamenja se prijetna pol nagne v vas Male Rodne k Donačka gora z Ložnega. blizu štii;i sto let. staremu svojevrstnemu domu sv. Mohorja. Okoli cerkvice travnik, tik pod'njenim južnim vznožjem daleč naokoli buj-ii vinogradi z zidanicami in kočami ob njihovih robovih, ra cerkvijo gozd dol do asfaltirane ceste Smarje-Rog&ška Slatina. Več kot za sto metrov se spusti svet do ceste. Skozi Tekačevo in Ratansko vas. rojstni kraj slovstvenega zgodovinarja dr. Frana Kidriča, mimo novega prostornega zadružnega doma je le pičlo uro do Rogaške Slatine. Vredno se je spotoma ozreti na Boč. Boč. 980 m, najvišji vrh vse slatinske okolice. Skoraj za sto metrov prekaša Donačko goro. Ves je v gostem bukovju, krasno poraščen, košat kot njegov sosed Plešivec. ki iz svojega gozdnatega osrčja zalaga Rogaško Slatino s Sijajno pitno vodo. Visoko v njegovo bohotno pobočje sili vinska trta. Čokati hramčki in prostorni vinski dvorci čepe med vinogradi. V podnož- ju pisana naselja. Slika ki ne izgine tako kmalu iz spomina. Prekrasen je pogled na slatinsko kotlino s Pečic nad Podplatom. Podplat je prva železniška postaja pred Rogaško Slatino, pravzaprav Podplat-Kostrivnica. V zadnjem času nosi le ime'Kostrivnica, čeravno je ta velika in lepa vas precej odmaknjena od kolodvora. Od tod- je izhodišče na Boč. Poltretjo uro, kaj pa je to? Na planoto pri Sv. Miklavžu pa ni niti polni dve uri. « Iz Rogaške Slatine kar povprek v smeri Boča je pot eno uro daljša, kot iz Podplata. Povsod mineralni vrelci! Nekateri so obzidani, drugi kar prosti. To mora biti tam vse zdravo, ljudje in živina! Pred zadnjo svetovno morijo je bil na Boču med turisti znan razgledni stolp, ki pa ga je vojna vihra uničila. Podjetno planinsko društvo v Poljčanah je po osvoboditvi postavilo nov razglednik, ki je viden na desetine kilometrov po deželi, z njegovih teras pa se preži razgled — ki ga je treba pač videti! V Poljčane je z vrha komaj dve uri Kogar je volja, naj pred sestopom zleze še v podze-meljsko jamo Balunjačo na zahodnem pobočju malo pod vrhom. Čudovit je svet med Bočem in Sotlo, slikovita je slatinska okolica, nepozabni ostanejo sprehodi med rumenečim trt jem in sadovnjaki, ob tihih vodicah in pod košatimi bukvami. Ne le slatinski vrelci, tudi slatinski sprehodi imajo bogat delež v zdravilnih učinkih Rogaške Slatine. KONEC njen bodočemu muzeju v Postojni, je bil notranjski vivček. katerega je leta 1880 izdelal doma Franc Geržin iz Velikega Otoka pri Postojni. Upravnik ustanovljenega muzeja je ta predmet prejel meseca februarja leta 1948. Skrbno ga j'e shranil, sam pa med tem časom nabral od ljudi še številne druge predmete iz preteklosti. ((Notranjski muzej« je torej .uštampvljien in odprt. Razen upravnika ((Notranjskega muze. ja«, Lea Vilharja, skrbe za zbiranje predmetov muzejske vrednosti tudi tako imenovani muzejski zaupniki po vaseh. Prav ti iščejo in zbirajo stare predmete, razen tega pa tudi zapisujejo razne zanimivosti iz pre teklosti. Od vseh 50 muzejskih zaupnikov, kolikor jih dela za ((Notranjski muzej«, sta naj-pridnejša zaupnika v Grahovem in na Vel. Otoku pri Postojni! Mnogi zaupniki sicer zatrjujejo. da bi muzej v Postojni lahko že precej «obogatel» s starimi dragocenostmi, če bi ljudje predmete, ki jih imajo doma, jn jih ne potrebujejo, poslali vanj. No, verjet.no je to res! Saj je bil ta predel slovenske zemlje v daljni preteklosti zelo poznan, zlasti v dobi francoske okupacije. Sicer pa je prav okolica Postojne v preteklosti pomenila nekakšna vrata za srednjo Evropo. Nekaj zelo starih in zanimivih predmetov še dandanes hranijo ljudje kar doma. Tako imajo v Orehku pri Postojni popolne obleke poštarjev iz starih »poštarskih« časov. Zal, teh oblek muzej ne more dobiti, ker jih tamkajšnji prebivalci uporabljajo raje za pustne prireditve. Dalje ima nekdo v Postojni zelo staro nakovalo, vendar ga ne odstopi muzeju. Podobno je s ključem nekdanjega Predjamskega gradu, a ga tovariš iz Landila, ki si ga je prilastil, noče oddati muzeju niti upravi Predjamskega gradu. Morda bodo ljudje kasneje, ko bo v muzeju zbranih še več starih predmetov, sami spoznali, da stari predmeti spadajo bolj' v muzej, kakor pa med domače ((zanimivosti«. A kljub takim in podobnim težavam imajo v ((Notranjskem muzeju« v Postojni že nad 7000 muzejskih predmetov. Da zbirajo muzejsko gradivo v zadnjih letih hitreje, je naj lepše razvidno iz naslednjih številk: leta 1948 s0 imeli 341, leta 1949 že 2276, lani 3088 in letos do meseca julija že nad 7100 muzejskih predmetov. Med temi predmeti so všteti tudi številni dokumenti iz muzejskega oddelka o narodnoosvobodilni borbi. Najstarejši predmet izvira iz leta 1293. To je doma izdelan sveder iz Grahovega. Nad&lje Manijo v muzeju pergamentni dokument iz Loža iz leta 1477. Tudi precej numizmatičnih predmetov, celo iz rimskih časov. hranijo v muzeju. Med važnejšimi znamenitostmi so še: razne, stare čelade, sulice, meči. žigi, medalje, helebarde, viteške opreme, sohe, skrinje, svečniki, fotelji iz časov rokokoja, keramični izdelki, nekaj zemljevidov, starih nad 150 let, knjiga o najboljših učencih iz Postojne iz leta 1851 — imenovana ((Zlate bukve«, portal iz postojnske cerkve iz leta 1705, fotografije iz starih časov, ki prikazujejo Postojno in Postojnsko jamo, zemljiške knjige iz leta 1880, itd. Zelo bogato je pa zlasti opremljen oddelek muzeja ((Primorska v borbi za svobodo od 1918 do 1945 leta«, ki šo ga odprli letos meseca aprila. V tem nddelku so prikazani številni dokumenti, diagrami in slike, j ki nazorno prikazujejo, kako so e Slovenci na tem področju borili za svobodo. izraz najhumanejše človeške misli, ki teži po napredku človeštva in po iskrenem sožitju med' naredi. Kot so tie besede trpke, žal tržaški Slovenci o naših sosedih še ne moremo drugih napisati. Moč vladajočih krogov je še prešibka, njihov sen po osvajanju še preživ. Z napredno mislijo pa je tako kot s soncem, ki ga je bogataš zaprl med debele zidove, da ne bi razlilo med ljudi svoje čudežne moči. In v tem je stržen. da či-tamo v letnem' izvest ju Lice o sciantifico Oberdan. na srednji šoli Dante, Petrarca, na navtični šoli, na Liceo Dante italiar nizirana in. spakedrana slovenska rodbinska imena. Naj bo slovenski priimek Cok tudi Zoch ali Zocchi, ostane v svoji nepatvor j enosti vedno Cok, ki nam odkriva pristnega Lonjer-ca. Vsa vas je imela nekdaj isti priimek. Ljudje so se odselili v mesto, prevzeli drug jezik, toda po žilah se jim pretaka lo-njerska, slovenska kri. ki je nobena italijanska oblika njihovega priimka nikoli zatajiti ne bo mogla. In tako je z vsemi «-iči» in z onimi, ki so jim po sili pritaknili k slovenskemu koranu italijansko končnico. Ne Kebri ne Berceti ne Mahniči ne Fertoti ne Panjeki ne Čehovini ne Filipiči ne Adamiči itd. itd. niso Italijani in vendar obiskujejo italijanske šele. — Vzroke smo ugotovili, todia k tern moramo dodati raznarodovalno poslanstvo, ki ga italijanska šola ima med Slovenci in njeno ceno v političnih prizadevanjih nenasitne rimske volkulje. Kam gredo1, vemo vsi. Na lastni koži pa občutimo odtise njenih šap-C e potegnemo pod1 številkami Slovenskih otrok ali otrok slovenskega porekla v italijšnskih šolah črto. sie nam v odstotkih prikažejo za eno četrtino in še čez. Toda to ne pomeni odstotka profesorjev, zdravnikov, odvetnikov, sodnikov, skratka akademsko izobraženih ljudi, ki naj danes ali jutri dobijo mesta, dostopna samo Italijanom. To pomeni petindvajset odstotkov in še več malih ljudi, ki jih vladajoče italijansko meščanstvo med seboj trpi in jim odrine kakšno skorjo kruha od. svoje bogate mize. Mi pa nočemo 'hiti samo mali ljudje, samo nizko plačana delovna sils. Mi hočemo in moramo dalje, naši otroci imajo vso pravico do pol ne izobrazbe in do njej ustreznih služb. V italijanski šoli je preskrbljeno že naprej, da ne enega ne drugega ne bodto dosegli. Zato je zaradi prihodnosti naših otrok čas, da Še nekateri slovenski starši strezne-jo iz omame groženj in blodnih upov. Železniška konferenca v Hamburgu V Hamburgu se je pred nekaj dnevi končala mednarodna železniška konferenca, na kateri so sodelovali predstavniki Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Holandske in Belgije. Trsti je zastopal polkovnik Pan-nel, direktor transportnega oddelka Zavezniške' vojaške u-prave. Konferenca bi morala razpravljati o novi ureditvi mešane vodno - železniške tarife DOES in j« odločila, da bodo podaljšali njenp veljavnost še za erio leto. Na konferenci so' poleg tega odločili, da bodo s 1. januarjem odpravili zaščitniški sistem refacij, ki so ga prve uvedle-nemške železnice. One so pred nekaj meseci uvedle poseben sistem popustov za večje količine prepeljanega blaga in to 50 švicarskih rappen za vsak' stot. Južne železnice so prav tako vpeljale pcdoban zaščitni sistem in to popust 42 švicarski^ sto-, tink. Ti zaščitni sistemi bodo s sklepom konference dokončno odpadli in s tem bodo tudi odpadle nasilne usmeritve prometa v severna pristanišča. ZAŠČITA ČEBEL Mednarodni kongres čebelarjev, ki zaseda v Leminghton Spau, je sklenil priteti s svetovno propagando za zmanjšanje intenzivnega načina nadzorstva nad zaje-' dalci, ki je rodilo po mnenju raznih udeležencev kongresa stirašne posledice za Čebelji zarod. Nia zasedanju, kii je bilo posvečeno opraševanju cvetov iri škropljenju, je Otto Palm iz MO-nakovega opozori; na moderne metode za nadzorstvo zajedaloev v sadjarstvu, poljedelstvu in je dejal, da je jasno, da zakonodaja za zaščito čebel V tem primeru sama na sebi' ne zadošča. Pogosta brezvestna uporaba sredstev za uničevanje mrčesa v drža. vah, kjer je izredno dobro organizirana služba za nadzorstvo zajedalcev, je prizadela tudi koristne žuželke in ravno to škodljivo početje zanima čebelarje vsega sveta. «Cebele niso edine koristne žuželke«, je izjavil govornik. ((Nemogoče bi bilo oce. niti praktične posledice resnega zmanjšanja števila onih žuželk, ki oprašujejo cvetove.« REKORD V NESENJU JAJC Neka rdeča kokoška vrste Rho-de Islsnd, ki je last britanskega kokošerejca Josepha BrOwna iz, Monston-in-VVharfedale, Yorkshi-‘ re, je postavila nov britanski rekord v nesenju jajc. V 336 dneh je znesla 325 jajc. Prejšnji britanski rekord je znašal 318 jajc v 336 dneh. Svetovni rekord v nesenju jajc imajo Združene države s 358 jajci v 365 dneh, njim sledi Južna Afrika s 354 jajci in Avstralija s 340 jajci. PETROLEJ Kuwait je nedvomno čudo petrolejskih ležišč Srednjega vzhoda in morda tudi celega sveta. Povečanje- petrolejske produkcije tega področja je preseglo po hitrosti celo omotično naraščanje petrolejske produkcije Saudove Arabije, ki je narastla od okcli pol milijona ton v letu 1938 na skoraj 26 in pol milijonov ton v letu 1950, v preteklem aprilu pa je dosegla število, ki odgovarja 34 in pol milijonom ten letno. V nasprotju s gaudovo Arabijo je moral Kuwait pridobivanje petroleja med vojno ustaviti,, Po vojni je petrolejska produkcija v Kuwaitu poskočila od 800.000 ton v letu 1946 na 17,5 milijona ton v letu 1950. v preteklem maju pa je dosegla količino, ki odgovarja 24 milijonom ton na leto. Kuwait se razlikuje od Saudove Arabije tudi v tem, da pridobivajo surovi petrolej v Kuwaitu na enem samem kraju, v Burganu. Doseženi uspehi so resnično Čudoviti. V Kuwaitu sodelujejo petrolejski tehnični strokovnjaki. Petrolejska družba je imela srečo v tem. da je naletela na šejka Ahmada, ki je umrl lani, šejka Abdullaha Salima. njegovega naslednika in šejka Mu-rabaka, gospodarja Kmvaita v začetku stoletja, ki se je žilavo upiral vsakršnim ruskim ali nemškim zahtevam v Perzijskem zalivu in ki se je izkazal za zvestega prijatelja Anglije. Sedanja koncesija izvira iz leta 1934 in zadeva ozemlje 6000 kvadratnih milj, katerega obširno bogastvo pa so odkrili šele v zadnjih petih letih, V začetku niso imeli glede petrolejskih ležišč. nobenih zanesljivih podatkov, zlasti ker so prva vrtanja, ki so jih izvršili na severu proti iraški meji. ostala brezuspešna. Medtem ko je petrolejsko ležišče Baslira. ki ga bodo začeli v kratkem izkori- ščati. v nasprotju z vsemi drugimi ležišči Srednjega vzhoda, apnenčaste formacije, leži ku-waitski petrolej v peščencu. Sedaj pridobivajo petrolej iz približno 100 vrelcev, ki so jih izvrtali-v približni razdalji ene milje drugega od drugega in ki ležijo na področju, velikem nad 100 kvadratnih, milj. Nadaljnje povečanje produkcije bo odvisno v bistvu od povečanja števila vielcev in od' opreme, od petrolejskih ladij, nattovodov itd., poleg tega pa tudi od povečanja nove luke Mina. al Ahmadi. Ta .luka že lahko sprejme ob ugodnih prilikah (vetrovi Perzijskega zaliva so često izdajalski) šest velikih petrolejskih ladij ali okoli deset navadnih' petrolejskih ladij po 15.000 ton. Ker zadošča za napolnitev posamezne ladje 24 ur, pomeni to. da bi ob povprečju te številke lahko naložili letno 40.000 milijonov ton. Podržavljenje perzijskega pe. troleja je najhujše zadelo Indijo in Pakistan, ki nimata omembe vrednih čistilnic. Kuwaitska vlada je še nedavno objavila svojo odločno voljo, da ne bo iskala dobička iz sedanjih angleških težav • Perzijo; v zadnjih tednih, so ku-\vaitsk.i odnosi z Veliko Britanijo postali tudi še tesnejši s prihodom britanskih finančnih in carinskih strokovnjakov iz Indije in Sudana, ki naj nudijo pomoč šejkovi vladi. Prihodnji mesec pa pridejo v Kuwait še urbanistični strokovnjaki, katerih naloga bo zgraditi na področju Kmvaita moderno mesto. Kajpak ,bi bilo naivno .misliti, da prihajajo finančniki in cariniki zgolj zaradi pomoči ali da je urbaniste povabil šejk samo zato, ker bi rad imel lepo sezidano mesto. Smrdljivi duh petroleja je ši_ la privlačen... K. WILLIAMS ■v: >: 4? mmmm VREME Kljub temu, da se je področje visokega zračnega pritiska nad jugovzhodno Evropo umaknilo proti vzhodu, njgov zahodni del preprečuje frontalnim motnjam hitrejše potovanje proti vzhodu. Tako je nad rami še vedno atlantski val vlažnega zraka. Danes je še vedno predvidevati nestalno vreme s padavinami Včeraj do 20. ure je padlo 20 mm dežja. ZADNJA POROČILA 27* SEPTEMBRA 1951 ::;j ijili || iii ' m i iii ;!i Šl 1 . Hi:::: f 1 fl i i:: i ’: i:: •fsjftl iii. iii ■i! S::: ii 11 ■ <- : *Si: j ~ i iii: 1 ■/•f" iUiiiSli fifigia BIH??:- pl iiiiii:!: V ».!, Id ii lili!: IB Iii! Hilli!;; • iii? RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00: Pisao popoldanski koncert; 18.30: Dalmatinske narodne. — Slovenija: 12.00: Čajkovski: Labodje jezero; Za ples igrajo. — Trst II.: 13.20: Lahka gl* • 12.45: Komorna glasba. — Trst I.: 14.10: ManjJj jazz orkestri; 18.00: Dela Mozarta, Dvoraka Ravela. 22.30: 11 V kritičnem trenutku prosita London in Teheran posredovanje ZDA Attlee je zahteval ameriško podporo pri sedanjem angleškem stališču glede naite - Resne besede Acliesona - Mossadegh se je posvetoval z novim ameriškim poslanikom Hendersonom WASHINGTON, 26. — Kadar pride spor med Londonom in Teheranom do kritične točke, s? običajno obe sporni stranki zatečeta v VVashington in prosita za nasvete ter posredovanje. D&nes na vse zgodaj je angleški veleposlanik Franks odšel ki Achesonu in Harrimanu in se z njima razgovarjal eno uro. Franks je povedal po razgovoru, da «je razložil stališče angleške vlade glede položč.ja v Iranu Deanu Achesonu in na zunanjem ministrstvu smo razpravljali o tem položaju«. Dosti bolj zgovoren je bil Acheson, ki je odkrito povedal, da je položaj v Iranu dosti bolj kritičen dcums, kot je bil Uk •pred, odhodom Harrimana v WashingVon. Omenil je današnje jutranje razgovore na zunanjem ministrstvu, S Harri-manom in, Franksom je proučeval perzijsko vprašanje na splogno. Novinarji so nato zahtevali od Acbesona potrdila vesti po katerih je Mossadegh TEHERAN, 26. — V dobro obveščenih političnih krogih so potrdili, da so na današnjem večernem sestanku med Mossadeghom in voditelji vojske ter policije odločili, da bodo pognali v zrak petrolejske naprave v južnem Iranu, če bi se tuje čete nameravale izkrcati na perzijskem ozemlju. in obenem tudi ločeno londonska vlada zahtevala posredovanje ZDA, da bi našli rešitev krize nafte. Acheson je potrdil, dt. v sedanjem trenutku prou čuje celotno perzijsko vprašanje. Obenem se je tudi zvedelo, da je Attlee po včerajšnjem sestanku svoje vlade poslal Trumanu osebno poslanico. V njej je obvestil Trumana, da se mora Anglija odločiti, da te popolnoma umakne Perzije ali pa pošlje tja svoje vojaške siie in zaščiti 350 strokovnjakov. Pravijo tudi, da je zahteval skupno politiko obeh držav »lede I-rana, ali pa vsaj popolno ameriško podporo angleškega stališča v vprašanju nafte. Kot znano so pred dnevi a-meriškli voditelji izključili možnost sodelovanja ZDA pri mo- VOLILNA OFENZIVA se nadaljuje Predstavniki Vzhodne Nemčije so poslali 5 vprašanj predstavnikom Bundestaga - Imenovali so podkomisij zahodneqa parlamenta 1 nalogo, da pomaga Adenauerju pri pogajanjih z zavezniki BONN, 26. — Kancler Adenauer je danes tudi pred komisijo Bundestaga za zunanje zadeve poročal o svojih dosedanjih razgovorih s tremi visokimi komisarji glede odločitev, iz iWashingtona, V parlamentarnih krogih so prepričani, da se je zmanjšal optimizem nemškega kanclerja glede razvoja odnosov med Nemci in zavezniki, zlasti po razgovorih v gradu Ernich. ki so bili v ponedeljek. Zahodni zavezniki naj bi postavili večje rezerve, kot se je mislilo v prvem času. Komisija za zunanje zadeve ni zavzela svojega stališča, o-mejila se je samo na imenovanje podkomisije 6 članov z nalogo, naj svetuj« vladi med pogajanjem z zavezniki. Med zastopniki Sta dvgi socialdemokrata. dva demokristjana, en liberalec; medtem ko bodo morali še imenovati predstavnika «Nemške stranke«. Kot znano je Grotevvohl pretekli petek odkrito povedal, da je namen sedanjih njegovih predlogov po volitvah na ozemlju celotne Nemčije, preprečiti nemško oborožitev. Njegova «voiilna ofenziva« se je danes nadaljevala. Vzhodnonemške oblasti so poslale članom Bundestaga 3 vprašanj, ki jih je objavil tudi vzhodnonemški tisk. T& vprašanja so: 1. Zakaj se kancler Adenauer. socialdemokratični voditelj Schumacher in drugi predstavniki Vodilnih krogov Zah. Nemčije, bojijo pridružiti se skupnim razgovorom, med katerimi bi razpravljali o yseh vpreganjih? 2, Zakaj se bojijo razgovorov za mir in združitev, medtem ko se pogajajo s tremi visokimi zavezniškimi komisarji za vključitev Nemčije v atlantski pakt; 3. Zakaj Adenauer, Schumacher in berlinski župan Keuter nočejo razpravljati p (Vprašanju Berlina skupno z [vprašanji nemške združitve; 4. Ali menita bonnska vlada in Bundestag. da je treba hitro pričeti s pogajanji za mir ali pa se pridružita Ameriki «v novi vojni proti Vzhodni Nemčiji in drugim državam v tako majhnem presledku po drug* svetovni vojni«; 5. Ali menijo, da ni Nemčija zmožna voditi svoje zunanje politike in je zato prisiljena avezat; se samo z Zahodom, O tem, zakaj je pravzaprav prišlo vprašanje nemške oborožitve na dnevni red, še preden je bila sklenjena mirovna pogodba, pa »politiki« Vzhodne Nemčije niso govorili. Izvedelo se je še, da je francoska visoka komisija v Nemčiji v kratkem uradnem sporočilu potrdila, da nima nič proti temu, če pride general Speidel, kot vodja nemške vojaške delegacije na pariško konferenco o evropski vojaki. rebitni gospodarski in finančni blokadi, kar bi mogel predlagati London. Kakor se je zvedelo, so ZDA sporočile suojem« novemu poslaniku v Teheran naj izreče predstavnikom perzijske vlade, •iveliko skrb«, kj jo je povzročila ZDA odločitev Mossadev pha. da bo izgnal angleške strokovnjake iz Abadana. Da se je tudi Perzija obrnila na ZDA, nam kaže dejstvo, da je Mossadegh poklical k sebi novegi ameriškega poslanika Loy Hendersona, Henderson je to najprej odbil, češ da mora najprej predložiti poverilnice šahu, toda Mossadeghu se je preveč mudilo in končno je prišlo do eno uro in pol dolgega razgovora. Pravijo, da je Mossadegh zahteval zagotovila ZDA, da se ne bo dogodilo ničesar neprijetnega, ko bi pričeli P.erzijci izganjati Angleže iz Abadana. Medtem pa se vladni krogi še vedno sprašujejo, kaj bo napravila Velika Britanija. Mossadegh bo jutri poskusil dobiii zaupnico y parlamentu. London pa je poklical danes ponoči svetovalca angleškega poslaništva. Georgea Middletona, naj takoj pride z letalom v London. Na drugi strani pa se je tudi Mossadegh danes zvečer posvetoval z ministrom za vojsko, poveljniki glavnega stana in policije za primer, če bi se Angleži izkrcali na perzijskem ozemlju, Sestanek je bil dolg tri ure. Nato so poslali v Aba-dan generala Ara z navodili za zemeljske in mornariške sile v Khuiistanu. Nekateri pravijo, da so sg znova pričeli pomikati proti Abadanu veliki oddelki perzijskih čet. Ne vemo še. če vest, po kateri je danes zjutraj predstavnik perzijske vlade izjavil, da bi bila njegova vlada pripravljena sprejeti tujega tehničnega ravnatelja rafinerije v Abadanu, odgovarja resnici, ali ne. Ce je to res protem bi to pomenilo popuščanje v perzijskem stališču, potem ko so vodo že kap pošteno skalili. t V sedanji krizi je na vsak način težak položaj Attleeja. Ce bi se namreč, odločil, da bi prenesel perzijsko klofuto in pustil, da bi izgnali Angleže, bi bil položaj laburistov v Angliji, sedaj tik pred volitvami, resno kompromitiran. Ce bi se odločil za uporabo sile. bi posledice lahko pripeljale do intervencije Rusije na podlagi pogodbe s Perzijo od leta 1921. Prva in druga odločitev pa bi imeli resne posledice na Srednjem vzhodu. Sicer pravijo, da se bosta Churchill in Eden znova sestala z Attleejem. Na angleškem zunanjem ministrstvu so danes znova ponovili besede ki jih je' izrekel Attlee 30. junija v spodnji zbornici, ko je dejal: «Ni naš namen popolnoma izprazniti Aba-dan». Obenem so na Foreign Offieeu povedali, da y tem trenutku ni znakov, ki bi govorili, da so življenja angleških podanikov v nevarnosti, vendar so dodali, da ni mogoče reči, kakšen bo položaj v bodoče." pater Zucca — poznajo ta kraj; jaz. moj kolega pater Firma in predsednik, ministrskega sveta> De Gasiperi«, De Gasperi ve kje je pokopan Mussolini Frančiškanski pater Enrico Zucca je v Braziliji povedal, kako ga je pokopal. RIO DE JANEIRO, 26. — »Zakopal sem truplo Benita Mussolinija v bližini svojega samostana« j. danes izjavil frančiškanski ga ter Enrico Zuc. ca, vadija samostane Angelicum v Milanu, ki je sedaj trenutno V Braziliji. Povedal je, da so mu 7. maja 1946 proti polneči izročili trije mladeniči na vratih samostana Mussolinijevo truplo, ki so ga izkopali na pokopališču 8. aprila. Ob zori na slednega dne, je pater Zucca pokopal Mussolinija na nekem polju blizu samostma, pete m ko je mlade*-niče mn °ntificiral in bil gotov, da je bil popolnoma sam. Tedaj je prisegel, da bo obdržal taiino Jeraj pokoipa z namenom, dla prepr či profanacijo trupla kristjana in obenem fanatične manifestacije oboževalcev pokojnega. Dodal je, da, nihče ne v(e, tudi Mussolinijeva družina ffl" kje je pokopčin «duce». «Samo tri osebe — je zaključi; Avto v množico WUPPERTAL, 26. — Štiri osebe so bil ubite, osem pa hudo ranjenih, ker se je neki avtomcbii nenadoma zaletel v veliko skupino ljudi. Med) žrtvami je tudi znani nemški hakt-. riolog, Otto Kock. Bil je takoj mirtev. * * * MOSKVA. 26. — Po vesteh moskovskih listov je neka gospodinja v Krasnodonu rodila danes četverčke, tri fantke in eno punčko. Vsi so pri najboljšem zdravju. Dodajajo, da so imdi v ZSSR letos že Veliko četvorčkov. * * * SARREGLFEMINES, 26. — Na postaji Petit Rsderching se je iztiril vlak, ker so bile kretnice napačno postavljene. Več vagonov se je preobrnilo. Pet oseb jci resno ranjenih, več pa laihko. Organizatorja bega vlaka iz Aša preko češkoslovaške meje na ameriško področje Nemčije, strojevodja Jaroslav Konvalinka in železniški uradnik Karl Truksa sta s posebnimi baloni poslala danes pomoči ob ugodnem vetru preko češkoslovaške meje 2 milijona in pol izvodov pisma, ki pravi, «Dragi sonarodnjaki, ne verujte tistim, ki hočejo povezati najin beg z delom ameriških agentov. Sama sva bila, ki sva naredila ta načrt, ker so bili pogoji v domovini neznosm.* Na naši sliki vidimo del skupine 25 Cehov, ki so pribežali preko meje. Kan* valinka je prvi levo, Truksa pa v drugi vrsti, drugi desno Hrv-HnS:: ■ iir'r'1; KINO v TKSl® Rossetti. 16.00: «F'1",inS0l ci» T. Povver, M. Pre*| , Excelsior. 16.00: «Nancy r Rio» G. Povvell, A. S«» Fenice. 16.30: «Ognjeni oWW Calvert. . „ | Arcobaleno. 16.00: «0k«W» VVidmark. W. f>a,a,’®e:ilra at Astra Bojan. 17.00: »Vel da» R. Cameron, F. Alabarda 15.00: ((LeP°“cf,.V lesih« S. Pampanim, 0«"^! Armonia. 15.30: ((General ob zori« G. Cooper. » -j* Azzurro. 16.00: »Mali rl U. Ferrari, E. Sarmaffil Bel veder e. 1M0: LAHKA ATLETIKA PREDLOG ZA SESTAVO JUG. OLIMPIJSKE REPREZENTANCE Nadaljevanje procesa vBologni Priče pripovedujejo o grozotah, ki so jih poneli Rederjevi vojaki BOLOGNA, 26. — Ob p*ičet. ku procesa sta se danes obe stranki sporazumeli, da bg 3. oktobra sodni ogletf v Pietra-santa. na kraju «Baccatojc», kjer je imel po izjavi prič Re-der svoje poveljstvo med po-koljem v S. Anna di Stassema. Priča Tondelli je spoznala «hijeno» 1. novembra 1944. v Casteldebole. Videla ga je eo dan prej. ko ie izvajal represa. lije zaradi ustrelitve člana SS. Zelo zanimiva je bila izpoved učiteljic« v Cassaglia, An-ioniette Benni, Takole je pripovedovala: «Bilo je 29, zgodaj zjutraj in bila sem še v postelji. Rekla sem otroku, ki je z menoj: grd dan j€ danes, še slabo bo. Videla sem dim in hiše v plamenih. Odločila sem se, da bom šla v zaklonišče. Ostala sem tam nekaj časa s številnimi ljudmi. Prišli so Nemci in nas spodili v molilnico. Kar naenkrat se je približal Nemec in nam smejoč pokazal ročne bembe in pokazal, kot bi jih hotel vreči. Kmalu nato so bombe res vrgli. Po eksploziji sem slišala glasove: mama si živa? Oče umiram. Nekaj minut nato so Nemci pričeli streljati. Padla sem na tla nezavestna. Ko sem prišla k sebi sem se zavedla, da sem ranjena. Od 49 jih je 30 takoj umrlo. Vsi drugi so bili ranjeni. Celo popoldne sta nas stražila dva vojaka, ki sta se smejala našim tožbam. Smejala sta se, ko So jih ljudje prosili, naj jih puste oditi. Spustili so v molilnico svinje, ki so. ko so zavohale kri, grizle trupla. Bila je strašna tema. Neka žena je bila pod truplom svojega moža in je proti večeru rekla, da bo ušla. Približala se je vratom. Nemec jo je pustil, vendar je bilo takoj nato slišati strel in njen zadnji krik. Zjutraj so Nemci pravili, da Dom,, čez 20 minut vsi mrtvi. Znova se iih je vrnilo sedem ali osem od prejšnjega dne in so streljali na preostale. Ne vem kako sem se rešila. Prišli so pogledat, če sem mrtva ali živa. Moja roka je bila mrzla zaradi strahu ir. s0 me pustili. Nato sem slišala glasova dveh otrok, ki sta mi med jokom rekla: Paolo pridi, da uHeva. Kaj hočeš bežati? Vsi so mrtvi, mama, oče in tudi stara mati!# Nato je predsednik vprašal, če ne ve obtoženec o tem ničesar. Obtoženec: Tedai nisem nič vedel. Zvedel sem šele leta 1946 v ujetništvu. k0 mi je neki narednik pripovedoval, da je duhovnik streljal ir molilnice. Tožilec priči; Duhovnik iz molilnice je streljal? Priča: Toda molilnica nima duhovnika. Prišel je včasih za službo božjo iz Cassiglie. (V Cassigli so v cerkvi ustrelili župnika don Ubalda Mari-chionija. Njegovo glavo so položili na oltar z napisom: uporniki to je vaš konec). Ob koncu je Benni znova potrdila, da je bil 7. ali 8. oktobra Reder prav gotovo poveljnik oddelka, ki je streljal na žene in otroke. Nato je Maria Collina pripovedovala, kako so ustrelili štiri njene otroke od devetih do dveh let Bivši partizan Aldo Lorenai-ni pripoveduje, kako sq njegovemu najmlajšemu otroku odrezalj glavo in jo vrgli v grmovje. Partizani se niso borili na tistem področju. Ni slišal govoriti o akcijah v dneh 28. in 29. septembra. Nato je bila zaslišan^ sestra poveljnika brigade «StellH ros-sa». Pripovedovala je, 0 krutem umoru 19 oseb, med katerimi je bila tudi neka noseča zena. Olimpiada bo sicer šele čez leto dni, a priprave zanjo so ob tem času po vseh deželah že v teku, po izkušnjah, ki jih je pokazala praksa iz prejšnjih takih tekmovanj. Jugoslovanski športni tednik «Narodni šport« iz Zagreba je otvoril anketo o pripravah jugoslovanskih športnikov za helsinško olimpiado. V zadnji številki prinaša poznani lahkoatletski strokovnjak in radijski speaker Mladen Delič norme, ki jih je sestavi) na podlagi letošnjih rezultatov in opazovanj. V Helsinki naj bi odpotovali vsi oni. ki bi dosegli minimalne rezultate, ki pa so postavljeni po našem zelo dobro. Moški: 100 m: 10.6: 200 m: 21.6: 400 m: 48.0: 800 m: 1:51.6: 1500 m: 3:52.0: 5000 m: 14:35.0 10.000 m: 30:45.0: 110 m prepone: 14.8; 400 m prepone: 54.2: 3000 m zapreke: 9:10.0: skok v višino: 195; skok v daljino: 730; troskok: 14.75; palica: 4.10; krogla: 15.60: disk: 41.6; 4 x 400 m: 3:15.0; desetoboj: 6.800 Zenske: 100 m: 12.4: 200 m: 26.0; 80 m prepone: 12.0; višina: 155; dalj: 540: krogla: 12.25: disk: 41.5; kopje: 41: 4 x 100 m: 49.4 Na podlagi teh rezultatov bi že imeli pravico do nastopa: Brnad, Ottenheimer, Segedin, Duraškovič. Dimitrijevič, Žerjal. Dangubič, Gubian, Ceraj, Milakov in atletičarke: Knez, Šumak, Matej ln Homolja. Trinajstorica bi do drugega leta lahko narasla že za najmanj štiri ali pet oseb. Besedo imajo sedaj trenerji, katerih poglavitna naloga je v tem, da usmerijo treninge, da bodo tekmovalci za časa olimpiade na svojem zenitu. Tržaški športniki v Jugoslaviji V soboto 29. t. m. ob 15.45 naj bodo na glavnem kolodvoru ti tekmovalci: Bandel Oreste, Berenini, Balbi Stanislav, Macor Marcello, Abram Cesare, Sedmak Luciano. Točnost, Poleg lahkoatletov gredo čez nedeljo v Jugoslavijo tudi ko-|chev. bodo na teriju okoli Blejskega jezera ter na edini jugoslovanski gorski dirki - na Vršič. Tržaško ozemlje bodo po vsej verjetnosti zastopala kar tri moštva: dve iz jugoslovanske,' eno pa iz angloameriške cone STO. Iz Trsta bodo vozili Javornik, Kuret, Samec in Cimoroni. Poleg domačinov in Tržačanov, bodo najbrž tekmovali na obeh prireditvah tudi Avstrijci in Italijani. O obeh mednarodnih nastopih naših tekmovalcev bomo podrobneje poročali v naših prihodnjih številkah. RANDY TURPIN ČAKA NA MAŠČEVANJE Z majhnim «če» bi moj gojenec lahko zmagal je izjavil roenažer britanskega mulata • Morala in ostalo v redu LONDON, 26, — Z 27. decembra se bo v Londonu pričel 27. letni božični mednarodni kongres šahjstov, katerega se bodo udeležili mnogi šahovski mojstri vsega sveta. CHERBOURG, 26. — Med potniki prekooceanske ladje «Queeo Mary» je bil tudi Ran-dolph Turpin, ki je že popolnoma okreval, tako telesno kot duševno od poraza, ki mu je pred dvema tednoma odvzel krono svetovnega prvaka. Britanski boksar je izjavil, da nestrpno čaka na tretji match: »Tedaj bi moral biti sposoben za zmago«. Rar.dyev menažer. George Middleton pa je dejal: «Ako bi deseta runda bila krajša za dve sekundi, bi Turpin lahko nadaljeval in tudi zmagal«. «V prvem delu matcha — je nadaljeval Middleton — je Turpin bil zelo dober, Robinson pa je Po vsem videzu bil utru- P0 OSVOJim EVROPSKEGA PEVEhiSl V A TEN HOEF POZITA NA LEVO IN DESNO jen. Potem je Sugar plasiral dva zelo močna udarca. Vendar Turpin v deseti rundi, ob koncu, nikakor ni bil na koncu. Ko mu je po porazu v slačilnici prisotni zdravnik zastavil štirinajst vprašanj, je Randy zgrešil samo enkrat in še to le v datumu. Na vsak način — je zaključil Middleton — je sodnik upravičeno razglasil tehnični k.o. Ne jaz ne Rar.dy mu ne oporekava. Vendar, če bi deseta rund.a bila za dve sekundi krajša..«. Tudi taki so na svetu BRUSELJ, 26. — Neznani dobrotnik je daroval pol milijona frankov (10.000 dolarjev) za finansiranje treningov belgijskih reprezentantov, ki bodo nastopili na olimpiadi v Helsinkih. Dosti podobnih! BERLIN, 26. — Nemec Hein Ten Hoff, evropski šampion težke kategorije, je izzval svetovnega prvaka Joa Walcotta. Menažer enaintrideset letnega novopečenega evropskega prvaka, Fred Kirsch. je poslal newyorški boksarski komisiji pismo, v katerem pravi: «Da bi lahko dobili svetovnega prvaka brez vsakršnih ugovorov in protestov bi bilo potrebno, da bi se sestala Hein Ten Hoff, prvak Evrope in Joe Walcott, prvak Amerike. Dokler pa se bo Walcott branil nastopiti proti Nemcu, nimate pravice, da ga proglašate za svetovnega prvaka*. Oba nasprotnika sta boksala že lansko leto v Mannhei-mu: tedaj je Walcott zmagal na točke. Bil je to edini poraz nemškega prvaka iz sedemindvajsetih profesionalnih mat- lesarji. Nastopili bodo na kri-1 Ten Hoff se nmmiiiiiiiniiiiintni»HiiiiiiHiiiiiiiiiiiimi«H«HiiHiiimimHHniuiiimiwiiiiMmmiHMuimaiiiM Friderik Lupša. 23.10 lahko noč do 23.30. NlOVKU^f 12.40 Zabavna glasba. J ‘jjj leli ste - poslušajte! 120-letnici Levstikovega gr 14.30 Melodije iz znaj11 'L jPr 15.10 Zabavna glasba. 1 be Roberta Schumanna- Ja; rož-ke pesmi. 19.15 M*?jt i operni liki. 20.15 Napev* m# rei. 21.00 Iz življenja r i(rt’ Chopina. 22,30 Za P‘eiylcf, 23.00 Anton Bruckner: št. 4 v Es-duru ((Rof0 Tit ST U- 7.30 Jutranja glasbat‘?a do 8.30. 11.30 Za vsaKffirfff 12.00 Novi svet. 12.10 nata v A-duru. 12.28 S> n*!5» Ozark set. 13.00 Slovenj j#, r.e in harmonika. glasba. 13,45 Tartin'^ rfg Vražji trilček. 17.30 ba. 18.00 Glas Amer* v Glasbeno predavanje. bavna glasba 19.00 Sl^g, za Slovence. 19.20 20.00 Glasba iz balet«. ^mK no v svet, 20.45 V!1 21.00 Radijski oder. Komorna ^ svet 20.45 Radijski oder. -l_ d*?-, glasila. 22.45 Komorna gjff. 23.00 Vivaldi-MolinaJ?' poli^ godalni koncert. 23.3» glasba do 24.00. TRST >- ^ 11.30 Moderni l3?| J>> lodična mavrica. !4',j^0zarta'^ orkestri. 18.00 Dela & raka in Ravela. 19'I5,a 58 Violinski koncert. put j spored. 21.50 Giacom" «11 Tabarro«. 22.50 ^a. Broadwaya in HollyWL' Ponočni Harlem. KIS TOČNA IN SOLIDNA POSV& v d m nudi edi n a dobro zn d n d PLESNIČAR TRST - UL. RISMONDO 4 s TEU > 7. •Toliu Hersey HIROŠIMi | PREVEDEL: VLADIMIR BREZO V NIK \ in Medtem je neka živčna soseda, gospa Hatajo zabela gospo Nakamuro nagovarjati, naj odide z njo v Asanov park blizu reke Kio. Lastnik tega parka, bogata rodbina Asano, je bila prej nekdaj tudi lastnica paroplovne linije Tojo-Klsen-Kaisa. Park so določili za zaklonišče ljudem Iz okolice. Gospa Naka-mura je ugovarjala. Hotela je, da bi sil raje gasit sosedno hišo. ki je pravkar začela goreti. (Razen v središču mesta, kjer je bomba sama vžgala nekaj hl5, so se drugod vžgale hise zaradi vnetljivih podrtij, ki so padale na zakurjene Štedilnike; mnogo pa jih je vžgal tudi električni tok. Tako je nastal splošen požar). Gospa Hatajo je odvrnila; «Ne bodite prismojena! Kaj pa, če zopet priletijo letala In odvržejo nove bombe?» Gospa Nakamura se je vdala in se s svojimi otroki in gospo Hatajo podala v Asanov park. S seboj je vzela nahrbtnik z najnuj* nejSimi stvarmi: oblekami in odejami. Vzela je Se dežnik in kovček, ki ga je imela pripravljenega v svojem zaklonišču. Na poti sta iz mnogih razvalin slišali pridušeno klicanje na pomoč. Vse do Asanovega parka sta videli samo eno neporuseno hišo: jezuitsko misijonssko zgradbo ob katoliškem otroškem vrtcu. T,a je gospa Nakamura nekaj časa pošiljala svojo Mleko. Ko sta sli okoli hiše. je zapazila očeta Kleinsorgeja, ki je krvav na pol oblečen, z malim kovčkom v roki, pribežal iz hiše- Oče superior Lasalle je prišel takoj po eksploziji okoh vogla hiše. Vse naokoli je padal mrak. Oče Wilhelm Kleinsorge je medtem taval v spodnji obleki po zelenjadinem vrtu. Superior je krvavel na več mestih, predvsem na hrbtu. Blisk ga je sunil od okna in drobni koščki stekla so se mu zanii v telo. Oče Kleinsorge, še vedno ves zbegan, je vprašal: «Kje so ostali?» V istem trenutku sta se pojavila oba, v misijonski hiši živeča duhovnika. Oče Ciesllk ni bil ranjen. Podpiral je očeta Schiffer-ja, ki je bil ves oblit s krvjo. Silno je bil bled; stekleni drobci so mu razrezali levo uho. Oče Cieslik pa je bil sam s seboj zadovoljen. Ko se je zabliskalo, se ,1e skril v neki, po njegovem najvarnejši prehod v celi hiši. In res, ko je pritiskal zrak, se mu ni zgodilo nič hudega. Oč-e Lasalle je očetu Ciesliku naročil, da naj očeta Schifferja odvede k zdravniku; sicer bi mogel Izkrvaveti. Priporočal je doktorja Kando, ki je stanoval za voglom, ali pa doktorja Fujiija, ki je v bližini imel svojo bolnišnico. Nato sta odšla oba vzdolž ulice. Hčerka misijonskega kateheta, gospoda Hošijine, je pribežala k očetu Klemsorgeju in mu naznanila, da sta njena mati in sestra pokopani pod razvalinami hiše, ki je stala za jezuit, sitim kolegijem. Jezuiti so medtem zapazili, da se je zrušila hiša učiteljice katoliškega otroškega vrtca. Tudi to revo so razvaline pokopale. Oče Lasalle in upravitelj misijonske hiše gospod Murata sta začela učiteljico odkopavati. Oče Kleinsorge pa je od^el k katehetovi porušeni hiši ln začel odnašati razvaline. Pod razvalinami je bilo vse tiho. Prepričan je bil, da je katehetovo ženo ubilo. Nazadnje je v kotu nekdanje kuhinje ...................................................................................................................................................................................................................................... tf zagledal njeno glavo. Ker je bil prepričan, da je mrtva, jo je zgrabil za lase in jo poskusil potegniti izpod razvalin. Ona pa je zakričala: «Itai! ital! boli! boli!» Zato je kopal, dokler je ni odkopal. Tudi njeno hčerko je našel med razvalinami ln jo rešil. Obe_sta bili laže poškodovani. Sosedovo javno kopališče je začelo goreti. Pihal je južni veter, zato so duhovniki upali, da se njihovo poslopje ne bo vžgalo. Kljub temu je oče Kleinsorge odšel v hišo, da odnese nekaj stvari, ki jih je bilo treba ohraniti, V svoji sobi je našel čudno in smešno zmešnjavo. Skrinjica za prvo pomoč je visela nepoškodovana na svojem mestu; obleka pa, ki je visela na kljuki poleg skrinjice, je izginila. Treske nekdanje pisalne mize so bile po celi sobi razmetane. Kovček za obleke, ki ga je shranjeval pod mizo, je stal z ročajem navzgor in nepoškodovan blizu vrat. Oče Kleinsorge se je nepoškodovanega kovčka posebno razveselil, v njem je imel svoj brevir, računske knjige za celo skotijo in precejšnjo vsoto papirnatega denarja. Ta denar je bil last misijonske postaje. Za ta denar je odgovarjal. Hitel je, da shrani kovček v zaklonišču misijonske postaje. Medtem sta se tudi vrnila oče Cieslik ln oče Schiffer. Ta je ^e vedno silno krvavel. Povedala sta, da je hiša doktorja Kande razmetana in da zaradi požara nista mogla k zasebni bolnišnici doktorja Pujlija ob reki Kio. Bolnišnica doktorja Masakazu Fljlija pa ni več stala ob reki Kio — njeni ostanki so plavali po reki. Doktor Fuji! je bil v vodi tako omamljen in stisnjen med dvema tramoma, ki sta ga oklepala < ez prsi, da ni bil v stanu premakniti se. Tako je v tem mračnem jutru prebil kakih dvajset minut. Potem se je spomnil, da bo kmalu pridrvela plima, ki mu bo z vodo pokrila glavo. Ta misel ga je silno preplašila; vlila mu je nov ^ vso silo se je začel zvijati in obračati (z levo r°lc0.')je(y bolečin v rami ni mogel pomagati). Cez nekaj časa s« J. iz kleši;. Nekaj hipov je počival; nato pa je zlezel na _3V |nozen Postni tekoči račun za STO . *Vu; «iolnl5lvo lrzaSKega us*a, Trst 11.5374, - Zu Jugoslavijo: Agencija demokratičnega % ’ Ljubljana Tyrševa 34 . tel 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-S0332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D/j ^