Ufcsjs *sek
dally
PROSVETA
PLAŠILO SLOVENSKE NARQONE PODPORNE JEDNOTE
Chapman kompanija zahteva novo vladno podporo
Prekomoraka družba, ki Je dobila od vlade II parnikov oko ro zastonj, išče nove subvencije.
WaHhingion. — Kako bogatini postajajo bogatejši potom vladne podpore, nudi jako lep zgled p. W. Chapman kompanija. Preti koncu Coolidgeve administra cije je "kupila" od vlade 11 oceanskih parnikov. Med temi je bilo tudi šest velikih potniških ladij, uključivši Leviathan, ki je največja in najrazkošnejša ameriška ladja.
Za vseh XX parnikov je paro-brodna družba plačala nekaj nad 16 milijtaov dolarjev, ali ekrag ene tretjine vsote, Id bi se porabila za zgraditev p&rnika Levia-thana. V resnici je družba plačala takoj le štiri milijone dolar-je v; ostalo vsoto bo plačala na lahke obroke v 15 letih.
Poleg tega je vlada dala posojilo družbi v znesku 60 milijonov dolarjev v svrho, da zgradi nove ladje in postane največja paro-brodna družba na morju. Kompanija bi bila lahko dobila to posojilo pri privatnih bankirjih. Vzrok, da ga je hotela in dobila od vlade, je ta, ker bo vladi plačevala okrog polovico nižje obresti kot bi jih morala plačevati privatnim bankirjem. Te dodatne ugodnosti pomenijo, da je družba dobila parnike, ki so stali rbdo nad 160 milijonov dolarjev, čutenj.
Sedaj je kompanija sporočila vladi, da ne bo gradila novih '
ilij. ako ji________ . . _
kontrakta za prevažanje preko, morske pošte na podlagi povišanih in pretiranih prevoznih cen. To povišanje bi pomenilo dodatno subvencijo, ki bi stala poštni department dvs milijona 800 tisoč dolarjev letno.
■ >	* jo ».	i. /
Predrznost privatnih interesov ne pozna nobene meje. Vladna subvencija ameriškim parobrod-
nim družbam, ki prevažajo pošto, je znašala v preteklem letu nad 18 milijonov dolarjev. Chap-manovi interesi so od vlade prejeli 11 parnikov "for a song" in •«daj pa zahtevajo, da vlada ta-korekoč nosi tudi obratovalne «troSke. Privatna iniciativa! Nekdanji morski roparji s? lahko »krijejo pred predrznostjo Chapman kompanije ln drugih privatnih interesov, ki ropajo ljudstvo " pomočjo vlade, ki jo kontrolirajo.
Sovjeti odpravili nodoljo kot dan počitka |
Delavci bodo dobili en dan počitka po petih aH šestih dneh dela. Z odredbo nameravajo po-vspešiti produkcijo.
Moskva, 6. sept. — Sovjetska vlada je včeraj s posebno odredbo odpravila nedeljo kot regularni dan počitka v skoro vseh industrijah in uveljavila nov način razpored be dela, takocvan "neprestan produkcijski teden. Vlada namerava s to odredbo razširiti industrijo, povspešiti produkcijo in odpraviti brezposelnost.
Vsak delavec bo moral še nadalje delati gotovo število ur v tednu, od 39 do 46 ur, kot je bil običaj dosedaj, imel pa bo dan počitka na vsaki peti ali šesti dan. Na ta način, ko bo ena grupa delavcev počivafa, bodo ostale skupine opravljale vse aktivnosti v delavnicah in tovarnah.
Druga važna odredba, ki jo je izdala vlada, se tiče hranitve prostora v tovarnah. Produkcija v tovarni se bo razdelila tako, da bo ena skupina izdelovala gotove produkte dopoldne, popoldne bo pa druga grupa delala na drugih produktih. S tem načrtom se bo lahko porabilo ves prostor v tovarni in zmanjšali se bodo tudi obratovalni stroški.
Sto otavkarjav arati-
fle bolj značilno je dejstvo, da J< Chapman kompanija izdala no-vo Kerijo delnic za 15 milijonov ¿olarjev in se ponaša z velikimi profiti, čijih bodo deležni delnici, vrh tega zahteva pa subvencijo od vlade! Ravno tako tu-
Vojaštvo nastopilo proti stavkar-jem in suspendiralo vse d vil-ne pravice.
Marion, N. C. — (F. P.) — Bombni eksploziji v tovarni CUnchfield Mfg. kompanije, do katere je prišlo pretekli teden, so sledile aretacije in splošne re-prisalije stavkarjev. V ječo je bilo pometanih sto stavkarjev, med njimi tudi Alfred Hoffman, voditelj stavke. Državna milica, ki je bila poslana v CUnchfield pred nekaj tedni, nastopa napram stavkar jem po običajni navadi: izvršila je aretacije, prepovedala vsako piketiranje in u-kinila svobodo zborovanja. Kljub temu, da ni bilo napovedano obsedno stanje, so razmere v bistvu Iste.
Za eksplozijo v tovarni so odgovorni Baldwin-Feltzovi detektivi, katere je družba najela, da razbijejo stavko. Hoffynan je položil odgovornost za^splozijo na rame kompanije In Baldwin. Feltzovih banditov. On pravi, da je bilo delo izvršeno namenoma,
-■v^uu vioae: hm v no u»nu vu- t»tlO OeiO izvine no nninoH—i j" to, da kontrolira United Stater da provocira vojaštvo proti stav in,j° l»tom dveh milijonov na- kurjem. Ta namen je bil tudi do v»<Inih delnic (coramon stock),
katere ni plačala niti centa.
I"toda*no, ko Je bahato razpi-Ml« nove dclnice, vprašala vlado «» nadaljno subvencijo, je tudi Oznanila, da upelje nov "efflci-Y' »¡«tem na parnikih, ki po-na cesto več sto mornarjev. Oznanilo se glasi, da bo ob pr-v«m udarcu prizadetih 800 de-lavcev. Na parniku Leviathan tftanjšajo moštvo za sto oseb, nJ'hovo delo pa porazdele med o-"|»le mornarje. Več dela, manj manjše števMo delavcev, v«ji bodo profiti.
1 '^Predsednik W. L. Bunker J«' rekel. da bo družba prihranila m«<*čno 30 tizoC dolarjev samo n* znižanju plač. Samo na per-mku Uviathan bo prihranila de-V"1 tisot dolarjev na mesec. Po-** tega bo porabila mornarske «sbin, z« potnike, kar ji prinese ■»dsljne tiaofake.
• Ko bo bodoči pisatelj iskal dra-"¡•^•^B gradiva za svojo no-' ^u ga ne bo treba iskati P^eetlk o morskih ropariih veka Tega bo lahko v obilici v tekočem poglav-* «m^riškegi kapitalizma.
karjem
S ©Ž Pil.
Bomba je bila položena proračun jeno in >o notranjem krožku. Položena Je bila na star, obrabljen stroj v obskurnem delu tovarne. To delo j« mogel izvršiti le človek, ki ima dostop do tovarne, česar pa stavkarjl nimajo, ker prvič Je tovarna ograjena z bodečo žico, preko katere ne more splezati nobena oseba In drugič je okrog nje nastavljena močna straža milice 24 ur na dan. Ravno pred stavko se je družba zavarovala proti dlnaml-t i ran ju. Zavarovalnina znaša dva milijona dolarjev.
HofTman je bil izpušča« na proeto pod varščino, katero je položil za njega neki farmar. Izpuščenih je tudi bilo manjše število aretiranih stavkarjev. drugi so p\Mtali v zaporih, češ. ds bodo doOTtali hrano in stanovanje na račun okrajne vlade. Je-Čo ao npretmniH v tovarno podob n" kotlarni. Stavkarjl prepevajo, vriskajo in demonstrirajo, da si je šerif moral zsmašlti u-
j«»u»r» aa. ioio. m ta* >m oiti«
ot c—«i— •> m—k a. iw.
al apaclal raU ef
Aka||a za zdraionj* •tropskih držav
Briand pozval velesile na konferenco. MacDonald zavzel prijazno stališče napram načrtu. foMsske čete bodo zapustile Porenje v oktobru.
ženeva, 6. sept. Prvi korak za stvoritev federacije evropskih držav je bil storjen snoči, ko je francoski premijer Aristi-de Briand pripravil povabilo na vse glavne delegate evropskih držav, Jd so bili navzoči na zborovanju Lige narodov, na sejo, ki se bo vriila v pondeljek ali torek.
Na tej konferenci bo francoski premijer podal detajle svojega načrta za stvoritev federacije evropskih velesil, ki bodo tvorile poctyago solidarnosti in sporazuma med njimi. Omenil je tudi, da federacija, ako se uresniči, ne bo naperjena proti in-tere«om Amerike.
Briand in dr. Stresemann stu se včeraj sešla na kosilu z angleškim premierjem MacDonal-dom, predno je slednji odpotoval v Anglijo. Skupno so rasprsv-ljall o načrtih evropske federacije in MacDonald je pokazal, da je naklonjen načrtom v večji meri kot pa se je od njega pričakovalo. Istotako se je strinjal z načrti nemški zunanji minister dr. Stresemann.
Premijer Briand bo predložil svoje načrte zastopnikom 25 evropskih držav z željo, da jih iz-roče svojim vladam, kadar se vrnejo v svoje države, da o njih razpravljajo in priporoča spremembe in sugestije, ki bodo pripomogle, da se ideja evropsko federacija uresniči. Uspehi ln rosperiteta Združenih držav vzgled, fcaj vse more ustvariti zedfnjena Evropa.
Strsssboerg, Nemčija, 6. sept. — Francoske vojaške čete bodo pričele z evakuacijo Porenja v prvih dneh prihodnjega meseca. Prvi batalijon francoske infan-terlje, ki bo zapustil nemško o-zemlje, se bo začasno nastanil v Weissenburgu, Alzaclja.
Chicago, 111., sobota, 7. septembra (Sept. 7), 1929.
Ml? ft landiU Ave,
Offlw of hibüctiiuii BUT iHtk LaweSaU Ave
STEV.—NUMBER 210
VELIKA ANARHIJA V SVILNI
INWSTRIJI
V Pateraonu vladajo 'znojne razmere,' pravi vladno poročilo.
Pateraon, N. J. ~ Pozitivna degradacija vlada v avilni industriji v Patersontt N. J. O tem
pniki vlad-o statisti-ičnih rezki številki tahop" običaj in
so se prepričali nega biroja za ko, ki poročajo o m ¿tah v Labor Review. ali znojne tovarne fo ne izjema.
Svilna industrija v Patersonu sestoji po večini is malih delavnic, v katerih navadno delajo družine — oče, mati in otroci. Nekateri od teh lastujejo stroje, drugim jih preskrbe agentje, ta-kozvani commisaHm merchants, ki so obenem tudi kontraktorji. Ker je teh kontraktdrjev in "neodvisnih biznismenov" kot gob po dežju, Je konkurenca velika.
Radi tega je plitfa Izredno nizka; da pa "tovarnarji" naredijo svojo plačo, delafe od 12 do 16 ur dnevno. Delavnic« se Često nahajajo na domu 'tovarnarja", vendar pa prevladujejo delavnice, ki se nahajjo V zapuščenih tovarnah ali trgovinah. V nekem poslopju, kjer se jtftpraj nahajala ena drulba, so preiskovalci našli štirideset "nsocftienih" tovarnarjev.	,
Za svllne delavce,tudi razmere pri večjih družbah * niso dosti boljše. Neka tovarna ima nava-
LA GUARDIA OBTOŽEN FAŠISTIČNIH SIMPATIJ
Italijanski delavski voditelj mu je poslal odprto pismo.
mmmmmmmmm
New York. — Kongresnik La Guardia in republikanski kandidat za župana v New Yorku je obtožen, da simpatizira s fašiz-mom. Ns nJega je naslovil odprto pismo italijanski delavci voditelj Geraci, ki je aktiven v u-nijskem in socialističnem gibanju. Geraci navaja v pismu, da LaGuardija, ki je iUlijanskegs pokolenja, Ša ni z eno samo besedo nastopil proti fašizmu. Nasprotno: v Wsshlngtonu Je bil v ožjih stikih v MussoHnfjcvimi zastopniki. Clan Je tudi prostozidarjev, katere Muaaolini preganja v Italiji. Kljub temu. pravi Geraci, ni LaGtiardia Še z eno samo besedo protestiral proti Muaaolini je v i persekuclji prostozidarjev. _
Preveč hvale ni dobro
Wlllismstown, Mass. — Izrek, samohvala ni sdrava, js fte star. Profesor T. E. Gregory iz londonskega Instituta ekonomije j« presenetil svoje poslušalce, ko J« rekel, da bi Evropa mirnim potom plačevala svoje dolgove Ameriki, ako bi es Amorikanci toliko ne ponašali z velikim bogastvom in "prospariteto." Rekel je tudi, ko Je analiziral bo-gastvo Amerike, da ni nič poeeb-nega. ako imamo višji žlvljenskl standard kot Evropa, marveč Je veMko bolj čudno, ker med ljudstvom nI večjega blagostanja
Kljub temi. da so stavkovne »traže ia demonstracije prepovedane, vlada med stavkarjl ve-
lika aolldernost. Močno pest delodajalcev občutijo tudi na druge načine, največ z oziram na podraženje atanerine. ki je bila zvišana od fiOe na M. na teden. Kompanija v Citnrhfieldu ima okrog 400 "lojalnih" delavcev, dražba v Marionu pa le 27.
in po dne-12 ur, ae-družba se naročila in
do, da obratuje po vu. Delavci delajo dem dni v tednu, koncentrira aa hitro ročtlo
kier ne vlovi drugega. In tako delavci enkrat garajo dolge ure, potem pa poMiaiajo brez dela.
V tem oairu tudi delavci pri "kontraktorjih" nlao nič na bolj-Šem. Poročilo pravi, da je delavnik v teh delavnicah odvisen od vprašanja, koliko časa posameznik lahko vsdržl. Kadar omaga, se delavnik konča. Zaslužijo v najboljših slušajih do 26 dolarjev na teden.	~
DALEKO0E2EN UKREP ZAKLADNI&KEGA DEPARTMENT A
Stavka organiziranih delavcev dovedla do odloka.
Washington. — Zakladniškl department je naznanil ukrep, da bo vlada v Moče upoštevala pri gradnji zvesnih i>oslopij ls tiste kontralctorje, ki bodo sprejeli vse delo za tegotovitev poslopja. Do tega korake, ki Je velikega pomena za organizirane stavbne delavce, je prišla, ko je prišlo do stavke unionašev na gotovem poslopju, Id ga vlada gradi v v VVaahingtonu. Stavka se je pričela, kar Je neki podkontrak-tor upoeiil 200 neunijskih delavcev. Rezultat stavke je ta odlok zakladniškega departmenU, ki faktično pomeni, da bodo vladna
dela dobili le unijski kontraktor-j».
Mrzel h Waahington — Pradeednik a-ne tukajšnje ceatne Železnic«, po imenu Ham, je zagotovil utllič-nega komiasrjs. da bi povišanje v ozn i ne končno tudi paesAirjem koristilo. Ko je bil vprašan, na kak način bi se zgodil ta čudež, je odgovoril da bi "ljudem ne bilo treba centa vlačiti po žepih." To je vselcskor "izvrsten" argument za povišanje vosnine na de-set centov ne samo v Washing-
Araboi ponovili napad* M ildoukt vati
izgreda
Muslimani v Jerum vajo svoje vernike v letaklk, naj tapode iide Iz Palestine.
, 8. sept. —. Poročila is raznih krajev zopet govora o ponovnih krvavih napadih kot rezultat konfliktov, ki so nastali med Židi in muslimani v separatnih pokrajinah Palestine.
Mirna situacija, ki je prevladovala v zadnjih par dneh, ja bila končana, ko zo muslimani napadli židovsko kolonijo blizu Kfar Tabora, v vznožju gora I-atega jmena. Kmalu zatem je prišlo drugo poročilo, da so A-rabci napadli šide v okolici rae-sta Gaza.	4
Britske čete so bile takoj odposlane v ogrožena ozemlja, da potlačijo nemira. Koliko je bilo v izgredih ubitih in ranjenih, Is ni znano, toda neko poročilo govori, da je brltsko vojaštvo u-bilo večje število Arabcev pri Gasi.
Novi napadi zo se ponovili skoro istočasno, ko se je pričela v vač krajih strastna agitacija proti Židom. Muslimani so včeraj v Jeruzalemu razdeljevali letake z pozivom, ds naj ss njihovi verniki po vssm svetu dvignejo ln lsžsno Žide iz Pslesti-ne.
js, katera je bila podpisana po komiteju, "ki zshtevs vojno", urgirs Arabce, da naj rasrtlAijo židovska stsnevsnjs in uničijo judovska posestva, da jih tako prisilijo ns umik in bag is "sve-
te dežele
krst spopsdle s Beduini. V teh spopsdih je bila več Bsduinov ubitih in ranjenih. Arsbel vodi jo v tem okraju guerilska bit ke, ki pravzaprav na napravijo velike škode britskemu vojafltvu dočlm slednje napada Arabse 1 ognjem is strojnih pušk, kjer koli se poksšejo. Britske lete imsjo v rezervi več seroplaaov, katere lahko porabijo vsak ČSS v boju proti ArzA>csm.
Zavarovalno drsite proti odikodoinokl pmdfcgl
I rod lo^a ^ ^
turi sttčas ohljskema sskaau.
Madieon, Wla. — Privatna zavarovalne družbe vodijo k?ttar-ako vojno proti predlogi za Spremembo državnega odškodnin-skega zakona. Proti spNjetju predloge (Rsis bili) delujsio močne falange lobistov v kapitalu, med ljudstvom ps vršijo kampanjo iz glavnih urfttfov. }{ardwara Mutual Casusltg kompanija ns štedi s denarjem sa poraz predloga. Avtor pfftfloge je objavil piemo, ki ga ja feuži» r az|M)»iala delničarjem ia mu Je priložila pol dolarja s navodilom, da "brzojavite Vašemu poslancu, da glasuje proti pTSilo-gi".
Reisova predloga je elllna odškodninskemu zakonu drlsvs o-hio. Ako bo sprejeta, bo pomenilo konec privatnih zavMaval-nih družb v kolikor sa tile od-ftkodninskega zavarovanja. To prevzame država, ki «stanovi ta kozvani državni fond, v katerega je vsak podjetnik obtežen prispevati, rasen ako mu komisija dovoli uetanovttev testnega zavarovanja, ki pa mora Mtf
tonu marveč v vaakem meetuJ^ državnemu zakonu v kolikor kjer še si v vsljavl "flat rate." \m uvirovl)li|h dololb.
• i^Mii «ea.	7+	«H» drtavaa de-
|v IUHJI aMIa 17 de-j|iV(lka f#dlprtclJi tn j# «j^ ig.
r,	delana na njeno iniciativa. Za to
Rim, 6. sept — V tovarni; vr*o odškodninske zakonodaie, smodnika »odeta Metallurgica l daje državi monopol, ss je iz-pri Caatendolu. ki izdeluje bom-^kla tudi Ameriška delavsks fe-be ca italijansko armade, se Ja drracljn. ker se Je izkssala sa včeraj pripetila eksploalja, v ka-| najboljšo sa delavoe in je naje« terl n- bila ladem najet delevcev „ejla sa podjetnike Da jI zadnji ubitih In nad dvajsst ranjenih.: nasprotujejo, je vzrok ta, Im dl* Vzrok eksplozije nI znan. <Si po sorlallzmii.
BOLGARIJA 2EU III NA
Pogedha. ki je bila stvor jene v Piratu, Ia ni ratificirana.
Sofija, 6. sept. — Bolgarska vlada se bo obrnila na Ligo narodov in ji predložila v rešitev zsmotano zsdevo kočljivih incidentov, ki so skoro ns dnevnem redu ns bolgarsko-jugoslovanski meji. Meja med državama se vleče v bližini glavnega mesta Bolgarije skosi številne vssl, ki jih ssks na dvojs, loči vrtove od hiš in v nekaterih slučsjih celo hiše.
Prizadeti vlad! zta aa konferenci v Piratu, ki Je trsjsls tri tedne v zadnjem marcu, napravile pogodbo sa ragulseijo ob* mejnsgs prometa in zastrašenja maja Sklanjano js tudi bilo, da ss knsnuJs posebna komisija, v kateri bodo ssstopnikl obeh ns-rodov, ds rassodijo in uravnajo vss razlike, ki bi slučajno na-
Ta pogodi» le ni bila rsUf icl-rana po jugoslovanski vladi ln Bolgarija jo ja sprejela s raser-vacijaml. Načrti v pogodbi predvidevajo stvoritev nevtralne cone, ki bi objemala osamljs v li-rokosU šest mIM ns obeh straneh meje, katerega bi moralo prebivalstvo isprasniti In ss u-makniti v notranjost prizadetih dršav. Tem načrtom je nasprotovala bolgarsks vlada, ki ja is-javila, da bi prebivalstvo, ki bi ss izselilo, ns moglo dobiti drugje dovolj zemlje ss obdtisvsnjt. ds bi ss lahka prelivalo.
so tako pogosti, da bolgarska vlada smstra, da Jih more ratiti le mednarodno raseodilča
Lafala v ziaaahraal
Odkrili so staro mssto v Aaglljt.
Ckiesga. — Zadnja itevilks revije "Sslentlflc American" U ms zanimiv členek, kako ee snsn-atveni svat poslužuje zrakoplovov v znanstvene svrho. Pred-vaem Jim služijo U vrstno pri Is-kanju skritih podrtin sUrajllh civilizacij,
H pomočjo zrakoplova so v bližini Nonrlch na Angleškem pred kratkim ralUl ugznko, ki ja mučila prsfctvalce dolga stoletja Ta uganka je bila SS akrov ve-lik kos zemlji, na katerem ss js nekdsj nahajalo rimsko meeto. O razvalinah %evedz le dolgo ni nobenega zloha; kljub temu ve vsak okotllsa nekaj zgodovina o starih RiiaUsnih, ki so nskol kraljevali tudi na otoku, kjer ja pozneje—V «sdnjlh poldrag tisoč letih—srastla mogočna Bri-Unija
Dotični prostor js sedaj njiva Preglavico jim jo delal čuden pa-jav, ki ja imel to značilnost, ds so ss na dosoraldm žitu pojavile belkaste proge — uganka, ki so redili s pomočjo aeropiana.
Rntko vojaštvo Invadiralo
Hituadja js le vedno napeta, pra-
Svarilo kitajski vladi.
^^m 0. sept — Tri tisoč sovjetakih vojakov Je včeraj invadiralo mandlurako provinco 8inkiang in Je aedaj na pohodu proti moetu III, kot se gUui poročilo Ustu "Mornlng Post"
Moskva, a sept. — Situacija na Daljnem vstoku med Rusijo in Kitajsko js Is vedno nspsts, kot poroča uradno glssilo sovjetske vlsds "Isvsstis," ko komentira «ovor dr. C. 0. Wujs, kitaj-skega poslanika v Waahingtonu, ki ga Je imel na zborovanju delegatov Liga narodov.
Omenjati! list poroča, da ze provokativni napadi na ruske teritorije ns Dsljncm vstoku Is vedno ponsvljsjo ln da se s zatiranjem sovjetskih drlsvljsnov šs nI prenehalo.
"Isvsstis" ostro kritislrs Wu-jovo poročilo In snaliso, ki Jo js
situacijo, ter lzjsvljs, ds bodo njegov« neutemeljene sovjetske vlsds pred lastopnikl Lige narodov imele uničevalne poeledice sa kitajsko tlado. .
Msrbia, Mandžurija, I. sept— Kitajske oblaatl zo vlsraj sreti-rsle nsdsljnih petsto sovjetskih drlsvljsnov, kstsrl so bili obtoženi komunistične
propagande. DossdsJ js bilo te nsd dvs tisoč guaov interniranih radi slilnlh prestopkov, Msd njimi je nad dvajset dsčkov v starosti II let ki zo MU obtoženi, ds so sodslo-vall pri terorističnih zarotah In aktivnostih.	•
li
ad polje se ja spustil srskoplov in vzel vel slik, ki so pokazala cestam podobne proge, kar je značilo, da sa nekaj skriva v Ijl. Pričeli so kopati In za prepričali, da pod dotičnimi pro-gsmi v resnici ležijo tlakovana u-lice. Ustns pravljica ješUodro-da do roda, da se js tam nshe-jslo le rimsko taborišče. B po-m<»čjo zrakoplova In fotograrlč-rs aparata so pa dognali, da je bilo Um nekoč mesto. Meeto ima štiri "bloke" v eno stran, pet pa v drugo.
Znano je tudi. na je Undbergh »lurajno opazil razvaline starega Jukatenakega mesta v Novi Me-hlkl, ko je letel nad nJim preti Mehiki. Tja se j« le podala znan-stvena eksnedielja, ki študira zgodovina Jukateneke civilizacije iz podrtin. ki so edini rekord o *ivlj«njtt izumrlega naroda.
Ifcraato, Ont — (f*. P.) — London Ima svoj Kfde park. ki ja posvečen svobodi govora Ts
Institucij s, ki je v Angliji veli-ko bolj ukoreninjene kot v kateri drugi drlavi, je dobila črno oko tudi v Kanadi posebno v Torantu, kjer so stoproeentn^l najmočnejši izmed vzeli krajev domlnijs.
V lam mestu svoboda govora precej sliči oni v Bostonu In maraklkateremu drugemu ama-rilkemu mestu: obstoja le M ti-ste, ki se vladnim funkcionarjem ne vidijo "nevarni". Policija rsibijs shodu sedai U ln ao-pet druge skupine. PHSsdeti zo Isboritje kot komunisti.
Edina stranka, ki ss bori u
-------1---I - j. 1 uIImIIi ..i«lu«ilU
resvsvnranje stvumn ivoima». čin, ki so bila izgubiJeM. v zsd-nJI vojni, js kanadska Ubor psr-ty, Ker ims Kanada sHčne zakone proti sindiksllsma in "Is-dajstve" kot zo v iskoMklh A-merike, si laboHtakl poslana! V dominijakem narlsmsatu prizadevajo le szonjlh zadam let da vlada prekliče to zskone.
1. i. Woodsworth, voditelj Labor perty in «en parlamenta, ja rake), da je nižja zbornica le dvakrat odobrila predlog ze rez-veljsvo teh zakonov, katerega je pa ssast, ki gs Imenuje kabinet za dobo življenja obakrat vetl-ral. Laboritje se borijo tudi prati državni policiji, ki je precej podobna k osa kom v Pennsylva-
niji.
Kanada Je v marsičem naj-prednejša od Amerika, posebno v zadevi državnega obratovanja industrije In delavske zakonodaje v «plošnem. Ima ps tudi avoje stoproccntnale, ki ze nič ne ločijo od smer Ilirih profesionalnih patriotov.
Črnila js stara tri Ussl let
London. — Egipeeal so rabili črnile le 1200 let pred Kristom. To js pokazala obli ras raziskava, ki jo je vodila goteva tvrdka za črnilo «asvill se ga Bglnča-ni. ki so sa rabili «ras in rMs berve Od njh eo ga podedovsll stari Orki, ki so ga rabili v večji množini kot drugI stari narodi
km
Glasovi iz
»«©SSM»
SEPTEM BI ——
PROSVEfA
rms tuinnrmtuKHT
na*oi>ns rooros-
MS iiuMon
rf «M ..IMárf »
i
¡¿Tiasc
DefavU ari«lotrič9tf
DeUvikl »rl»tokr»tje «o oni, M trt»J® «•J" vlije - ne mord» d.Kv.ki torti ♦ M ji, ksterih naslovi ne pomenijo nič. V mialin imamo ameriške razmere In edino plemstvo tukaj je debela mošnja.
Filozof Brisbene večkrat povdarjs, d* pred sto leti je Ml ««mo eden delavec v Zdru-ienih državah, M je zaslužil dolar na dan. T* je bil takrat aristokrat Danca jesevedadru-gače. Ko je pisec tega članka prišel v Ameriko pred približno tridesetimi leti, Je delal v tovarni sa dolar In dvajatt esntov dnevno in bilo je težko delo. Slaba sristokrstičnost! Ve-lika ifprememba je prišlir tudi v tem času. Dane« ao tudi otroei — raaen morda na Jugu — bolje plačani.
Pred vojno, torej pred petnajstimi leti, ao govorili o ielefničarjih — lokomotivnlh stroje-vodjih, kondukterjih in kurjač — da ao naj-bolje plačani delavci, torej delava« aristetaratje v Združenih državah.' Prejemali ao približno ieat do aedem dolarjev dnevno.
Po vojni an se pa železničarji umaknili « prvega mesta in danea prlfttevajo mehanik« v stavbni industriji med de^vike arlstokrate. Ha primer ometa«, ti dar j i, latičarjl, tesarji, elaktričarji, delavci na Šelesnih stavbah in drugi v Chicagu imajo danes $1.02 do $1.70 na uro aH približno itirinajst dolarjev dnevno — brea čezurnega dela ali dela ob nedeljah in prafiilkih, ki podvoji dnevno mesdo — d očim železničarji v najboljšem slučaju prejemalo aH devet dolarjev dnevno.
To primerjanje pa ni pravično, čar lahko dela in »luži denar vaak dan v če ne sboli ali drugače ne izgubi dela, medtem ko ima stavbenik sezonsko delo, ki nI stalno s navadno počiva pozimi in kadar je alabo vreme
■ Mfiiraukee, Wta. — Tako imenovani Delavski pran» p* Wk pitollstlčnem ukrepu Je prvi poadeljek v septembru. Letos je brt dne 0. septembre. Tukaj so obhajali ta praznik v Wash-ington parku. Udeležil aem se tudi jas. Tam na visokem prostoru je igrala godba. Saditev pod košbtimi drevesi Js bilo veliko Hi vsi so bit zasedani. Soln-Je pripekalo. H* tisoče da-laveev ae Je tam »bralo. Raz njih obrazov Je bilo Čitaft, da se morajo boriti za svoj Vidsl sem njihove Žene ln otroke. Sfte so blede in otroci so ae igrali kot ponavadi. Avti *> dvigali po vljiUEVUitlh ceštaH, tU pa tam se je slišalo avtno trobento, ij pa Je stal na križišču irt elal reč, da prepreči nezgoda
■ West AUie, Wia. — V št,>l Obaor» s dne 29. avftiaU sem čltal priporočeno pismo v stan domovini pornan^ga pevc B» nove«. gUtSe njegovega prihod i mieertno turnejo v Anseri-ko. Cital sem* kako žalosten je bR ko Je odhajal te domovine, zaradi nekega članka, kf Je b i priobčen v Amerikanskelh 81 vencu. Pevec pravi, da p slabo vpHval nanj in na nji|pvo sopotnico.
Rojaki v Ameriki s* bodo Ao spominjali, kako nam Je bilo težko pri srcu, ko je slavni Jta Ujanaki pevec Carnao prirejal svoje koncerte v Ameriki in vži| val splošno priznanje med vsemi narodi. Pa smo ae vprašali, da kako Je to, da se nobeden slovenskih pevcev ne pojavi na
Tam, na sapadni strani Wash-	*** ***
ingtonovega pa*., Je sverinjak	^^
aH zoo. V nJem ao vaaka vrsta thM tropičnih in severnih. Ljudstva ss Je kar trlo okrog Gleda» se žira» — zverino. Igrale ao se m«t seboj tako, da človeka spravijo v ameh. Posebno opice so nagaiive in amsine. Človeku se zdi, da so te živali dokaj pametni In "briht-fc"
Ko človek opesuje toliko sku-
mllo nam pesmijo. Skušali smo dobiti tega in onega, pa »red vojno je bilo še vae drugače Slovenija Je bila skromna in bi la je tlačena, medtem ko ae sedaj počuti, da je svobodna, ker se goblje v državi med brati
DosadaJ smo pa že hnell ame riški Slovenci priliko slišati dVa odlična naša pevca M domovine, gubijs in Lovietovo. Dala nam
ao ciovea opasuje kruv b*u- ^ mnogo Nanju amo ponos
SSSlSffE*;itCÄESS»«• Tudi vedeli> <*»j,j
in pomena vedeli smo tudi, da
prstni k, ai nehote zastavi vprašanje: Kako M bilo na svetu, ako bi vsa to
lav ska maw samo hotela, ako m J;
A	t« Qlniin
se, da ta dslltev delavcev v "ari stokratsT tn "plobeje<§ na podlagi mezde i* kapitalistično maslo. Delavci aaml sicer čuti-Jo razliko, toda seveda Jo ss, čeprav ne vsi, če sa so smolnl in koliko lahko realiiiraja Stav bnl delavec pravi, da se Je moral učiti in dr precej riskira na zdravja in življenju, zato je upravičen do tako visoke plače kolikor je more iztrgati !x delodajalca. V tem ima prav. Le naj navija plačo kolikor visoke more — saj ae bo dolgo arlstokrat. Prehajanje aristokrat -atva is ene stroke v drugo se je morda ustavilo bal v ftavbinstvu. Kajti tudi gradaja pošlo-pij prehaja prav sigurno na »iroko polje M produkcije in delavci, ki danes še hodijo od stavbe do stavbe za delom, bodo morali iti v tovarno, kjer bodo isdelovali poslopja v J cijah, natančno stoadardisirana, ki Jih bode potom razpošiljali po deželi in sloiili, kjer bodo naročena. Za to delo ne bo treba nobene posebne Me. Tovarna be šolal In aristokrat. aka mesda pojde rakom žvižgat, ako se medtem ne dvigne spioSna mezdna leetvica.
Vse to je mogoče v prihodnjem desetletju. Odporno* ni aristokratska aH vlaoka mezda za posameznike aH poaamesne stroke — ki ss ds-nss sebično trpej»» le sass tn vse druge naj vsa-me vrag — temveč vitji mezdni standard sa vse delavca brez razlike. Baj se ne bodo dolgo ponašali s svojim Ipeeielnim znanjem. Masna, racionalizirana produkcija, ki se razširja na vse industrije, ne poana individualnih zmot nostl. pač pa pozna le kolektivno zmotnost stro* jev. Delavec zna le toliko kolikor sna stroj! Vač mu ni treba znati. Ako hoče znati vaš» naj ustvari nov stroj! In tako dalje brez konca ln kraja.
Taka je dsnažnja perioda v razvoju industrijske Uruibc. Komur Je I« visoka fasada cilj, naj kmalu umrje, da ne bo razočaran. Zavednemu delavcu Je dlj nekaj reč. To, da čim prej dobi kontrolo nad stroji! V tem Je reši-lev.
to nastopila in svoje pravice. Vso o Mast bi lah ko imela v svojih rokah. Saj nam Jamšl ameriška ustav« to právico. Večina vlada, pravi u-Zakaf bi se delovno ljudstvo ne poslužilo te predpravi-eif Tega ss danea še ne cavada. Ko pridejo volitve, oddkjo svoje glasove kapitolMičnim kandidatoi* mesto da bi volili S* svoje, dtiavake kandidate. In toka vidimo, da ameriško delav-no Uustvo voli sa fvoja naeprot-ntke. Pred volitvami jim obljubljajo vsakovrstne ugodnoati, th voHtvah Jih ša ae pogledajo ivee pa navadno vss pozabi ko pridejo spet druge voH-tve in spet odda glas svojemu nasprotniku.
Ameriški delsvd Imajo svojo politično organisadjo, socialistično stranko, Id Je resnična predstavnica delavstva. Te naj so oprlhiejo ln naj oddajo glasove njenim kandidatom, ki so kan-didatja postavljeni od delavcev sa delavce, dele ko bo ameriško delovno ljudstvo spregledalo In spoznalo, da je ealno ta stran-ha sanje, da se ona resnično bori sanje, da gleda na njihove Interese« ne pa sa kapitalistične, šala tokrat bomo lahko pričakovali boljših razmer. Do boljših razmer pa ai lahko pomagamo •dino mi sami s tam, da volimo aa delavske kandidate. Nihče drugi nam ne bo prinesel ničesar na krolniku, ne da bi se m li trudili sa to. Zato pa Je
ra dolžnost, delavkka dolžnost, postanemo savedni delavci ln člani človeške družbe.
Odkar aem postal ameriški M
da
imamo dobre pevce-umetnijte, a mm so bili večina v tujih deželah
kruh, )ter Kajti bi v
ša Avstrija Je Slovane satirala
Sedaj epet pričakujemo dva naša umefenifca is domovina V nedeljo, dne «. septembra bonta prvič nastopila med ameriškimi 9lovenci, in sicer v Mihvaukee ju. Pokažimo ob tej priliki, da se savedamo pomena njiju «možnosti. Pohitimo vsi v dvorano na njiju koncert. Saj to je vendar naša dolžnost — Prepričan sem. ako bi naši pevci iz domovi ne peli lzUju*no za slovsnsjte cerkve in faroviH da bi tudi A-merikanaki Slovenec drugače pisal o njih, ker sa pa gre sa «plo-en ugled naroda, ne pa sa car cveno blagajno te ali one župni-, e, pa je težko uredniku omenje ■ Usta napisati resnico o sa-
Rojaki v Milwaukeeju in oJfc>-id so pripravljeni storiti vse, da bo nedelj*! koncert uspešen. Slovenski živelj tukaj Je nadu-slovensko pesem in na-
san sa siovenaao pesem in na- ' '	,
vdušeno poadravlja naša pevca, v«110/ se tudi v tem prime-ki prihajata iz rod* nam grude f« «?tev» ^ačje -PoštoJ^
NaJneveJAa knjiga, apisans v Nemčiji, ki ae peča s zadnjo vojno. Je prrjtova4aaa v Avstriji. Vojal minister pravi, da kajiga kaže le tomno stran vojne. Radi N videti knjigo, ki pekaše svetle stran vej ne in pove rwmieo.
_ delavca se meri po njegovem tnanju. Znanje mora priti proeto-voljno, kajti nihče ga ne more uailiU.
žavljkn," nisem ša aikdar flaau dragi kot stranki, to Je, njenim kandida-šgMN Zaveda ni aa, da nisem še nikdar vrgel svoja» glasu preš, ker sem voUI delavske kandidata, postavljene od resnično de-lovske stranke. Ameriško de lavstvo bi moralo apeeneti, da
lo nj« fo\'H r»»4it«'V. r^^itm iy|>rx
kapitalistične sužnoyti edino lo v delavski stranki, M Je socialistična stranka. Delajmo rsl, da bo postala aoc. stranka v Ameriki velika In močna, da bo postavila v posta vodaje svoje re prezentante. ki bodo delali sa delavske interese, da se razmere delavstva čim pvj Izboljšajo. Saj to je naša dolžnost, da sam sebi pomagamo, da pomagamo svojim otrokom, ter da jih uč mo v pravem delavakem duhu, četudi Je to težko, kajti v tolah jim uoepljo druge ideje v njihove mlade možgane. Nekaj ee pa vendarle lahko desete, ako se človek potrudi. Kajti pride čas.
stran življenja, ko doraatejo la gredo delat v razne industrije.
UW.
Med mnogimi miselnimi na-pekami, ki jik ja o^V^ f10^ <Wvii grAki modroiHovec-poel Platon in s tsm zavrl njegov razvoj, je pač poglavitna zaničevanje tehnike. Ta očitek pa ae sa» dene toliko Platona samega kakor njegovo neitevOao nasledstvo, ki ja njegove miril povzeto in razširilo, ne da bi jih poprej kritično ocstiilo.
driki filozof Ja acanal zelo nepopolno in enostransko tehniko, ki ee Je spričo pomanjkanja strojev naalanjala še na suženjsko delo. Plodovito sodelovanje med tehniko in znanostjo je bilo takrat nemogoče. (Imejmo V mislihi da sto mlin na veter In na vodo šde izuma srednjega veka!) Znanost Je bila Platonu privilegij najteenejlega kroga, kamor je smel vstopiti le tis«, M JO hrepenel po najvišjih č*
_____v fikaoiljl Njegova rt
nost je bila v bistvu špekulacija, drugimi besedami poeziji bli-zek produkt domišljije, člje vsebino ni določalo opazofnnje, ampak intuidja, notranje gledanje kosmičnih napetosti: Seveda so bilt tudi ti zaključki *M «ka-stva; vendar ni mogoče reči, bi biH kot vzrok in poeledicn jasno poveaani in opTedelJani. Ofc dajala jih je neka meglenoet, neko podzavestno čuvatvovanje, ki se je docela skladalo s splošnim pojmovanjem, da je umet-nost starejšega izvora in zategadelj enostavnejša od znanosti.
Tb reč je stvarno obraslo« Avgust Comte, ki je postavil nauk o treh stopnjah MT razvoja Človeštva: o teološki, metafizični in pozitivni ali znanstveni stopnji. K temu velja pripomniti, da si te stopnja so sledile zaporedoma V J ¿asih in krajih najdemo ljudi na vsaki teh stopenj. Kulturni ras-vojni nivo se izraža samo v vilšnem razmerju prlptdttlkov katerekoli teh stopenj, vendar Al dandianea nobene dežele ln nobenega ljudstva, kjer M tvorili pri-padalki tretje, pozitivne ali __ ntopnj® veČino. Temu je virok dejstvo, da J« noet v pravem pomenu besede šele nekaj sto let stara.
Znanost in ahokatika.
VeČina sodobnih znanstvenikov stoji namreč s Platonom na metafizični stopnji. To sa pravi snanost naj bi ae gojila zaradi nje same, kakor da je samostojno bitje, ki ima lasten obstoj in pravico ter ni stvor človeškega duha, ki ji sicer ni obstoja. Ka-
devanje
ta *ulrega pa ie|H«o čim >e Človek zave resničaTMBoge znanosti. Nikdar ae ne bom naveliča! poudarjati, da je naloga znanosti prav sa prav napove? dovanje prihodnosti. Poznanje preteklosti ima sa nas ceno m-mo v toliko, kolikor nam lahko služi pri sklepanju za bodočnost. Zbiranje zgodovinskega materi-jala je podobno naMTffB človeka, ki v&či na kup kamenje od vseh strani v upanju, da bo k nažel v njem zlato. In to počenja zaradi tega, ker pe ve, .kako se pride drugače do zlato.
Vpliv tehnike na znanost. • Zdaj se vračamo naravnost k našemu glavnemu vprašanju. Kulturni pomen tehnike se izra ža tudi v tem, da sil* snanost, naj ostane zvesto svoji sodjalni nalogi, naj se tedaj ne iBgulflj* v igračkanju s znanostjo šara-<tt znanosti. Tej nevarnosti je vedno izpostavljena, njena praktična uporaba, tehnika» pa Jo Ščiti pred to pogubo. Veliki ras-iskovale* ao sicer pri svojem d* iu gotovo zasledovali todi praktične svrhe. Vprašanja, ki so sf
£bili sestavili in katera so *i m odgovoriti, so bila glede prihodnost tako obsežna, da bile v njih zapopadene tudi „...nične možnoati. "Kakšna korist bo od tegar je neki slušatelj, ko je monstriral svoje indukdlska za-kona "Kakšno korist imamo od otrokg f' t Ja vprašal FsJ^to* Seveda pa mora biti otr* sdrav imeti mora pogoj, da živi in « S, imeti mor* boMMi takšen otrok ng^ mrtvega fakta a preteklostjo brea prihodnosti.
Po čem lahjco to spasnamo? Pač najlažje po možnosti tehnične uporabe. Odkritja pomeni v čisti znanosti tolika kakor
Sele tehnika za moža ali ženo, katera | stvo se lahko sociialno iaživK v dobro človeštva. Ce sa to kdai ne zgodi, Je pripisati krivdo tlo-rabi, ki se pa na koncu vedno iz-kaše kot tehnično nevzdržna, žo zaradi tega, kar stoji v direktni
c prespi v avijtflju skoro 27 let
in Oni torej povprečoo žrtvuje 21 1st, oatolo . pljafoj jezo. potovanje
let. —
Delu
jttl
druge reči
ar nam prinašata v tujino me* odi j o naših peami. Zato pa vsi na koncert naših dveh umetni» kov v nedeljo 8. septembra I I Joe Radelj.
Wankegan, nI — Soc. klub Št in "Isefcr. dramski odsslT 8ND, obe organizaciji učlanjani Isobrsževalni akciji JSZ," sta prevzeli nalogo, da skupaj sodelujejo pri programu sa časa konference klubov In društev ¿padajočih k Isobr. akciji JSZ sa severni Illinois in Wisconsin, ki se bo vršila 29. septembra v SND v Waukeganu, 111.
Konferenca se bo vršila dopoldan ln mogoče, ako bo potop» ba, par ur popoldan. Po koteča nem zborovanju bo nekoliko koncertnih točk. nastop govornika. uprizorjena bo krajša eno-dejanka, drama Is delavskega Življenja ln nato plee In pros, zabava v spodnjih prostorih Mfc-
Obe sg*reJ Imenovani organi-saclji že sdaj delati na to, da bo zastopnikom druátev in kln-bov I sob. akcije tor rojakom, H peaetijo naše priredite>, »stala v prijetnem spominu, de kaj več o tej prireditvi poaaeje.
in val tisti, ki so se dvignUi nad tO stopnjo ter so ee dokopali do spoznanja pozitivizma, sa proglašajo sa vsakdanježe. V niči £a se goji znanost si človeka, namenjena Je pomno-Ževanju njegove sreče. Vse, kar ne odtgovarja temu namenu, ni snanoat v čistem potnertU besede, marveč* oeebno ljubitelj stvo (amaterstvo), igra ali sholasti-
I t drugimi besedami: znanost je aoeijalna tvori« in njena pravica temelji baš v tem svojftvu. bi ker Je med vsemi socijalnimi tvort>ami najvišja ln naj trajnejšo vrednost. Je naj no potrebno» da se od časa očisti sholaatičnega plevela, ki smssDšaje tWljenske pogoje plr meni ti m rastlinam.
To delo Je tem potrebnejše ker raste to plevel naravnost iz nekih naravnih potreb. Isrek, k pripisuje jetuitom: Namen posvečuje sredstva — isr pravilno duševno dogajanje, če razumemo pod "svetostjo" čustveno vrednotenje. Vedno, in vedno vidimo, da ljudje s največjo vrtonsetjs po «tvareh, ki eo brea pasnea Imajo neko vradnoat la kot stvo sa dsssgo drugega ki ss lahko i spalni. Hajočltnej še sredstvo te vrste je V snaneet! obstoja sa precenjevanje
V bližini Hlbbinga, Minn., aa Je zarsdilo v neki veliki J napolnjeni s vodo» veliko vodnih podgan (muakrats). Koša živali Je precej draga, Itokc «ni pravili ondotnl ljudje. — Na Chiaholmu. Minn.. sto pred kraškim praznovala srebrni sakonea 1 mil« Prebil In v družbi mnogih prijateljev ln
vom. bele končno približati "zlati dobi"
Tekalni osvobaja človeštvo.
Zadnja trditev stoji v otipljivem nasprotju z obtožbo, ki se nenehoma ponavlja, češ, da jem-je tehnika življenju dušo, na-pravlja delo mehanično in da vzrok'vsega socijalnega zla. ke obtožbe ponavljajo literati, ki aa' poznajo bistva tehnike to užitka ritmičnega dela. Tehnika je po naravi evojih sredstev primorana vzeti Človeku is rok najsurovejša, najmnaj duševna in najtežja dela. Do knajdbe mlina na veter ia aa vodo je bi-o suženjstvo socijalno neisogib-no. ker se Je morala moka kruh mleti na roko. V Afriki Je ta način še danes v rabi. Sužnjev ni osvobodilo krščanstvo, ki ss Je dobra razumelo s to u-stonovo, ampak tehnika. In to pot Ja šla tehnika do nJega dna la Jo pojde tod! v doče. Vedno bolj bo osvobajala
Neki ameriški vestsiik je objavil matematično natančne Številke, kako potroSi Človek svoj čas« če živi 8Q let.
Največji del te dobe za vsema spanje in ob-Učenje, namreč t» let, 312 dni, 18 Or in 22 minut Za spaajem pride na vrsto delo, za katt rega porabi 21 let, 90 dni, U ur in 40 minut Za jed in pijačo žrtvuje S let, 840 dni, 8 ur in 14 minut. V jezi in razburjenju mine 6 let, 1S6 dni, 14 ur in 10 minut. Za čakanje na železi rt!c6 in avtobus porabi 6 let, 302 dneva, 10 ur in 6 minut. Prazniki in nedelje mu vzamejo 4 leta, Vi. dni, 15 ur ih B minute, na potovanjih je povprečno S leta, 273 dni, 18 ur in 24 minut Za črtanje listov porabi 1 leto, 243 dni, 7 ur in 11 minut, sa striženje las in bratje \U dni, 23 ur in 19 minut, «a vezanje kravat 18 dni, 12 ur hi 6 minut, za uaekafanje nosu 13 dni, 8 ur, 28 minut, za smeh 1 dan, 22 ur in 3 minute! v zehanju mu minejo 4 dnevi, 2 uri in 26 minut itd Tako veli ameriška statistika, da prav sa prav največji del življenja prespimo in porabimo za vsakdanje potrebe, dočim je odmerjen delu jedva tretji del našega življenja.
So pa še druge statistike, ki jih ne kaže prezreti, ker prvo izpopolnjujejo. Neki fran-eoski statističar je namreč dognal, da porabi človek v svoiem življenju pet železniških vagonov Živil, med njimi 226 stotov kruha, 18,-000 krme&, 12,000 jajec, 1750 kg soli in 25 tisoč 1 tekočin, med katere šteje sadje, sir, maslo in druga živila.
Se dalje gre neki angleški računar, ki pravi, dk prebije človek 1800 dni sedfc, 800 dni stoje, «M> m preleži kot bolnik v postelji, 4000 dni pa ae zabava. Vsekakor treba dostaviti, da1 je ta računar vzel v poštev človeško starost ss-1 mo do 60. let* kar pa je premalo, saj se računa povprečna doba zdravega človeka na 75 let živlien0gF;f «>'■ ■
Slednjič naj zabeležimo še uspeh ankete, katero je razpisal neki angleški rdhivnlk. Prosil je store ljudi, naj mu iskreno <*gbvore na vprašanja, če so bili vedno židane volje, ali jezni, razburljivi in popadljivi. Na podlagi od-govorov, kt so mu jiji poslali interesenti, je iz-računal, <11 šive najdelj dobrodušni in blagi ljudje, Ki so bili vae življenje prožeti z optimizmom. Ti so učakali največjo starost Najzanimivejša koAstotodja teh starcev se je glasila, da ae niso nikoli prepirali. Rajši so se odrekli temu ali onemu, samo da so lahko živeli v miru. Zato Je to zdravnik postavil kot geslo življenja troje činiteljeV: veselost, mirnost in zmernost Za dolgo življenje jo torej v prvi vrsti potrebna srajca zadovoljnega, ki jo menda vsak išče, a redko kateri najde.
POROKA NA PÄAGU VEČNOSTI.
Ne 4mšm tajiti, da Je človo-štvo na tej poti moralo spoznati tudi notfo bedo. Vsaka prilag ditev novim razmeram zahteva mnogo energije, da, calo življenja! Ampak spoznanje, da se mora vaak tehnični postopek, ki Je zveaan j hrupom in umaaa-nostjo, smatrati sa nepopolnega v tehijJČnem smislu (kajti hrup in umazanost tratita energijo), nudi obeaeas jamstvo, da ss bo to enkrat nehalo. Koga nI do
kurjača^na^oceanakem^rnlku ? Danes opravlja to dslo še čedno oblečen mo« v čistem prostoru. Njegova naloga aa Ja skrčila na nadzorovanje dotoka olja v Die-alov motor.
Z lateranako pogodbo, Id Je uredila odn> šaje med italijansko vlado in rimsko rerkvijo, je dobila Italija novo bračno pravo. Prva poroka po novih predpisih se Je vršiU v kaj čud-nt h okoliščinah.
V Trevisu je uipirai te dni ob sedmih zvečer mlad fant. Bilo mu Je komaj 23 let Hitro eo pozvali k njemu župnika, češ da mora nujno opraviti cerkveni obred, sa katerega ae mudi. Svečenik je prišel in našel na smrtni postelj» nekega Ihirantoi* ki je šelel, da ga šupmk po-ročl a l«efno Marijo Nappi. Za priči sts biU roditelja umirajočega; deremonija J« P°tekU vilo enostavno, zakaj I>urante ni imelvei mo-Či, da bi se lahko dvignil v poetelji. Takoj po poroki Je omahnil na leftšče ki komaj ga župnik pomazilil, že je izdihnil v naročju svoje mlade žene, ki je postala po niti uro trajajočem zakonu vdova. mtmmmmMmmma
$2 ODSTOTKOV ANALTAtttCiV.
Ljudje, ki Jim je pri srcu prosvetljenorf vseh ljuMtev in njih blaginja ^ ižr^ns , da se prebivalstvo aaše aemlje niUkor ne mo re ponašati s pismenostjo, zakaj 62 od*o*£ vseh ljudi je - analfabetov. Pri tem aovseU
nad polovica prebivalstva nepismena; in v ta» krajih živi nič manj kakor 618 J®*" d"tj V eatoUh 46 deželah, kjer ume čitoti in P nad polovična večina, pa Je 468 milijonov ljufl Cela v ameriški poeeeti ee nahajajoči ^J» ^ a tem pogledu priUčno	.
aa n. pr. našteli 66 odet analfabetov, t* rw p i nakih otokih pa nehal nad pelovioo vseh pr«
Ce mi temu dela skrbi.
strojev Je W«\ ds boj snipalt 1
stopnji.
tehnike kljub eo te Čisto dni-rasvoj isoei-
spor pro-
Cl. In 8.-)
Sadje bi
V Klosterneuburgu se Je nahaj^ * ^. dna aa letovišču rodbina mehanl^ A*^ Shadingerja. Družinski poglavar je MU» povečini odsoten in Je samo vsak teden pr«r>-^ v obiske. Njegovi Marki Ana in H živite --bfff pod nadzorstvom matere. Te dni so * tri do sitega najedle sadja, potem V*»*"" pile vode. Pealedke eo bile katastrof«^ Mlajša hčerka Ana. ki je bito stara; štiri je takoj umrla. Druga hči Hedvikain *U *ele mhUj izven amrtne nevarnosU »V. logu ol.ls.tev Je prečkal njune kl^P^J» asistent zdravniškega zavoda na DuaaJ« ugou,Ml. da Je nastopilo obolenje sarsdijT, ki sto Jo ptts na sadja. Mlajši otrek ni tega prenesti in je umri.
SfltfbtfA. 7. SE^BlraftA.
Od natega l|ubl)ait*k«ta poro*«v«lca.
AM EN JI J
nKDKLJ.
Ijubljana, VQ. avg. 1929. Bogstražno hftro preobrne rr^me, Zvesto	P<>ma-
L mislili. 4* «remo v	tako
w bili dnevi radi dežja hladni in gensko jju»tU Zjutraj nas je že Borili jesenska ljubljanska me-
•b. A pdtem J« dejal Bc|g nad
slovensko pokrajino: "Bodi lepi/' — in bilo je. Tako je bilo
pray,, ,	«, Vtf. k
Zdaj že tarnamo «pet radi noči*. penjijionisti hodijo v vremensia niiUJP v ZVez&v gledajo, vidijo da je termometer ipet precej ftpskoill, da je če* IfO stopinj CeliijaV
itopnij, pa si drug drugemu pn-trjujejo: "A, zato je tako vroče danes, ,ker je termometer ttko poskočil." Zakaj zanje je nadvse
merodajen termometer, <5e bfbil termometer pokvarjen p| bi mesto 25 stopnij kazal rtflmo 16 gtopinj; pa bi ne verjeli, da je re« vroče. A če tqrmorpeter tako i)ravi, potem je le res vioče.
Včerejšnja nedelj* M Je bila ie izredno lepa, vroča in vabljivi. Že zjutr&i je posijalo solrjce precej s hudo močjo. In promet na glavnem kolodvoru zjutraj je bil tako velik, kakor ¿e bil le še parkrat poprej letos. Vsi jutranji vlaki, ki gredb ji* Gorenjsko, pa tudi na Dolenjsko ali v Za* savje — vsi so bili polni, nabiti do skrajnosti. Gorenjec jo le tež-ko pihal in sopel proti Gorenjcem. Planinci hiteli v ffore, komodnejši izletniki so hiteli na Bled, ljudje, ki so posebno otipljivi za vročino, so hiteli v Savo in Soro, drugi spet so šli na Krvavec k blagoslovitvi kapelice, na Dolenjsko pa so hiteli na Mirno goro, otvarjat planinski dom, da jih bo še večkrat sprejel pod ivojo streho. Mesto pa postane pusto in mrtvo, po cestah ae po razbeljenem tfoKU vjačijo ljudje in tarnajo nad vročino. Te je po-pciflan raz dražila in zaposlila vest, da je materi četvorčkov u-mrla Kristinca, da pa so ostali trije še koli močni in sopejo povsem v redu.
v Retečah v jorije ^vče-raj do 3000 kopalcev. rteKaj jih Je prihitelo tudi radi te^li, ker w tega dne volili kraljico Rete-če, najlepšo kopalki). Te stvari niso tako repne kot jlfi imajo v Ameriki, glasovalna pravica je Po dinarju, red so delali ¿kravjim «voncem in MoM neko floro Bezlajevo iz Šiške za kraljico
Sore. Žvečer z vlakom ao jo s kravjim zvoncem pripeljali v
Ljubljano, kjer so jo na peronu noRili na ramenih — kavilltji. Taki so Kranjci In tako posnemajo po svoje lepotme tekme drugih dežela."
Iz Maribora pa nam poročajo, fo je Drava včeraj zahtevala tamkaj svojo žrtev. Utonil je 23-toni Ivan Mlinarič iz Brestrni-Za*el je v močan vrtinec, ki la je potegnil na dno. Trupla še oiso našli,
V nedeljo zvečer so se izletni-« Povrnili v mesto ter je danes »Pet vw v uradih; za ttodilni» tom. v tovarnah in drugod, ka-jor nas j« ukiehflo Življenje. **t dni je x& druge, sedmi dan
*	hvala bogu prost in tedaj J°idejo spet iz mesta, iskat ma-J"'n zemljo mesto tlaka« in do-7*** zralta namestu prahu. vo-
*	nsmeetu Trojne. 'Prelil sUrtid pa aeare«.
Ljubljana. 20. avg. 1929. } «>*>oto ponoči se je dogodila (iorenjega hagates usodna ki J« sahtavala čkrvolko
Ns njivo posestnika Do-*** j« Prihajal že nekaj časa ** Jazbte ter delal veliko žko-*> nt koruzi. Zato sU sklenila **onca Jernej in Jožefa Dolenc, ^a krok 70 I *t. 4« pričakata rj1 na polju Ur Jo Ubijeta. iT0 "ta v soboto zvečer odšla Z l***1 ni	^ kraj
njive pod košato t#pko ter ' akala na Jadtac* starka n^eva je sedete poleg moža. !!* •drenui, čakata na Jazbe-V tekala - smrt
Kajti v t.** času m Je s dru-» «raj pribil k njivi lovski
CLARENCE SENIOR, novi tajnik socialistične nt rank e. apelira za sodelovanje.
Clarence Senior» ki je prošli mesec previsi službo tajnika ameriške socialistične stranke, se je takoj s vso vnemo lotil težkega dela. Raaposlal je mnogo osebnih pisem in nastopil na številnih shodih, sestankih in banketih, kjer je rasložil svoje cilje za utrditev ameriške socialistične stranke.
Clarence Senior je star šele 26 let, toda-je sposoben za to važno mesto. V«llc svoji mladosti ima za seboj *e bogat» izkušnje. Študiral je na kansa-ški univerzi, kjer je graduiral. živel pa je do prod dvemi leti v Kansas City, Mo. Potem je šel v Cleveland, kjer so ga uposlile dovelandske unijo pri prosvetnem delu. Tri leta, predno je šel v Cleveland, je Itudiral municipals probleme, to je, potrebe mest in občin a ozirom na njihovo upravno sisteme, javne naprave itd., in si 'je pri tem pridobil bogato anairje. Senior pravi, da so mora stranka prod vsem lotiti dola, • katerim bo pomafala občinam, to pa bo mogla le, ako ai pribori zastopstva v mestnih uprayoh. Pred vojno jo bilo v rasnih ameriških mestih nad 1,200 socialističnih u-uradnikov, ki so bili najjačji joz proti korupciji v občinah in bra-nitelj ljudskih intereaov, toda medvojna reakcije jo s svojimi drastičnimi zakoni in naredbami zrušila socialistično organizacijo tor njemHute in treba Je začeti zopet od kraja.
FRANK BAITS, predsednik
ALHKRT KRAST.........
MICHAEL IM.KHHK.......
Chicago. III. Wilt«», WIS,
Pomembna bolnišnica.
Washington. — Bden najpomembnejših sjHimenlkov v šlv-1 Jen Ju dvoh ljudstev bo boinUni-ca, ki Jo grad* Japonci ia ameriškega pomožnega sklada, ki to (a prispevali Amarlkancl lota 19t4 ob priliki velikega potresa na Japonskem. Bolnišnica bo naj-bolJAe vrste, kar Jih ima Japon-ska. Ii ameriškega pomožnega sklada je že bila igrajona manjša bolnišnica, ki služi v šolsko svrh« za bolniška strežnice.
Naročita MUmUmU M, najboljil ■Mihiftr m db»
venako mladino?
Sun parlors, iz opeke ali lesi
$5.00 takoj, ostalo nt 3-letno odplačilo'
BIH» Vrabča v flambškl okoN-si JO prrvivčef^JIft» popoldni' na strahovit način iavršil samomor ip lad (\e\mm, ki ao je vrgel pod lokomotivo. L sito moti v a mu je »drobila riavo far oko nogi.
I M AS VSI« (:ON*lTOCTMm
SO da Je nesrečnik i vol Veriga is KtiotoJ jo napravil tako fh svojemu življenju nI
Don't Worry About Moths
fjflJI ItStlJ
POtlTIICE SO
rratik. Porflrij jt
"Vta, pttapodti Jt it! Pofekajtak CHillf	.«i Zakaj alt pi prif
Nr |t ratal Porfirij fitwtf, Artist jmije« te tat wfcito pttrt
Xftafaj « It i^krt ifrtdfl at kd "K*| Mr it kffttU PtrfMi «»P "KrH m! Ho, |t gnil' i« m Ucr |t Upiapaioill Kfktltj. aktr wtko t
It Mi« ToUt, kakor jt bodja to-inml Porfin; ka obras attajr
Veliko število
jalalnala jaalML Zdtj »i t i>ob daks Bt tlaka."
Tadi its at Ma. kaj jt »
aifaa." j« it» i a il prijatelj. Tred d -ma ktomt mam j** «t prejtJ od njafa dofHfmco is Pa- J racat oa PoaflUaal pa ni dal <-
xa ecfcoj flat ffcrfirija PeCrortfa. Obrati It la rid* da a*Oa j* UK m ajiaL
lfOl it Mtrgo s»i«t aaratlt m d« OU). dvajaat lat pocatjt |t M Rim »1000 dut, zadaj« Mj« pa |t pokaaaio priraotek * Ukfa okatfia, da at Utta Bfaa dbiw» mihjoaa.
fc*ada ddaio Rimijaai ladi prtm«rja%«. Najra* prtbival-»j«iad Rim pod caaarjtai AtfUfttoai Takrat to aoMtfi 14M.000 prtbhraterv. Ob lata avlajoi»k* mimarnU pa jt bUo Utrilo prcbiralatva aa najaii-ji atopnji. kar iik ptaaa if-i-
17 000 ljudi.
m pbodajamo vozne lutke vseh pasobrodnil
Ml FOtaJAMO denar ne SAMO v nafto DOMOVINO, TE» vme NA vse ostale dele civiuzulanega sveta-^^ prtll au mdeoiava—v inoeem^fki valuti au V DOLARJ»
hitka puhiiUia. nizke cene.