!(-§ u UBIJ UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska |> Banka Banka posluhom AVTOHIŠA VRTAČ OHE) Delavska 4, Straiišče pri Kranju AuOl 064/318-020 ISSN 0352-6666 (KOMIKA Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 7 - CENA 130 SIT (10 HRK) GLAS Kranj, torek, 27. januarja 1998 Muhasta sreča Polone Zupan de?fi'S^a Gora je bila konec tedna v znamenju teh a"Ja na snegu\ V soboto zvečer je bilo atraktivno ltfm^'unje v skokih Renault Kangoo (zmagal je Ljubljančan Matej Zimšek pred Kranjčanom Daretom vertovškom), v nedeljo pa je bil veleslalom svetovne seriie ISF. Naša najboljša sta bila Polona Zupan in Luka Grilc, zmagi pa sta odšli na tuje: med dekleti v avico po zaslugi Stefi von Siebenthal in med fanti v Avstrijo zaradi zmage Siegfrieda Grabnerjcu Na sliki zmagoslavje deklet. • J.Košnjek Obisk v Seničnem Raj pod gorami, kjer so se domovom pridružile počitniške hišice Nekdaj majhna vas je prerasla v sodobno naselje, v katerem kljub idiliČnosti okolja ni vse po željah prebivalcev. Z lastnimi močmi nameravajo letos zgraditi nov vodni zbiralnik, od države pa pričakujejo popravilo ceste. Ženske petih rodov Od praprababice Micke do prapravnukinje Janje Le redke rodbine dočakajo pet rodov. Ena takih se začne z 88-letno Marijo Kmetic, Urhovo mamo z Brnika, ki ima danes poleg osmih še živih otrok 17 vnukov, 22 pravnukov in tudi prvo prapravnukinjo. Zoisovo 1 4000 Kranj t*l.t 064/223.111 fox: 064/222-917 mali oglasit 064/223-444 Preiskava v UNZ Kranj zaradi "primera Labović" Bo vendarle moral kdo oditi? ^°dja službe MNZ za notranji nadzor Janez Rozman pravi, da bo ločilo o preiskavi končano prihodnji teden. "ovm' januarJa * Očitke mu povzročitve smrti iz malo- napak oziroma nestrokovnosti, £ra .arJev» ceš da so v UNZ marnosti, omogočili odhod iz jih je podprl tudi notranji mana *K{|sm.rt' Romana Rod- blejskega stanovanja na Kori- minister Mirko Bandelj. hote al* .°d'n- 0'tt0Dra 'an' tenski 15 v rodno Črno goro, so 42-letn' zaratu nestrokovnosti tedaj najodgovornejši ljudje iz Veliku d"av,Janu ZRJ UNZ Kranj zavrnili. Z izjavo, baboviću, osumljene- da v njihovih postopkih m bilo STR A Večer Pr' Primaš v Stražišču Na kmetih nekdaj in danes Srečanje na prijetnem večeru s stražiškimi kmeti bo v petek, 30. januarja, ob 19. uri Gostilni Benedik v Stražišču, Z Mirkom KriŽnarjem, avtorjem zapisa o kmetijah na stražiških ulicah, ki je lani izhajal v 30 nadaljevanjih v Gorenjskem glasu, se bo pogovarjal novinar Gorenjskega glasa IgOT Kavčič. Predstavljena bo tudi knjiga Stražiške kmetije, ki jo boste lahko dobili na večeru Pr' Primaš. Rezervirajte Vaš obisk na Večeru Pr' Primaš - Gostilna Benedik v Stražišču v petek, 30. januarja, ob 19. uri po telefonu: 064/311-170 064/223411 GOSTILNA BENEDIK GORENJSKI GLAS Sponzorji: Gostilna Benedik, Krajevna skupnost Stražišče, SDS Mestni odbor Kranj, Stanovanjska zadruga Gorenjske mm t. KAACI • ŽIROVNICA E3EEB UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242, 704-070 ČLATM ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 5? TEUfa:064/881'910, 881*484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ MEGAMILK MUČARSKI ENTRI M.* R A I POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure smučarsko karto ze plačano pol vstopnine S za terme „Kristallbad" Bad Bleiberg. "carske karte s popustom pri: Globtour Kranjska gora VPIS-2. semester-FEB 98 AN-NE-IT-FR-ŠP • je sproščeno, pa vendar aktivno • od začetkov do aktivnega znanja • priprave za mednarodne izpite ICC, Cambridge LJUDSKA UNIVERZA KRANJ 22 22 26 MUSTANG NEMŠKA MOPNA PALETA JEANSA IN O01AČIL IŠČE NOVE TRGOVINE IN &0UTIQUEZAPR0i7A>J0 SVOJIH IZPELKO Vi EUROJEANSsp tel.:062 226 871 in 062 225 840 IČS5 9770352666001 SLOVENCI NA KOROŠKEM IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Pomemben dogodek za Slovence na Koroškem Dvakrat nagrajeni Miha Dolinšek Kranj, 27. januarja - Znani koroški slovenski oblikovalec, kulturnik in filmar Miha Dolinšek je prejel kar dve visoki priznanji: Tischlerjevo nagrado, ki sta mu jo podelila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. To je zelo odmevno priznanje med koroškimi Slovenci. Miha Dolinšek pa je prejel tudi koroški os-kar za reklamo. Ocenjevalci so bili posebej pozorni na oblikovanje njegovega dvojezičnega letaka za Film Mladje in za reklamni spot za podjetje Laas. Nagrada TVVISTER je koroška gospodarska nagrada za tržne komunikacije. Miha je zmagal kopt novinec v ostri konkurenci. Na sliki nagrajeni Miha Dolinšek. • J.K. Pobuda za sklic predsednikov parlamentarnih strank Sami silimo v podrejen položaj Ljubljana, 27. januarja - Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor je 20. januarja dal pobudo dr. Janezu Drnovšku, predsedujočemu koordinacije predsednikov parlamentarnih strank, za sklic predsednikov parlamentarnih strank. Predsedniki se utegnejo sestati ta teden, razlog pa so, po Pahorjevem mnenju, premalo premišljene in predvsem vsebinsko različne izjave visokih predstavnikov slovenske vlade glede položaja nemške manjšine v Sloveniji in nedavnega incidenta dveh slovenskih obveščevalcev na hrvaški strani meje. Oboje poslabšuje pogajalski poloiaj Republike Slovenije pri urejanju odnosov s sosedama in vpliva na uspeh našega vključevanja v Evropsko unijo Koordinacija predsednikov strank naj bi prispevata k rehabilitaciji slovenskih strateških pozicij v urejanju odnosov s sosedama. Pahor predlaga dnevni red: položaj nemško govoreče manjšine v Sloveniji in nasprotujoči si izjavi premiera in zunanjega ministra glede definicije njenega statusa, urejanje odnosov s Hrvaško in priprave na parlamentarno razpravo o strategiji vključevanja Slovenije V Evropsko unijo. • J.KoŠnjek Proračun, državna meja in vohuni m, cJMESGLAS Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če obkrožite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: ali trimesečno naročnino v enem od' letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali 10-dnevni oddih v turističnem objektu Krone v Moravskih Toplicah; ali knjige iz založbe Gorenjskega glasa. Kaj pa za novega nuročnika? Novi naročnik dobi Gorenjski glas brezplačno do konca marca 1998. Pa še izvod Letopisa Gorenjska 1997/98 bomo kot darilo poslali novemu naročniku. Novega naročnika sem pridobil(-a):___ Moj naslov:______i___ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkroiite po Vaši izbiri1: ali: Al Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite, darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom aH: BI naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: 01 lO-dnevni oddih za eno osebo v Moravskih Toplicah v turističnem objektu KRONE ali: ti knjigo Pod Marijinim varstvom iz založbe Gorenjskega glasa in Glasov reklamni dežnik ali: D/ knjigi Abeceda iz Zakajčkove ulice + Kokeršpanjelka Lady pripoveduje + Glasov reklamni dežnik Izjava za novega naročnika: GLAS NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:............................................................................... Naslov:............................................................................................. Podpis:.................................................. Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. Enakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tričetrt leta prekinil naročniško razmerje. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi ntresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Pni torek oz. petek po prejemu naročilnice bo poštar novemu naročniku že prinesel njegov naslovljeni izvod časopisa. Za vlado negativna ocena ni presenečenje Neugodna ocena Mednarodnega denarnega sklada (MDS) potrjuje usmeritev vladne politike, je dejal premier in povedal, da se bo o odgovornosti obrambnega ministra odločal, ko bo znanih več podrobnosti. Ljubljana, 27. januarja - Državni zbor je po splošni razpravi sprejel predlog letošnjega državnega proračuna, ki predvideva 843,7 milijarde izdatkov. Poslanci bodo lahko do 6. februarja predlagali dopolnila k proračunu. O vseh se mora opredeliti vlada in svoja stališča posredovati državnemu zboru. V Sloveniji imamo dokaj dolgo proceduro za sprejemanje državnega proračuna, zato je pričakovati, da bo proračun sprejet sredi marca. Glede na izkušnje pri lanskem proračunu imajo dopolnila opozicije malo možnosti za uspeh. Glavnina razprav in usklajevanj bo potekala v vladni koaliciji. Proračunski primanjkljaj ne bi smel preseči odstotka bruto družbenega proizvoda, marsikdo pa vidi priložnost za potešitev svojih želja in obljub v dokaj veliki proračunski rezervi, ki znaša po predlogu 3,5 milijarde tolarjev. Izredna seja državnega zbora, začeta pretekli teden, se bo nadaljevala danes ob 14. uri. Vlada ni presenečena Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je pretekli teden na časnikarski konferenci napovedal, da bo proračun sprejet v predvidenem obsegu in roku, glede reforme pokojninskega oziroma socialnega sistema pa je premier napovedal iaskanje dialoga in soglasja z opozicijo in socialnimi partnerji. Finančni in denarni trg je treba liberalizirati, leta 1999 pa bo Slovenija uvedla davek na dodano vred- Železarne in ceste Poslanci imajo na tokratni izredni seji še 19 točk dnevnega reda. Med drugim bodo obravnavali predlog za delno privatizacijo Slovenskih železarn in predlog la soglasje države za najetje posojil za gradnjo nekaterih avtocestnih odsekov. Na dnevnem redu bo novela zakona o določanju minimalne plače in usklajevanju plač, novela zakona o višini povračil stroškov, povezanih z delom, spremenjen zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, o sodnih taksah in investicijskih skladih. nost. Glede neugodne ocene, ki jo je za Slovenijo izrekel Mednarodni denarni sklad, pa premier dr. Janez Drnovšek ni izrazil presenečenja. Poročilo za slovensko vlado ni nič novega. Vse, kar je za Mednarodni denarni sklad v Sloveniji slabega, ima vlada v svojem prcgra- Obrambni minister Tit Turnšek, tokrat v družbi novinarjev. mu reform. Zgodba o vohunih obveščevalne službe in zaseženem vozilu na Hrvaškem ter s problemi meje z južno sosedo je Še naprej osrednja slovenska politična tema. Ta teden naj h' bile znane vse podrobnosti-Drnovšek je dejal, da o odstavitvi obrambnega ministra Tita Turnška za zdaj ne razmišlja-prav tako pa se tudi minister sam ne čuti krivega. Pri vohunski zadevi, okrog katere se pletejo mnoge zgodbe (p0'11.1' zacija, razhajanja med kadn *z bivše države in novimi, poskus miniranja SLS in njenega mm* istra), je treba po premierovern mnenju razjasniti, ali je šlo prI obveščevalcih za malomarno^ ali za organizirano delovanje zoper interese slovenske države. Izrazil je obžalovanj,^ da njegova pobuda o srečaj dosedanjih treh obrarnbnin ministrov (Janša, Kacin, Turfl' Sek), na katerem bi razčisti očitno nekatere sporne zadeve, ni bila uspešna. Glede rnej^ vohunska afera ni povezana 5 Trdinovim vrhom, ki je *c slovenski in o katerem ni b»0 nobenega tajnega dogovora. Slovenija pa vztraja pri teritorialnem izhodu na odprto morJe' J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE, Kongres Liberalne demokracije v Mariboru Prenovljeno vodstvo in statut Predsednik stranke bo še naprej dr. Janez Drnovšek, podpredsednika sta Tone Rop in Igor Bavčar, generalni sekretar pa Gregor Golobic. Maribor, 27. januarja - Drugi kongres stranke, prvi je bil združitveni pred štirimi leti na Bledu, je sprejel devet resolucij, med njimi tudi Resolucijo o Mariboru in Resolucijo o prelomu med bivšim režimom in demokratično republiko Slovenijo. Za kandidata stranke za mariborskega župana so predstavili Toneta Partljiča. Kongres je dopolnil statut in odstranil možnost, da bi bili člani LDS tudi člani drugih strank. Med glavne naloge je uvrstil vključevanje v Evropsko unijo in druge evropske integracije, uspešen gospodarski in socialni razvoj, usmerjenost k prihodnosti in ne k preteklosti, vlaganje v znanje, reforma pokojninskega sistema in enakopravnejše so- delovanje žensk v oblasti. Stranka bo še naprej za sodelovanje. Sedanja vladna koalicija je naporna, vendar uspešna, čeprav so bile izrečene nekatere kritike na račun koalicijskega partnerja. Novi izvršni odbor bo imel po novem 12 in ne več 16 članov. Podpredsednika bosta dva in ne več štirje. Delegati so za predsednika izvolili dr. Janeza Drnovška, za dva podpredsednika mag. Toneta Ropa in Igorja Bavčarja, oba ministra v vladi, kar premier ocenjuje kot dobro, za generalnega sekretarja pa Gregorja Golobica. Kandidatki za podpredsednika sta bili tudi Darja Lavtižar -Bebler in Vika Potočnik. J.K. Proračun, vohuni in denacionalizacija Slovenski krščanski demokrati so na časnikarski konferenc izredno ostro kritizirali predlog letošnjega državnega proračun8' Postavke so zelo splošne, kar omogoča kupovanje volilnih $laS(?fl na letošnjih lokalnih volitvah. Proračun m razvojno usmerjen ® mu lahko sledi celo bankrot države. Glede vohunske afere s dejali, da je javnost prepozno zvedela zanjo in da je kadrovsk zasedba v obveščevalnih službah neustrezna, nestrokovna 1 nelojalna. Obrambni minister bi moral zaradi objektivn odgovornosti odstopiti. SKD je ogorčena zaradi odloČi^ predsednika države, ker za kandidata za sodnika evropske!? sodišča ni predlagal dr. Petra Jambreka. ^ Združena lista socialnih demokratov je v državnem zb° ^ vprašala, kaj bo z usodo predloga za spremembo zakona ^ denacionalizaciji in kakšna bodo posledice dogovora m& predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in nadškofom Francem Rodetom o vračanju odvzetih cerkvenih gozdov. K zakon v tretji obravnavi še ni vložen, je bojazen, da bo potekel0 konca marca podaljšani moratorij na vračanje. Takšno ravnanje J neodgovorno in pokazatelj nesposobnosti države, da bi °dprj*vl:e stare privilegije in s tem ne bi povzročila novih krivic. Vlada j tudi vprašana, kaj bo z najemniki nacionaliziranih stanovanj njihovih pravic, o čemer govori Resolucija 1096 parlamentark skupščine sveta Evrope. J Liberalna stranka je zaskrbljena zaradi nizke udeležbe » volitvah za ljubljanskega župana. Samo 34-odstotna udeležba ka*. na odklonilno stališče volivcev za sodelovanje pri ynaP^ pripravljenih burkah. Stranka je zato zaskrbljena zaradi stanj demokracije in opozarja na obnašanje medijev, ki praktično m spremljali županskih volitev ali predstavili kandidatov. ^ Demokratska stranka Slovenije opozarja na škodljivo *jj panično delovanje vladne koalicije ter na brezbrižnost P£m ustavnosti in zakonitosti. Vlada je z dvema zakonoma kij opozorilom zavestno kršila ustavo. Očitno je že pristala, da ^ Hrvatom pustila tretjino Piranskega zaliva. Pristaja na na zah®m iz tujine, ki izsiljuje podaljšanje delovne dobe do 65. leta. Eden.p ministrov brez listnice se še naprej predstavlja za podpredsedm 1 vlade, vladni stranki pa si delita fevde v gospodarstvu onemogočata razvoj civilne družbe. • J.K. ——————^—_—__—————_—___^ ^0 5? TIf1 W H&I^TiT f~T A Q Uredniška politiki: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec i Odgovora«f'^pt i^&iKrt!\JQjJ WUaa UIAO Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki Marjana Ahaci«, Helena Jelovčan, Igor Kavči« Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Urila Petemel, Stojan Saje, Darinka **t£j!' Ustanovitelj in i7daiateli- Stanovnik, Marija Volfjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl - Žlehir, Andrej Žalar, Štefan Žargi, UroS Špehar (Stipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Marjeta .f ' * Fotografija: Gorazd Sinik, Tina Dold / Pripravi u tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ad., Ljubljana / Urednuitvo, Baročnine, otjUso"' ^ Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS I. Kranj, telefon: 064/223-111, telefajc: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odavnik"^ | ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna nar«ni j KRANJ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo na Hrv» Nacionalni program varstva starejših do leta 2005 veliko obeta Nacionalni progiam vm^ua en.«.v Starali se bomo lahko doma ali v zavodih _ GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Danes je v domovih za starostnike premalo prostora za vse, ki v starosti ne morejo več sami v celoti skrbeti zase .Toda zgolj večje število postelj ni rešitev, ponuditi kaže tudi takšne oblike skrbi za starejšo generacijo, da se bo ta lahko mirno starala doma. Slovensko prebivalstvo se naglo stara, delež starejših od 65 let je vsako leto večji in tudi demografski trendi kažejo, da se bo število starih ljudi v prihodnje še povečevalo. Kako bo za vse nas Poskrbljeno na stara leta, je v največji meri odvisno od tega, kako bomo mirno in varno starost načrtovali že danes. Zato je "a Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve nastal Pr«gram razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005. V njem je predvideno, naj bi »meli dotlej več mest v domu starostnikov, ki bodo poleg javnih tudi zasebni, poleg tega pa se bodo razvijale tudi zunajinstitu-c,onalne oblike pomoči starejšim" ljudem. V» nimajo enakega dostopa ^V^S^IS 00 domskega Varstva Grčiji, Italiji, Španiji in na Staranje prebivalstva je le Portugalskem pa po 2 odstotka eden od razlogov za nastanek tega prebivalstva. Vse te države tega programa, nam je povedala imajo razvite tudi različne ob- arzavna sekretarka na Minis- like pomoči na domu, v katero trstvu za delo. družino in so- je zajetih praviloma več starih aalne zadeve Lidiia Apohal - ljudi kot v domove (denimo na vučkovič. Drugi je dejstvo, da Danskem 17 odstotkov, prav trenutno stanje skrbi za starejše toliko na Švedskem, na Nizo- 'ludi ni zadovoljivo, da je na zemskem 17, v ostalih državah VolJo premalo oblik, da so pa od enega do 8 odstotkov. Cilj Preveč enostranske in da je tudi QOmska Oskrha nft-na • ^ev za stare" najbolj prihodnje poskrbljeno za dosti Kritično ~- -- ■ '■• ____ * _^-_:u ,.„nHor it> rrphfl Y ^-""snausKe in ua ju iuui lSka oskrba neenakomerno razporejena po Sloveniji. Povsod ni enakih možnosti dostopa do storil-" — —-- pa od enega nacionalnega programa je poskrbeti za domsko varstvo 4,5 odstotka starim nad 65 let. Na prvi pogled ni videti, da bo v ovzhnH cle v PrecJeliri sever- več starih ljudi, vendar je treba o Dr Avenije. Ko govori vedeti, da sedanja mesta (4,2 državna^k- varstVa starejših, odstotka) niso zasedena le s da zajemal retar!lca poudarja, starostniki, temveč v domovih Potrehni/ r soc'amo varstvo, bivajo tudi mlajše, zlasti inva- ProPMm i ■ £a b! celovitejši lidne osebe. V Sloveniji jih je Zdra,i ' vključeval tudi kakih tisoč, kar pomeni, da je 'avstveno varstvom reševanje dejansko domskega varstva de- eiS°V^ske Problematike star- ležnega manj kot štiri odstotke DreJi ne druSe8a' Je lanko starega prebivalstva. Za mlajše ceio'3.83"1 Program iztočnica za naj bi v prihodnje poskrbeli - ovitejše reševanie položaja drugače: z razvojem modernej- -•w,„ej$e reševanje položaja starejših ljudi v prihodnjih letih. V domovih poskrbljeno za manj kot štiri odstotke starih ljudi Domsko varstvo starejših lju-J se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno razvilo in v domove je vključenega 4,2 odstotka vsega prebivalstva, starega nad 65 let. Mednarodna Drim*.-:— • ••• ~. . ,-------r drugače: z razvojem modernejših oblik varstva, od bivanja v stanovanjskih skupnostih, oskrbe v družinah, pomoči na domu do mobilne službe... "Vrtci" za starejše ljudi Kot smo videli v mednarodni primerjavi oblik varstva starejših ljudi, so v drugih državah poskrbeli tudi za druge načine Primeri- ""ui"1' 1TiUU,,a"-"j"» varstva starih ljudi, ne le za Jih osebi? * varstva starej- prebivanje v domovih. Tudi cilj danskem iv da Je denimo na našega nacionalnega programa talno va Vt ljuČenih v institucio- do leta 2005 predvideva, da se nad 65 il ? 6 Pdst°tkov starih bo poleg večjega števila mest v 1^ na « j0? Nrz°zemskem kar domovih starostnikov začelo za j ^^vedskem 6, v Belgiji 4, v kakih 15 odstotkov ljudi nad 65 p l 4 Gorenjskem je v domovih za starostnike v primerjavi Z drugimi regijami v Sloveniji majhen primanjkljaj mest, s<*jjih seetaj manjka le 42, že čez nekaj let P^boob Povečanem številu starejšega prebivalstva ta manko večji za več kot sto mest. Ožja Gorenjska (območje, ki ga zajema območna enota zavoda za zdravstveni zavoro-»anje Slovenije, enega od pomembnih sofinancerjev Tl?nih zavodov) je konec leta 1996 štela 23.763 Prebivalcev, starejših od 65 let. Zanje je v domovih za ^arostnikc sedaj na voljo 1100 mest. let razvijati vrsto oblik v bivalnem okolju. Lidija Apohal -Vučkovič pravi: "V zadnjih letih so se v svetu razvile različne oblike varstva in pomoči starejšim osebam, pri čemer ima posebno mesto stanovanjsko starostno varstvo in različne oblike pomoči na domu. Ena od možnosti so denimo posebna varovana stanovanja za stare ljudi, v katerih prebivajo, njihova siceršnja oskrba, potrebne storitve in socialne storitve pa so vezane na določene institucije. V primeru stanovanj za starejše sicer velja uvodna ugotovitev, da bi kazalo program varstva starejših celoviteje povezati tudi z nacionalnim stanovanjskim programom. Ena od oblik varstva starejših je tudi tako imenovani dnevni center. Gre za alternativno obliku domskemu varstvu, ki bi ga koristili tisti ljudje, ki še ne potrebujejo zahtevnejše zdravstvene nege in stalne oskrbe. Stari ljudje bi v dnevni center prihajali za denimo osem do deset ur, kolikor so zaradi dela odsotni njihovi družinski Člani, ki sicer skrbijo za njih. Služil bi lahko zgolj kratkotrajni namestitvi, medtem ko so svojci denimo na dopustu, ali pa za nekajurno nočno varstvo, ta čas bi imeli ti ljudje zagotovljeno varovanje, prehrano, zdravstveno in socialno oskrbo, poskrbljeno bi bilo za njihovo socialno integracijo, zaposlitev in razvedrilo, deležni bi bili prevoza. Dnevne centre program predvideva ob dograjevanju mreže sedanjih domov za starejše." Program zajema tudi vrsto oblik pomoči na domu, ki bi bila kot socialna oskrba organizirana v okviru javne službe. Mrežo javne službe naj bi zagotavljale občine, za to dejavnost pa bodo podeljevali tudi koncesije. Na podoben način, kot je sedaj financirana domska oskrba, bi bile tudi te dejavnosti. Del denarja bi prispevali sami uporabniki teh storitev po merilih, ki upoštevajo gmotno stanje posameznika, ostalo pa občine. Z raznovrstnimi oblikami pomoči na domu (od osebne nege, gospodinjskega oziroma socialnega servisa, socialne kontrole, socialne pomoči za medčloveške oanose pa do zdravstvenih storitev) želi država spodbuditi tudi nastanek centrov za pomoč na dom, ki bi bili regijsko organizirani in bi predstavljali komunikacijsko mesto za tistega, ki potrebuje določeno storitev, pravi Lidija Apohal - Vučkovič. Nekatere oblike pomoči na domu obstajajo že sedaj, izvajajo jih različni izvajalci (tudi ob pomoči brezposelnih, ki delajo prek javnih del), vendar jih je za vse večjo populacijo starejših ljudi veliko premalo. zmorejo svojci), prav tako ne bo upravičen do "zdravstvenega dela" financiranja (delež zdravstva sedaj obsega približno tretjino v strukturi prihodkov tovrstnih zavodov). V domovih upokojencev na Gorenjskem je za stare ljudi na voljo več kot tisoč mest. 205 jih je v domu v Kranju, 184 v Preddvoru, 185 na Jesenicah, 204 v radovljici, 170 v Tržiču, 152 v Škofji Loki (tu je tudi 70 mest za starejše slepe ljudi). 220 mest ima tudi dom v Kamniku, 170 oni v Domžalah in 208 dom v Mengšu (s 17 mesti za mlajše invalide), Če hočemo, da je slika Gorenjske popolna. Bogatejši se bodo starali v zasebnih domovih Tisti, ki se bodo želeli v prihodnje starati doma in ne v instituciji, bodo imeli torej v prihodnje za to več možnosti kot sedanje staro prebivalstvo. Toda institucionalno varstvo se bo tudi v prihodnje še razvijalo. Če hočemo, da bo do leta 2005 v domove zajetih 4,5 odstotka ljudi, starejših od 65 let, bo v njih potrebnih 3800 mest, kot jih ponujajo sedaj. 1500 jih bo več v javnih zavodih, prav toliko jih načrtujejo s podelitvijo koncesij, 800 mest pa bodo lahko ponudili zasebniki. V javnih zavodih in tistih s koncesijo bodo veljali standardi, kakršne bo določila posebna skupina in najbrž ne bodo posebej odstopali od sedanjih. Koncesionarji bodo morali spoštovati predpisane standarde in za dodelitev koncesije izpolnjevati določene pogoje, lahko pa bodo svojim stanovalcem nudili tudi višji standard. Tega pa bodo morali slednji seveda doplačati, medtem ko se bo siceršnja cena oblikovala v soglasju z ministrstvom. Zasebnikom pa bo ministrstvo dodelilo le dovoljenje za delo in ugotavljalo kadrovske, tehnične in druge pogoje za delovanje tovrstnih zasebnih zavodov. Ceno pa bodo zasebniki krojili po svoje, saj bodo verjetno svojim uporabnikom ponudili višji standard. Zasebnik ob tem ne bo mogel uveljavljati doplačila občine (ta že sedaj stanovalcu doplačuje k ceni oskrbnine, če ta zaradi gmotnega stanja ne zmore celotnega plačila ali Če tega ne Vse kaže, da v konceptu domov za starostnike ne bo bistvenih sprememb. Zamisli, da bi imeli domovi različen standard in s tem tudi različno ceno, v nacionalnem programu skrbi za starejše niso našli mesta. Kot pravi državna sekretarka Lidija Apohal - Vučkovič, so se pojavljale tudi pobude o negovalnih domovih, vendar je pozneje prevladala misel, naj bi domovi za starostnike ne bili pomožne zdravstvene ustanove. Zdravstvo namreč načrtuje posebne negovalne bolnišnice oziroma negovalne oddelke pri sedanjih bolnišnicah, domovi pa naj ostanejo takšni, kot so sedaj. Možnost višjega bivalnega standarda domov bodo najbrž ponudili zasebni domovi za stare, v sedanjih javnih fa ga ne nameravajo zni-evati. AMZS Iz kranjske baze Avto-moto zveze Slovenije so nam sporočili, da so minuli konec tedna 19 gorenjskim voznikom njihove avtomobile morali odpeljati s cest, 3-krat pa so nudili pomoči ob okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so podirali drevo, ki je nad Gaštejskira klancem ogrožalo promet, hišo in daljnovod, pogasili so dimniški požar na Gospos-vetski 17, v soboto zvečer pa so posredovali po prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti Kranj - Medvode. Reševalcem so nudili razsvetljavo ter sanirali cestišče. Odpirali so še vrata v kiosk Dela na Bledu ter v nedeljo še enkrat posredovali po prometni nesreči. Tokrat se je pripetila v vasi Brnik, tudi tam so nudili pomoč reševalcem in kraj nesreče osvetlili. V ponedeljek pa je prišlo še do enega dimniškega požara, tokrat so zagorele saje v dimniku hiše na Bregu 8. Kranjski gasilci so požar pogasili in dimnik očistili. Gasilci PGD Trata so skupaj s škofjeloškimi gasilci x>gasili stanovanjski požar v niši na Trati, gasilci PDG Škofja Loka so pogasili Še goreči zabojnik za smeti pri OŠ Petra Kavčiča, gasilci Stare Loke gorečo živo mejo ob pokopališču, gasilci PGD Trata pa požar v kurilnici stanovanjske hiše v Franko-vem naselju ter goreči zabojnik za smeti na Trati. Jeseniški gasilci so imeli 2-krat postavljeno gasilsko stražo med predstavama v Gledališču Tone Čufar, prav tako 2-krat med pretakanjem goriva v delovni stroj v predoru Karavanke ter 1-krat med hokejsko tekmo v dvorani Podmežakli. Posredovali so tudi po prometni nesreči, ki se je zgodila v križišču Titove Tavčarjeve ceste na Jeseni Zanimanje za zasebništvo in koncesije je tudi na področju domov za starostnike precejšnje, vendar še ni jasno, kako resni so ti interesi. Zato ministrstvo pripravlja nekakšen predrazpis za zbiranje koncesij, ki bo zgolj informativen in še neobvezujoč. Interesentom bodo povedali za pogoje in jim dali napotila, kako se prijaviti za koncesije ali kot zasebnik pridobiti dovoljenje za delo. Ta čas pa ministrstvo tudi na občine naslavlja poziv, naj oddajo vloge za investicije v domove starostnikov, da se bodo uvrstili na prioritetno lestvico za investicije v te zavode. Gre za vlaganje v prvih 1500 mest za starostnike, kjer bodo občine prispevale 30 odstotkov, država pa preostanek sredstev. D.Z.ŽIebir, foto: G. Šinik m »~— cah, ko so očistili cestišče, pogasili požar suhe trave ob železniški progi v Žirovnici in goreči dimnik v Ulici heroja Verdnika 17 na Jesenicah. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 7 dečkov in 2 deklici, najtežja deklica je tehtala 4.250, najlažji deček pa 2.980 gramov; na Jesenicah pa se je tokrat rodil le 1 deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.270 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 35 urgentnih primerov, na kirurgiji 189, na pedia-triji 23 in na ginekologiji 21. KJE LAHKO SMUČAMO? Krvavec: do 90 cm pomrzn-jenega snega, proge so urejene, kabinska žičnica vozi od 8. do 17. ure; Kranjska Gora: do 20 sm snega, v Kranjski Gori delujejo naprave za hotelom Larix, v Podkorenu vse naprave ter vlečnica v Planici, tekaške proge so urejene iz Podkorena do Tamarja; Pokljuka: 40 cm pomrznjenega snej»a, poleg smučarskih so urejene tudi tekaške proge;Vogel: 70 do 80 cm snega, vse naprave obratujejo, kabinska žičnica vozi od 7.30 do 18. ure; Soriška planina: do 50 cm snega, vse naprave vozijo; Črni vrh nad Cerknim: snega je do 40 cm, še vedno je cena celodnevne karte samo 2.000 SIT. TRGOVINA S POHIŠTVOM POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 SPODNJA BESNICA 81 Ureditev otroških igrišč Kamnik, 26. januarja - Občinski svet v Kamniku je sprejel pobudo, da je treba v občini urediti vsa otroška igrišča. Eno najslabših je na Duplici. Občina bo pri tej akciji sodelovala, vendar pa bodo morali za vzdrževanje igrišč in igral na njih skrbeti tudi v prihodnje pooblaščeni vzdrževalci objektov. Zdaj bodo v občini pregledali stanje igrišč in naprav ter naredili tudi program ureditev. To bo tudi osnova za denar oziroma delež iz občinskega proračuna. • A. Ž. Pismo o nameri za delitveno bilanco Vodice, 27. Januarja - Jutri opoldne se bodo v občini Vodice sestali župani vseh bivših ljubljanskih občin, prišla pa naj bi tudi nova županja Mestne občine Ljubljana Vika Potočnik. Za srečanje je župan občine Vodice Anton Kokalj izbral poznano Gostilno Žagar na Skaručni. Na njem bo stekla beseda o delitveni bilanci, nazadnje pa je napovedan tudi podpis pisma o nameri. Pismo določa, da bo vsaka občina imenovala člana komisije za delitveno bilanco. Komisija bo posvetovalni in operativni organ, svoj predlog za delitev premoženja pa naj bi izoblikovala v treh mesecih, da bi bila potem delitvena bilanca sprejeta še pred volitvami županov. Komisija bo sestavljena najkasneje v 14 dneh od podpisa jutrišnjega pisma, sestajala pa naj bi se v prihodnjih treh mesecih najmanj enkrat na teden. Izgledi po jutrišnjem srečanju županov in podpisu pisma o nameri za delitveno bilanco so vsekakor obetavni. Med drugim tudi zato, ker je Gostilna Žagar na Skaručni poznana daleč naokrog in tudi v zelo pomembnih krogih zaradi svoje kvalitete in pozitivne spodbudnosti. • A. Z. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 26. januarja • V sredo, 28. januarja, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo obravnavali programe PHARE CBC za letos, razpravljali o odkupu stanovanjske hiše v Podkorenu in odprodaji stanovanj stanovalcem, podelili pooblastilo pri ustanavljanju slovenskega planinskega muzeja ter imenovali več Članov v svete in odbore. Kranjskogorski svetniki se bodo opredelili tudi do pobude za uvedbo občinskega grba na registrske tablice in oblikovali mnenje o kandidatih za ravnatelja osnovnih šol v Mojstrani in v Kranjski Gori. • D.S. Kdaj praznik občine Jesenice? Jesenice, 26. januarja - Jeseniški župan dr. Božidar Brudar je po posvetovanju s predsedniki strank, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu, predlagal, da bi bil 20. marec razglašen za občinski praznik. Občina Jesenice namreč svojega novega občinskega praznika Še nima. Župan utemljuje datum občinskega praznika - 20. marca 1939 so bile Jesenice razglašene za mesto - s tem, da so Jesenice center za različne dejavnosti za širšo okolico, vendar pa si je občina v preteklosti zaman prizadevala, da bi Jesenice dobile status mestne občine. Vladna služba podpira take občine, kot so Jesenice, za zdaj pa še ni jasno, ali bo vlada predlagala nov zakon za take mestne občine. V centru Jesenic, ki žal Še niso mestna občina, živi 90 odstotkov prebivalcev vse občine - v Novem mestu, denimo, živi le približno 40 odstotkov občanov v samem mestu. • D.S. Gondola na tromejo Kranjska Gora, 26. januarja - V občini Kranjska Gora že nekaj časa razmišljajo o gondoli iz Rateč na tromejo, kjer na drugi strani Karavank odlično smučišče Podklošter, ki ima sistem umetnega zasneževanja. Tako bi Kranjska Gora dobila visokogorsko smučišče in snežno garancijo, ki je zdaj v Kranjski Gori nima. Z gondolo iz Rateč na tromejo bi pridobila tako Kranjska Gora kot koroško smučišče, ki se v okviru koroških smučišč bori za obstoj. Kranjska Gora ima prenočitvene zmogljivosti, medtem ko jih Podklošter nima. Občina Podklošter je za gondolo zelo zainteresirana, projekt podpira koroška deželna gospodarska zbornica, projektna naj bi vključili v program PHARE CBC oziroma v INTERREG I in II, ki so programi prekomejnega sodelovanja v Avstriji. Vrednost investicije je okoli 3 milijone nemških mark. Na naši strani naj bi investirali z zasebnim kapitalom posamezni investitorji, pridobili bi lahko sredstva za žičmee in druge vire. Občina se mora za ta projekt prijaviti do konca januarja. • D.S. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 26. januarja - Predsednik občinskega sveta Jesenice inž. Valentin Markež sklicuje redno sejo občinskega sveta Jesenice v četrtek, 29. januarja. Na seji bodo razpravljali o uresničevanju programa dela občinskega sveta občine Jesenice, na seji pa se bo predstavilo podjetje JEM, p.o., Jeseniške mesnine. Svetniki bodo govorili tudi o prijavi na Phare program čezmejnega sodelovanja, o odloku o oskrbi s toplotno energijo iz vročevodnega omrežja, o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in o dopolnitvah poslovnika o delu občinskega sveta. Na dnevnem redu imajo Še več drugih predlogov in sprememb predlogov odlokov ter gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. • D.S. Tudi v Cerkljah ogrevanje na plin? Cerklje, 27. januarja - Se bodo tudi Cerklje v prihodnosti ogrevale na plin? Župan Franc Čcbulj je na to vprašanje svetnikom odgovoril, da bo občina sprejela pobudo Aerodroma, naj bi skupaj z njim in občino Šenčur poskrbeli za ogrevanje teh naselij na plin. Tudi to mora biti del planskih dokumentov, ki so ravno v pripravi, zato se bo treba naglo odločiti. Prcdtem bodo pri občanih z anketo poizvedovali, kolikošno je sploh zanimanje za to ekološko najbolj Čisto energijo. V dolini, kjer ima že veliko gospodinjstev centralno ogrevanje na kurilno olje, bo najbrž zanimanja manj, morda ga bo več v hribovitem delu občine, kjer ta vir energije zaradi zaščite vodnih zajetij ni dovoljen. • D.Ž. Slovenski župani pišejo notranjemu ministru Na tablice hočejo občinske grbe Na registrskih tablicah naj bi imeli grbe občin, v katerih živimo. Po mnenju kranjskogorske občine njihovi občani jeseniškega grba nikoli niso sprejeli za svojega. Kranjska Gora, 26. januarja - Na registrskih tablicah imamo grbe mest, kjer so sedeži nekdanjih občin, nove občine pa na tablice hočejo svoje občinske grbe. Po mnenju kranjskogorske občine njihovi občani jeseniškega grba nikoli niso sprejeli za svojega. Ob koncu lanskega novembra je občina Šentjernej poslala vsem slovenskim županom tistih občin, ki nimajo sedeža v upravni enoti, pobudo o spremembi pravilnika o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah. Po tej pobudi naj naj bi imele občine možnost uporabe občinskega grba na registrskih tablicah. Od vseh županov - pobudo so podpisali tudi župani gorenjskih občin, ki nimajo sedeža v upravni enoti - je na pobudo pozitivno odgovorilo 18 župa nov, samo en odgovor je bil negativen. Glede na odziv je jasno, da se večina slovenskih županov strinja s predlagano spremembo pravilnika, zato bodo s Javna tribuna v Kamniku pobudo nadaljevali. Občine so po razlagi Ustavnega sodišča avtonomne glede na pristojnosti državne uprave in zato je toliko bolj pomembno, da v rednih postopkih uveljavijo tako spremembo pravilnika, ki bo omogočila označevanje registrskih tablic z grbi vseh tistih občin, ki to želijo. Občina Kranjska Gora je novembra lani že pisala Ministrstvu za notranje zadeve dopis, da ima odlok o grbu in zastavi občine Kranjska Gora, na registrskih tablicah pa še vedno uporablja grb nekdanje jeseniške občine. Občina tudi ugotavlja, da občani kranjskogorske občine nikoli niso sprejemali jeseniškega grba za svojega, zato prosi Ministrstvo za notranje zadeve, da odobri uporabo kranjskogorskega grba na registrskih tablicah vozil kranjskogorskih občanov. Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj jim je odgovoril, da je ministrstvo pripravilo več variant za uporabo grba na registrskih tablicah: na tablicah naj bi bili grbi glavnih mest registracijskih območij, grbi upravnih enot ali grb Republike Slovenije. Komisija za notranjo politiko tedanje skupščine je leta 1991 podala mnenje, v katerem je podprla drugo varianto, ki je hkrati preko registrskih oznak vezana na policijski teritorialni princip, ki se ne pokriva z regijskim principom. Že leta 1996 je občina Bohinj vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti teh določb pravilnika na Ustavno sodišče zaradi neusklajenosti z določbami zakona o lokalni samoupravi, o zahtevi pa Ustavno sodišče še ni odločilo. Kranjskogorska občina pa bo Še naprej vztrajala, da se uvede občinski grb na registrske tablice za lastnike vozil, ki imajo stalno bivališče v občini Kranjska Gora in to želijo. Pobudo bodo posredovali državnemu zboru in predlagali sprejetje sklepa ob tretji obravnavi zakona o varnosti v cestnem prometu. • D.Sedej Občina in župan kriva za državo Tako bi lahko označili četrtkovo že drugo javno tribuno občanov v Kamniku. Kamnik, 26. januarja - Prva javna tribuna občanov konec lanskega leta je bila po izjavi organizatorjev oziroma sklicateljev bolj informativna. Na njej je bilo pojasnjeno, da civilna družba na podlagi pravil želi opozoriti na probleme in nepravilnosti, ki jih najbolj občutijo občani. Za drugo takšno tribuno v četrtek minuli teden so sklicatelji napovedali že nekatera konkretna prostorska, socialna in druga vprašanja. Vendar pa je celotna razprava delovala nepovezano in z izpostavo enega ali dveh osebnih primerov nezadovoljstva sklica- teljev. Očitki in nametani problemi o odnosih, redu, dajanju predlogov, počasnem reševanju, odgovornosti itd. so leteli predvsem na župana, čeprav so se prav vsi nanašali na državo oziroma njene organe. Župan in občina sta bila tako le dežurna krivca, sklica- Osnutek urbanistične zasnove Jesenice, 26. januarja - 5. januarja letos je župan jeseniške občine sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka Urbanistične zasnove mesta Jesenice. Urbanistična zasnova določa prostorski razvoj mesta. Osnutek je javno razgrnjen v prostorih občine Jesenice in v krajevnih skupnostih Hrušica, Staneta Bokala, Mirka Roglja - Petka, Cirila Tavčarja, Sava, Podmcžakla, Javornik - Koroška Bela in Blejska Dobrava. Osnutek bo razrgnjen do 9. februarja. V času javne razgrnitve bosta občina Jesenice in strokovna organizacija Urbanistični inštitut iz Ljubljane organizirala javne obravnave v navedenih krajevnih skupnostih: na Hrušici 4. februarja, v jeseniških krajevnih skupnostih 5. februarja, na Javorni-ku 4. februarja in na Blejski Dobravi 3. februarja. • D.S. (Ne)uresničeni sklepi mestnega sveta Kranj, 26. januarja - Februarska seja sveta mestne občine Kranj bo gotovo zelo zanimiva, saj naj bi svetniki končno obravnavali že za prvo jesensko sejo obljubljen pregled uresničevanja svojih sklepov, za kar je po zakonu zadolžen in odgovoren župan. Glede na to, da bo poleg spiska uresničenih sklepov predvidoma precej dolg tudi spisek neuresničenih, ki bo svetnike gotovo bolj razgrel, lahko pričakujemo, da se bo seja razpotegnila v nadaljevanko. • H. J. telji pa so pojasnili, da bi se sicer pogovarjali tudi o čem drugem, če bi prišli tisti, ki bi jih moral pripeljati župan (odgovorni za komunalno infrastrukturo) in če bi prišli odgovorni iz upravne enote. Enako neodgovorni so tudi poslanci, očitki občinskemu svetu pa niso zdržali, saj jih je odločno zavrnil predsednik Igor Podbrežnik. Podobno je tudi župan Tone Smolnikar poudaril, da občina ni država in da ne more prevzemati očitkov na in za račn države. Sicer pa je tokratna javna tribuna z okrog 30 udeleženci, naslednja je napovedana za 12. februar, izzvenela predvsem v zadovoljstvo tistih, ki so jo sklicali. Večina je bila z nejasnimi občutki prepriČ3: na, da je bilo najbrž neKaJ potrebnega in kritičnega pO; vedano. pri čemer pa rnU^_ toliko pomembno, kaj je dr*3' va in kaj občina. Takšn? razlaganje bi lahko Še najv lažje ocenili za spreneve* danje. Neprizadet opazovale pa je dobil vtis, da bo mor«j» naslednja tribuna vendafj bolje pripravljena in bod tudi tisti, ki jo bodo sklicuj vedeli in znali povedati, kaj1 komu želijo povedati ne jJ kar ni v redu in prav. predvsem bodo (upam) w sami vedeli, na kateri nasl° kaj sodi. A. Žalar SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 TEL,:2ii1-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure * KONKURENČNE CENE 'BREZPLAČNA DOSTAVA 'MONTAŽA KREDITI T+0 Velika izbira pohištva za kompletno opremo vašega doma Posebno Ugodno : 11 Večino pohištva imamo v zalogi! Do novih prostorov postopno še letos Mengeš, 26. januarja - Osnovna šola Mengeš se srečuje l vse večjimi in težjimi prostorskimi težavami, zato bo treba še letos postopno začeti razreševati prostorske probleme- Takšen sklep so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, ko so razpravljali o šolski problematiki. Čeprav ni bij0 posebnih zadržkov alt nestrinjanj med vodstvom občine jjj svetniki, da šola ne potrebuje novih oziroma ustreznih prostorov, so se mnenja razlikovala glede dinamike. Na seji so zdaj poenotili mnenja in sklenili, da se fazn° pristopi k urejanju prostorske problematike in da se v p^1 fazi zagotovijo sredstva za to že v letošnjem občinskem proračunu. Občinski svet je razrešil tudi komisijo za spremljanji popisa in delitve premoženja bivše občine Domžale Član komisije Tomaž Štebe je želel, da občinski svet ponovno obravnava že sprejeto pogodbo o delita* premoženja. Vendar je občinski svet komisijo fazr^' šil, bivšim članom komisije pa je nato zagotovil, <*a, lahko poslušajo magnetogram seje, ko so obravnavah in odločali o predlogu razdelitve. Magnetogram bodo bivšli člani komisije zdaj lahko poslušali v sredo, 28. januarja, ob 15. uri v sejni sobi občine Mengeš. To pa si tako župan z upravo kot svetniki in Šola Žebj čimprej. Na seji minuli teden so sprejeli osnutek prora&m. oziroma predlog odloka v tako imenovani prvi obravnav • Mnenja o komunalnih in nekaterih drugih problemih so s kresala, vendar za zdaj ni izgledov, da po razpravi predlogu ne bi našli dokaj hitro skupnega jezika. Res pa J ' da je tokrat bilo še posebej poudarjeno, da morajo predl°& obravnavati vsi odbori oziroma organi in da ga mor3) potem izoblikovano gradivo predloga občinskega pr° / čuna dobiti člani občinskega sveta najmanj 14 dni prC sej • A. Zalar J^kJ_271januarja 1998 IZ GORENJSKIH OBČIN S. STRAN • GORENJSKI GLAS Redni letni občni zbor Turističnega društva Hotavlje seje prestal T»di tokrat sejelu^T^^ društvo Hotavlje zagotovo najmnozicnejse v FoljansKi dolini in eden najpomembnejših povezovalcev življenja v vasi. Predstavili so zasnovo novih krajevnih označevalnih tabel in kažipotov in izvolili novo vodstvo. Vsekakor se je mogoče strinjati z ugotovitvijo predsedujočega Karla Jezerska, da tudi tokratna udeležba na letnem občnem zboru Turističnega društva Hotavlje potrjuje, da društvo dobro in na pravi način dela. To, da se na občnem zboru zbere večina vasi in s tem tudi velika večina članov, samo dokazuje, da je ljudem dejavnost društva resnično nekaj pomeni in da je društvo preraslo svojo osnovno dejavnost in postalo trden povezovalec življenja v kraju. Pa ne samo na Hotavljah, saj društvo povezuje še 6 vasi v okolici, in na posebno vprašanje dosedanjega predsednika Toneta Mohoriča, če so s tem zadovoljni, na to ni bilo pripomb. To nenav-sezadnje potrjuje tudi udeležba na vsakoletnem izletu, ki ga društvo prireja, in dejstvo, da je sam občni zbor prilika za pravo zabavo. Tudi v preteklem letu je . društvo pripravilo že kar utečeni spored osmih prireditev - od Pustovanja do Martinovanja, lanska posebnost je bila le ta, da so morali prireditev Pod vaško lipo - semanji dan prestaviti na dvorišče pred zadružni dom. Kot pomanjkljivost so ocenili, da na sporedu ni bilo igre, in predlagali, da se novi prostor za prireditev prihodnje še bolje uredi. Kot stalna naloga je tudi urejevanje ceste na Slajko, kjer ima društvo svoj dom. Sicer pa je bila poglavitna novost na tem zboru predstavitev zasnove novih krajevnih označevalnih tabel in kažipotov, ki naj bi jih začeli postavljati v vsej osrednji Poljanski dolini, saj je to predlog odbora za gospodarstvo in turizem občine Gorenja vas -Poljane, v petek pa bo o tem sklepal tudi občinski svet. Večina je zasnovo, ki izvira iz kozolca, pozdravila, slišati je bilo le pomislek na to, da se obarvane table z zasnovo ne* skladajo najbolje. Te oznake naj bi postopoma nadomestile dosedanje, prebivalce pa pozivajo, da za njih izdelavo prispevajo potrebni les. Ker je bil to volilni občni zbor, so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novega, pri čemer ni bilo pripomb, vse pa sprejeto soglasno. Največ razprave je bilo o urejanju okolja, saj ugotavljajo, da se je nabralo vse preveč divjih odlagališč. Ob pozivu, da naj v šoli pri vzgoji otrok posvečajo boljšemu odnosu do okolja še več pozornosti, je bila še bolj na mestu ugotovitev, da bo ta odnos potrebno spremeniti pri odraslih. Malo za šalo in malo zares smo slišali ugotovitev, da se je teh odpadkov v naravi in zavrženih starih avtomobilov očitno prestrašil tudi medved, ki da je prišel v te kraje, pa se ne vrača več. Za konec pa še o tekmovanju v urejenosti kraja: tudi letos je bila dvorana vse naokrog obložena s fotografijami o tem, kako so urejene hiše, turistične kmetije in domačije, čemur torej očitno posvečajo posebno pozornost. Kritično pa so ocenili delo Turistične zveze Gorenjske, kjer so ocenjevalne komisije, ker ni bilo denarja za dnevnice, svoje delo opravljale kar v pisarni. Še toliko se niso potrudili, da bi na diplomo napisali pravo ime (v Poljanski dolini so Hotavlje in Hotovlja), kar je samo še ne razlog za slišano oceno, da je to (draga) organizacija, ki je predvsem sama sebi namen. Š. Žargi "Strgane" narodne noše društev I „?6\ JanuarJa ■ Redni občni zbor Turističnega 2e tVa Kamnik, ki bo konec prihodnjega meseca, bo morda p Precej natančno odgovoril na nekatera vprašanja, noš • m Pa na t^10' kako Je bilo z lanskimi narodnimi sami v Kamniku. Menda so s to prireditvijo, ki je trajala tri utV> imeli izgubo. 0(j ato.so na nedavnem izrednem občnem zboru predsedniku odb VSa POODlastila, zaradi nepravilnosti pa je upravni re ^f.Podal za predsednika in blagajnika predlog za finančno pod[Jo poslovanja. Zdaj naloge predsednika opravlja pauPredsednica društva. Očitki predsedniku in blagajniku narrfi n?našaJ° tudi na organizacijo in da sta lanske Dneve o^nih noš organizirala na lastno pest. • A. Z. Slovesna predstavitev literarnih prvencev Moste, 27. januarja - V telovadnici osnovne šole Moste bodo v četrtek, 29. januarja, pripravili slovesnost ob izidu literarnih prvencev osnovnošolcev Ane Remše in Martina Vavpotiča. Že recenzije poznanih imen obeh del so takšne, da se obeta zanimiva predstavitev. Obe knjigi, Ana Remše st v knjigi Nikoli več loteva težav odraščajočega mladostnika, Martin Vavpotič pa fantazijskih svetov v knjigi Dogodivščine Suike tirna, ocenjevalci priporočajo mladim in starejšim. Pohvala pa gre tudi šoli oziroma njenemu vodstvu, da je tako spodbudno za mlada avtorja pripravila promocijsko srečanje. • A« Ž. ^ 12. izredne seje tržiškega občinskega sveta Občinsko glasilo izhaja, zato potrebujejo denar Svetniki so potrdili finančni načrt izdajanja glasila Tržičan, za katerega naj bi v -i?£][nij ker so s^ dar nikomur nista ostala nič Ker je prodaja italijanskega poplačali pred stečajem. Med dolžna podjetje Les pa je pohištva padla v vodo, so njimi so tudi mizarji kooper- , 1(/ prodajni salon preselili v ljubl- anti, kar je seveda nov udarec ^P*1" • za dolino. Hkrati nam je Povedal, da je v Alplesovem Lesnem programu našel dobrega gospodarja, saj se je na delo že vrnilo 80 ljudi. Del Prostorov je dal v najem nuzarju Juriju Zupancu iz .°,'enje vasi, ki se pri stečaju J opekel', saj za Pohištvo ni oeial, ker bivšima direktorjema ni povsem zaupal. Dodati Je potrebno, da Jurij Zupane ni v sorodu z direktorjem Lesnega pograma, čeprav imata enak priimek. Mnogi zdaj namreč govorijo, da sta brata, Pa m tako. Zanimiva obrtniško Podjetniška pot oh!? Z"Panc je bila včasih obratovodja v Alpiesu. Leta i983 se je odločil za obrt in se ^"t" ----------7-- uorna v Zalem Logu začel Najsodobnejša razrezovalka omogoča izdelavo zaobljenih ukvarjati z lakiranjem galan- ro°ov> takšno pohištvo je trenutno najbolj iskano. Z njeno Jerije, razvili so poseben način pomočjo bodo dobavne roke precej skrajšali. Jurij Zupane (akiranja. Tri leta kasneje so se vsa^ stroJ najprej preizkusi sam, nato ga prepusti delavcu. £upančevi preselili v novo Tako obvlada celotno tehnologijo. V Železnikih prodaje, zanjo skrbi salon pohištva v ljubljanskem BTC, kjer iaa'~ pet mesecev vnaprej. nimajo hišo v Dolenji vasi, v delo se je vključila žena Zvonka. . Leta 1987 sta Jurij Zupane in Brane Gartner ustanovila Podjetje Les, prvo zasebno Podjetje na Gorenjskem, ukvarjala sta se s predelavo in Prodajo furnirja. Poslovala sta Po vsej Jugoslaviji, zlasti na HrvaŠkem, posel je cvetel. "krati z razpadom jugoslovanskega trga je šlo v stečaj so med prvimi odprli prodajalno. Jurij Zupane je prehodil zanimivo podjetniško obrtniško pot. Z obrtjo je začel že osemdesetih letih, s prijateljem sta nato ustanovila prvo zasebno podjetje na Gorenjskem. Z razpadom jugoslovanskega trga je propadlo tudi njuno podjetje Les. Vendar mu to ni vzelo poguma, ponovno je začel kot obrtnik. Danes ima sodobno opremljeno mizarsko delavnico, izdelujejo pohištvo po meri, kar je za kupce zelo privlačno. Naročil imajo več kot dovolj. janski BTC, kjer je bila to ena prvih prodajaln. Naprej so prodajali tipsko pohištvo, nato pa so s pomočjo arhitektke Bože Terpinc začeli izdelovati pohištvo po naročilu. Sprejemajo jih samo v prodajnem salonu. Za kupce je naročniška proizvodnja privlačna, saj tako lahko dobijo pohištvo po meri. Dela imajo dovolj, saj dobavni rok znaša skoraj pet mesecev. Naročniško proizvodnjo omogoča najsodobnejša tehnologija, trije stroje so računalniško vodeni. Jurij Zupane vsakega najprej sam preizkusi, nato ga prepusti delavcu. Za kvaliteto izdelkov je ključnega pomena nova razrezovalka, ki omogoča izdelavo zaobljenih robov. Iz Zupančeve mizarske delavnice vsak dan pride pohištvo za opremo dveh sob. Niti dve doslej nista bili povsem enaki. Ugoden najem, toda časovno omejen Delavnica v Dolenji vasi je bila že dolgo pretesna, stečaj Pohištva je tako postal srečna okoliščina za Mizarstvo Zupane. Stečajni upravitelj prazne prostore namreč daje v najem, saj tako ostajajo 'živi'. Najdražji so pač prazni prostori. Takšen koncept je uresničeval že ob Tekstilindu-sovem stečaju, prakticira ga tudi v Alpiesu. Mizarstvo Zupane je najelo 700 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano. Mesečna najemnina znaša le marko za kvadratni meter, kar pomeni, da je ugodna. Problem je le v tem, da stečajni upravitelj prostorov ne sme dati v najem več kot za pol leta, najem pa seveda lahko podaljšuje. Kranj, 26. januarja - Inšpektorji za okolje so med majem in novembrom lani pod drobnogled vzeli podjetja v stečaju in ugotavljali, kaj storijo z morebitnimi nevarnimi odpadki. Na Gorenjskem so trije inšpektorji pregledali 39 podjetij v stečaju in odkrili skoraj 210 ton posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. Zaskrbljujoče je, da v večini podjetij tem odpadkom ne posvečajo zadostne pozornosti. Kot je na novinarski konferenci pretekli teden povedal minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, je bil inšpektorski pregled več kot upravičen. Njihovih 25 inšpektorjev je opravilo 254 pregledov podjetij v stečaju ali likvidaciji po vsej državi. Pregledovali so dokumentacijo o skladiščenju in uničenju posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, preverjali ustreznost skladiščenja ter obremenitev okolja. Kot so ugotovili, je v pregledanih podjetjih skupaj 2518 ton posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, v večini podjetij pa slabo ravnajo z njimi (imen podjetij niso želeli razkriti). Tako več kot petina Med 250 tonami "gorenjskih" posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, je največ • kar 141 ton • odpadkov organskih topil, barv, lakov in lepil. Našli so tudi 31 ton oksidov, hidroksidov in odpadnih soli, 24 ton odpadkov kislin, lugov in koncentratov ter še nekatere druge nevarne odpadke. pregledanih podjetij nima nikakršne dokumentacije o teh odpadkih. Le slabih 40 odstotkov stečajnih upraviteljev je ob začetku stečajnega postopka formalno prevzelo take odpadke. Le v petini podjetij take odpadke skladiščijo v skladu s predpisi, prav toliko pa jih jc imelo potrdila o oddaji teh odpadkov odstranjevalcem. Tam, kjer so inšpektorji odkrili nepravilnosti, so odredili ustrezno skladiščenje, vzpostavitev evidenc oziroma začetek aktivnosti za dokončno uničenje odpadkov. Kot so opozorili, so stečajni upravitelji odgovorni za ravnanje s posebnimi odpadki, čeprav se mnogi tej nalogi izogibajo. Inšpektorji bodo preglede nadaljevali tudi v prihodnje. • U. P. M. Volčjak *» O J --- ■ ------J —————— Predsednik nadzornega sveta SŽ o usodi Verige in Fiproma "Verigo in Fiprom bi lahko rešili, ce 55 Sodelovanje delavcev pri upravljanju Kranj, jan. - Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij bo v torek,27. januarja, ob 9. uri v blejskem hotelu Astoria pripravilo posvet o spremembah zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Gospodarska zbornica Slovenije je pred kratkim ministrstvu za delo predlagala spremembe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki predstavljajo ostro zmanjšanje sedanjih soupravljalskih možnosti zaposlenih. Čeprav so predlogi strokovno neutemeljni in celo v nasprotju s predlogom direktive EU o delavski participaciji, so izjemno nevarni napad na veljavni sistem delavske participacije v Sloveniji. Družbena klima namreč ni naklonjena sodobnemu participativnemu managementu, v čistih zastarela tejloristič-na upravljalska filozofija. Na razširjenem strokovnem posvetu bodo oblikovali drugačne predloge za spremembo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, s katerimi naj bi zaustavili vračanje upravljalske prakse v prvo polovico stoletja. Slovenija in EU ustanovila sklad za učinkovito rabo energije Sklad, ki ne bo povzročal stroškov Za financiranje energetsko učinkovitih projektov bo sklad namenil 12 milijonov ekujev ^bUmeli osem do devet milijonov mark za ^E^lSSS ^ j^ncernu niti v ministrstvu ni, zato bodo potrebne drugačne, bolj žalostne rešitve.- Ljubljana, 26. januarja - "Če bi v Slovenskih železarnah imeli 0sem do devet milijonov mark sredstev za dokapitalizacijo, bi v uu uevet milijonov mark sreasiev za uuKapi«i""^y»> vengo in Fiprom lahko rešili," je dejal predsednik nadzorna sveta Slovenskih železarn prof. dr. Franc Vodopivec na okrogli mizi sindikata SKEI pretekli teden v Ljubljani. Ker pa tega denarja ni niti v koncernu niti v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, bodo potrebne drugf*" ottkone bolj Žalostne, je še dejal. »ače rešitve, Kot - je ponazoril prof. dr. metrov avtoceste. Ti podatki vodoprvec, toliko, kolikor bi dokazujejo, da se p neko abili za dokapitalizacijo Ver- mečejo stran desetine mili- 2e m Fiproma, stane 650 jard, drugod pa se prešteva metrov (!) avtoceste. Za reši- tolarčke," je bil kritičen prof. **«0 delovnih mest bi torej dr. Vodopivec ter dodal, da država morala nameniti enako prav zato skuša ves časdopo- denarja, kot ga "požre" gradn- vedati politiki, naj se zave in g borih 650 metrov avtoceste, upošteva prava razmerja, rre- ^ako ponazoritev je predsed- dsednik nadzornega sveta je ?'k nadzornega sveta uporabil med drugim tudi dejal, da se *a sanacijo celotnega koncer- septembra lam, ko je prišel na 5a: letos bo država v sanacijo čelo železarn, ni zavedal, da bo Nl^ v' Uli5 kilome-reW*.kuPaJ bo torej v sevanje šest tisoč delovnih iest investirala samo 8 kilo- kritičen do vodstva Slovenskih železarn, češ da niso izkoristili priložnosti prodaje Plamena nemškemu partnerju, bržkone pa ne bo uspela niti prodaja Verige avstrijskemu podjetju. Na to trditev pa se je oglasil prof. dr. Vodopivec, ki je dejal, da je avstrijski partner v Verigi pripravljen prevzeti le program težkih ladijskih verig in zaposliti sto ljudi. Ker pa ima podjetja kopico zapadlih terjatev in bi vsak upnik lahko kadarkoli podal predlog za stečaj, podjetja ne morejo oddati v najem, še zlasti ne tujcem, ki vedno zahteva določeno varnost. Z zanimivo opazko se je Prof. dr. Franc Vodopivec tudi dr/ Franci JgS| "ič J y z ekonomskega inštituta stečaj. In če jima je namenjena pravne fakultete. Dejal je, da takšna usoda, naj gresta v je glavni problem dosedanje stečaj čimprej, saj je nesmisel- sanacije Slovenskih železarn v no zavlačevati. Delavci so tem, da je bila v prvi fazi Franci Zj """i^n^ niw».rtvsem Gorei ne dela nikakršnih" iluzij, da pa tudi ne morejo na zavou Veriga in Fiprom ne bosta šla v zaposlovanje. ZaberI je bil podjetja. • U. Peternel prišel na tako pokopališče. Na okrogli mizi je sodeloval tudi sekretar gorenjskega območne enote sindikata SKEI Kranj, jan. - Slovenija in Evropska unija sta ustanovili sklad za učinkovito rabo energije, njegov kapital znaša 12 milijonov ekujev. Financiral bo energetsko učinkovite projekte na področju industrije, zgradb in javnega sektorja. Privlačna bo obrestna mera, saj bo 40 odstotkov nižja od komercialnih. Zanimiva novost sklada za učinkovito rabo energije je v tem, da ni pravna oseba, temveč le skupek finančnih virov, ki bodo v prihodnjih desetih letih zagotavljala sredstva za financiranje energetsko učinkovitih projektov. S skladom bo upravljala Bank Austria, ki je bila izbrana na javnem razpisu. Sklad predstavlja ures- sredstva za spodbujanje učin ničevanje zamisli Agencije za kovite rabe energije. Prvcniila hnrln lah" Austria prispevala 10 milijonov ekujev in EU brezobrestna sredstva Phare v višini 2 milijonov ekujev, kar bo obrestno mero znižalo za 17 odstotkov. Drugi vir znižanje obrestne mere je subvencija v višini 300 milijonov tolarjev iz državnega proračuna. Tako se bodo obresti ob vsakem plačilu anuitete znižale na 60 odstotkov komercialne obrestne mere. Zaradi takšnega izračuna se bodo obrestne mere zniževale s padanjem komercialnih obrestnh mer v naslednjih letih. Sredstva Phare bo sklad dobil kot brezobrestno posojilo, po ukinitvi sklada po desetih letih jih bodo nakazali v proračun kot nepovratna učinkovito pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Sklad je obnovljiv, deloval pa bo tako, da ne povzročal dodatnih stroškov, kar je pri nas novost. V bistvu gre torej za finančne vire, s katerimi bo upravljala Bank Austria, kar ne bo povzročalo dodatnih administrativnih stroškov. Obrestna mere za posojila bodo ugodnejše, izračunali jo bodo glede na sestavo finančnih virov. V sklad je Bank Posojila bodo lahko dobile le slovenske pravne osebe, prednost bodo imela podjetja z opravljenim energetskim pregledom. Ključni pogoj za pridobitev posojila bo energetski prihranek glede na investicijo. Zagotoviti bo moral vsaj polovico sredstev, ki bodo potrebna za odplačilo posojila. Posojila bodo znašala 50 do 500 tisoč ekujev, odplačljiva bodo v osmih letih po dveletnem odlogu odplačevanja. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak V Loki so postavili novo linijo za kavo Opojnost pod nadzorom računalnika V Trgovskem podjetju Loka Škof j a Loka so posodobili praženje, mletje in pakiranje kave. Škofja Loka, 26. januarja - Če je v okolici skladiščno predelovalnega obrata Trgovskega podjetja Loka do sedaj iz pražarne dišalo po kavi, poslej temu ne bo več tako: decembra so namreč pognali novo najsodobnejšo povsem avtomatizirano linijo za praženje in pakiranje kave, ki je povsem zaprt sistem. Zmogljivosti so na tak način podvojili. Pravzaprav večina ljudi ne ve, da se v skladišču trgovskega podjetja Loka, ki ga je že davno prerasel čas, poleg samega skladiščenja ukvarjajo tudi s pakiranjem nekaterih živil za maloprodajo, le prijeten vonj v okolici je občasno izdajal, da tod pražijo kavo. Ko smo pretekli teden pisali o težavah, ki jih imajo s pridobivanjem lokacije za novo skladišče, nismo zapisali odgovora na to, kaj bo s sedanjim. Tokrat lahko odgovorimo tudi na to: poleg praženja in pakiranja kave, nameravajo v tem objektu Loke tudi v prihodnje razvijati pripravo za prodajo, saj je trg vedno bolj zahteven. Poleg tega, da ponudiš kvalitetna in raznovrstna živila in druge artikle, postaja vse bolj važen tudi način ponudbe in embalaža. To prenovo so začeli pri pripravi kave, ki so jo temeljito posodobili. Loka se ukvarja s praženjem kave že več kot 30 let, pri čemer so se količine, glede na Potrebna je nova merica Kar nekaj telav, pa tudi pripomb kupcev se je z uvedbo nove tehnologije pojavilo tam, kjer niso pričakovali: ker novi mlin kavo veliko bolje zmelje, je narasla prostornina mlete kave. Pri tem sta dva problema: za enako količino (maso) kave so pri pakiranju potrebne nekoliko večje vrečke, pri kuhanju kave pa je potrebna tudi nova merica. Ker je med drobnejšimi zrnci nekoliko več zraka, potrošnikom priporočajo, da pri kuhanju kave količino kave nekoliko povečajo. Sama kava torej ni "šibkejša" le način mletja je spremenil njeno "moč". Praženje in mletje kave vodijo preko računalnika položaj na trgu kar precej spreminjale. V zadnjih letih dosegajo približno predelavo 30 ton kave na mesec, razen seveda ob konici, ki je v decembru, ko se ta količina Nov mlin za kavo boljše melje kar podvoji. S staro pražarnico so bili takim količinam že komajda kos, zato so se še pred lanskim decembrom odločili linijo za praženje, mletje in pakiranje posodobiti. Po besedah direktorja Ludvika Lebna jih je namreč vseskozi spremljal strah, da dosedanja tehnologija odpove, saj bi škodo, ki bi nastala pri izgubi zaupanja kupcev težko nadomestili. Zato so se lani pomladi odločili naročiti pri specializiranih nemških, švicarskih in italijanskih proizvajalcih novo linijo vredno 1,3 milijona nemških mark, ki so jo začeli postavljati septembra, v mesecu decembru pa je Že stekla redna predelava. Bistvena novost, poleg povečane zmogljivosti, je po besedah tehnologije Nataše Burgar, ki vodi to proizvodnjo v tem, da je nova linija predelave kave povsem zaprta, s čimer je odpadlo precej fizičnega dela. Posamezni deli linije so preko posebnih silosov povezani in kontrola se vrši le preko kontrolnih okenc, s čimer tudi prepreči, da bi v kavo zašel kakršenkoli tujek. Najpomembnejši za kvaliteto kave je vsekakor pražilec, ki je po novem računalniško voden fSKRATEL Telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj ISKRATEL kot vodilni dobavitelj telekomunikacijske opreme in storitev v tem delu Evrope razpisuje delovna mesta v Kranju. Za uresničitev ambicioznih razvojnih načrtov in povečanega obsega poslovanja vabimo k sodelovanju DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE in RAČUNALNIŠTVA za dela na področju načrtovanja in razvoja programske opreme za - digitalne komutacije sistema SI2000 - upravljanje telekomunikacijskih omrežij TMN - nove tehnologije ATM, IN in druge - PC center Od kandidatov pričakujemo: - aktivno znanje angleškega jezika - obvladovanje dela z osebnim računalnikom - zaželene so tudi izkušnje s področja telekomunikacij oziroma računalniškega programiranja Sodelovali boste v najmočnejši skupini strokovnjakov, ki - uporablja UNIX in PC razvojno okolje in programske jezike C.C++, SDL, SQL - ima največje računalniško omrežje za razvoj programske opreme, ki bazira na UNIX in PC platformah - ima izkušnje na področju sistemskega programiranja kompleksne materialne opreme, na platformah 68 K, Povver PC, Intel. Zagotavljamo vam timsko ali samostojno razvojno delo, osebni razvoj, možnosti za napredovanje in strokovno usposabljanje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, seveda z ustrezno poskusno dobo. Dodatne informacije dobite pri ge. Eli Križnarjevi, tel. 064/272-823. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh na naslov: ISKRATEL, d.o.o., Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska c. 24a, 4000 Kranj. (spremlja se čas in temperatura praženja ter barva kave), to pa zagotavlja tudi enako-mernost praženja. Drug pomemben del je nov mlin, ki v treh stopnjah mletja zagotavlja možnost natančne določitve velikosti zrnc (granulacije kave) in s tem tudi način mletja, ki je primeren načinu priprave kave. Za razliko od starega mlina se kava pri tem ne segreje (prej so morali kavo zato pred pakiranjem hladiti v posebnih sodih) in je že takoj primerna za pakiranje. Če je bilo za spremljanje dela m transport prej potrebnih 6 do 8 delavcev, bosta sedaj zadoščala dva ali trije. Posebej pa kaže še omeniti, da s posebno pozornostjo skrbijo za to, da se že uveljavljeni okus Loka kave (ta je predvsem odvisen od načina praženja) ne bi kljub novi tehnologiji spremenil. Nove naprave pa seveda ponujajo tudi drugačne možnosti in sodobnim trendom (novi okusi, arome, novi načini embalaže, razni konditorski servirni dodatki) bodo v Loki sledili. To so seveda poslovni načrti, ki jih noben proizvajalec ne želi javno razkrivati. • S. Ž. Razstava kave in čaja Kranj, jan. - V galeriji Do-musa na Slovenski cesti 17 v Ljubljani so 26. januarja odprli razstavo kave in čaja, ki bo na ogled do konca januarja. Kava in čaj sodita med najbolj priljubljene napitke, ponudba na našem trgu je pisana, da bi nam olajšali nakupe, jo predstavljajo na razstavi. Ker je uživanje kave in čaja tudi družabni dogodek, bodo razstave popestrile različne prireditve. Sodelovali bodo tudi britansko, rusko in turško veleposlaništvo in japonsko podjetje T&B, ki bodo predstavili tradicionalne načine priprave in uživanja kave in čaja. Predaval bo kardiolog dr. Josip Turk, strokovno bo svetovala Ana Marija Mihelič, pokušine bodo pripravila slovenska podjetja, med njimi tudi škofjeloška Loka. Rinal-do in Pika pa bosta predstavila vedeževanje iz kave. VEDEŽEVANJE, 090 44 69 * PRIZNANI VEDEZEVALKI TANJA IN MARICA Rinii DEKLETA K NAJLEPŠIH SANJ j 090 44 48 I SKRIVNOSn LJUBEZNI-ZGODBE i 090 75 17 i Ribnikarjeva ideja spet aktualna V drugem stebru certifikatne delnice V pokojninski sklad naj bi prenesli delnice pidov in podjetij, ki smo jih dobili za certifikate in si tako zagotovili višje pokojnine. Kranj, jan. - Pokojninska reforma je spet v središču pozornosti in prebujena je Ribnikarjeva ideja z začetka devetdesetih let, naj se družbeno premoženje prenese v pokojninske sklade. Tokrat prinana slovenska ekonomista dr. Ivan Ribnikar in dr. Dušan Mramor predlagata, naj se v drugi steber pokojninskega sistema prenese kar največji del s certifikati pridobljenega premoženja. Ribnikarjeva zamisel je bila tedaj zavržena kot preveč preprosta, zdaj se že kaže, da je imel priznani slovenski ekonomist zelo prav, ko je svaril pred razdelitvijo delnic, ki je potrošniško naravnana, pri nas pa potrebujemo predvsem varčevanje. Če bi mu tedaj prisluhnili in družbeno premoženje prenesli v pokojninske sklade, zdaj ne bi bila potrebna tako ostra pokojninska reforma. Vendar je Ribnikarjeva ideja še vedno uporabna, sarn pravi, da je to zadnja slamica, ki nas Še lahko potegne iz vseh dosedanjih napačnih potez, kakor je v sobotni prilogi Dela zapisal Grega Repovž. Skupaj s kolegom dr. Dušanom Mramorjem z ljubljanske Ekonomske fakultate predlagata, da bi drugi pokojninski steber napolnili z delnicami, ki smo jih pri pidih ali v podjetjih dobili za certifikate in si tako lahko zagotovili višjo pokojnino. Starejši zaposleni, ki bodo že kmalu odšli v pokoj, pa bi lahko svoje certifikatno premoženje prenesli v korist "pokojninskega varčevalnega računa" svojih otrok ali vnukov. Pokojninski skladi naj bi te delnice odkupovali po nominalni ceni oziroma po tržni, če bi bila ta višja od nominalne. S tem bi si zagotovili za nekaj odstotkov višje pokojnine. Drugi pokojninski steber bi namreč tako imel že takoj na začetku določen kapital, ki bi ga sicer ustvarjal več let. njegova vrednost naj bi po nekaterih ocenah presegla 7 odstotkov sedanjega bruto domačega proizvoda. Tako bi sfinancirali nastanek drugega stebra, kar predstavlja enega največjih problemov pokojninske reforme. Finančni minister Mitja Gaspari in minister za delo Tone Rop sta vladi že predlagala in ta je v zakon o pidih Že vnesla določilo, da so pokojninski skladi lahko več kot 5-odstotni lastniki pidov. Po Ribnikar-Mramorievem predlogu bodo verjetno prešli v njihovo večinsko last. Posredno pa bi bilo s tem rešeno tudi vprašanje privatizacijske luknje-Privatizacijske delnice pa bi bile s tem iz potrošnje preusmerjene v varčevanje. Ponudba delnic na kapitalskem trgu bi se zmanjšala, njihove cene bi se dvignile, podjetja bi bila zainteresirana, da izdajo nove delnice Bj obveznice. Tako bi bil končno urejen tudi slovenski kapitalski trg, ki bi podjetjem omogočal pridobitev svežega kapitala za investicije, umaknil pa bi se spekulativni kapital, ki ima še vedno večino. 1 JASNOVIDEC -rtgl IIRIDIOLOG 4Ha?l gw LJUBEZEN J^fe. ZDRAVJE ERIKPJ'^ KARIERA OSEBNI <- nhf stiki V Wm fcfMP DENAR POSVETI LJ&\Z •IRUBIKON CELOVITO VIDENJE E3090 42 70HB Možnost osebnega < 090/41-090/42^3 2IVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 ODDAJAMO V NAJEM 1. dva poslovna prostora v I. nadstropju SP Šenčur v Šenčurju, Kranjska cesta 3 s skupnim stopniščem, hodnikom in sanitarijami v izmeri 27,40 m2 in 18,20 m2 t9 opravljanje trgovske ali storitvene dejavnosti' 2. poslovni prostor v stavbi SP Golniku, Golnik 56 s samostojnim vhodom v skupni izmeri 30,70 m2. Pogoji: - mesečna najemnina - po dogovoru - davek in funkcionalne stroške plača najemnik - najemno razmerje se sklene za nedoločen čas Pisne ponudbe bomo zbirali 8 dni po objavi oglas^' Dodatne informacije dobite po telefonu 064/471 -122 u1 • 290 ali osebno v splošnem področju družbe v Naklem. Cesta na Okroglo 3. POSLI IN PINANCE UREJA: Marija Votčjak__ Borzni komentar tedna V preteklem tednu so borzni posredniki zelo malo trgovali, saj so sklenili le 1987 borznih poslov v skupni vrednosti 879 milijonov tolarjev. Največ se je trgovalo z delnicami, najmanj s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Šibek obseg trgovanja je vplival tudi na vrednost borznega indeksa, ki je tekom padla za skoraj pet indeksnih točk. V petek smo dočakali tudi prve sklenjene posle z delnicami pooblaščene investicijske družbe Kompas Sklad. Tečaj se je oblikoval pri 200 tolarjih, kar je približno 20 odstotkov vplačanega denarja. Tako bi v petek za 300.000 tolarjev vreden certifikat, ki smo ga vložili v Kompas Sklad dobili okoli 60.000 tolarjev. Pri delnicah je bilo največ zanimanja za delnice Leka, Krke in Petrola. Tečaj Leka je v ponedeljek in torek sprva padel, v sredo pa smo zaznali povečano zanimanje, ki je vzdignilo tečaj delnic na 32938 tolarjev. Tečaj je do konca tedna nekako miroval v območju 33000 tolarjev. Negativni trend na začetku tedna smo zabeležili tudi pri drugih delnicah, posebej pri delnicah Interev-r°pe, katerih tečaj je od preteklega tedna pa do srede padel na 1802 tolarjev, kar je sedemsto tolarjev manj, kot je bil sklenjen prvi borzni posel. Zanimivo je, da je enotni tečaj na b°rzi nižji od tiste cene, ki se je Pojavljala pred kotacijo (znašala Je čez 1900 tolarjev). Padec ^čaja pa se v sredo ni ustavil, s<*j smo v petek beležili borzne Posle z delnicami Interevrope P°d 1750 tolarjev. Podobno smo zaznali tudi pri delnicah Fructala, katerih tečaj je padel Pod 1600 tolarjev. Pri slednjih delnicah je najvišja odkupna cena pred kotacijo znašal čez 1700 tolarjev, kar je v bistvu za skoraj deset odstotkov več, kot je trenutni enotni tečaj. Edino pri Lolorjevih delnicah smo sprva zabeležili večje povpraševanje, snn potisfcal° tečaj delnic preko 5000 tolarjev, konec petka pa se ie Z delnicami že trgovalo v območju pod 4700 tolarji. Odkupna cena tik pred kotacijo na borzi je znašala 4500 tolarjev. Pri gorenjskih podjetjih je bilo nekaj zanimanja za delnice Gorenjskega tiska, katerih tečaj je preko tedna sprva porastel, nato pa padel na 1300 tolarjev, pri delnicah Aerodroma pa smo beležili povečano ponudbo, ki je potisnila tečaj na 1833 tolarjev, kar je za slabih trideset tolarjev manj, kot je bil tečaj teden prej. Z obveznicami se je trgovalo relativno kar veliko, največ prometa pa smo zabeležili v sredo. Kratkoročne vrednostne papirje, predvsem nakupne bone, smo v ponedeljek kupovali ceneje, od torka naprej pa je tečaj počasi toda vztrajno začel rasti. Aktivnost na slovenskem borznem trgu je zadnje dni malenkostno popustila, kar pa ni čisto v skladu s tujimi borzami, kjer beležimo poraste. Opaznejše spremembe tečajev ali obsega trgovanja lahko pričakujemo v nekaj tednih, ko bodo podjetja vsaj okvirno objavila poslovne rezultate lanskega leta. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Tomažin Ustavno sodišče pohitelo Zakona začela veljati 18. januarja Kranj, jan. • Ustavno sodišče je odloČili, da noveli zakona o prometnem davku in o socialnih prispe vih začnete veljati dan po objavi v Uradnem listu, torej v nedeljo, 18. januarja. Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo veljavnost novel obeh zakonov s 1. januarjem, saj ju je parlament sprejel Šele 8. januarja, s čimer je prekršil ustavo. Ustavni sodniki pa niso bili soglasni, kdaj zakona začneta veljati, saj so se s tesnim izidom glasovanja (pet proti štiri) odločili, da dan po objavi v Uradnem listu, torej 18. januarja. Tako je zlasti pri pometnem davku, kjer je bilo največ zmede, brez pomena postala okrožnica Davčne uprave, da naj bi prometni davek po novi, višji davčni stopnji začeli obračunavati s 1. februrjem. Ustavno sodišče je svojo odločitev sprejelo 22. januarja, kar pomeni, da je prav tako veljavnost obeh zakonov razglasilo za nekaj dni nazaj. Zato se ne moremo izogniti občutku, da ima država vedno prav, posebej takrat, ko potrebuje denar. ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA G tu 8, TERMO ŠK LOKA, ŠreCERTJA BLED, CX)LOR MEDVODE, DEUKATJiSA JESENICE C in B, LOKA ŠK. LOKA B in C, GORENJKA LESCE, TPROŽCA JESENICE G, HVOVARNA UNION IN LAŠKO- "prodajamo delnice na borzi "upravljamo portfelje KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ. 26.1.1998 MENJALNICA nahuppi/prodainii nakupni/prodajni i nakupni/prodajni " 1 DEM i 1 ATS 1 100 ITI A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,10 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,20 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,40 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,75 Simobil vključil švedskega operaterja zJSp Jan- - Simobil je resen kandidat za drugega operaterja lasi te,efonye P" ni»s* decembra je nekoliko spremenil sestavo »inistva, vključil se je švedski operater Telia Ovcrseas AB. de£S?or^ Slm°bil se je decembra lani preoblikoval v kran u družbo> v kateri imajo Interevropa, Istrabenz in «. •Jska Jskratel vsak po 20-odstotni lastninski delež. Na novo defi ^J?5118 Kmečka družba, ki ima 15-odstotni lastninski ODeraV ^ČJ1 ln sicer 25-odstotni delež ima švedski državni Umak -i °verseas AB, ki je zamenjal finski Telekom. PrinraS? Se Je zaradi čakanja na razpis, dve leti ie imel °PeratIJen!,Sredstva' ki Jih bo zdaJ uPorabil drugod. Švedski Pri filr • i med vodilne na skandinavskem in baltskem trgu, naroK1 telefoniJi ima na Švedskem približno šest milijonov lani ie • i pn mobilni pa 1,7 milijona. Zaposluje 34 tisoč ljudi, J lmel 44,1 milijona švedskih kron prometa. SKBNET še bolj varen Kranj, jan. - SKB banka je z uvedbo 128-bitnega šifriranja sporočil povečala varnost prenosa podatkov v okviru svoje najnovejše storitve elektronskega bančništva SKB NET. S šifriranjem zaščitijo vsebino prenesenega sporočila, varnost je odvisna od velikosti kodiranega ključa. 128-bitna zaščita je močna, saj je možnih nekaj milijard ključev, pri vsakem prenosu pa se pojavi le eden. SKB NET stranke uporabljajo od 1. septembra lani, omogoča opravljanje storitev prek interneta in sicer vpogled v stanje in promet na tekočih, žiro in deviznih računih ter plačevanje položnic in prenosnih nalogov. Letos bodo omogočili dodatne storitve. Stranke tako prihranijo čas, tudi denar, saj je provizija pri plačilu s položnico polovico nižja kot na bančnem okencu. V SKB banki so se odločili, da bodo vse stranke, ki se bodo do konca letošnjega marca odločile za SKB NET, oprostili plačila pristojbine, ki zajema tudi identifikacijsko kartico. Lažja poklicna odločitev Ljubljana, jan. • Obrtna zbornica Slovenije je odprla razstavo likovnih del učencev, nastala so na lanski obrtni razstavi v Celju. Razstava je odprta v prostorih Obrtne zbornice Slovenije na Celovški 71 v Ljubljani, s 27 likovnimi deli se predstavljajo učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Lani so namreč obiskali obrtno razstavo v Celju, kjer so jim predstavili obrtne poklice, za katere je premalo zanimanja. Ob tej priložnosti so razpisali likovni natečaj, na katerem je sodelovalo 14 osnovnih šol, učenci so poslali 96 likovnih del. Razstavljena so le najboljša, priznanja so podelili 27 učencem in trem šolam za zbirko kakovostnih del. JESENICE Td 064/86T511 jj r Uspešna turistična kmetija Kranj, jan. - Metka Krašovec je v samozaložbi izdala priročnik z naslovom Uspešna turistična kmetija. Turističnim kmetijam je v pomoč pri načrtovanju, oblikovanju in izboljšanju turistične ponudbe, pri trženju in promociji, pri adaptiranju, prezidavi in dozidavi domačij, pri varovanju kulturne dediščine, okolja, pri spoštovanju volje in navad sosedov in sovaščanov. Metka Kraševec ima s kmečkim turizmom veliko izkušenj, saj je včasih vlodila zadružno turistično agencijo Vas. Priročnik je izdala s pomočjo kmetijskega in gospodarskega ministstva, izšel je v nakladi 1.500 izvodov, stane pa 1.500 tolarjev. HRANILNICA L0N. d.d Kranj 94,50 HKSViored Medvode 94,00 HiDA-trznica Ljubljana 94,4 5 HRAM R0ŽCE Mengeš 94,47 LIRIKA Jesenice 94,20 INVEST Škofja Loka 94,36 KREKOVA BANKA p.e. šk. Loka 94,00 LEMA Kranj 94,40 LJUDSKA BANKA, d.d., Lj. 94,30 MIKEL Stražišče 94,30 NEP0S(Sk Loka, Trata) 94,37 NOVA LB Kamnik. Medvode. Šk. Loka 94,41 ROBSON M8ngeš 94,40 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,20 PRIMUS Medvode 94,40 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,30 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,20 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,75 SLOVENUATURIST Jesenice 94,20 SZKB Blag. mesto Žiri 94,00 ŠUM Kranj TALON 94,42 TENTOURS Domžale 94,40 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 94,4 5 WILFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 94,70 13,37 13,50 94,80 13,20 13,60 94,60 13,36 13,44 94,75 1 3,06 1 3,47 94,75 13,38 13,43 94,80 13,00 1 3,50 94,58 13,39 13,44 94,67 13,38 13,41 94,70 13,34 13,43 94,65 1 3,35 1 3,43 94,85 13,35 13,50 94,60 13,37 13,43 94,65 13,33 13,52 94,70 13,35 13,43 94,65 13,39 13,44 94,91 13,42 13,62 94,70 13,40 13,45 94,70 12,50 13,47 94,60 13,36 13,44 94,68 1 3,36 1 3,44 94,80 13,37 13,47 - 13,06 94,70 13,34 13,43 94 70 13,15 13,45 211.339 94,65 1 3,37 1 3,45 94,90 13,35 13,60 94,59 13,38 1 360-260 704-040 53-816 ,42 9,48 9,66 9,40 9,80 9.57 9,66 9,1410,00 9,62 9,65 9,50 9,80 9.60 9,64 9.58 9,62 9,55 9,67 9,58 9,64 9,55 9,66 9.57 9,65 9,46 9,63 9.61 9,69 9.58 9,66 9,58 9,87 9,58 9,68 9,10 9,70 9,57 9,66 9,60 9,65 9.52 9,62 9,14 9,55 9,66 9,3510,02 9.53 9,65 9,60 9,90 9,60 9,65 POVPREČNI TEČAJ 94,21 94,70 13,28 13,46 9,50 9,71 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valuta Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katenh lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih- Prevpisani certifikati Kranj, jan. - Nacionalna finančna družba ocenjuje, da je vlada pozno, vendar ustrezno rešila problem 40 tisoč državljanov, ki so zadnje dni lanskega junija vpisali svoje certifikate. Zdaj je na potezi državni zbor. Približno 40 tisoč državljanov je namreč svoje certifikate v zadnjih dneh lanskega junija vpisalo v sklade Nacionalne finančne družbe in KBM Infond. Vendar njihovi certifikati doslej niso bili uporabljeni, ker je vsota vpisanih sredstev presegla vrednost razpisanih delnic, za katero je bilo izdano soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev. NFD lahko le daje predloge, kar smo tudi napravili, ustrezno zakonsko rešitev je vlada našla, zdaj je na potezi državni zbor. Iskreno upam, da bodo poslanci sprejemanje zakona pospešili in tako po več kot sedmih mesecih razrešili vsaj enega izmed večjih odprtih problemov slovenske privatizacije. To je nujno, ker ljudje verjamejo, da so svoj certifikat dokončno vpisali, pravi Stane Valant, direktor NFD, ki 27 tisoč takšnih certifikatov. NAVTIČNO PODJETJE SEAWAY vabi k sodelovanju 1- zanesljivo moč z izkušnjami in znanjem knjigovodstva ter angleščine 2- dinamično moč za prodajo navtične opreme z znanjem angleščine in veseljem do navtike. Vaše ponudbe pričakujemo na naslov: SEAWAY, d.o.o., Hot na Lisice 2, 4260 Bled, do petka, 6. 2. 1998. TORIJA KAVALIR * sodelovanju vabi mlada dekleta in fante, se znajdete v kuhinji in pri strežbi. pifepotel.33l-206in330-l33doP( PRAVA PONUDBA KAKOVOSTNEGA POHIŠTVA OBIŠČITE NOVI SALON POHIŠTVA MEBLO V KRANJU Sestavljivi program FORMA za opremo dnevnih sob, predsob in spalnic, s številnimi prikazanimi možnostmi postavitve. Velika izbira oblazinjenega pohištva v najrazličnejših barvah in materialih. Najnovejši modeli spalnic in mladinskih sob. Jogi postelje in Jogi vzmetnice vseh vrst in dimenzij za udobnejše spanje. Novi program - kuhinje Meblo Vrtne garniture, počivalniki. Dekorativne svetilke raznih oblik in barv. MEBLO OTVORITEV 29. JANUARJA V VELEBLAGOVNICI GLOBUS KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Predavanja Ekonomika pridelovanja poljščin Žabnica - Kmetijska svetovalna služba vabi v četrtek ob pol desetih dopoldne v zadružni dom v Žabnici na predavanje o ekonomiki pridelovanja poljščin. Predavala bo Olga Oblak, specialistika za ekonomiko pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, Oddelek Kranj. Koristni napotki žganjekuho Brezje, Stara Fužina - Kmetijska svetovalna služba pripravlja ta petek dve predavanji o žganjekuhi. Prvo bo ob devetih dopoldne v Domu krajanov na Brezjah, drugo pa ob treh popoldne v dvorani krajevne skupnosti v Stari Fužini. Priznani strokovnjak Hansi Miki z avstrijske Koroške, ki ima z žganjekuho veliko izkušenj, bo povedal marsikaj zanimivega in koristnega o tem, na kaj je treba paziti pri pripravi drozge, vrenju, kuhanju žganja in prodaji. Predavanje bodo popestrili z diapozitivi. Udeleženci naj s sabo prinesejo vzorce domačega žganja, da bo gost iz Avstrije lahko ugotovil morebitne pomanjkljivosti. Problematika somatskih celic Zgornja Bela - Marija Grohar iz kmetijske svetovalne službe bo v petek ob pol osmih zvečer predavala v Domu krajanov na Zgornji Beli o problematiki somatskih celic, predvsem o vzrokih za povečanje števila celic v mleku in o tem, kako je treba ukrepati, ko se pojavijo problemi. • CZ. Kmalu nov katalog turističnih kmetij Kranj - Združenje turističnih kmetij Slovenije bo v sodelovanju s Centrom za promocijo turizma v Sloveniji izdaio katalog, v katerem bo predstavilo slovenske pokrajine in ponudbo podeželja, med drugim tudi ponudbo turističnih kmetij. Združenje je vse včlanjene kmetije že obvestilo o izdaji kataloga, v njem pa se lahko predstavijo tudi ostale kmetije. Pogoj je, da izpolnijo vprašalnik, ki ga dobijo na sedežu združenja v Celju ali pri svetovalkah za dopolnilne dejavnosti kmetij, in ga do 2. februarja vrnejo na naslov: Združenje turističnih kmetij Slovenije, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje. Za člane združenja je cena prispevka v katalogu 20.000 tolarjev, za nečlane pa 26.000. Združenje bo za sofinanciranje zaprosilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter občine. Katalog bo izšel v skupni nakladi 50.000 izvodov v slovenskem, nemškem, angleškem, hrvaškem in italijanskem jeziku. • CZ. Tudi o novi kategorizaciji Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba prireja v ponedeljek, 2. februarja, ob pol sedmih zvečer v gostilni Pri Boštjanu na Križni Gori srečanje predstavnikov turističnih kmetij in vseh, ki se na to dopolnilno dejavnost šele pripravljajo. Milena Kulovec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva bo navzoče seznanila z novo kategorizacijo turističnih kmetij, ki naj bi jo izvedli letos, ter z delovanjem združenja slovenskih tuirističnih kmetij, Janko Miler bo predstavil delovanje turističnih kmetij Šentanela, Bojan Buden, direktor agencije Loka Turist, pa programe za turistične kmetije. Prijave za srečanje sprejema do petka kmetijska svetovalna služba (tel.: 620-580). V gostilni bodo udeležencem postregli tudi z večerjo, za katero bo treba odšteti 1.450 tolarjev. • CZ. Enciklopedija psov tudi med slovenskimi ljubitelji živali Knjiga za strokovnjake in ljubitelje V doslej najboljši poljudni raziskavi o svetu psov je predstavljenih več kot 400 pasem in zvrsti. Tržič, 23. januarja - Založba Slovenska knjiga je v Vili Bistrica predstavila svojo novo izdajo, ki bo prav gotovo postala uspešnica. Enciklopedija psov, ki jo je napisal dr. Bruce Fogle in je v originalu izšla leta 1995. je našla pot med slovenske bralce ob koncu leta 1997. Kot je ugotovil direktor Darko Mežek, je pri nas že nekaj knjig o psih, vendar so enciklopedijo uvrstili v program založbe zaradi njene popolnosti. Tako kot drugi njihovi priročniki izpolnjuje visoka merila - strokovno neoporečnost, izvrstno fotografijo in likovno brezhibnost. V knjigi s preko 300 stranmi je več kot 1500 barvnih fotografij, ki dopolnjujejo izčrpne opise več kot 400 pasem in zvrsti z vsega sveta. Taka knjiga je bila že dolgo zaželjena ne le med kinologi, ampak med vsemi ljubitelji psov, je ocenila prevajalka Željka Fon. Po njenem prepričanju si psi zaslužijo tako knjigo, da jih bodo ljudje še bolje spoznali, jih imeli še rajši in ravnali z njimi, kot je prav. Psi so namreč družabne in družbene živali, ki vse bolj postajajo tudi tolažniki mnogih ljudi. Vsebino knjige je bilo treba prilagoditi našim razmeram, saj imajo Angleži drugačne mere. Ena od težav pri priredbi v slovenščino je bilo tudi poimenovanje pasem. Zato so se ob vzornem sodelovanju z izdajateljem potrudili tudi pri tem poiskati najboljše rešitve, je povedal strokovni sodelavec Miroslav Zidar. Posebej jih veseli, da so tuji strokovnjaki presodili izviren obstoj nekaterih slovenskih pasem psov. Predstavnik Kinološke zveze Slovenije Vlado Gerbec je izrazil zadovoljstvo, da je na slovenske police prišla knjiga, ki bo lahko dober učbenik za kinologe in sodniške pripravnike. Predsednik Kinološkega društva Naklo Jane/: Bartol je menil, da bi morali enciklopedijo širše predstaviti vsem ljubiteljem psov. Zato je predstavnike založbe povabil tudi na februarski občni zbor društva v Naklem. • Stojan Saje Kranjska območna enota zavoda za gozdove o lanskem delu Največ dela povzročil žled Vsa gozdna načrtovanja minulih let je v slabem mesecu dni dobesedno podrl lanskoletni žledolom. Odprava njegovih posledic je bila zagotovo lanska najpomembnejša naloga. Kranj, 26. januarja - Kranjska območna enota Zavoda za gozdove izvaja javno gozdarsko službo na 69.000 hektarih gozdov. Pred letom dni je gozdove v območni enoti močno prizadel žled, odpravljanje njegovih posledic pa je bila poleg sicer običajnega dela, najpomembnejša naloga zavoda. Pri slednjem jim je nemalo težav povzročil nepravočasno sprejeti državni proračun, saj so se praktično skozi vse leto srečevali z vprašanjem sofinanciranja del, ki so jih opravili lastnikovi gozdov. Navkljub vsemu pa na zavodu ocenjujejo, da je bilo v gozdovih v njihovi območni enoti tako z njihove strani, kot s strani lastnikov veliko postorjenega Gozdno gospodarsko načrtovanje Ena glavnih nalog Zavoda za gozdove je gozdnogospodarsko načrtovanje. Navkljub nesrečnemu januarskemu žledu, je težišče dela kranjske območne enote Zavoda za gozdove ostajalo na izdelavi gozdnogospodarskih načrtov. Lani so zaključili gozdnogospodarske načrte besniške, tržiške in železnikarske gozdnogospodarske enote, ter jih oddali v potrditev na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na območni enoti so se prav tako lotili obnove načrtov enot Zali Log, Škofja Loka in Poljane. Pri načrtih tržiške in železnikarske enote so izdelali tudi kartni del ter na terenu zabarvali dobro polovico ureditvenih meja, tržiški načrt pa je prvi, ki je bil izdelan tudi s pomočjo informacij in mnenj zbranih s pomočjo javne razgrnitve. Odsek za gozdnogospodarsko načrtovanje je lani sodeloval tudi pri izdelavi metodologije za izračun zmanjšanega vrednostnega donosa gozdne parcele zaradi posledice naravnih ujm. V sodelovanju s krajevnimi enotami so odgovorili na vloge 283 lastnikov za 1403 prizadete parcele. Podatki kažejo, da je bilo lani na povprečno prizadeti parceli potrebno izvesti 200 m2 obnove in 1000 m2 nege, poškodovane pa je bilo 90 m3 lesne mase. Izračunan zmanjšan donos je v povprečju znašal 208.000 tolarjev, podatke so posredovali ministrstvu za finance, ki jih je uporabilo kot podlago za davčne olajšave prizadetim lastnikom. In nenazadnje, ena ključnih pristojnosti gozdno gospodarskega odseka je tudi izdajanje soglasij za posege v gozd in gozni prostor. Lani so izdali 67 pozitivnih mnenj in eno negativno, skupno pa se je zaradi posegov v gozd njegov obseg zmanjšal za dobrih 21 hektarov. Lanski načrtovani posek v gozdovih kranjske območne enote je bil 224.000 m3 lesa, zaradi žledoloma pa je bil posek za 53 odstotkov višji, končna številka po podatkih kranjske območne enote Zavoda za gozdove znača 342.944 m3 lesne mase. Gojenje in varstvo gozdov ter sanacija žledoloma V pristojnosti Zavoda za gozdove je tudi načrtovanje in svetovanje pri obnovi in varstvu gozdov. Obseg teh del v državnih gozdovih na področju nege in obnove je manjši od načrtovanih, načrt varovanja pa so presegli za dvanajst odstotkov. V zasebnih gozdovih dela tako na področju obnove, nege in varstva precej zaostajajo za načrtovanim obsegom, na zavodu pa ocenjujejo, da gre to predvsem na račun razdrobljene posesti ter pomanjkanja znanja in sredstev ter obilica dela pri odpravljanju posledic snegoloma in žledoloma. In ko govorimo o sanaciji žledoloma -lastniki gozdov so že uspeli pospraviti šestdeset odstotkov poškodovane lesne mase. Preostalih štirideset odstotkov ostaja v gozdu, po podatkih območne enote zavoda pa gre večinoma za listavce slabše kvalitete. Pri njih ni večje nevarnosti prekomernega razvoja gozdnih škodljivcev, zaostanek del pa gre predvsem na račun majhne ekonomske zanimivosti. Odstotki se razli- kujejo od ene do druge krajevne enote, najvišji odstotek nepospravljene lesne mase, 55 odstotkov, ostaja v škofjeloški krajevni enoti. Za izvedbo posameznih gojitvenih in varstvenih del ter za redno in sanacijsko sečnjo je bilo lastnikom gozdov vročenih 4.700 odločb. Lastniki so te odločbe dolžni spoštovati, če v določenem roku predpisanega ne izvršijo, ima Zavod sicer možnost, da dela prepusti drugemu izvajalcu na stroške lastnika, vendar pa so to doslej še ne dogaja, delno zato, ker lastnika gozda s tem praktično le silijo v ekonomsko nerentabilna dela, ki prinašajo le izgubo, po drugi strani pa bi instrument izvršitve dodobra obremenil državni proračun, ki pa je že tako preobremenjen. Tehnologija dela in gozdne prometnice Sanacijska dela po žledolomu pa so v gozdovih dodobra obremenila gozdne vlake in gozdne ceste. Za potrebe sanacije škode so lani zgradili 15' kilometrov traktorskih vlak, polovico toliko obstoječih pa so rekonstruirali- ^ tem se je gostota vlak povečala v povprečju za 2,26 metra na hektar gozda, kar skupaj znese 3,48 metra vlak na hektar gozda. Za sofinanciranje izgradnje in rekonstrukcije vlak so na zavodu med lastnike razdelili 40 milijonov tolarjev, s čimer je bila gradnja kilometra vlak subvencionira' na v povprečju z 230.000 tolarji, obnova kilometra obstoječih vlak pa s 47.00 tolarji. Rednemu vzdrževanju cest v zasebnih gozdovih je bilo namenjeno 32,° milijona tolarjev, kar pa zadostuje le za slabo tretino vseh potreb. Večja obremenitev cest zaradi sanacije žledoloma je na ponekod že tako dotrajanih odsekih škodo še bistveno povečala, za njihovo sanacijo pa bi gozdarji nujno potrebovali dodatna proračunska sredstva. • U. Špchar Pomembna arhitekturna dediščina Lani obnovili 54 kozolcev Lani so v občini Kranjska Gora obnovili 54 kozolcev, občina pa pripravlja odlok o zaščiti te arhitekturi* dediščine. Določila bo tudi rok, do katerega morajo biti kozolci obnovljeni ali odstranjeni. . Kranjska Gora, 26. januarja -Zamisel za obnovo kozolcev v Zgornjesavski dolini je obrodila sadove. Konkretna ponudba nemške občine Nagold, da nameni občini Kranjska Gora za obnovo kozolcev prvih 10 tisoč nemških mark je spodbudila občino, da resno in strokovno začne z akcijo za obnovo kozolcev. Kozolec kot uporabna kulturna dediščina je za turistično občino zelo pomemben. Občina ni nikoli želela, da se obnovijo kozolci, ki jih kmetje ne uporabljajo več, temveč le kozolce, ki imajo še vedno svojo osnovno uporabno funkcijo. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo - kmetijska svetovalna služba je pripravila ogled in spisek vseh kozolcev v občini. Občinski svet občine Kranjska Gora je potrdil predlog prve faze obnove in razdelitve sredstev za obnovo trinajstih kozolcev: za okna kozolcev, obnovo in obnovo strehe. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je ugotovil, da je za obnovo kozolcev velik interes med kmeti, zato naj bi se zagotovila tudi finančna sredstva v proračunu. Maja leta 1996 se je prijavilo več kot 20 zainteresiranih lastnikov, jeseni leta 1996 je bilo obnovljenih 10 kozolcev. Že pred dvema letoma pa so skupaj s podjetjem Agenc -Žirovnica, ki vodi projekt Slovenski kozolec, pripravili odmevno razstavo Slovenski kozolec v slovenskem parlamenti. Februarja leta 1996 so za uvajalno fazo Celostnega razvoja podeželja pripravili razstavo Kozolec, ki je bila prikaz značilne arhitekture in slikovni dokument. Razstavo je izvedla Šola za arhitekturo pod strokovnim vodstvom prof. dr. Boruta Juvanca. Občina Kranjska Gora je poskrbela, da se je pripravila projektna dokumentacija za značilne oblik* kozolcev v Zgornjesavski dolini, ki jo je pod strokovnim vodstvom ^ delal študent arhitektu' Dome Zupančič iz Gozd M<* tuljka. > Ob koncu lanskega lej*^ bilo v kranjskogorski °b ^ obnovljenih 54 kozolce^. 4 kar so od leta 1995 izpl^31 milijone tolarjev. Tudi v prihodnje namera0, občina podpirati obnovo zolcev v dolini, fina*l \i sredstva pa nameniti tuf\ijfl, sredstev za obnovo pode*e J turistične takse, računajo v tudi na sponzorstvo podjet j^ zasebnika^ Ne nazadnje letos občina pripravila zaščiti arhitekturne dedinj. - kozolcev in določila Pr.e bjti ni rok, v katerem m?r{V°tIaiv kozolci obnovljeni ali ods jeni. • D.S. Praktični prikaz Odvzem silaže iz koritastih silosov i V Srednja vas - Na kmetiji Štefana Ingliča v Srednji vas ^ Poljanski dolini bodo v četrtek ob pol desetih dopol0^ praktično prikazali tri načine odvzema silaže iz korita*.-silosov. Prikaza se bodo predvidoma udeležili predstavniki podjetij Bider, Kobal in Mavvek. ♦ C.Z» Modificirani Mercedesov malček nared, Smart s podobnimi težavami Spomini bodo ostali Potem ko je imel nemški Mercedes-Benz ob koncu lanskega leta hude težave s komaj rojenim malčkom razreda A, se duhovi v Stuttgartu pomirjajo. Prav v teh dneh namreč na jugu Francije predstavljajo modificirano različico, ki bo za Poskusne vožnje na voljo tudi avtomobilski novinarski srenji. Proizvodnja bo v polnem zagonu stekla prihodnji mesec in tako bo stuttgartski koncem ponovno zagotavljal normalne dobave. Vrsta za naročilo bo kljub izgubi nekaj odstotkov kupcev, kar precej dolga in tisti, ki so si mali razred A zaželeli šele sedaj, si ne morejo obetati, da bi ga na domače dvorišče dobili pred jesenjo. Pred začetkom proizvodnje z obnovljenim podvozjem in dodatno vgrajenim sistemom ESP (Electronic Stabilitv program), so avtomobil še enkrat temeljito preizkusili. Poleg omenjenega elektronskega sistema so konstruktorji tudi spremenili konfiguracijo blažilnikov in nekoliko zmanjšali oddaljenost karoserije od tal, dodatno pa so spremenili še sprednji stabilizator. Tudi pnevmatike so zdaj širše, na vseh različicah bodo odslej nataknjene pnevmatike dimenzije 195/50 R 15. Z obnovljenim podvozjem je znameniti losov test, na katerem je razred A sprva "pogrnil", opravil nekdanji Mercedes-Benz razreda A je zdaj zlahka kos tudi losovemu testu, ki mu jo je zagodel ie ob rojstvu. svetovni prvak v formuli 1 Niki Lauda, pohvalne besede prilagoditvi pa je izrekel tudi švedski novinar Robert Collin, tisti, ki mu je oktobra manever uspel tako, da se je avtomobil prevrnil na streho. Nato so se z losom na cesti in vožnji med 18 metrov razmaknjenimi stožci (slalom po ISO standardih) spopadli tudi strokovnjaki nemške organizacije za standardizacijo. Njihovo poročilo je bilo že pred prvim preizkusom ned-vomljivo in je zagotavljalo, da je avtomobil popolnoma varen, tudi pri manevriranju pri višjih hitrostih. Kljub temu bo nesrečno rojstvo malega avtomobilčka Nemcem še dolgo ostalo v 5 podobno boleznijo kot mali mercedes se zdaj srečuje tudi nemško švicarski dojenček smart. cesti: Alfa Romeo 156 ^ | Strupena kaca spel sika _•________---'--'f»SrV. spominu, saj so izgubili najmanj 200 milijonov mark, da o posledicah za ugled sploh ne govorimo. Poleg tega se jim je posredno primerila še druga nevšečnost. Podobne težave kot razreda A zdaj doživlja tudi malček z imenom smart, ki ga je Daimler - Benz povil v sodelovanju s švicarskim izdelovalcem ur znamke Swatch. Pri preizkusih so namreč ugotovili, da avtomobilček, ki je občutno manjši od razreda A, pri vijuganju ne nudi zadostne stabilnosti, zato so začetek proizvodnje, ki bi se sicer morala že začeti, premaknili v pozno poletje ali jesen, saj bodo morali prav tako opraviti temeljite modifikacije na podvozju. • M.G. Citroen Xantia z novo obleko Zob časa je neusmiljen tudi pri avtomobilih in tovarne si morajo na različne načine prizadevati, da v hudi konkurenčni tekmi ohranijo prodajne številke. Tega se zavedajo tudi pri francoskem Citroenu, kjer so tik ob koncu lanskega leta kozmetično preobleldi svoj model v srednjem avtomobilskem razredu, xantio. Prenovljeni sta obe različici xantie, limuzinska in kombijevska break. Obe sta po novem daljši, limuzina s 4,52 metra za 8 in break s 4,71 metra za 5 centimetrov. Podaljšanje gre predvsem na račun večjih in zajetnejših odbijačev, in položnejšega sprednjega dela, opazna pa so tudi 15-palčna platišča, ki so serijsko nataknjena na vse različice. Xantiin nos bo odslej bolj podoben mlajši in manjši sestri xsari, na katero tudi sicer spominjajo na novo I zlikane karoserijske linije in nova maska hladilnika. Tudi notran- i josti so namenili \ nekaj opaznih novosti. Z \ desne strani armaturne plošče je izginilo držalo, ki je bilo podobno tistim, ki jih imajo terenska vozila, izbo 1 j § a 1 i so kakovost uporabljenih materi-alov, rahlo spremenjen je del, kjer so merilniki, ostali pa so vzvodi za nastavitev zračenja in ogrevanja. Motorna paleta s štirimi bencinskimi in tremi dizelskimi motorji ostaja nespremenjena, novost je na novo zasnovan samodejni menjalnik, ki ga je koncem PSA razvil skupaj z Renaultom. V skrbi za varnost so xantii v bolje opremljenih različicah štiri varnostne zračne vreče, v večini pa tudi zavorni sistem ABS. Citroen Slovenija, bo osveženo xsantio k nam pripeljal že prihodnji mesec, ni pa še znano, kakšne bodo cenovne spremembe. • M.G. ^°zniki tradicionalno privrženi italijans pjn avtomobilom znamke Alfa Romeo, so ahko potolaženi. Nova italijanska lepoti-J*» alfa 156, ki si je med drugim tud PrisluV.i..___—___*___i • mno i i->o, ki si je mea arugim iuui Pr,služila naslov Evropski avto leta 1998, j* avtomobil, ki se ne izgublja v sivem p )vP.rečju limuzin srednjega razreda, am Omejena količina vozil letnika 97, ak izstopa po svoji ekstravagantnosti. a ,^rugačnost je beseda, ki je bila vodilo !nirn oblikovalcem, ki so pod vodstvom alfri?a da Silve naredm prepoznaven stil te 156, avtomobila, ki pomeni ponovno janPkr0d in ofenzivno strategijo te itali- avtomobilske znamke, ki je v Avtohiša Kaposi Ljubljana d.o.o. Celovška cesta 492,1210 Ljubljana - Šentvid tel./lax: 061/061/152-3339,152-3340,152-3342,152-3343, Preteklosti že slovela po elegantnih in športno nastrojenih avtomobilih. Alfe 156 na cesti skoraj ne bo mogoče grešiti, saj njene posebnosti kar same khčejo radovedne poglede. Spredaj k atraktivnosti in športnemu videzu največ Pripomore srčasto oblikovana maskarn»- nobenih kompro- ki so stri8"_piralmxh kljul[zadm,h skrbno lzbrane mahagonijeve dodatke, ki bencinske motorje (štirivaljniki z gibnimi ' so v posameznih boljših različicah pa prostorninami 1,6, 1,8 in 2,0 litra ter -™ zmogljivostmi 120, 144in 155 KM, 2,5-litrski šestvaljnik 190 KM) in dva turbo-dizelska motorja (1,9-litrski štirivaljnik s 105 KM in 2,4-litrski petvaljnik s 136 KM). Oba dizelska motorja sta opremljena z novim neposrednim vbrizgavanjem goriva common rail, ki je izum Fiata in skupno delo z nemškim Boschem in imata oznaki JTD. Športno agresivni zunanji podobi se pridružuje tudi uglašeno, vendar precej čvrsto podvozje, s sprednjo premo, ki je podobna kot pri dirkalnikih formule 1, varnost pri zaviranju zagotavlja protiblo-kirni zavorni sistem, v potniški kabini pa serijsko pri osnovni različici voznikova varnostna zračna vreča, pri bogatejših pa tudi sovozniška in Čelni. AC Avto Triglav je alfo 156 začel prodajati konec minulega tedna, vendar so prve količine kupci skoraj razgrabili. Za osnovno različico z 1,6-litrskim motorjem je potrebno odšteti 34.990 mark, medtem ko je najdražja z 2,5-litrskim V6 motorjem naprodaj za maloprodajnih 52.990 mark. • M. Gregorič ^r^ERRABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CEN A V DEM OPOMBA VVartburg Nissan Renault škoda Renault Alfa Romeo Citroen Ford Renault Opel Renault Renault Opel Hyundai Citroen Renault Peugeot Alfa Romeo Volvo Renault Renault Volvo 1,3 Sunny 1.5 gl R9GTD Favorit 135L R-5 campus/5v 751,81 AX1.1 Fiesta 1,1 disco 21,1,4 Kadeti 1,3 kat. R-19GTS R19 chamade Vectra 2.0i Accent 1,3 l_S Xantia1,8l Clk) RT 1,4/3v 605 3,0 SR155 4x4 460turbo Laguna RT 1,8 Laguna RXE 2,0 850 GLT krem siva krem zelena rdeča met. rjava bela črna bela bela met. siva met. zelena modra met. rdeča bela met. zelena met. modra črna met. modra opal srebrna črna 1990 1986 1989 1992 1991 1989 1994 1992 1991 1989 1991 1992 1990 1995 1993 1996 1993 1993 1994 1995 1995 1993 I. 162 2.840 4.874 5.630 5.781 6.937 7.620 8.350 8.960 8.478 9.115 II. 180 9.440 11.594 15.438 15.844 18.208 19.118 19.518 24.396 26.624 26.976 5 % popusta 174 dem na 3 leta 164 dem na 4 leta 148 dem na 5 let 177 dem na 5 let 195 dem na 5 let 214 dem na 5 let 200 dem na 5 let 217 dem na 5 let 233 dem na 5 let 286 dem na 5 let 241 dem na 5 let 296 dem na 5 let 395 dem na 5 let 405 dem na 5 let 466 dem na 5 let 489 dem na 5 let 499 dem na 5 let 624 dem na 5 let 681 dem na 5 let 690 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJENIH VOZIL INTERNET ADRESS HTTP://V\A/VW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 26. 01. 1997 NOKIA ESHD- NOKIA 1611 46.000 SIT NOKIA 31 lO 83.000 SIT NOKIA 21 lO 79.000 SIT NOKIA 81 lO 114.000 SIT Zastopa in prodaja TELERAY, d.o.o„ Riharjeva 38, 1000 Ljubljana Tel.061/334 073 faks 334 1 12 in pooblaščeni prodajalci. NOKIA CONNLCTING PfiOPLE Daewoo in ukrajinski AvtoZAZ Avtomobilske tovarne v državah nekdanjega Vzhodnega bloka so bile v zadnjih letih tarče številnih svetovnih avtomobilskih koncernov, med katerimi so bili pri tej dejavnosti najbolj aktivne japonske in južnokorejske avtomobilske tovarne. Tudi avtomobilski del koncema Daewoo si je omislil skupna vlaganj s tovarnami na Poljskem, v Romuniji, v Uzbe-kistanu in zdaj še v Ukrajini. Tam so se povezali s tovarno AvtoZAZ iz Zaporožja, s katero so podpisali pogodbo o sodelovanju in skupni proizvodnji. Tako bo Daewoo v naslednjih letih investiral kar 1,3 milijarde dolarjev za obnovo proizvodnjih zmogljivosti v Zaporožju, ki leži kakih 600 kilometrov od ukrajinskega glavnega mesta Kijeva. Po podpisu pogodbe, ki sta jo podpisala Daewoojev podpredsednik za prekomorske operacije VVang Voung Nam in generalni direktor tovarne AvtoZAZ Alexander Sotnikov, je slednji izjavil, da skupni projekt z Daewoojem ne bo samo prispeval k razvoju ukrajinske avtomobilske industrije, ampak bo izboljšal tudi celotno gospodarsko sliko. V tovarni naj bi vsako leto izdelali 255.000 avtomobilov, med njimi tudi 80.000 modelov tavria 1102 z novim 1,2-litrskim motorjem, ki bi ga razvili na osnovi sedanjega. Večina proizvodnjih zmogljivosti bi bila namenjena Dae-\voojevim modelom leganza, nubira in lanos, 25.000 avtomobilov pa naj bi izdelali tudi za nemški Opel. V tovarni, ki je nastala leta 1960 in zaposluje 20.000 delavcev so od leta 1988 izdelali okoli 450.000 avtomobilov tavria. Tovarna bo kot Dae-woojev trinajsti obrat izven Južne Koreje pripomogla k skupni proizvodnji 1.225.000 osebnih in 277.500 gospodarskih vozil, do leta 2000 naj bi proizvodnjo v teh tovarnah povečali na 1,5 milijona, v Južni Koreji pa naj bi izdelali še dodaten milijon avtomobilov. To bi južnokorejskemu gigantu omogočilo vstop v elitno druščino desetih najmočnejši svetovnih avtomobilskih proizvajalcev. • M.G. TEST: PEUGEOT 306 1.6 XR NEDOKONČANA IGRA Francoski Peugeot sodi med najbolj tradicionalistične avtomobilske tovarne na svetu. Tudi zato so morda njihovi avtomobili nekako brezčasni in imajo običajno kar dolgo življenjsko dobo, tovarna pa jim podaljšuje življenje s kozmetičnimi in tudi tehničnimi spremembami, s katerimi se štirikolesniki lahko obdržijo v boju s tekmeci. ta, odbijač z režami za dotok zraka v motorni prostor je zajetnejši, lev, Peugeotov zaščitni znak na maski hladilnika, pa je odslej večji in odločnejši. +++ob//ka ++udobje in oprema +primema cena I— zastarela armaturna plošča -premajhni bočni ogledali -hrupen motor Peugeot 306je kljub letom še dovolj pri močeh za spopad s tekmeci v najmočnejšem avtomobilskem razredu. Vse opisano velja tudi za peugeot 306, avtomobil spodnjega srednjega razreda, ki so ga prvič pokazali in začeli izdelovati že pred skoraj petimi leti. Ker pa so prodajne številke v zadnjih letih začele upadati in ker se tudi ne spodobi, da bi avtomobil tako dolgo kljuboval zobu časa, so ga lani prenovili. Prenova je bila predvsem lepotna avtomobilska kirurgija in peugeot 306 je ostal na pogled zelo podoben. Le nekaj majhnih, a niti ne tako nepomembnih podrobnosti nakazuje, da je sicer še dovolj sveža oblika pridobila nekaj mladostnejših potez. Te so najbolj opazne na nosu, kjer so avtomobilu namenili novo masko v stilu večjega modela 406 in že prenovljenega malčka 106, nova sta tudi oba žarome- I Včeraj v Revozu Odkrili X-65 \ V novomeškem Revozu | I so včeraj tako kot še v I I Parizu in ffesetih drugih f l mestih, prvič odkrili novi 1 I Renaultov avtomobil, ki bo f f nasledil priljubljeni model i I clio. Predstavitev je poteka- j I la s pomočjo video konfer- J i ence, vodene iz Pariza, j I pregrinjalo z novinca, ki se i i je vse do predstavitve skri- \ X val pod oznako X-65 pa so 1 X potegnili v natanko istem I \ trenutku, kot je to v Parizu f f storil prvi mož Renaulta f \ Louis Schvveitzer. Za novo- f I meški Revoz, kjer je vse I f pripravljeno za začetek | \ proizvodnje novega avto- I j mobila, je to vsekakor po- f I memben dogodek, več o I j dogodku pa bomo zapisali 1 I prihodnjič. • M.G. Če odštejemo še nove bočne letve in novo paleto karoser-ijskih barv, je to na zunaj vse, še bolj malenkostni pa so bili prenovitelji v notranjosti. Tam po sebi. so komaj opazno spremenili armaturno ploščo, ki pa bi bila nove oblike pravzaprav najbolj potrebna, saj že kaže znake zastarelosti, čeprav je potrebno priznati, da je pregledna in uporabna. Tudi nad udobjem v tem avtomobilu se ne kaže pritoževati, saj je dovoli prostoren in po francosko uglajen, nenazadnje tudi zato, ker je 2,58-metrska medosna razdalja za dobre 4,03 metra dolg avtomobil kar precejšnja. To je na zunanjosti opazno po kolesih, ki so odrinjena v skrajne robove karoserije, v notranjosti pa po ne pretirano velikem prtljažnem prostoru. Avtomobil je mogoče pomladiti tudi z več serijske opreme in peu-geota 306 je doletelo prav to. Tako je v tej različici opremljen tudi z obema čelnima varnostnima vrečama in proti-blokirnim zavornim sistemo, volan s servoojačeval: nikom, daljinska osrednja ključavnica in elektrika za stekla v vratih, pa so tako umevni sami Oprema: veliko varnosti in udobju v dobrem razmerju s ceno. CENA do registracije-2.670.000 SIT (Avtohiša Claas, Ljubljana) Tudi 1,6-litrski štirivaljnik i<= že star znanec in z 90 konjski* močmi, kljub znani in preizk^ šeni osnovi deluje dokaj Pf^j pričljivo, a pri priganjanju ža tudi nekoliko preglasno. Z-at pa se avtomobil odkupi tako z lahkotno vodljivostjo, kot zanesljivo lego na cesti in tud ta peugeot, čeprav ni najmanj" ši, se zlahka prikupi nežnejši"1 rokam. Izračun razmerij med starostjo in videzom, ceno ' opremljenostjo ter varnostj in eleganco, je torej za p( geot 306 še vedno dovo'J ugoden. Leta vendarle ne P° menijo vsega. TEHNIČNI PODATKI: kom01' limuzina, 5 vrat, 5 sedem Motor: bencinski, štirim"1' štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja 'p&' dnjikolesi, 1587cem, 6SkW 90 KM, 5-stopenjskl roW menjalnik. Mere: d. ~40jv mm, §.1680 mm, v. 1&Z mm, medosna razdalja 2do}> mm, prostornina prtljd^11^, 338/637 l Najvišja hitro*-179 km/h (tovarna), 183 WJJ h (test), pospešek od 0 oo 100 km/h: 13,8 s. Porab* goriva po ECE normativi" 6,2/7,7/10,4 I neosvlnčenm 95 okt. bencina, poraba "a testu: 8,71. Prenova na zunaj je bila zgolj kozmetična, v notranjosti je komaj opazna. M. Gregorič Spremembe pri tehničnih pregledih avtomobilov Veljavnost bo potrjevala nalepko letu, medtem, ko bodo morala v nadaljev'aI!|! leta. E da so lani vsi zlati znak sta bila predla- r v svojem planinskem «oniU na Ermanovc na Vanern občnem zboru oce-"»» lansko delo in se dogo- vorili ,am vsi zrnu »^""^v &uStva oddelki (gospodarski, mar- Ranail« in 5lan Ja-kacisti in drugi) uresničili Lov sastavljeni program, razredi pa so tudi nekatere kadrovske težave (blagajnik). , Predvsem pa so ugotovili da so lani na vseh področjih dobro gospodarili- Tako ima zdaj društvo na podlagi uradne ocene, ki oo osnova za zavarovanje, olizu štiristo tisoč nemških mark in nez Zatler ter več članov tudi za častni znak PZ Slovenije. Društvo pa je podelilo priznanja oskrbnikoma Jelki in Janezu Čadež, Gorenjskemu glasu, Radiu Sora in Radiu Cerkno. Za sodelovanje in podporo se je zahvalila tudi predstavnica šole Sovo niisio nsoc nemsKin preusiavnica vredno premoženje, denj, za novo tajnico pa so ^avna skrb v prihodnje bo izvolili Milko Burnik. Na- lirfT""^ in ureJanJu oko- Posn3air-ujei° pa tudi posodobitev delovne .preme m ureditev notranja prostorov v domu na ^nianovcu. zadnje je predsednik društ va Lovro Telban izročil spominsko darilo za 65-letni rojstni dan članu društva Cirilu Kokalju. A. Žalar je njihov prvi lastnik sicer Albinov sorodnik sam izdelal vezi s pomočjo kovinskih delov, ki so jih pred vojno delali v kroparskem Uku ter usnjenimi jermeni. Omenjene vezi smučarjeve noge še danes uspešno pritrdijo na smučke, Albin pa se z njimi rad udeleži tekmovanj smučarskih starodobnikov. Kot pripoveduje, je nekdaj precej tekmoval, seveda na tekmovanjih rekreativcev. Prevladovala so sindikalna tekmovanja, s svojim znanjem in dobrimi rezultati ter delom pa je dobil tudi mesto sodnika v alpskem smučanju. Pa to ni njegov edini sodniški naziv. Albin je tudi priznani sodnik v sankanju, na prihodnji sankaški tekmi za pokal Jesenic bo denimo zadolžen za tehtanje sani. V zadnjem času namesto smuči raje izbere sani, pri tem pa nikakor nima lahke izbire. Stare drvarske sani bolj ali manj ostajajo doma, nadvse zanimive pa so ene prvih pravih tekmovalnih sani. V njegovi zbirki poleg običajnih rekreacijskih najdemo tudi nadvse zanimive sani iz okolice Jamnika - njihovemu krmiljenju je mojster, ki jih je izdelal, namenil pravo pravcato okroglo krmilo, in ne boste verjeli - rešitev se menda obnese, čeprav so pri ostrejših ovinkih močni čevlji še vedno "zakon". In če nastopi suha zima, v kateri se praktično ni moč sankati, je potrebno poiskati novega konjička. Poleti je izbira precej lažja, saj precej prijateljev in znancev gradi, Albinovo znanje in pridne roke pa so povsod dobrodošle. Torej, kaj početi? Albin se je odločil, da bo začel izdelovati makete kozolcev. Rečeno - storjeno. Doslej se je uspešno lotil tako bolj enostavnih enojnih kot nekoliko bolj kompliciranih dvojnih kozolcev ter pravih toplarjev, pod katerimi čakajo parkirani pomanjšani vozovi. Doslej jih je izdelal že precej, vse za prijatelje in sorodnike, o njihovi prodaji pa zaenkrat še ne razmišlja. In glej ga šmenta, tudi njegova žena ne sedi doma križem rok. Poleg tega, da peče odlične piškote, je svoj-čas dolge ure presedela za gobelini. Doslej jih je sešil že zelo veliko, koliko natančno, ne vemo, večinoma pa jih je razdelila med svoje otroke. Poleg tega pa precej časa posveti tudi petju v pevskem zboru. Torej, tudi jeseni je lepo, kot pravijo mnogi upokojenci, drži tudi za Albina in Malči. Le nad eno stvarjo se nenehno pritožujeta. Enostavno jim za vse po vrsti skorajda zmanjkuje časa. Sicer pa, rad bi vedel za upokojenca, ki ne tarna za taistim problemom. U.Špehar Osuševanje zemljišča Vodice, 26. januarja - V občini Vodice imajno letos v programu več prednostnih akcij na področju komunalne infrastrukture. Tako so prednostno opredelili preskrbo z vodo in kanalizacijo. Na kmetijskem področju, saj je občina ena najbolj kmetijskih na Gorenjskem, pa so se lotili tudi melioracij. Večji melioracijski posegi so bili lani na zemljiščih med Vodicami in Bukovico. ♦ A. Ž. Očiščevalna akcija Kamnik, 26. januarja - Spomladanska očiščevalna akcija v občini Kamnik bo vključila v program tudi počiščenje navlake v strugi Bistrice in še posebej tistega dela pri železnem mostu. Velikih betonskih blokov m železnega ogrodja pa vseeno ne nameravajo izvleči takoj spomladi, ampak bodo počakali na obnovo železnega mostu in takrat opravili tudi to delo. • A. Ž. Vse po programu Šenčur, 26. januarja - Šenčurski Godlarji, v društvu je kar 65 članov, se za zdaj po porgramu pripravljajo na letošnji pustni karneval. Pri Pilarju na Beleharjevi ulici v Šenčurju vsak dan potekajo dela in ob koncu tedna smo žeklahko videli dva od trinajstih voz, ki bodo sestavljala letošnji pustni turistični vlak. Med delovnim obiskom konec tedna smo jim tudi zagotovili podporo Gorenjskega glasa v letošnji predstavitvi. ♦ A. Ž. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V galeriji Pungert razstavlja akademski slikar Franc Bešter. Razstava bo odprta do 28. januarja. V Gostišču Arvaj razstavljata akad. slikarja Vinko in Marko TušeL V Galeriji Sava, Škofjeloška, 6, razstavlja akad. slikar Milan Batista. V hotelu Creina razstavlja slike Slovenska mesta akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Raziskovalne dejavnosti in fizikalnega laboratorija Železarne Jesenice. V razstavnem salonu Dolik karikature razstavlja Jože Dakskofler. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji je so na ogled izdelki umetniškega kovanja Adama Kržišnika predstavljeni tudi na fotografijah Mirana Kambiča. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled Društvena razstava fotografij Radovljica '97. V Studiu Race, Kolodvorska 1, je odprta prodajna razstava slik akad. slikarke Brigite Požegar. BLED - V hotelu Astoria sta na ogled razstava fotografij na temo Triglavski narodni park in prodajna razstava slik akad. slikarja Jurija Kravcova. V Galeriji Trg razstavljajo Melita Vovk, Janez Ravnik in Stane Kolman. V galeriji Vila Nana je odprta stalna razstava slovenskih in hrvaških naivcev. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja so razstavljene fotografije Avgusta Bertholda - fotografa z začetka stoletja. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Diptih Crngrob avtorjev Franca Stareta in Andreja Perka. V galeriji Ivana Groharja "Prispodobe ujete v lesene pregrade" razstavlja slikar Rado Dagarin. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Mineliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavljajo klekljarice TD Železniki čipke z naslovom "Prve snežinke v januarju". V galeriji Fara razstavlja slike Pavle Sedej. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja reliefe v lesu na temo Življenje matere božje kipar Peter Jovanovič. V Galeriji Knjižnice Ivana Tavčarja je na ogled pregledna razstava fotografij Tončke Benedik. Novo v kinu AUSTIN POWERS Leto 1967, kratka krilca, žive barve, hipijevski vzorci in pop glasba, znamenita londonska Carnabv Street. Tajni agent zamrznjen, po tridesetih letih odmrznjen in še vedno cool. Z malenkostnimi popravki seveda. Spoznali boste modnega fotografa Austina Povversa, ki ima foto seanso a se kot kaže bolj kot za posel zanima za bejbe, ki se motajo okrog njega. Ampak podnevi mondi fotograf, se ponoči prelevi v gentelmanskega vohuna, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč kraljici in domovini. Austin je boljši kot 007, saj nikoli ne zapusti prizorišča svojih nalog, ne da bi jih opravil do konca. Seveda pa po uspešno opravljeni nalogi nikoli ne manjka tudi na slavnostni zabavi. Austin je človek, ki enako dobro rokuje z orožjem kot z damami. Ampak... Austina na vrhuncu slave zamrznejo. Seveda je bil odmrznjen šele lani, po tridesetih letih. Svet naj bi rešil pred njegovim večnim sovražnikom dr. Zlobcem. Pri iskanju le tega se mu pridruži Vanessa Kensington (igra jo Elizabeth Hurlev, The Skipper, Mad Dogs and Englishmen, Act Of Will...). Scenarist, producent in igralec glavne vloge (Austin Powers) in dr. Zlobe je Mike Myers, ki ga poznamo iz njegovih prvih dveh filmov Wayneov svet 1 in 2. Skratka, gre za komedijo tipa smej se na prvo žogo. Če ne znate brcat, filma pač ne boste razmeli. Ali pač. te z otrokom ni lahko Spoznajmo vzroke, ustvarimo zaupanje, razumimo bolje, rešujmo probleme Ursel Mielke Zakaj nekateri otroci grizejo nohte, jecljajo, se pritožujejo nad pogostimi glavoboli? Tudi živčni nemir, spalne motnje, močenje, majhna vzdržljivost, napadalno ali brezobzirno vedenje zbujajo skrbi mnogim staršem, dostikrat pa celo otrokom samim. Zakaj narašča število takšnih primerov vedenja? Ka| lahko storimo proti temu? številni primeri v knjigi kažejo, kako je mogoče otroku preprosto, a učinkovito pomagati. Fomembno je, da prepoznamo morebitne motnje v otrokovem vedenju in poiščemo strokovno pomoč, lahko pa sami prlpomor-emo, da otrok ne bo preobremenjen in da do določenih težav sploh ne bi prišlo. Cena knjige je 3.360 S!T. Naročite jo na naslov: Didakta, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. Monografija o Blažu Kumerdeju ob 260-letnici njegovega rojstva BI II EDEN STEBROV ZOISOVEGA KROŽKA Bled - Danes mineva 260 let, odkar je bil 27. januarja 1738 na Bledu rojen Blaž Kumerdej, veliki Blejec, šolnik jn filolog. "Bil je med prvimi Slovenci, ki so želeli obravnavati materinščino iz izrazite prerodne miselnosti, žal p11 J(; literarna zgodovina Blažu Kumerdeju in njegovemu delu naredila veliko krivico, ker gaje pahnila v molk in pozab"* ki je je bil eden najzaslužnejših slovenskih preroditeljev v svojem času deležen od svoje smrti pa vse do danes, razmišlja Blejec Branko Slanovic, avtor knjige o Blažu Kumerdeju, ki je izšla pred nedavnim pri založbi Trajani Predstavitev monografije, s katero je avtor Branko Slanovic življenje in delo velikega blejskega rojaka iztrgal iz pozabe, je bila sredi januarja na Bledu v tamkajšnji knjižnici, ki po Blažu Kumerdeju, šolniku in filologu, enemu izmed tistih Slovencev, ki so v času narodnega prerodništva in prosvetljenstva ob zaključku 18. stoletja, zaznamovali svoj čas, tudi nosi ime. Zbiranja dokumentov in podatkov o njegovem delu in življenju se je že pred več kot deset leti lotil njegov sorojak Branko Slanovic, pravzaprav njegov bližnji sosed, saj živi v Zagoricah na Bledu le nekaj hiš proč od Kumerdejeve rojstne hiše, ki stoji še danes. "Za zgodovino sem se začel zanimati že na farmacevtski šoli, ko sem pripravil odlično maturitetno nalogo in se kasneje, ko sem se zaposlil v Lekarni na Jesenicah, vseskozi ukvarjal z zgodovino farmacije," o svojem veselju do zgodovine, do pogleda nazaj pripoveduje avtor knjige "Blaž Kumerdej" Branko Slanovic: "Pred dvajsetimi leti, ko sem se upokojil, pa me je knjiga Bled v fevdalni dobi, Franca Gornika, spodbudila, da sem se začel zanimati za stare blejske hiše, kakšne so te bile, kdo je živel v njih... Našel sem zapise o blejski osnovni šoli "na Prostiji" (na tem mestu sedaj stoji "Vila Bled") in v njih zaznamek, da je na to šolo hodil tudi Blaž Kumerdej, ki da je do doma imel le dva kilometra. To je pa v soseščini mojega doma sem si mislil in začel spraševati naokoli... Naletel sem ravno na sedanjega lastnika hiše, v kateri so v Kumerdejevem času živeli Skbleti, sedaj pa je pri hiši priimek Medja." Branko Slanovic Slanovica je tako začel zanimati Blaž Kumerdej, o katerega življenju in delu se od njegove smrti, leta 1805 naprej, ni nihče temeljiteje ukvarjal. Znanec prof. Joža Šifrer iz Radovljice, pred upokojitvijo pa predstojnik rokopisnega oddelka v NUK, ga je v to osrednjo slovensko ustanovo za hranjenje rokopisov, listin... napotil k raziskovanju. Branko Slanovic je več kot deset let raziskoval Kumerde-jevo življenje, proučeval je njegovo zapuščino, množico rokopisov, ki jih žal ni veliko natisnjenih, kot monografiji pritiče, pa je avtor orisal tudi Kumerdejevo osebno pot in njegovo tragično usodo (drug za drugim so še v otroških letih umirali njegovi potomci in leta 1792 še žena). Kot je avtor uvodoma zapisal je bil Blaž Kumerdej poleg Linharta in Japlja, eden treh "stebrov" Zoisovega krožka, poleg tega, da se je veliko ukvarjal z jezikoslovjem pa je bil v veliki meri zaslužen za razvoj slovenskega šolstva v drugi polo- Nagrade so podeljene BIENALE KONČAN, GRAFIKE PODELJENE Kranj • V četrtek je bil z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad v akciji Gorenjskega glasa in Likovnega društva Kranj, tudi uradno končan 3. bienale mesta Kranja. Na krajši prireditvi so bili izmed dopisnic, ki so jih v času bienala poslali obiskovalci razstav, izžrebani dobitniki nagrad, ki so jih prispevali kranjski likovni umetniki. Prvo nagrado, grafiko Alenke Kham Pičman bo tako prejela Eva Otoničar iz Pševega nad Kranjem, grafike Nejča Slaparja, Klavdija Tutte in Klementine Golije pa so prejeli: Anica O raženi iz Domžal, Vinko Alič z Jesenic in Nina Obid iz Smokuča. Kot je povedala predsednica Likovnega društva Kranj in vodja organizacijskega odbora za pripravo Bienala Klementina Golija, so ob letošnjem Bienalu zabeležili bistveno večji obisk kot ob preteklih dveh, tako da bomo leta 2000 o Bienalu mesta Kranja pisali že četrtič. • I.K. vici 18. stoletja, a kot rečeno so njegovi tovrstni spisi po večini ostali v rokopisih. Zanimivo je, da je Slanovic v svojem raziskovalnem delu ugotovil tudi dosedaj napačno navajanje Kumerdejevega rojstva. Ta se namreč ni rodil 27. febraurja 1838, ampak mesec prej, kar je odkril v krstnih knjigah blejske župnije iz tistega časa (kopija iz krstne knjige je objavljena tudi v knjigi). Več kot pol leta je obiskoval Medškofijski or-dianriat v Ljubljani, da bi sestavil rodovnik Kumerdejeve rodbine, ki ga najdemo tudi v knjigi. Monografija obsega nekaj čez 50 strani, poglavja pa se med seboj prepletajo. Od strnjeno podanega zbira podatkov o Kumerdejevem osebnem življenju do opisovanja njegovega dela in njegove rokopisne zapuščine, do katere je uspel priti Slanovic. Tako nam monografija pripoveduje o njegovih rojstnih podatkih, šolanju, zaposlitvi, bivanju v različnih krajih takratne Avstro-Ogrske, o osebni tragediji, hkrati pa se zapisano prepleta s predstavljanjem Kumerdejevega dela, njegovega Domoljubnega načrta, pisanj3 Kranjsko - slovanske slovni«* v sodelovanju z Japljem Je prevajal Sveto pismo, njego^ delo v Zoisovem krožku- v zaključku avtor dodaja raZ' mišljanje o častnem Blaža Kumerdeja v zgodovin1 slovenskega preroda in o edi; nem nekrologu ob njegovl smrti, ki je izšel v nertm^ časopisu. Dodatek vključuj5 Rodovnik Kumerdejevih, Ja' pis o upodobiteljih Blaža KU' merdeja (upodobila sta l: slikarja Saša Šantel in v novejšem času, za namen knjig* Metod Frlic, dodani pa s° tudi življenjepisi ljudi, ki s° pogosteje omenjeni v vezi Blažem Kumerdejem, njeg0' vim življenjem in zapuščino. Knjigo je v nakladi W izvodov natisnila založba Tr8' janus iz Kranja, izdajo pa r podprla Občina Bled. Z monografijo "Blaž Kumerdej" sm°; ob siceršnjem priznavanju nje' govih zaslug za slovenski porod, a hkrati s tudi nekolik mačehovskim odnosom s'0' venske literarne zgodovine <*° našega rojaka, dobili PrV,° natančnejšo obdelavo o *'vl janju in delu Blaža Kume c kot arheološka lokaliteta. Pomladi 1996 je bil Zavod za var v naravne,in kulturne dediščine obvečšen o najdbah osta , keramičnega posodja in posameznih primerkov kamfl> ć> ostankov ilovice, s katero so bile premazane stene DlV.eVja-zgrajenih iz navpičnih zbitih kolov in prepletenega vC^jjltf' Zanimiva je tudi najdba žrmelj, te najpreprostejše 0 ročnega mlina. Starost naselbine so zaenkrat ocenili le približno, kaj y* primerjalne analize oblik in ornamentike ostankov po^0'J ^ niso opravljene. Kot predvidevajo pa gre za obdobje ?r0 0ui| dobe, to je čas prvih stoletij drugega tisočletja pred Krisi ^ Zanimivo je, da naselbin iz tega časa doslej na Gorenj ^ nismo poznali. V letu 1998 namerava Zavod za varstvo n<»' ],, in kulturne dediščine iz Kranja raziskati še preostali dve P -^jli če bodo sredstva dopuščala pa tudi ostanke še nedotaK površin, kjer naj bi bila bodoča infrastruktura. • I.K. Torek, 27. januarja 1998 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Ženske petih rodov Od praprababice Micke do prapravnukinje Janje Brnika, ki ima danes poleg osmih se živih otrok 17 vnukov, u. pravnunu__f-r_r_- Cerklje, 24. januarja - Pet rodov, pet Prvorojenih hčera, katerih imena se z jzjemo prapravnukinje začenjajo na M, je zanimivost, ki ji daleč naokrog ni para. Zato smo se to soboto s petimi predstavnicami te rodovine srečali pri Bend-ovih v Cerkljah. Tam je namreč poročena Mateja, pravnukinja uvodoma omenjene Urhove mame in mamica najnovejše renske njihovega (že petega) rodu, trim- esečne Janje Micka, dve Milki, Mateja m Janja . Kadar gre za takšno nadaljevanje rodovne po ženski liniji, se izgubi družinski Pnimek, tako da naših pet sogovornic (pravzaprav štiri, saj v imenu najmanjše govorijo ostale štiri) nosijo vsaka svojega. Najstarejša Marija Kmetic je rodila devet otrok, osem jih je še živih, najstarejša med nJlmi pa je Milka Zorman. Praviloma se lepšega spola ne sprašuje po starosti, a Milka Zorman, njena mama Marija Kmetic z malo Janjo, Milka Bitenc in Mateja 8wii""lmi' Podlogar-pet žensk, pet rodov. BnS? ?va Milka> Prav tako doma na mpi nJena mama. le kakih petsto hiše Z-3Čne črte 0ddaljena od domače SVojm ^5 let nosi presenetljivo dobro. Tud- '• 83 tega rodu' ima tri otroke- sedajT^^T,11,1" je im,C Mj,ka in,in2a Do7n ■ ' Sln Milan je dve leti mlajši, si »3e Sc Je rodila še Jolanda. Vsi trije so BitencT 1 družine: najstarejša Milka je že okj-1 S SVOJO v Stražišču. Pravzaprav Mateia iaJena' ker se Je njena prvorojenka garjem hr pt0r°cila z Robertom Podlo-&s slu« -elJ'sin Boštjan pa ravno ta hči M l °JažJci r°k v Ilirski Bistrici. Njena ravn iJa Podl°gar Pa Je svoi° družino n.° dobro zasnovala: z Robertom sta proti koncu lanskega leta dobila hčerko »njo in ona je že peta njihovega rodu. ni^K6 sedaJ ^e ne ve' kako razsežno je Kv«d™žirfko .dr.evo, in koliko (§e živi °d tehJnoZex-dobro pa se Počuti v vsakem naročij. in peti rod: Marija Kmetic s Prapravnukinjo Janjo Podlogar. Urhova mama, pojem trdoživosti Pravcati družinski vzorec je že, da se Prve rodijo ženske, a to Še daleč ne Pomeni, da med nasledniki Marije Kmetic te Prevladujejo. Ne, ravno prav je enih in arugih. Družina je v štirih rodovih in na Pragu petega že močno narasla, 73 članov fe Šteje. To so natanko prešteli na lanskem Imenskem pikniku, ko so se zbrali vsi. Janja takrat Še ni bila rojena, tako da jih je &ilo pravzaprav 72, na letošnjem pa Zagptovo ne bo manjkala. Toda vrnimo se k Urhovi mami, ki je s svojimi 88 leti na vrhu družinske piramide, ^ravi pojem trdoživosti je, saj še vedno [ada plete pehare, koške in košare, če ji le *do nareže viter in jo oskrbi s palicami. V a°rnači hiši živi sama, odkar je pred leti ovdovela, poleg nje pa ima hišo najmlajši Sln Jože. Ko Urhovo mamo vprašamo po starosti, ni čisto prepričana, koliko let petsto se jih je nabralo, pa kakih 50 novih maš. Še osemdesetletna je kuhala na zadnji. Čez osemdeset pa jih je štela, ko je nazadnje plesala. To se je zgodilo na poroki vnukinje Jolande, ko jo je v valčku zavrtel sin Joža. Ko so se odpravljali na ohcet, je najprej negodovala in na začetku priganjala domov, potem pa se je razživela in se ji ni več nikamor mudilo. Lepo je bilo včasih na ohcetih, takratnim običajem so se vedno od srca nasmejali. Danes pa ni več oheeti po domovin, meni Urhova mama, vsi se prav na hitro oženijo. "V Kranj gre vsak redek, nazaj pa gost," pravi in z redkim misli "ledik". Tudi ta njena domislica je z ene od porok iz njenih mlajših let, ko je preoblečena v očetovo staro obleko zabavala svate. Danes Urhova mama nič več ne kuha, niti zase ne. Se pa pusti postreči svojim naslednicam. Že hčerko Milko je za "doto" obdarila s smislom za kuho in ročno delo, vnukinja in pravnukinja pa sta prav tako vešči kuhe in peke. Dokaz smo na sobotnem obisku dobili na mizo in ko smo prigriznili, je bilo jasno, da ima tudi Mateja žilico Urhove mame, pa tudi pecivu Matejine tašče Tončke gre vse priznanje. Narodna noša za vso družino Milka Zorman je najstarejša hči Urhove mame. Ko pravimo, da je po mami podedovala smisel za ročno delo, ne moremo mimo čudovitih narodnih noš, ki jih izdeluje že dolga leta. Že mama jih je šivala, čeprav je bilo v njenih časih dobiti zelo malo primernih materialov. Zlate okraske na avbi je tako izrezala kar iz narobe obrnjene in zglajene tube za paradižnikovo mezgo. Danes takih improvizacij seveda ni več treba, kupiti se da vse, kar je potrebno za izdelavo ženske narodne noše. Moške Milka ne izdeluje, razen za otroke. Tudi vsa njena družina je že ene slC|e na Fic^ueana, KOllKO nasledni », priskočijo na pomoč nj ^lasUkn • Malce * že nagaia opomin, *ato tohknV? "oveJ.Sedogodke. Je pa teklost p u°lj Ž1V t,stl za dalJno pre-°hceti n , no rada se sP°mni številnih ll> na katerih je kuhala in pekla. Prek Milka Zorman z vnukinjo Majo, ki ji je izdelala narodno nošo. opremljena. Že od nekdaj so se Zormano-vi v razkošnih narodnih nošah radi udeleževali različnih slovesnosti, med katerimi je bila pred leti tudi mednarodna kmečka ohcet v Ljubljani. Škoda, da je več ni, menita tudi mlajši predstavnici družine, ki sta se od otroških let oblačili v ta oblačila. Zadnjo, ki jo je sešila Milka, je naredila za svojo vnukinjo Majo. Ko bi se še vsi udeleženci družinskega piknika (spomnimo se, da jih je okoli 70) oblekli še v narodne noše, bi bila to prava paša za oči. Po mami pa je Milka "podedovala" tudi kuhanje na ohcetih in novih mašah. Mamine magične meje 500 oheeti seveda ne bo dosegla, saj mlajši rodovi poročnih gostij ne prirejajo več doma, kljub temu pa se pohvali, da jih je bilo kar okoli 300. Svoje prve se še natanko spominja: ženil se je Bendov Janez v Cerkljah (takrat si ni mislila, da si bodo prek vnukinje kdaj celo v žlahti), za kuhanje pa so Bendovi prišli prosit mamo.- "Mama so bili ravno takrat zasedeni nekje drugje, pa so nagovorili mene, naj grem kuhat," se spominja Milka Zorman. "Jaz pa nikoli nisem rada kuhala, vedno sem raje delala v hlevu. Ampak mama so me hrabrili, naj me nič ne skrbi, češ da me bodo vsak večer prišli malo pogledat, kako mi gre in mi pomagali, če se kaj zatakne. Od četrtka do sobote so namreč potekale priprave na ohcet. Polnih šest tednov, odkar sem zvedela, da bom kuhala na oheeti, me je skrbelo, kako bo. No, in ko je napočil usodni teden, sem bila prepuščena sama sebi. Mame ni bilo niti enkrat blizu, pozneje so mi dejali: le kaj ti bom dajala potuho. Tako je srečno minila moja prva ohcet, druga je bila pri Koštomaju na Štefanji Gori, poznejše pa so šle veliko bolj gladko od rok. Danes le še doma pečem po naročilu za kako ohcet, pa za gostilne, saj se tako ali tako nihče več ne ženi doma. So mi pa oheeti ostale v lepem spominu, zlasti kadar sem kuhala tam okoli Trojan, kjer se ljudje res znajo zabavati. Tudi posodo, ki se mi je je v teh letih veliko nabralo, kdaj pa kdaj še posodim za kako gostijo, denimo za novo mašo. Sama pa sem kuhala kar na štiriansjtih." Milka, Mateja in Janja Od peterice žensk iz petih rodov sta imeli največ povedati najstarejši, mami Micka in Milka, saj sta v življenju tudi največ doživeli. Milka mlajša, kljub zgodnjim srednjim letom že babica, pa živi običajno hitro življenje današnjega časa. Zaposlena je v kranjski Savi (že 27 let delovne dobe se ji je nabralo), veliko dela pa imata z možem tudi na kmetiji v Stražišču. Zgodaj je bila mati, zato se ji je tudi primerilo, dalje še mlada babica. Njena prvorojenka Mateja je poskrbela, da se njihov rod nadaljuje tam, kjer se je začel, v Cerkljah. Izšolala se je za prodajalko in je zaposlena v Modnem svetu, trenutno pa ima največ opraviti z malo Janjo. Ob njenem krstu konec decembra so se na družinskem slavju prvič slikale skupaj predstavnice vseh petih rodov. • D.Z.Zlebir 11.Tradicionalni zimski trim pohod na Kriško goro Za močno srce -pozimi v gore Kljub zimskim razmeram Kriško goro obiskalo veliko število pohodnikov - Po novem bo pohod organiziran iz vasi Križe Križe, 27. januarja - Planinsko društvo Križe je v nedeljo organiziralo že tradicionalni zimski trim pohod na Kriško goro, ki sc ga je letos udeležilo 900 pohodnikov. Kontrolna točka za pohodnike je bila v koči na Kriški gori, ki je bila odprta med^. in 15. uro. Organizator je pripravil tudi bogat srečelov, denar pa bo namenil obnovi in vzdrževanju tovorne žičnice. Pohodnikov očitno ni motilo niti rahlo sneženje, res pa je, da je bila večina pohodnikov starejših z dovolj izkušnjami. Upoštevali so tudi opozorila organizatorjev, da naj opremo prilagodijo zimskim razmeram. Izkazalo se je, da so bile palice in dereze nujno potrebne, saj je bila pot na določenih mestih poledenela. Vendar pa se je letos pohoda udeležilo tudi nekaj mladih, kar je dobra spodbuda za naprej. Organizator je z letošnjim letom uvedel tudi novost in sicer so pripravili samo eno izhodišče in to iz vasi Križe, zato je bila lokalna cesta Križe - zgornje Veterno - Gozd zaprta za promet. Ivan Likar, predsednik Planinskega društva Križe je povedal, da je bilo glede tega nekaj pripomb s strani pohodnikov, saj je pohod tako daljši za približno pol ure. Kljub temu pa se je pot izplačala, ko je pohodnik enkrat prišel do koče na Kriški gori, saj je bilo vzdušje zelo prijetno. Zaradi velikega števila pohodnikov je organizator vse aktivnosti na Kriški gori preselili v dva šotora. V prvem so postregli s toplim obrokom, v drugem pa je potekal srečelov. V koči so poskrbeli za to, da so se pohodniki lahko preoblekli in pogreli. Nekateri pa so se pogreli malo drugače in zaplesali na glasbo, ki je prihajala iz zvočnikov. Ko so bili polni še želodčki, pa je zazvenela še pesem iz grl pohodnikov. Zdelo se je, da se jih je usmililo celo vreme, saj sosskozi oblake prodrli topli sončni žarki. Organizator je pohodnikom podelil tudi priznanja: 92 pohodnikov je za prvi obisk prejelo izkaznico in bronasto priponko, 60 za tretji obisk srebrno priponko, 87 za peti obisk zlato priponko in 84 za osmi obisk pohoda na Kriško goro plaketo "Trimčka planinčka". V evidenci vseh dosedanjih pohodov imajo vpisanih 2600 pohodnikov, 41 pa je takšnih, ki vztrajajo vseh 11 let. Glavno nagrado srečelova in sicer gorsko kolo, ki ga je prispeval Slavko Žagar iz Kokrice, je v dolino odnesla Marija Dobrin iz Tržiča. Nagrade pa so žrebali tudi med tistimi, ki so imeli prazne srečke. Ivan Likar nam je povedal tudi, da je bilo skupaj 1 milijon tolarjev prometa. S tem bodo najprej pokrili stroške organizacije, ostalo pa namenili za obnovo tovorne žičnice, ki je stara že 21 let. Vsa zahvala gre Gorski reševalni službi iz Tržiča, ki so skrbeli za varnost, oskrbeli pa so tudi dva zdrsa, ki sta se končala z zvinom in zlomom, torej brez hujših posledic. • P. Bahun ZA DOM IN DRUŽINO Moda Jakne Modni kreatorji za to zimo in pomlad priporočajo športne jakne v kovinsko modri barvi. Krojene so preprosto, z raglan rokavi, okroglim ovratnikom, ki se lahko zapne povsem visoko pod brado, ali spusti malce niže, spredaj pa se zapenja na gumbe, vendar malce zamaknjeno v levo stran. Podobno kitajskim bombažnim jaknam. Druga vrsta jaken pa je iz mehkega velurja, krojena prav tako kot športna, vendar prav zaradi mehkobe tkanine deluje povsem ne-športno, ženstveno. Poseben okras so tudi trije gumbi na izjemno visokih manšetah. Barva je lahko drap, zelo modna pa bo tudi barva vanilije. Prav je, da vemo Avokado pomaga živčnim Avokado je bogat z maščobami in je tako hranilen, da je že sam zase popolna predjed. Ugodno deluje tudi na živčni sistem, koristi pa tudi pri preutrujenosti zaradi pretiranega dela, a tudi zaradi nosečnosti ali rasti Pel minul za lepši videz Limone in jogurt za lep dekolte Majhna prva pomoč za zgladitev prvih gubic in očiščenje nečiste kože na dekolteju so zagotovo limona, nemastni jogurt in otrobi. Če zmešamo sok limone, nekaj žlic jogurta in dobro žlico otrobov v penasto zmes in to nanesemo na ves dekolte in vrat, bomo dobili odlično hranilno masko z nežnim piling efektom. Zmes nanašamo na kožo v krogih. Po dobrih petih minutah masko zmijemo s telesa z mlačno vodo. Podoben učinek da tudi maska z mešanico limoninega soka in jajčnega beljaka, stepenega v sneg. Masko nanesemo na kožo na veliko, ne skoparimo z njo, in pustimo, da se nam na koži potrdi. Potem masko speremo z mlačno vodo. Dobili bomo bleščeč dekolte za kakšen prav poseben večer. • % m \ * >- ■■ / ■ \ ; lllf-l! i ___________ Poskusimo Se mi Strokovnjaki s področja prehrane ugotavljajo, da so prav na Gorenjskem najboljši pridelovalci dobre domače kisle repe in najbolj okusnega zelja. Izkoristimo to priložnost in skuhajmo kaj dobrega iz obeh pridelkov. Morda tako, kot kuhajo dekleta v gostinski šoli. Golaž iz kisle repe 12 dag maščobe, 50 dag čebule, 5 dag slanine, 3 stroki česna, 1,50 kg svežih svinjskih rebrc, flama ali vratu, kumina, 2 dag pekoče paprike, sol, juha po potrebi, 80 dag kisle repe, 3 do 4 žlice paradižnikove mezge, 4 dag moke, 1,5 del kisle smetane. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezano slanino. Dodamo strt česen, papriko, na koščke narezano (če so rebra, pa nasekano) meso, nato kumino in sol. Dobro premešamo in dušimo. Po potrebi prilivamo juho. Istočasno posebej z malo vode dušimo kislo repo, ki jo podmetemo z moko in nekaj žlicami mrzle vode ali smetane. Vse skupaj naj še dobro prevre. Bujta repa 1 kg sveže svinjske glave s kostmi, 40 dag svežega plečeta ali kak drug kos svežega mesa, 1 kg kisle repe, 1 del prosene kaše, 2 sesekljani čebuli, 1 žlica moke, 2 žlici masti, 1 del kisle smetane, 1 Žlička rdeče paprike, sol, voda. Kos svinjske glave in plečeta damo kuhat s kislo repo. Vode nalijemo le toliko, da je vse komaj pokrito. Ko je repa napol kuhana, ji dodamo oprano proseno kašo, solimo in kuhamo tako doglo, da se vse skupaj zmehča. Če je svinjina mlada, bo kuhana prej kakor repa, zato jo takoj, ko je mehka, vzamemo iz lonca, repo pa kuhamo Kisla repa, kislo zelje naprej. Med- | tem ko se | repa z me- | som kuha, | na masti zarumenimo sesekljano če-b u1 o in moko, dodamo še papriko in takoj zalijemo ter pustimo, da malo prevre. Nato pre-žganje zlije-mo k repi; tako jo izboljšamo in zgostimo. Vse skupaj naj vre še 10 minut. Če ne želimo pre-žganja, ume-šamo smetano z moko in repo zgostimo s podme-tom. Kisla repa, podmetena s smetano / kilogram kisle repe, 2 del smetane, 2 žlici moke, voda, sol. Repo operemo, nalijemo nanjo toliko vode, da je komaj pokrita, solimo in damo kuhat. Kuhamo jo pol ure. Medtem pomešamo smetano z moko in podmet med mešanjem počasi zlivamo v repo. Podmeteno repo kuhamo še 15 minut. Zapečeno zelje s krompirjem 75 dag kislega zelja, 5 dag prekajene slanine, 50 dag krompirja, žlica sesekljane čebule, 50 dag prekajene svinine, 1 dl kisle smetane. V slanem kropu prevremo kislo zelje. Dobro ga odcedi- mo in polijemo z ocvrto, na slanino, dodamo žlico čebule kocke narezano slanino, na in riž; prepražimo in zalijern^ kateri prepražimo čebulo, s 3 del slanega kropa. Vre naj Kuhan krompir olupimo in slabe pol ure. Kuhano meso narežemo na rezine; kuhano zrežemo na tanke rezine svinino tanko narežemo. V namaščeno nepregorno posodo nalagamo plasti zelja, krompirja in svinine. Zgornja plast naj bo krompir. Prelijemo s smetano in pečemo v pečici 25 minut. Ponudimo kot samostojno jed. Zapečeno zelje z rižem / kg kislega zelja, 2 žlici masti, žlica sladkorja, 2 žlici čebule, sol, 10 dag prekajene slanine, 25 dag riža, 30 dag prekajene svinine, 1 del smetane. Zelje prevremo in odcedi-mo. Na masti spenimo sladkor, zarumenimo čebulo, zamešamo zelje in prepražimo. Solimo po okusu. Prepražimo na kocke narezano namaščeno posodo nalagam plasti zelja, riža, mesa " zgornja plast naj bo zelje' Polijemo s smetano in zape' čemo v pečici. Ponudimo ko samostojno jed. O otroku so rekli Prvi otrok je nadalje vanje zadnje punčke. Hugo Otrok je knjiga, iz kater* beremo in kamor naj »* pisali. Peter Rossegtr Ničesar pomembnejšega ne more storiti oce zj* svoje otroke, kot to, M , ljubi njihovo mater. RousseauJ Domači zdravnik Žajbelj proti prehladu Danes ima navadno vsak vrtiček grmiček žajblja. Vsake tri leta ga je treba presaditi, sicer rad odmre. Včasih je bil kot zdravilo zelo cenjen, zdaj pa kar malce pozabljamo nanj. Naj spomnimo le to, da se listi obirajo pred cvetenjem, od maja do junija, v Sredozemlju pa še prej. V lekarnah ga imajo vedno na voljo. Žajbljev čaj čisti dihala, vneto grlo in žrelo, vnete mandlje, ustno sluznico, zdravi pljuča, nahod in katarje. Čaj grgramo. Lahko pa liste nasekljamo in namočimo v alkoholu, po 8 dneh precedimo in po ^potrebi damo žičko izvlečka v kozarec vode za grgranje.Zajbljev čaj ustavlja močno potenje pljučnih bolnikov, pubertetnikov, žena v meni in po porodu. Ugotovljeno je, da rahel čaj potenje pospešuje, močan ga pa zadržuje in preprečuje. Pri kožnih boleznih pomagajo žajbljeve kopeli -zdravijo ekcem in garje. Umivanje las z žajbljem, daje lasem lesk in jih krepi. Parne kopeli z žajbljem zdravijo mehur in mokrila ter lajšajo težavno mokrenje. Kogar je zadela kap, naj popije po 2 skodelici žajbljevega čaja dnevno. Sladkorno bolni naj pijejo čajno mešanico žajblja in rmana v enakih delih dva - do trikrat dnevno. Čaj žajblja pomaga pri protinu in revmi, pomirja živce, drgetanje udov. Natiranje s čajem pomaga pri tresavici. Pri želodčnih težavah se ob pitju žajbljevega čaja vrača apetit, poležejo pa se tudi vnetja črevesja in želodca, težave v jetrih in žolčniku. Žajbelj je tudi zdravilen za ženske težave in bolezni: zdravi beli tok, odpravlja nagnjenje k splavom, pomaga ob meni. Doječe matere naj pijejo ta čaj, ko odstavljajo otroka. Tudi nosečnice s pridom popijejo po dve skodelici tega čaja na dan. Stari Rimljani so že govorili, spominja pater Ašič, o izredni zdravilnosti žajblja: Zoper silo smrti je žajbelj na vrti. Sladica za danes Palačinke z jabolki Za 6 oseb potrebujemo: 250 g moke, 1 žlico kvasa, M mleka, 2 vrečki vanilijevaga sladkorja, 3 jajca, 750 i jabolk, 30 g masla ali margarine, 200 g kisle smetane, * žličko cimeta, 2 žlici sladkorja. Kvas razpustimo v mlačnem mleku, zmešamo z moko. jajci in vanilijevim sladkorjem, da dobimo gladko zmes-Postavimo na toplo in pustimo stati 45 minut. Medtetf1 olupimo jabolka in jim izrežemo peščišča. Jabolk8 narežemo na 1 cm debele rezine. Iz vzhajanega test« spečemo 6 palačink. Za vsako palačinko segrejem° ponvi 10 g maščobe. Na maščobo zlijemo pol zajemal''.: testa. Na testo damo 4 do 5 jabolčnih rezin in pri srednj vročini pečemo približno 3 minute, da je palačinka n robovih Čvrsta in rjavo zapečena. Obrnemo jo z lopatic0 * pečemo še 3 minute z druge strani. Pečene palačink, shranimo v ogreti pečici, ki jo vključimo na 50 stopinj ^ Pečene palačinke okrasimo z žlico smetane in potresem0 sladkorjem in cimetom. Iz babižinih bukev se ne sme umoriti? V francoskih šolskih knjigah stoji: Jež. Živi večinoma miši, majhnih glodavcev, polžev in žuželk, torej od živ a ' ki so kmetijstvu škodljive. Ježa torej ne umorite! Krasti* ; prava kmetova pomagalka. Vsaka uniči 20 do 30 ŽužejK uri. Ne morite krastač! Ptiči: Vsaka dežela ima vsako le I radi žuželk velike izgube. Ptiči so edini njihovi sovražni j 1 ki jih lahko popolnoma potrebijo. Oni zobljejo v veli I množini gosenice in pomagajo s tem kmetu in sadjafj • I Pustite gnezda pri miru! Polonica ja največje polje dele e I in vrtnarjevo veselje, ker uniči velike množine listnih I po rastlinah. Prizanašajte polonici! NAJST NAJST NAJST 17. STRAN • GORENJSKI Gla3 Živijo! To zimo je res vse postavljeno na glavo: rolamo. namesto da bi drsali in smučali, sončimo se v zavetju domačih balkonov, namesto da bi lovili sončne žarke kje na smučišču. No ja, nekateri med nami si privoščijo tudi pravo smučanje, le malo višje v hribe je treba iti po tovrstne užitke. Upamo, da se vsaj ob športnih dneh ali kak konec tedna rekreirate tako, kot se za zimo spodobi. Do počitnic, ki bodo čez mesec dni, pa tako ali tako upamo, da bo telefonska številka. Danes se je nu nu^t su u.m natrosilo kaj snega, če se to ni zgodilo že v tem času, ki je minil od pisanja tega spremenjeni postavi, ki naj vas izzove, da tudi vi zastavite kako vprašanje, če čutite, besedila do objave! Kako pa se še zabavamo NAJSTniki? Nekatere vsak konec tedna da ste v stiski potegne v diskoteko. Prejšnji teden smo razpisali veliko nagradno igro Gremo v lije, v Se vidjamo! kateri vas vabimo, da glasujete za svojo NAJljubšo diskoteko. Prva pošta je že prispela, pričakujemo pa še več vaših predlogov. Veliko navdušenje je požela naša vedeževalka: poleg NAJSTnikov ji pišejo tudi starejši Mi bomo na naših straneh pri odgovorih dajali prednost mlajši generaciji, ostali pa se lahko na gospo Edito obrnete tudi osebno. S tem namenom je objavljena tudi njena telefonska številka. Danes se je na naše strani vrnila Mladinska porota v malce ■•m+ntsHo L-nl-n imrnšanie. če Čutite. Skrivnost nege mastne bolne kože Mozolji, ta nadloga!!! Zakaj so prijatelji? Koliko prijateljev imate, kaj vam prija teljstvo pomeni, so v tuji reviji Teen vprašali mednarodno druščino mladih ljudi. Prijateljstvo je prijateljstvo kjerkoli v svetu, na podoben način bi najbrž odgovarjali tudi teladi pri nas. * Brez prijateljev ne moreš preživeti. Lahko prekineš s svojo punco, toda tvoji prijatelji so vedno tu, da ti pomagajo prebroditi težave, (ANDRE, Francija) * Prijateljstvo ne pomeni le, da se zabavaš med seboj in se pogovarjaš o skupnih temah, PQČ pa to vedno pomeni odnos sprejemanja *n dajanja. (GlOMAR, Španija) * Če imaš prijatelje, tudi sebe bolje poznaš. S tesnimi prijatelji se lahko pogovarjaš o stvareh, ki jih svoji družini ne bi niti omenil. Ne vem, kako bi preživela brez Prijateljev. (PATRIZIA, Italija) * Večina prijateljstva temelji na izmenjavi "slug. Nekaj storiš za nekoga in ko potem nekaj pričakuješ, bo storil to zate. To ne Pomeni medsebojnega izrabljanja, je le Pleten način preživetja. (BILLY, ZDA) Glavna bolezen mastne kože, ki nam tudi v kozmetiki dela mnogo preglavic, so mozolji na obrazu, pravijo strokovnjaki kozmetičnega studia Ksenija. Bolezen imenujemo acne vul- garis. Vidimo jih pri mladih ljudeh med 14. in 20. letom, začne se v razvojni dobi, puberteti in preneha navadno sama od sebe, ko se je telo do kraja razvilo. Na obrazu, najbolj na bradi, na licih, ob nosu in po čelu, je v koži mnogo črnih pik - ogreev. Ogrci so v obliki črvička stisnjena kožna mast, ki je obtičala v izvodilih žlez lojnic. Če se bolezen razvija naprej in si pomoči ne iščemo pri kozmetičarki, nastanejo na obrazu, lahko pa tudi po prsih in po hrbtu rdeče boleče bunčice in gnojni mozolji. Najhujša stopnja bolezni pa je tista, pri kateri opazimo na koži globoke, tudi za grah ali fižol velike, z gnojem napolnjene modrikaste bule, posejane med manjšimi bunčicami in ogrci. Če bolezen zanemarimo in kože ter vsega telesa ne negujemo pravilno, se prav lahko razvije iz najmilejše prve stopnje huda tretja stopnja, ki lahko skazi obraz za vse življenje. Ko bolezen mine, namreč pusti na obrazu, hrbtu in na prsih hude brazgotine, luknjičavo kožo in temne madeže.^ • Kozmetični studio Ksenija >tični 00000000000 0 00 Strelec 72 1 Ne bi te rada strašila, toda \ včasih imaš dve čudni navali di. Prva je, da bi kar zajahal \ belega konja in za svojo \ stvar oddirjal v boj. Druga X pa, da bi se družil s kralji in \ z berači in se pri tem \ obnašal kot klovn v trgovi- | ni s porcelanom. Rojen si j pod srečno zvezdo, tvoj I planet je Jupiter, kar ti I prinaša srečo v poslovnem I življenju, posebej pa še v I ljubezni. Zelo si vročekr- I ven, tvoja čustva se hitro \ dvignejo, pa tudi hitro usah- l nejo. Usoda ti napoveduje i modrost in vse dobro vese- l lega duha, telesno lepoto, i edinole zanemarjena vzgoja \ ali slaba okolica bi utegnila \ to tvojo srečo uničiti. Zelo te I privlačijo potovanja, kar pa j pomeni, da boš imel več j sreče v tujini kot v domovi- I ni. Imel boš več žena, tudi I poroka se ti trikrat kaže v \ prihodnosti. Kaže tudi veli- \ ko otrok, a z otroki bodo bolj sitnosti, zaradi dediščine pa ti sledi prepir. Veliko zaupanja ti sledi, posebno glede varuštva, kar ti bo nakopalo skrb in delo. Dobro bi bilo, da se poročiš z žensko, rojeno v znamenju ribe, bika, raka, tehtnice ali škorpijona. Tvoje dobre smeri so: zahod, jug, vzhod, tam si poišči nevesto. Želim ti veliko sreče/ Ul. Rudija Papeža 5, Kranj S 328-169 Nega mlade kože stane le 2900 sit, ob negi še brezplačni solarij. .i. Prihodnjič: Nastanek aken. Mladinsko porota fant me nagovarja h spolnosti ANJA, 17 let: Pol leta že hodim s fantom, ki je pet let starejši °d mene. Že večkrat mi je dal vedeti, da si želi spolnih odnosov, vendar meni ni do tega. Očita mi, da sem otročja in nezrela. Po eni strani ga razumem, končno je star že čez 20 let, japoslen in samostojen, zato je njegova želja najbrž normalna. Ne vem, kaj naj storim. Porotniki, svetujte! ***********♦##*#**#♦***#********************** MIHA, 14 let: Če te ima fant zares rad, bo počakal, da boš Popravljena. To mu naravnost povej in mogoče bo razumel. J°vej mu, da je to tvoja odločitev in da te v to ne more prisiliti. Ce nisi prepričana, ali si spolnih odnosov zares želiš, raje Počakaj in mirno požri vse pripombe o tvoji nezrelosti. ********##*#**#♦##♦*♦*■♦*»*******#************* TJAŠA, 17 let: Svetujem ti, da se temeljito pogovoriš s Svojim fantom, navsezadnje je tvoje življenje, ne njegovo in ^>ma najbolje veš, kdaj bo čas za tako pomembne odločitve. Kat"koli narediš, ne pusti se mu prepričati drugače. ******** *«****amhm<-**************************** SERCEJA, 15 let: Anja, čisto tvoja odločitev, kaj boš storila. Stara si sicer malo, ampak mogoče vseeno dovolj, da sc spustiš v resne zadeve, kot so spolni odnosi. Če se bosta s fantom o lem temeljito pogovorila, boš spoznala, kaj je pravdno. Pazita le, da sc bosta zaščitila, če se bosta odločila ZA. Vsekakor pa brez premisleka, da ne boš po svojih mišljenjih prezgodaj izgubila nedolžnosti. PRIMOŽ, 15 let: Anja, pomeni se s fantom. Če mu je samo do spolnosti, ga kar zapusti. Ne more ti preprečiti odhoda. Drugače ti ne moremo pomagati. Posredujemo lahko šele, ko pride do kakršnegakoli nadlegovanja. Poskušaj ga odvrniti. NINA, 16 let: Če te fant resnično ljubi, bo počakal, dokler ne boš pripravljena. Če pa bo še naprej silil vate, ga poskusi zapustiti. Zgleda, da te v resnici ne ljubi, že zaradi tega, ker ti očita, da si otročja in nezrela, kar pa je v resnici on sam. Najboljša rešitev je, da ga zapustiš in najdeš fanta, ki te bo resnično ljubil in ki bo počakal na čas, ko boš pripravljena. ****#*********#*#***************************** MARJETA, 22 let: Anja, najbrž si že dovolj stara, da se sama odločaš p stvareh, kot so spolni odnosi. Da se spustiš v to, je v bistvu le tvoja odločitev, ne glede na to, ali je pravilna ali ne, Če pa se že odločiš za seks s tem fantom, se ZAŠČITI in se resno vprašaj, ali je ta fant s tabo zato, ker te ima rad, ali pa samo zato, da izkoristi naivno mladoletnico. Horoskop ia leto 1998 DVOJČEK (22. maj - 21. junij) Zdravje: Letos se bo tvoje zdravje izboljšalo. Trdni Saturn, Uran in Jupiter ti bodo pomagali, da se boš postavka) na noge. Pozdravila se bodo pljuča, očistile dihalne poti. VrlporoČam gibanje na svežem zraku, kak vzpon v hribe, prhanje s hladno vodo, ta te bo pomirita. Ljubezen: Nekateri dvojčki bodo razmišljali o poroki, čeprav bi se najprej radi zabavali. S partnerjem bosta razčistila vse nesporazume In rešila spore, vajina zveza bo postala trdnejša. Poročeni dajte vaši zvezi nov polet. Pojdite na potovanje, pri tem bo Jupiter v veliko pomoč. Posel: Poslovno bo to leto Idealno, posebno če se ukvarjaš s tehniko. Uspeh bo tudi pri alternativnih terapijah, Tudi če si nezaposlen(a) ali nezadovoljen(a) s svojim delom, sprejmi nove Izzive, leta niso pomembna! Kdor se dovolj trudi, je lahko uspešen tudi v zrelejših letih. Denar: Dobil(a) boš denar, darila, pri bogatenju pa ti bo pomagala Venera. Pazi se nezaposlenih in živčnih Hudi iS ne posojaj večjih vsot denarja. Glasbeniki iz godalnega kvarteta Basillio v vrtcu Otrokom eo pričarali 6ae prinčev in princes Otroci Iz vrtcev Mojca in Najdlhojca v Kranju eo prisluhnili glasbenikom Godalnega kvarteta Sasllllo. skupaj počutili nadvse prijetno." Še dolgo po koncertu je otroke spremljala umirjena Mozartova glasba, ki jo imajo možnost podoživljati ob različnih vsakdanjih priložnostih. Večina se jih je s klasično glasbo srečala prvič, njihov odziv pa je vzgojiteljicam povedal, da so s povabilom storile prav. Zato so sklenile, da prvo srečanje ne bo zadnje in da bodo v vrtec še pripeljali glasbenike, ki bodo predstavljali klasično glasbo. Glasbenikom godalnega kvarteta Basillio se zato toplo zahvaljujejo, saj so jih v štiridesetminutnem druženju obogatili z novo izkušnjo. "V plohi raznih ponudb, ki jih vsakodnevno dobivamo v vrtec, se je pojavila ponudba Godalnega kvarteta Basillio iz Ljubljane, ki je želel otrokom predstaviti klasično glasbo. Vzbudili so nam radovednost, njihovega obiska smo se hkrati veselili in se ga bali," pravita Maruša Justin in Zdenka Janežič iz VVZ Kranj. "Glasbeniki so nam predstavili nekaj odlomkov Mozartovih glasbenih del. Otroci so glasbenike pričakali v telovadnici in že njihov prihod z oblačili iz tistega časa je pri otrocih zbudil veliko zanimanje. Sam program je bil skrbno pripravljen. Skladbice so bile tako raznolike, da so otroke obdržale v stalni napetosti. Zelo tenkočutno so glasbeniki otrokom predstavili glasbila in oblačila ter jih popeljali v čas prinčev in princes. Glasbeniki so z otroki vzpostavili prijeten stik, tako da smo se vsi Iščemo najlepše ptičje hišice \zde\ar\a po kopitu etare^a očeta Veseli smo, ker naše povabilo k sodelovanju v akciji Iščemo najlepše ptičje hišice ni bilo zaman. Fotografijo, pravzaprav kar tri, svoje hišice nam je poslal tudi 15-Ietni Miha Bijol iz Podho-ma, ki hodi v prvi letnik lesarske šole. "To ptičjo hišico sem izdelal sam po kopitu starega očeta," je razložil v pismu. Iskrene čestitke, Miha, prepričani smo, da si izbral pravo šolo in boš postal odličen mojster. Seveda naša akcija še traja, in to do konca februarja, ko bomo izbrali najlepšo ptičjo hišico, njenega lastnika pa nagradili z izletom. Pošljite nam fotografijo vaše hišice. Naslov poznate: GG, Zoisova 1, 4000 Kranj. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Boštjan Poljanec, Jure Šifrar, Polona Kenda in Ana Tušek, Mojca Tušek, Saša Bertoncelj, Žiga Logar, Jošt Čufar, Urška Mohorič, Sabina Habjan, Žan MahniČ, Luka Domislic, Maja Ropret, Anja Jemec, Krištof BozoviČar, Marjana JuriČ, Anja Bernik, Sabina Eržen, Urša KrpiČ, Miha Klobučar, Petra Jakšič, Mojca Anžič, Klavdija Mohorič, Simon Krt, Staša Ladiha, Žana Ladiha, Gita Mihovec, Gašper BeguŠ, Tomaž BerčiČ, Maruša Intihar, Sonja Kogovšek, Nastja Šink, Tadeja Kožuh, Iza Križaj, Uroš Strnad, JoviČ Viler, Boris Barbič. Nagradni izlet z Gorenjskim glasom si je zaslužila Mojca Tušek. Opravičila sem se Nekega dne sem se v dnevni sobi podajala z žogo'. Po nesreči sem žogo vrgla v rožo. Roža se je zlomila. Padla je na tla. Pobrala sem jo. Ostanke zemlje sem porinila pod kavč. Ko je mami prišla v dnevno sobo, je vprašala, kdo je stresel rožo. Sestra je rekla, da je ni. jaz sem rekla, da sem žogo po pomoti vrgla v rožo. Mami se je razjezila. Med nami je zrasel neviden zid. Z mano ni govorila kakih deset dni. Ko je bilo treba jesti, je sploh nisem gledala. Kujala sem se. Sestra je govorila, da sem reva. Nisem je poslušala. Trmo sem kuhala dalje. Potem sem spoznala, da se ji moram opravičiti. Opravičila sem se. Mami mi je odpustila. Tako sva se spet pobotali. • Maruša Intihar, 3. r. OŠ Mavčiče ima kot veverica košat rep. Nogice ima kot srnica. Zelo so suhe. Hrana je za njega užitek. Je kosti in ostanke našega kosila. Pije navadno vodo. Moramo jo zamenjati vsak dan, ker s v njej nabere prah. Če je Tarzan lačen, gre na cevi in gleda v kuhinjo. Če pa je žejen, začne sopihati. Še to sem pozabila, da živi v kozolcu. • Petra Mlinar, 2. c r. OŠ Žiri Moja glava je taprava Kaj najvažnejše je na svetu, razmišljale so glave na posvetu. Vsaka je trdila svoje: to je sonce, voda, zrak, življenje, nekatere trdile so, da je to trpljenje. Dolga bila je ta razprava, a na koncu vsem se zdela odločitev prava; to je glava. • Mojca Tušek, 3. a r. OŠ Železniki MOŠKO PIŠKO VLEČE HIŠKO, HIŠKA PISKA VLEČE MIŠKA. EN, DVA, TRI, KDOR BO ZMAGAL, ZDAJ LOVI. • ŽAN MAHNIČ, 1. B OŠ IVANA TAVČARJA GORENJA VAS Dost' 'mam pokanja Moje težave Moj pes Mojemu psu je ime Tarzan. Ima črn gobček. Z njega mu gledajo brkice. Zadaj Poj, poj, sem zaslišala, ko sem stopila iz šole. Dobro, da nisem bila sama na poti na avtobus. Z mano so bile še Teja, Nataša in Anja. Pred nami je bilo veliko fantov in vsak je imel svojo petardo. Ko so nas slišali, so nehali pokati. "Reve, reve!" so kričali. Šle smo na drugo stran ceste. "Saj boste dobili ukor!" smo jim rekle. Stekle smo naprej in prišle do avtobusa. Varno smo se pripeljale do doma. Petardam se raje izogibam, saj so nevarne. • Eva Traven, 4. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Ko zjutraj se zbudim, si malo daljšega spanja zaželim. Mami pa v sobo prihiti in reče: takoj v šolo pojdi ti! Ko pa v šolo prihitim, se v misli zatopim. Kako srečna bi bila, če bi doma počivala! Tovarišica veliko naloge da, jaz pa bi vse popoldne lenarila. • Anja Jemec, 3. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka NA VRTEL JAKU Z ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na ^ADiO 91.3 m Vsi veselo pojemo Vsi, ki se bomo danes vrteli na Vrtiljaku, bomo izvedeli marsikaj zanimivega o živalih. Klepetali bomo z gostjo, spoznali Časopes, si prislužili tudi kakšno lepo nagrado... Seveda pa ne bomo pozabili na nadobudne pevčke, zato se kar veselo ogrejte, na vrsti je pesmica: Lisičja je prav zvita zver. Se slišimo! • Romana idio triglav V nedeljo ob 8. uri: MIRIN VRTILJAK V nedeljo bova imela dve vrsti gostov. Prva bosta glavna igralca iz dramskega krožka, ki pripravlja novo premiero, Deželo sonca. Druga dva gosta pa bosta pevca nove pesmice. Poslušalcem, ki bodo poklicali, bova razdelila trikrat po tri brezplačne vstopnice za matinejo v treh krajih, preostali čas, če ga bo le kaj ostalo, pa bova klepetala z vami. Torej se slišimo! • Miri in dedek V nedeljo ob 10.30: KLEPETALNICA Na izletu se nam bo pridružil še Gašper Bodlaj iz Kranja. Ste že slišali za novo humanitarno akcijo Unicefa? Ne? Potem nas poslušajte v nedeljo! Same lepe ocene vam želijo • radijske klepetulje. mio TRŽIČ -- V ponedeljek ob, 18. uri: ~ BRBOTAVCEK j—- —— Ej, mafija, danes je bilo v šoli ludo. V klasu so — 555 vsi ful pošizili in zato je naša prfoksa totalka crvnT P°Pen'a- Med odmori smo se trendi spreho-tv\OIQ 5>QftA dili do druzga klasa, kjer je neki idiot nabival muzko. Shit, ej, da dol padeš! Tazga rolanja pa še ne! Tista, saj stekaš, ta mala, je dol padla! Folk je butal z glavo v zid! Jest sn pol šou, ker se mije že delal prepih v glav! To, kar ste prebrali, ni nikakršen uvod v najnovejši slovar slovenskega jezika, temveč začetek nagradne igre v našem Brbotavčku. Bilo bi nam všeč, če bi besede, ki jih vi uporabljate, zapisali in nam jih poslali. Morda se bo tudi za vas našla kakšna sladka nagrada, kdo ve? Na Glasovem avtobusu sije tokrat izborila sedež Nina Tratnjek, Novi svet 17, škofja Loka. Na svidenje! Neja + Nataša = petina dramskega krožka Igrali celo na ameriški ambasadi Osmošolki Neja Čuhalev in Nataša Varmaz s Planine v Kranju sta prepričani, da je njihova šola Matije Čopa v Kranju najboljša. Tudi po možnostih, ki jih učencem daje poleg rednega pouka. V tem šolskem letu imajo tudi dramski krožek, ki ga vodi njuna razredničarka Milena Dežman Loc. "V krožku nas sodeluje deset. Že v začetku smo se dogovorih) da bi z igricami poskušali zaslužili kakšen tolar za končni izlet osmošolcev. NaŠtudirali smo igrici Cesarjeva nova oblačila n) Banket kralja Fredija, s katerima smo razveselili že precej malčkov." Čopovi igralci igrajo v slovenskem in angleškem jeziku, kar je zagotovo redkost. Za to so zvedeli celo na ameriški ambasadi v Ljubljani in jih - povabili. Doživetje je bilo enkratno, pravita Neja in Nataša. "Zdaj se pripravljamo tudi na praznovanje desete obletnice naše šole, ki bo aprila. Prireditev bo celodnevna, na njej sc bo seveda predstavil tudi naš krožek." Še nekaj kratskih mesecev in sošolki bosta imeli za sabo "malo maturo". Kam po njej? Neja pravi, da se bo vpisala v gimnazij0-Nataša pa bo poskušala na oblikovni šoli v Ljubljani. Za smer se še ni povsem odločila. • H. J., foto: T. Doki DRSALKE - KOLESA Oprema za hokej, brušenje drsalk Novi modeli koles, ostali po znižani ceni Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VAL.V-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 Janu UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE 4. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM! Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's. Najboljši svetovni deskarji v Kranjski Gori MUHASTA SREČA POLONE ZUPAN Tako v soboto v Trbižu, kjer je bil dvoboj svetovne serije, kot v nedeljo v Kranjski Gori, kjer je bil veleslalom svetovne serije mednarodne snowboard zveze ISF, je bila naša najuspešnejša deskarka Polona Zupan, ki se bo sedaj lahko v miru pripravljala na olimpijske nastope. Kranjska Gora, 27. januarja - Obakrat, v Trbižu kot v Kranjski Gori, je imela Polona še smolo, obeh tekem pa tudi ni speljala tako, kot zna. Na sobotni tekmi dvoboja v Trbižu je bila šesta. V kvalifikacijah je dosegla peti čas, v četrfinalu pa je dobila za nasprotnico kasnejšo zmagovalko trbiške tekme Francozinjo Angel-•que Correzze - Hubert. Na nedeljski tekmi v veleslalomu na podkorenskem smučarskem poligonu pa je Polona stavila na vse ali nič. V kvalifikacijah je bila odlična druga, v finalni vožnji pa je NAJBOLJŠI V KRANJSKI GORI MOŠKI: 1. Siegfried Grabner (Avstrija), 2. Udi Kestenholz (Švica), 3. Fadri Mosca (Švica), 4. Harald Wagner (Avstrija), 5. Štefan Kaltschutz (Avstrija), 6. Manuel Kog-ter (Avstrija)... 24. Luka Grilc (Slovenija); ŽENSKE: L Stefi von Siebenthal (Avstrija), 2. Burgi Heck-mair (Nemčija), 3. Carole Weber (Švica), 4. Jana Sedova (Slovaška), 5. Katharina Himmler (Nemčija), 6. Sandra Farmand (Nemčija), ... 8. Polona Zupan (Slovenija) Polona Zupan - Foto: J.K. Goran Valič Luka Grilc Siegfried Grabner naredila večjo napako in bila osma. Vendar je bila Polona po tekmovanju z dvema uvrstitvama med osem najboljših zadovoljna, tudi v slalomu, ki ga je manj trenirala. Sedaj se bo lahko v miru pripravljala na odhod in na nastop na olimpijskih igrah na Japonskem. Od naših sta tekmovali še Urša Jurančič in Damjana Kacafura. V Trbižu sta bili 25. in 27., v Kranjski Gori pa 25. in 28. Dokaj uspešen je bil tudi fantovski nastop, posebej v Kranjski Gori. V Trbižu, kjer je zmagal Avstrijec Kari Heinz Zangerl, naši niso prišli dlje od kvalifikacij: Matej Voros je bil 33., Luka Grilc 38., Rok Flander 44., Izidor Šušteršič 47., Aleš Komočar 51., Primož Plestenjak 52., Klemen Razinger 56. in Marko Grilc 62. Kranjska Gora je bila za fante uspešnejša. Luka Grilc je s 24. mestom ponovil našo najboljšo uvrstitev. Le sekunda mu je manjkala do finala, do 16. mesta, kar bi bila tudi izpolnjena norma za olimpijske igre. Grilčev uspeh je še več vreden zato, ker je bil skoraj dva meseca poškodovan. Forma pa raste, je dejal po tekmi. Ostali naši: Primož Plestenjak je bil 50., Jure Gmajnar 61. Izidor Šušteršič 62. in Klemen Razinger 65. V Podkorenu, kjer je bila tekma svetovne serije, najpomembnejše deskarsko tekmovanje pri nas po letu 1994 (nagradni sklad je bil 25.000 ameriških dolarjev), so bili deležni pohvale tudi pripravljala proge pod vodstvom Janeza Šmitka, torej ekipe, ki skrbi za proge na tekmah svetovnega smučarskega pokala. Njim se je posebej zahvalil predsednik slovenske snovvboard zveze Goran Valič. Glede na teren in snežne razmere je bila tekma težka in organizacijo ter progo so hvalili tekmovalci in spremljevalci, je povedal. Zahvalil se je tudi SK Kranjska Gora, občini Kranjska Gora in žičničarjem. Tekma je bila uspešna za naše, saj je bila Polona dvakrat v finalu, Luka Grilc pa je ponovil našo najboljšo uvrstitev. Bila je propaganda deskama na snegu, ki ima po šestih letin truda tudi svojo predstavnico v Naganu. • J.Košnjek Uspešen konec tedna slovenskih smučark in smučarjev MIKLAVC JE PONOREL Slovenski smučarji so nas posebno v nedeljo navduševali, še posebej slalomist Andrej Miklavc, ki je prišel z 28. na 5. mesto. Uspešni tudi Peterka, Alenka Dovžan, Špela Pretnar in Spela Bračun. Kranj, 27. januarja - Po Prvi vožnji nedeljskega slaloma v Kitzbuehlu, kjer sta vodila domačina Svkora in ^angassinger, nam ni kaza- nj posebno dobro: Jure Košir je bil 13., Andrej Miklavc pa 28. Komaj je prišel v finale. V drugi vožnji pa je Miklavc "ponorel". Progo je zvozil fantastično in prišel na peto mesto, Jure Košir pa na devetega. Oba Thomasa iz Avstrije sta zagotovila domačinom dvojno zmago. V Kitzbuehlu sta bila tudi dva smuka, krajši in klasični. Avstrijci so bili poraženi, naša dva Peter Pen in Aleš Brezavšček pa sta imela v petek slabši nastop (49. in 50. mesto), v soboto pa nista nastopila, ker je megla pred njunim nastopom prekinila tekmo. Tako od kombinate, ki bi ju morda še pripeljala v Nagano, ni bilo nič. Andrej Miklavc V Oberstdorfu sta bili izjemni tekmi za svetovno prvenstvo v poletih. V soboto, prvi dan poletov, so kraljevali Hannawald (Nemčija), ki je zmagal, Funaki (Japonska) in Norvežani Brenden, Stens-rud in Ottesen, za njima pa sta bila Nemec Thoma in naš Peterka. V nedeljo pa so najboljši leteli kot za stavo tudi prek 200 metrov. Najdlje Thoma: 209 metrov. Zmagal je Funaki pred Hannawaldom in Thomo, Peterka pa se je z desetega prebil na šesto mesto. Svetovni prvak je postal Funaki. Drugi in tretji pa sta bila Hannavvald in Thoma. Peterka je bil šesti, Od naših so se razen Peterke med 30 uvrščali še Franc, Radelj in Žonta. V Cortini so tekmovala dekleta. Na prvem supervele-slalomu je blestela naša Špela Bračun. Bila je šesta. Suhadol-čeva je bila 15., prve točke Alenka Dovžan svetovnega pokala pa je osvojila Anja Kalan s 24. mestom. Naseldnji dan je bilo manj uspoeha. Kalanova je padla, na srečo brez posledic (Anita VVachter se je hudo poškodovala), Suhadolčeva je bila 20., Bračunova pa 31. in ni bila v finalu. Zato pa je bilo boljše v nedeljo na veleslalomu. Urška Hrovat je odstopila, zato pa sta posebej v drugi vožnji dobro nastopile Alenka Dovžan in Špela Pretnar. Bili sta 13. in 15. Dovžanova je dosegla svojo najboljšo veleslalomsko uvrstitev nasploh. • J.K. Mladi nordijski smučarji v St. Moritzu KOMBINATORCEM SREBRNA KOLAJNA Skakalci pa na mladinskem svetovnem prvenstvu tokrat niso imeli sreče. Posamično in ekipno se jim je za las izmuznila kolajna. Kranj, 27. januarja - Vendarle se je mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v švicarskem St. Moritzu za Slovence končalo uspešno. Potem ko so skakalci na ekipni tekmi za las zgrešili tretje mesto in je Miha Rihtar po prvi seriji posamičnih skokov držal tretje mesto, pa je zaradi Čakanja na vrhu zaletišča zgubil zbranost in zdrsnil na 9. mesto, tekači pa se niso uspeli približati kolajnam, so nas "rešili" kombinatorci na ekipni tekmi. Pod vodstvom trenerja Petra Jošta so skakali in tekli dobro. Srebrno kolajno so osvojili Gorazd Drobnik, Jure Kosmač, Marko Šimic in Igor Cuznar. • J.K. mimniMiii—um« DAMJAN ZEPIC V MILANU Kranj, 27. januarja - Po dolgi tekmovalni sezoni se je naš najboljši slovenski triatlonec Kranjčan Damjan Žepič že pripravljal na začetek nove sezone. Po številnih ponu dbah iz italijanskih klubov se je odločil, da bo v letošnji sezoni prekinil petletno sodelovanje z italijanskim klubom Happidea in nastopil za enega najmočnejših triatlonskih klubov v Evropi Zeppelin triathlon Team iz Milana, ki našemu tekmovalcu zagotavlja še boljše pogoje za treninge in tekmovanja. Večji del sezone bo tako še vedno tekmoval v Italiji, stroške nastopov doma in v tujini pa mu bo s sponzorskim prispevkom tudi letos pomagala pokriti Emona Merkur. Glavni del priprav bo tako Zepič preživel na Kanarskih otokih in na pripravah novega italijanskega kluba na Mallorci. • N. P. Državno prvenstvo nordijcev SKAKALCI IN TEKAČI V PLANICI Rateče, 27. januarja - Od četrtka dalje bo Športno društvo Planica iz Rateč organiziralo v Planici državno prvenstvo v nordijskih smučarskih disciplinah: tekih, skokih in nordijski kombinaciji. V četrtek, 29. januarja, ob 14. uri bosta starta članskih tekov na 30 in 15 kilometrov v klasiki, v soboto, 31. januarja, od pol desetih dalje bodo teki v klasiki za vse kategorije na krajših progah, v nedeljo, 1. februarja, ob 9,30 pa bodo teki v prosti tehniki. Skoki bodo v petek in soboto, 30. in 31. januarja, ob 10. uri, v soboto pa bodo tudi skoki za nordijsko kombinacijo. Teki kombinatorcev bodo eno uro po skokih. V nedeljo ob 11. uri pa bodo skakalci tekmovali na večji 120-metrski skakalnici. Naslednjo soboto, 7. februarja, pa bodo Ratečani organizirali v Planici 34. memorial Janeza Rožiča za članske in mladinske kategorije. Prijave bodo sprejemali do vključno petka, 6. februarja, do 12. ure, tekmovanje pa se bo začelo ob 9.30. • J. Košnjek PAVLOVČIČ ZMAGUJE V AMERIKI Mojstrana - Iz ZDA so spet prispele vesele vesti o novih tekmovalnih dosežkih našega alpskega smučarja Uroša Pavlovčiča iz Mojstrane. Poleg študija na univerzi v Sierra Nevadi je Uroš tudi redni udeleženec največjih smučarskih tekmovanj ameriških univerz ter tekem NOR-AM in FIS. Novo leto 1998 je spet začel v velikem slogu. Januarja je kar štirikrat stal na najvišji stopnički. Najprej je v Park Citvju zmagal na dveh tekmah ameriških univerz v veleslalomu in slalomu ter na FIS tekmi. V Deer Vallevu je na FIS tekmi zmagal v veleslalomu, v slalomu pa je bil drugi. Na šesti tekmi FIS v tem kraju pa je odstopil. • J. Rabič V NAGANO ŠE OSEM POTNIKOV Ljubljana, 27. januarja - Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je v nedeljo zvečer sklenil, da gre na zimske olimpijske igre v Nagano na Japonskem še 8 športnikov, od katerih je le eden (akrobatski smučar Miha Grah) izpolnil normo, ostali pa gredo zaradi protestov smučarske zveze in javnosti. Od skupno 34 športnikov jih je le 18 izpolnilo norme za nastop. Dodatno potujejo v Nagano še alpski smučarji Aleš Brezavšček, Peter Pen, Jernej Koblar, Mitja Kune in Drago Grubelnik, kombinatorec Roman Perko in tekačica Nataša Lačen. Predsednik Olimpijskega komiteja Janez Kocijančič (v javnosti so bile zahteve po njegovem odstopu in odstopu Toneta Vogrinca) je zavrnil obtožbe o nenačelnosti komiteja in poudaril, da pri nedeljski odločitvi ne gre za popuščanje pred pritiski javnosti in medijev. Obsodil je bojkot alpskih smučarjev na predstavitvi reprezentance. • J.K. KOŠIR ČETRTI Jure Košir je na včerajšnjem slalomu v Kitzbuehlu zasedel četrto mesto, kar je njegova letošnja najboljša uvrstitev. Mitja Valenčič je bil osemnajsti, Matjaž Vrhovnik pa petindvajseti. Zmagal je Avstrijec Svkora pred Norvežanom Burosom in Avstrijcem Stangassingerjem. ASTEC TRIGLAV V VODSTVU Kranj, 23. januarja - Odbojkarji Astec Triglava so pred začetkom tekmovanja v pomladanskem delu II. DOL v vodstvu moške konkurence. S tem so odbojkarji Astec Triglava celo presegli vse načrte, ki so si jih zastavili pred začetkom tekmovanja. Vendar fantje skupaj z vodstvom kluba še vedno ostajajo "trdno na tleh". Glavni cilj ekipe, ki ob izdatni pomoči podjetja Astec, d.o.o., iz Ljubljane, vse svoje domače tekme odigra v Športni dvorani na Planini, je še vedno osvojiti eno od prvih štirih mest, ki tudi drugo leto zagotavljajo igranje v drugoligaški konkurenci. Po besedah kapetana ekipa Marka Sajovca, pa se, v primeru, da zadržijo vodilno pozicijo, vsekakor ne mislijo že vnaprej predati tudi na dodatnih kvalifikacijah za enotno prvo ligo. Ob tem uspehu kranjske moške odbojke pa je potrebno poudariti, da vsi igralci nastopajo na popolnoma ljubiteljski osnovi, saj si ob kroničnem pomanjkanju sredstev igralci sami plačujejo tudi malice na dolgih gostovanjih. V klubu se dodobra zavedajo, da so imeli v jesenskem delu tekmovanja tudi precej "sreče", saj so prvič do sedaj odigrali vse tekme v popolni postavi. Trener Marjan Gorenc, ki je prevzel ekipo v letošnjem tekmovanju je vnesel med odbojkarje precej svežine, predvsem, pa je znal izredno motivirati vse igralce, se najbolj boji poškodb, ki bi lahko precej spremenili uspešno "sliko" iz jesenskega dela. V klubu pa, predvsem zadnja leta, tudi zelo uspešno delajo z mladimi odbojkarji, ki bodo morali čez nekaj let nadaljevati z uspešnimi igrami sedanje generacije. Zadnjih nekaj let je predvsem ekipa dečkov Astec Triglava vztrajno napredovala in letos so dečki dosegli tudi pomemben uspeh. Po nekaj letih so bili končno boljši od ekipa Bleda inse skupaj z Bohinjem uvrstili v "A" ligo dečkov - to je med 16 najboljših ekip v državi. • B. M. PtiRTNIKROG Rezultati žrebanja 30. kroga ... 24«..L... 1998. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1 3 4 12 14 16 17 18 21 30 31 33 35 37 38 42 43 44 45 48 49 50 52 54 62 64 67 68 69 71 72 73 ~7 v Urednosb prodanih srečk: Skupna urednosb dobibhou: Dodabeh neizplačanih dobibhou: 23.192.100,00 SIT 11.596.050,00 SIT 504.943,00 SIT število dobitkov vrednost GLAVNI DOBITEK PRENOS 7.066.026,00 SIT KROG DOBITEK 2 870.074,00 SIT DOBITEK "DVE VRSTI" 204 14.216,00 SIT DOBITEK "ENE VRSTA" 12.857 354,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: .2S» 3» 1998. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: MEŠALEC ROČNA URA AKU SESALNIK 2 6 3 8 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Ggaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 28. 3. 1998 Žrebanje 37, . kroga bo v soboto, Wrm*...... 1998 ob uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV. Informacije: 061 9736. Sklad za 31. krog bo povečan za 500.000,00 Sil Športna loterija d.d. NOVA ZMAGA ŠPECERIJE BLED ZNANA MOŠTVA ZA LIGO ČETVERICE Bled, 27. januarja - Odbojkarji Bleda so po pričakovanju s 3:0 (4, 8,11) izgubili na gostovanju pri državnem prvaku Salonitu. Vendar so na tekmi osvojili kar 23 točk, kar je za primerjavo le dve manj, kot jih je v svoji dvorani v prejšnjem krogu proti istemu nasprotniku osvojil Gradiš Maribor. Tudi po štirih krogih nadaljevanja sta v vodstvu še brez izgubljenega niza Salonit Anhovo in Fužinar, Bled pa še brez točk na 7. mestu. Tudi v ženski konkurenci 1 A. DOL sta še brez poraza v vodstvu ŽOK Sobota in Infond Branik. V 1B. DOL so odbojkarice Špecerije Bled zabeležile novo zmago. Tokrat so bili v Mariboru boljše od mlade ekipe Meltal s 0:3 (-7, -4, -11). Odbojkarice Špecerije Bled so po štirih krogih v vodstvu z vsemi točkami, dve manj pa imata ŠDŠe ntvid ŽOS in HIT Nova Gorica. Po pričakovanju, odbojkarji Termo Lubnika tokrat niso nudili dostojnega odpora na gostovanju v Novem mestu in so izgubili s 3:0 (6, 1, 4). V vodstvu je Krka Novo mesto ki očitno veliko bolj sodi v 1A. DOL kot v 1B. DOL, pred Šoštanj Topolšico in Granitom. Odbojkarji Termo Lubnika so z eno zmago na osmem mestu. Odlično pa so začeli pomladanski del tudi odbojkarji Astec Triglava. Na težkem gostovanju pri IGM Hoče so dosegli izredno pomembno zmago s 0:3 in si močno povečali možnosti za osvojitev prvega mesta. Mladi Blejci so sicer dobro namučili goste iz Črnuč, zopet pa so popustili v končnicah nizov in izgubili s 0:3. V ženski konkurenci 2. DOL odbojkarice Šenčurja niso imele velikih možnosti na gostovanju pri vodilni Bell Rogozi. Po porazu s 3:0 tako še vedno ostajajo na zadnjem mestu brez točk. Rezultati gorenjskih predstavnikov v 3. DOL - moški - Bohinj : Gostilna Jarm Kropa 2:3, Žirovnica : Mokronog 3:0. V vodstvu je Salonit Anhovo II (14), 6. je Termo Lubnik (6), 7. Gostilna Jarm Kropa (6), 8. Bohinj (4) in 9. Žirovnica (2 točki) - ženske: Bohinj : Mehanizmi Kropa 3:0, ŽOK Partizan Škofja Loka : ŽOK Radio Morje 3:0, Bled II : Kočevje 0:3, ŠD Mladi Jesenice : TPV Novo mesto II 3:1. V vodstvu je ŽOK Partizan Škofja Loka (16), pred Bohinjem (14), 4. ŠD Mladi Jesenice (12), 7. Mehanizmi Kropa (4), 8. Bled II (2 točki). Edina gorenjska ekipa, ki se je uspela uvrstiti v "A" kadetsko ligo - ekipa kadetov Bleda, po prvem delu tekmovanja ni bila ravno uspešna, saj je v sedmin krogih uspela osvojiti le štiri nize. Odbojkarji Bleda so tekme proti Salonitu Anhovo, Žužemberku in Maribor Viledi izgubili s 3:0, Fužinarju, Šoštanj Topolšici, Črnučam in IGM Hočam pa so uspeli odšČipniti točko. Kljub trenutno zadnjemu mestu pa je bila Že uvrstitev ekipe med osem najboljših ekip kadetov velik uspeh. • B. Maček ZMAGE IN PORAZI GORENJCEV Košarkarice Odeje Marmor in košarkarji Radovljice so zgubili, Ločani in Kranjčani pa so zmagali. Kranj, 27. januarja - Škofjeloška Odeja Marmor je za uvrstitev med 1. in 6. mestom doma zgubila z vodilno Imos Jezico 50 : 77. V tekmi za uvrstitev med 7. in 12. mestom pa je Comet iz Slovenskih Konjic premagal Jesenice s 84 : 57. V I. A moški ligi je domžalski Helios zgubil v Postojni z 81 : 72, v 1. B ligi pa je Gradbinec iz Radovljice na gostovanju v Hrastniku tesno izgubil s 86 : 83. Kranjski Triglav je doma premagal Kemiplast s 76 : 57, Loka Kava pa je doma premagala Litijo z 98 : 72. Loka Kava vodi na lestvici, kranjski Triglav je tretji, Gradbinec iz Radovljice pa sedmi med 12 moštvi. • J.K. KOŠARKARSKI SPORED Kranj, 27. januarja -Med tednom bo redno kolo v košarkarskih ligah. V 1. A ligi bo Helios Domžale jutri ob 19. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah igral s Kraškim zidarjem. V 1. B ligi bo Triglav v četrtek, 29. januarja, ob 20.30 v dvorani na Jezici igral z Jezico, Gradbinec Radovljica bo jutri ob 20. uri v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici igral z Ilirijo, Loka kava pa odhaja jutri na gostovanje h Cometu v Slovenskih Konjicah, kjer bo tekma ob 19. uri. V ženski ligi pa igra Odeja Marmor za uvrstitev med 1. in 6. mestom jutri ob 19. uri v športni dvorani Poden z Mariborom. • J.K. Kranjski atleti na prvenstvih ROŽLE PREZELJ 213 CENTIMETROV Kranj - V petek je bil v Novi Gorici atletski miting, na katerem so v močni domači in tuji konkurenci nastopili tudi atleti kranjskega Triglava. Starejši mladinec Rožle Prezelj je med člani skočil v višino 213 centimetrov in bil drugi, skakalka v daljino Marcela Umnik pa je v svoji drugi tekmi po osemmesečni odsotnosti z atletskih stez ze preskočila šest metrov in se z rezultatom 6,02 metra uvrstila na četrto mesto - za Valantovo, tekmico iz Italije, Čalasanovo in pred Predikakovo. Tina Čarman je bila v isti disciplini šesta (5,51), Ljubo Rizoski, ki iz tekme v tekmo skače bolje, pa v moški konkurenci šesti s skokom 6,67 metra. V soboto je bilo v Celju državno dvoransko prvensto za pionirke in pionirje, na katerem je med 18 Triglavani sodelovalo tudi tri četrtine atletskih naraščajnikov, ki bodo v pionirski konkurenci tekmovali še najmanj leto ali več. Tina Murn se je v teku na 60 metrov ponovno kosala z Anjo Humljan iz Ljubljane. Obe sta tekli hitreje od teden dni starega državnega rekorda, snet pa je zmagala Anja (7,74), ki je bila za pet stotink sekunde hitrejša od Tine (7,79). Špela Voršič je bila četrta v teku na 60 metrov z ovirami (9,66) in sedma v skoku v daljino (4,98), Eva Sedej pa je bila v isti disciplini peta (5,11). Med tednom je bil še en pomemben atletski dogodek: lastnik pizzerije Romano iz Kranja, ki je eden od sponzorjev atletskega kluba Triglav, je približno dvajset atletinj in atletov kranjskega Triglava povabil na pizzo. • CZ. Kranj - Vaterpolisti v prvi slovenski ligi so v soboto odigrah dvanajsti krog v prvem delu državnega prvenstva za sezono 1997-98. V tem krogu je bil prost vodini na lestvici in branilec naslova kranjski Triglav, ki pa je prostost v državnem prvenstvu izkoristil za priprave na Reki pri Primorju Croatia line. Rezultati, ki so bili doseženi v tem dvanajstem krogu, so bili pričakovani. Še najbolj napeto je bilo v Ljubljani in Trsut, kjer sta zmagali gostojuči moštvi. V Ljubljani si je Tivoli, kljub temu da ni igral najbolje zagotovil že v prvih dveh četrtinah. Ljubljančani so tokrat nudili večji odpor kot na prvem srečanju v bazenu Tivoli. Tudi v Trstu je bilo vroče, kjer je bil izključen tudi trener gostiteljev Dušan Lončarevič. Koper je povedel s 3:1 in so Mariborčani rezultat v svojo korist spreobrnili šele v tretji četrtini, nato pa so svojo premoč kronali v zadnjem delu. Kok ra je po začetni slabi igri, Kamnik je namreč povedel z 2:o. na koncu slavila visoko zmago, ki pa ji nič ne pomaga, da bi se na koncu borila od 1. do 4. mesta, kajti Tivoli si je z zmago nad Mogoto Ljubljano to že priigral, varovanci trenerja Rada Čermelja so se po vodstvu Kamnika prebudili in nadaljevali srečanje kot prerojeni. S hitrim plavanjem so prihajali sami pre° vrata Jureta Kerna v obrambi pa so z vratarjem Urošern Čimžarjem in Mihom Vrečkom preprečevali, da bi se Kamnik razigral. Le v tretji četrtii so gostitelji zaigrali z "rezervistom", kar so Kamničani znali izkoristiti in ta del so tudi dobili. V zadnji četrtini pa se je Kokra ponovno razigrala in na koncu slavila zmago s trinajstimi goli razlike. • J. Marinčck OKEJ NA LEDU Začenja se drugi del državnega prvenstva DANES ZNOVA DERBI NA JESENICAH Prvi del državnega hokejskega prvenstva je dobil Bled, ki je bil boljši v medsebojnih srečanjih z Acroni Jesenice. Konstantin Korotkov in Martin Duval, nova igraleca Acronija Kranj, 27. januarja - Po prvem, delu ima Bled 28 točk, kolikor jih ima na drugem mestu Acroni Jesenice, vendar so bili Blejci uspešnejši v medsebojnih srečanjih. Olimpija Hertz ima 25 točk. Slavija Jata pa 21. Ta moštva gredo v drugi del prvenstva, ki se začenja danes. Vsak bo z vsakim odigral štiri tekme. Uvodni pari so prvi in četrti ter drugi proti tretjemu. Tako bo danes ob 18. uf} na Jesenicah znova derbi med Acronijem in Olimpijo Hertz, drug) par pa bo Bled in Slavija Jata. Zaključek prvega dela je bil zanimiv. Jeseničani so premaga! Olimpijo s 4:2. Tekma je pokazala, da so Jeseničani končno dobili kakovostne tujce: Rusa Korotkova in Kanadčana Duvala !n Gosselina, Geurard pa je na Jesenicah že eno sezono. Zmaga je vlila Jeseničanom optimizem. V nedeljo so odigrali zadnje kolo prvega dela. Presenečenj 01 bilo. Acroni je premagal Triglav s 16 : 5, Olimpija Hertz Slavij0 Jato s 3 : 0, Protonavto Inpos Celje s 4 : 3, HIT Casino Kranjska Gora pa HDK Bled. • J. Košnjek Turnir alpskega pokala ZMAGALA OLIMPIJA Ljubljančani so v finalu premagali Bled s 4: 2, Kranjčani pa s° bili tretji. Kranj, 27. januarja - Redni del alpske lige za dečke, rojene leta 1984 in 1985, je končan. Zmagala je Olimpija pred kranjskirn Triglavom, Acronijem Jesenice, VSV iz Beljaka, Bledom i° Kacem iz Celovca. Hokejski klub Triglav iz Kranja pa je v nedeljo organiziral na kranjskem drsališču še zaključni turnir, na katerem je nastopilo vseh šest moštev in to pred številnim ?° bučnim občinstvom, množičnejšim kot na članskih hokejski«1 tekmah. Moštva so bila razdeljena v dve skupini. V A skupini s0 bili doseženi naslednji izidi: Olimpija : Jesenice 7 : 3 (igra'e° tekme Gregor Krivic iz Olimpije), Olimpija : Kac 17 : 0 (igra ec tekme Bor Ladina iz Olimpije) in Jesenice : Kac 8 : 1 (igfa,^ tekme Miha Grumerec z Jesenic). V skupini B pa so igrali: Trigla : VSV Beljak 8 : 5 (najboljši Tim Jurajevčič iz Triglava), Trigla) • Bled 1 :1 (najboljši Kranjčan Jakob Milovanovic) in VSV: Bled t : 5 (najboljši Blejec Adnan Hadžisulejmanovič). V tekmi za pel mesto je VSV s 3 :1 premagal KAC (najboljši igralec Redecky)> tekmi za tretje mesto Triglav po kazenskih strelih Jesenice s 4 - J (najboljši igralec Kranjčan Žiga Dime)? v finalu pa je Olimpija s 4 • 2 premagala Bled., Oba zadetka za Bled je dosegel Adnan Hadžisulejmanovič. Za najboljšega igralca finala je bil izbra Ljubljančan Matej Badjura. • J.Košnjek Mladi hokejisti Bleda. Hokejskih veščin jih uči tudi edej najboljših hokejistov vseh časov Albin Felc. - Slika T. Dok Sankač Grega Špendov FINSKO SI BO PLAČAL SAM i šport se pri nas vse bolj uveljavlja predvsem po zaslugi nekaterih perspektivnih Icev, ki so trdno odločeni, da v naslednjih letih posežejo tudi v svetovni vrh. Sankarski tekmovalcev Jesenice - Med njimi je zagotovo 21-letni član Sankaš-kega kluba Jesenice Grega Špendov. Ta šport ga j a zaradi hitrosti in dinamičnosti zasvojil, ko je z očetom Ljubom, zavzetim sankaškim delavcem, hodil na tekme in ob progi spremljal dogajanja. Od takrat ima za seboj že 14 tekmovalnih sezon in lahko se pohvali s kopico osvojenih naslovov državnih prvakov v pionirskih in mladinskih vrstah ter drugimi mednarodnimi uspehi. "Sedaj pri članih je pravi čas, da uresničim tudi višje i ?ilje v tem športu. Pri nas I imamo v glavnem le sankanje j na naravnih progah, ki sicer še \ ni olimpijska disciplina, ven-l dar mislim, da iz leta v leto" jj bolj opozarjamo nase v okviru I Mednarodne sankaške zveze f FIL." I Imaš že nekaj lepih mednar-I odnih uvrstitev. i "To sta predvsem dve uvr-1 stitvi na tekmah za svetovni pokal. V lanski sezoni 9. mesto na Poljskem in letos 10. mesto v Avstriji." Letos te čaka nekaj novih izzivov? "Najprej bo to svetovno prvenstvo konec januarja na Finskem. Če se bom dobro pripravil, imam realne možnosti za uvrstitev v prvo dese-trico. Drugi pa je domači izziv februarja na tekmi za svetovni pokal v Železnikih. Pred domačimi navijači bi se najbolj veselil uvrstitve med 5. do 10. mestom. Če bom trdno trenir- al in imel dobre pogoje, sta cilja uresničljiva." Praviš, če bodo dobri pogo-ji...? "Tukaj moram reči, „da pri pogojih za vadbo, treninge in nastope še veliko zaostajamo za svetovnimi velesilami v tem športu. Za nameček nam vreme ni naklonjeno, ni snega na progah, treningi v tujini pa so še posebej dragi." Kaj pa pomoč za sankače? "Veseli smo sleherne pozornosti, ki nam jo kdo izkaže. Denarja ni niti za osnovne programe, pot na SP na Finsko si bom plačal sam. Pri tem moram še posebej pohvaliti sponzorja ASP Primožič Jesenice, ki mi je zaupal avto Renault megane za vožnjo na tekmovanja, pa pomoč Zebre iz Kranja in še nekaterih drugih. Če se razmere ne bodo uredile, potem bodo naši cilji za prodor v svetovni sankaški vrh še nekaj časa ostali zgolj lepi upi." • J. Rabič Meta Boncelj, najuspešnejša alpinistična smučarka v minuli sezoni ZA NASLOV JE ZASLUZEN VISINSKI REKORD tia i^nuLiv i , nobeni S|0VCnki. Na gori Chopicalqui v Andih je smucala z visme 6200 metrov, kar Kranj, 26. januarja - Veselje do turnega smučanja jo je privedlo v kranjski alpinistični odsek, kjer je iskala družbo za skupne ture. A io je kmalu »mikalo tudi plezanje in alpinistično smučanje. Za lanski izboljšan višinski rekord pri ženskah si je zaslužila naslov najboljše alpinistične smučarke. To bo dobra spodbuda *a bodočo dejavnost, razmišlja 24-letna Kranjčanka. Šport je vaša življenjska usmeritev. Od kdaj se zanimate tudi za alpinizem in alpinistično smučanje? . "Sem absolventka na fakulte-11 za šport v Ljubljani. Brez športne dejavnosti ne mine noben moj dan. Prej sem se ukvarjala z alpskim smučanjem, zamikalo pa me je še turno smučanje. Ker na take ture ne more človek sam, sem se pred petimi leti včlanila v Alpinistični odsek pri PD Kranj. Že prvo leto smo opravili tri ali štiri skupne ture. V odseku je nekaj članov, ki jih zanima alpinistično smučanje, zato sem drugo leto še sama poskusila, kako izgleda smučanje v stenah. Jalovčev Ozebnik, Peto žrelo v Storžiču, grape v Begunjščici in Vrtači so bile moje prve preizkušnje. Vsako zimo opravim več spustov na smučeh. Udeležujem se tudi alpinističnih ral-lyjev na Jezerskem in Zelenici. Na obeh tekmah sva z Alenko Hafner zmagali. Veliko sem plezala; manjka mi le en daljši letni vzpon četrte težavnostne stopnje, da iz pripravnice postanem članica odseka. Doslej sem največ plezala v domačih gorah, bila pa sem tudi v italijanskih Dolomitih, grški Meteori in hrvaški Paklenici." Lani ste odšli na prvo alpinistično odpravo. O tem najbrž sanja vsak alpinist? "Ko človek gleda slike in diapozitive prijateljev iz tujih gora, ga seveda zamika, da bi tja odšel tudi sam. Meni se je prva priložnost ponudila lani, ko je AO Kranj pripravil odpravo za mlade člane v južnoa- Lubn??8 LL°ka ' V škofjeloškem derbiju 9. kroga gorenjske lige je Sj£ gMfe Svak ^b°Ju za vrh Pomagal Polet in ga s tem izločil iz bofa za L^U™J1' ^,l±0l£ Ujfe Ostale dvoboje so dobili favoriti. Rezultati: POLET : fpenskl rekord V smučanju. Prej 5-3 S 5:3 (4888:4887) - Celeč (Pol.) 864, ELAN : ADERGAS je JESFmt^829) - Kosir (Elan) 863> LJUBELJ : EP COM. f-iu.cw*VE 7:1 (4992 : 4788) - Potočnik (Ljub, Pečar M ZMAGA ISKRAEMECA jskraemeco ; Hidro 7:1 (5577:5259) keoi-^i! * ^et krogov pred koncem prvenstva v 1. slovenski kit < ligi oba vodilna - Konstruktor in 1SKRAEMECO Kr» •* mrtvi tek-". Konstruktor je premagal Rudarja s 6:2, anicani pa so zanesljivo ugnali HidrO iz Medvod. Vrhunsko J" Uigrali Zdravko ŠTRUKELJ (998), Vane OMAN (982), JJjon ZALOŽNIK (958) in Anton SEMRL (929), kar je Tinki- na,Poveđ derbija z Norik - Prosolam, ki bo čez 14 dni v Hubljani. v. O. p0LET ZAUSTAVIL LUBNIK Škofja ubnika i "vaka. ( UBN1K ? (484( -SENIC esen.) i luoelj H točk, 3. Lubnik 11 točk.. :4887) - Celeč (Pol.) 864, ELAN : ADERGAS Košir (Elan) 863, LJUBELJ : EP COM. 992 : 4788) - Potočnik (Ljub.) 865; Fihpaj flToV 00'> GORA : S. JENKO 2:6 (4882:4952) - Pečar M. UC') 884'> Juvančič J. (S. J.) 877. Lestvica: 1. S. Jenko 15 točk, 2. bil dosežen z višine 5900 metrov na gori Artesonraju. Tako sem se 20. junija 1997 Pari i.«. kroga v soboto> ? 2 ob n uri ep COM. JESENICE £^AN, ob 15. uri LUBNIK : LJUBELJ, ob 16. uri ADERGAS GORA in S. JENKO : POLET. • J. Pogačnik $^f&£K^™, ki Blanca/Leta 1999 bo morda na ie uspešna. Med aklimatizacijo vrsti odprava v Himalajo s člani sem se skupaj z Alenko Hafner AO Kranj." • Stojan Saje ŠPORTNO PLEZA in Borutom Čadežem povzpela na 5500 metrov visoki Huapi in nato z Alenko na 5400 metrov visoki Urus. Sama sem stopila še na 5752 metrov visoki Pisco in smučala z vrha te gore. Prvič sem smučala s take višine in v pičli uri presmučala okrog 800 metrov do roba ledenika. Precej težje je bilo na 6350 metrov visoki gori Chopicalqui, kjer nas je ledeniška razpoka ustavila 6200 metrov visoko. Od tam sem ob pomoči Andreja Kecmana in Boruta Čadeža smučala po strmem in nevarnem ledeniku. Za okrog 1200 metrov smučanja sem porabila okrog poldrugo uro." Ste se razveselili ob doseženem višinskem rekordu, pa kaj vam pomeni naslov najboljše alpinistične smučarke? "Šele v vodniški hiši so domačini potrdili doseženo višino. Seveda sem bila prvih čestitk deležna že tam, še več pa ob vrnitvi domov. Ob izboru za najboljšo alpinistično smučarko v minuli sezoni sem bila presenečena, saj so moški dosegli težje spuste na smučeh. Pri ženskah je konkurenca šibka, zato je najbrž odtehtal postavljen višinski rekord. Naslov sprejemam ne le kot osebno pohvalo, ampak spodbudo ženskemu alpinističnemu smučanju nasploh." Kaj pa načrti za prihodnje? "Največja osebna želja je, da bi letos diplomirala. Ob poklicnem delu se nameravam še naprej ukvarjati z alpinizmom in alpinističnim smučanjem. Letos bi rada smučala vsaj z najvišjega vrha Evrope, Morit NOVOLETNO PLEZANJE KRANJČANOV V TOPLI ŠPANIJI Luka Zazvonil (AO Kranj, Vrh), Igor Kalan (Petrol, ProMontana) ter Robert Mihajl so obiskali plezališča južne Španije. Največ smeri so preplezali v še nastajajočem plezališču VVild Side blizu Selle, plezali pa so tudi v ostalih sektorjih. Zadnje tri dni so obiskali še plezališča okrog Montanejosa. Luka Zazvonil (AO Kranj, Vrh) je plezal večinoma na pogled, kar pomeni, da je smer preplezal v prvem poskusu, ne da bi prej gledal druge plezalce ah imel določene podatke o smeri. V enem dnevu je uspel na pogled preplezati dve smeri z oceno 7c. Najprej je v VVild Side preplezal na pogled Cuestion de estilo 7c ter kasneje v Vipsu smer Estratego 7c. V VVild Side je na pogled preplezal še Keep the faith 7c ter Ya somos olimpicos 7b+. V plezališču Vips je v drugem poskusu uspel preplezati previsno smer Mark of the Beast ocenjeno z 8a+. V Montanejosu je prav tako v drugem poskusu uspel v smeri El Rey Lagarto 8a, za smer Estipulo mucho culo 7c+ pa je porabil tri poskuse. Igor Kalan (Petrol, ProMonatana) je v VVild Side na pogled uspel preplezati smer Keep the faith 7c ter smer Ya somos olimpicos 7b+.Na pogled je v plezališču El elefante preplezal še eno smer ocenjeno z 7b+. V Montanejosu je z Mihom Kajzeljem v slabih vremenskih pogojih ponovil smer Relax. Smer sta po raztežajih ocenila 6a+,7a,7a+,6b. Robert Mihajl (AO Kranj) je v VVild Side v drugem poskusu uspel v smeri Cuestion de estilo 7c. V istem plezališču je na flash preplezal tudi Si te dicen que cai 7a, v plezališču El elefante pa prav tako na flash Edvvard's wall 7a+. Na pogled je bil uspešen v smereh do 7a. Ocene pri smereh, preplezane v Montanejosu so naši predlogi za francoske ocene, originalne ocene pa so vsaj za en plus nižje. Vsi trije plezalci se zahvaljujejo sponzorjem za podporo. NOVE SMERI V PREDDVORU Luka Zazvonil (AO Kranj, Vrh) je lani opremil in preplezal dve novi smeri. V spomin na pokojnega strica Franca Jurgeleta je med smerema Čriček in Sveča potegnil smer Juretova 6b+. Levo od Muce copatarice pa malo težjo smer Kurje bremze 6c. Luka je v Preddvoru preplezal še nekaj starih projektov opremljenih že nekaj let. Desno od Sveče je svedrovcem, ki so vodili čez previsen buhtelj« dodal direkten vstop in nastala je smer Nindii Indrirza katero je Luka predlagal oceno 7a+. V najvišjem delu stene je preplezal projekt, ki poteka levo od smeri Independence. V smeri je naletel na kar nekaj izklesanih oprimkov. Smer se imenuje Paradise Lost in ima oceno 8a. Nekaj tednov kasneje pa je ponovil še Independence 8a+ in potrdil oceno. Pred njim sta to smer preplezala le brata Zaplotnik. Na nasprotni strani doline je desno od smeri Carski rez preplezal dve novi smeri. Smeri se začneta z istim vstopom ter se kasneje ločita. Leva smer se imenuje Nič 6c+ desna pa Fensi 6b. PORAŽENE PRIMORKE TRIGLAV: ADRIA CONVENT 4:4 2417:2413 Kranj - Kegljavke Triglava tokrat niso izkoristile prednosti jomačih steza, da bi v igri s Primorkami osvojile točke v boju ?? tretje mesto na prvenstveni lestvici. Srečanje je bilo zelo «vcn0j Triglavanke pa nerazpoložene za igro. Vse je Potekalo pod vtisom derbija. Kljub vsem težavam in "aPakam so Kranjčanke imele priložnost za zmago, na Koncu pa so se morale zadovoljiti s točko Triglav: Silva Mravljak 399, Jelena Bunič 409, Slavi ^5t Silva Fleischman 400, Silvana Belcijan 430 in Joži 384* • N. A. Glivar Jerala GORENJSKI DERBI LOG STEINELU Kranj - V enajstem krogu druge državne lige sta se v gorenjskem derbiju v Kranju srečala moštvi za vrh lestvice, tržiški Ljubelj in Log Steinel in Kranja. Žilavi Tržičani so držali ravnovesje vse do konca srečanja, na koncu pa sta domača igralca Damjan Hafnar z 927 in Tomaž Oman z 892 keglji domačinom le priborila zmago. Rezultat 6:2 (5212:5189). Pri Tržičanih sta bila najboljša Štefan Ahačič z 890 in Filip Praprotnik z 886 podrtimi keglji. Jeseničani, moštvo EP Commerce, so gostovali v Novi Gorici, kjer so premagali igralce Gorice Tekstine z rezultatom 5:3 (5245:5231). Najboljša Jeseničana sta bila Drago Geršak z 937 in Marko Jan z 869 podrtimi keglji. Po 11. krogu ostajata v vodstvu Log Steinel in Gradiš s po 18. točkami, tretji je Ljubelj 15 točk, EP Commerce ima 12 točk. Prvenstvo se bo zaradi finala državnega prvenstva za posameznike nadaljevalo 7. februarja. GABER LAH USPEŠEN V ZDA Jesenice - Jeseničan Gaber Lah, smučarski tekač ŠD Planica, je novembra odpotoval v ZDA, kjer to sezono nadaljuje svojo športno pot. Po decembrskih tekmah v Canmoru v Kanadi in VVest Yellowstonu, kjer se je na ameriškem medcelinskem pokalu in Fis tekmah v zelo močni konkurenci uvrščal okoli 30. mesta, pa je po novem letu zablestel v Michigan cupu, serijskem tekmovanju v ameriški zvezni državi, kjer biva in trenira. Z zmago na 30 km v prosti tehniki in drugim mestu na 15 km v klasični tehniki je tudi prevzel vodstvo v tem pokalu, in s tem postal prvi neameričan, ki mu je to uspelo. • M. M. USPEŠEN NASTOP JESENIŠKIH JUD0IST0V V ITALIJI Jesenice, 22. januarja - Člani judo sekcije TVD Partizan Jesenice so dosegli lep uspeh na mednarodnem tekmovanju za pokal mesta Buia v Italiji. V vseh kategorijah od članov do mlajših dečkov so v svojih skupinah dosegli kar pet zmag in sicer: Gabrijel Šabič, Blanka Zupan, Nejc Kofler, Vesna Birk in Anže Kokošinek. Uspeh sta dopolnila Sebastjan Kokalj z 2. mestom in Aleš Erjavec s 3. mestom. Ekipno so Jeseničani med klubi iz Hrvaške, Italije in Slovenije osvojili 3. mesto. • J. Rabič KRIŽANI ZMAGUJEJO Kranj, 27. januarja - V ženskih namiznoteniških hgah tokrat niso igrali popolnega kola. Državna reprezentanca je bila na Češkem. Ligaške tekme pa so imeli fantje. V 6. kolu druge lige so Križani s 7 : 0 premagali Melamin, nato pa še s 6 : 1 Gralan. Škofja Loka je najprej zgubila s 3 : 4 z Gralanom, nato pa ie s 5 : 2 premagala Melamin. Križani so prvi z 22 točkami, Škofja Loka pa ima 10 točk. V drugi ženski ligi je Vesna porazila Jesenice s 7 : 0, Križanke pa Škofjo Loko s 5 : 2. Križanke so nato premagali Vesno s 4 : 3, Škofja Loka pa Jesenice s 7 : 0. Škofja Loka je tretja s 16 točkami, Križe imajo 10 točk, Jesenice pa 6. • J.K. m bom Obešanje iz spoštovanja Branko Grims, zunanji sodelavec PREJELI SMO Dobrega vojaka Švejka pozna vsak pošten bralni molj. Med policaji in vojaškimi obveščevalci jih najbrž nikoli ni bilo posebno veliko, sicer bi jim bilo marsikaj prihranjeno. Legendarni kranjski šaljivec prof. Slapar je menda v prejšnjem režimu kar nekajkrat priredil moderno izvedbo Švejkove šale na račun cesarja. Zgodilo naj bi se približno takole: Ko je prof. Slapar na steni zagledal sliko s podobo Tita, je zavpil, naj jo takoj snamejo. Seveda so prihiteli vedno budni policaji in ga zgrabili, kako da si je sploh upal zahtevati, da so podobo samega tovariša Tita sneli s stene. Prof. Slapar se je najprej izgovarjal, da se je bal, da bodo podobo presvetlega revolucionarja pone-čedile muhe, potem pa se je "skesano strinjal", da bo res najbolje za vse, da spoštovanega tovariša Tita takoj obesijo. Če tako veli oblast, naj pač visi... Vsi starejši Kranjčani se seveda spomnijo, da g. Slaparja ni bilo na spregled v dneh, ko je bil tovariš Tito na obisku na Brdu. Ker oblasti takrat "ni smelo nič presenetiti" (se še spomnite razvpitih NNNP?), so g. Slaparja preventivno dali na hladno. Aretacija slovenskih vohunov na Hrvaškem je dogodek, ki je prejšnji teden zabaval mednarodno in razburjal domačo javnost. V mednarodni politiki naše države se je "dosežkom" tipa španski kompromis pridružil Še en dokaz neizmerne naivnosti in nesposobnosti slovenskih državnih uradnikov oziroma oblasti. O "bližnjici" dveh slovenskih poklicnih vojaških vohunov preko ozemlja Hrvaške, kjer ju je aretirala policija, je sedaj te kar precej znanega. Političnim analitikom pa se kljub temu odpira precej vprašanj. Hrvatje so slovenska vohuna v kombiju, v katerem je bilo za nič manj kot milijon nemških mark najmodernejše opreme za prisluškovanje, prijeli samo nekaj deset metrov (!) od državne meje. Poklicna vohuna sta brez najmanjšega odpora predala nepoškodovano vso opremo in listine, zato bo po neKaterih neuradnih ocenah morala država Slovenija zamenjati vse frekvence in sisteme Šifer, kar bo stalo do dvajsetkrat (!) več, kot je vrednost kombija z opremo vred. Vrla lovenska vohuna nista niti poskušala pobegniti v situaciji, ko bi amo s pritiskom na pedal za plin prišla na slovensko ozemlje v nekaj sekundah. Poleg tega se po mednarodnih normah nikoli ne sme streljati na ozemlje tuje države, ker to šteje za neposreden napad in skoraj neverjetno je, da bi se Hrvatje odločili zaustaviti kombi s silo. Še bolj značilno za čas, v katerem živimo, pa je poročanje medijev o tej zadevi. Sprva so vsi molčali in se je o zadevi le šušljalo. Potem je mariborski Večer prebil zid molka in usul se je plaz. Ampak o kakšni objektivni odgovornosti ni sledu. G. Drnovšek je v imenu vlade tako možnost celo izrecno zavrnil. O prozornosti poskusov, da bi se - kot ponavadi - za dežurne krivce za neumnost oblastnikov razglasilo opozicijo, ne gre zgubljati besed. Pisanje MAG-a, po katerem ima minister Turnšek zelo pomembnega zaščitnika (ki ni iz vrst SLS, po Ljubljani pa se sliši, da je manjše postave), se zdi zelo upravičeno. Si sploh lahko kdo predstavlja, kakšen medijski Unč bi se zgodil že prvi dan, če bi bil obrambni minister še g. Janez Janša? In kako bi vsa kontinuiteti naklonjena novinarska srenja skupaj z g. Drnovškom presrečna pisala cele romane o objektvni odgovornosti? O tem, da bi bil g. Janša v takem primeru razrešen v 24 urah, pa najbrž res nihče ne dvomi... V primeru Depala vas je g. Drnovšek okleval samo nekaj dni, pa se je kasneje izkazalo, da so minister Janša in ljudje iz obrambnega ministrstva ravnali povsem v skladu z zakonom, kar je ugotovilo celo pregovorno počasno slovensko pravosodje. Zdaj, ko je (relativna) demokracija, je tudi na področju obešanja iz spoštovanja več izbire. V pisarni upravnika zelo znane ljubljanske gostilne visijo kar tri slike tovariša Tita, v nekaterih dvoranah v vzhodnem koncu Slovenije pa slike gospoda (nekdanjega tovariša) Kučana. Pred meseci je prišlo do precej komične situacije, ko so hoteli v eni od teh dvoran narediti prireditev v organizaciji strank pomladi in je eden od prirediteljev zahteval, da je treba sliko g. Kučana pred začetkom prireditve sneti, upravnik dvorane pa tega ni hotel storiti. Na koncu so se namreč vsi strinjali, da je najbolje, da visi... Spoštovanje je v politiki hudo relativna reč. Sicer pa je že Einstein dokazal, da je vse relativno. Branko Grims je član SDS Javno pismo predsedniku uprave SŽ g. Umeku, predsedniku nazdor-nega sveta SŽ g. Vodopivcu, predsedniku skupščine družbe SŽ ŽJ FI PROM g. Prešernu, predsedniku vlade RS g. Drnovšku, podpredsedniku vlade g. Podobniku in ministroma g. Dragonji in g. Ropu Dne 5. in 7. januarja smo na Vas naslovili dopis, v katerem smo predlagali razrešitev glavnega direktorja SŽ ŽJ FI P ROM a G VI DA MEL1N-KA. Navedli smo razloge za jazrešitev in pripisali, da se zavedamo, da razrešitev Gvi-da Melinka ni v pristojnosti sindikatov. V 18 dneh nihče od Vas ni reagiral, zato se tokrat obračamo na Vas z javnim pismom. Od februarja 1996 dalje, ko je Gvido Melink prevzel vodenje družbe SŽ ŽJ FI PROM, se je poslovanje drastično poslabšalo. V dveh letih svojega direktorov anja je uspel FI PROm popolnoma izčrpati ter pripeljati v stanje kaosa. Vsa Melinkova aktivnost je usmerjena v nerealne projekte, s katerimi zapravlja denar družbe, čas članov svojega kolegija in ostalih sodelavcev, vse pa zavaja o rešitvi družbe skozi realizacijo teh projektov. 1. V maju 1996 je s pomočjo plačanih zunanjih sodelavcev izdelal PROJEKT SELITVE DRUŽBE, vključno s proizvodnimi napravami obrata Elektrode na lokacijo Ži-čarne-Hrenovica. V avgustu 1996 je kolegiju vsilil sklep o ponovnem angažiranju zunanjih sodelavcev za "layout lokacija Hrenovica" ter marca 1997 kolegiju poročal o predvidenih transportnih točkah na lokaciji Hrenovica. PROJEKT JE SEVEDA OSTAL NEREALIZIRAN. 2. Od maja 1997 dalje je neodgovorno vse plane in tekoče aktivnosti v Žicami vezal na združitev z italijansko firmo SETRAL, kljub temu da je bil seznanjen z vprašljivo boniteto te firme in kljub temu, da s SETRALom ni dogovoril niti osoivnih poslovnih pogojev, o katerih bi bil SETRAL pripravljen prenesti delo na Jesenice (cena našega dela na tone žico, izplen...). Po njemu lastni metodi je takoj najel zunanjo firmo za izdelavo "feasibility študije" in novo odvetniško pisarno za pravno uskladitev pogodbe o selitvi Setralovih strojev na Jesenice ter naložil sodelavcem v Žicami pripraviti potrebno infrastrukturo v obratu za selitev Setralovih strojev. Dne 23. 1. 98 smo izvedeli, da bo vodstvo FI PROMa Nadzornemu svetu predlagalo ukinitev proizvodnje v Žičarni, leta pa se da v najem najboljšemu ponudniku. ZA NAJEM PA JE POTREBEN RAZPIS, KAJNE? SMO SINDI-KA LISTI PREKO ITALIJANSKIH KOLEGOV ODKRILI PREVEČ? 3. V juniju 1997 je GVIDO MELINK, kljub ostremu nasprotovanju članov kolegija, angažiral še eno zunanjo svetovalno firmo CILJ, tokrat z obrazložitvijo, da bo firma CILJ z izdelavo analize poslovanja priskrbela ugodne kredite. FI PROM TE KREDITE ČAKA ŠE DANDANES. 4. V januarju 1997 je z angažiranjem zunanjih sodelavcev dal prestaviti stroje za varilno žico MAG na novo betonsko podlago v Žičarni. FI PROM očitno ni imel lastnih delavcev za razkopa-vanje starega betona in izdelavo novega. 5. Sanacijske načrte sindikati prejemamo z bliskovito naglico. V sanacijskem načrtu 1997 - 2000, ki smo ga prejeli 17. decembra 1997 kot enega nujnih ukrepov v letu 1997/ 1998 MELINK planira ponovno prestavljanje strojev za varilno žico MAG in selitev v halo Vatrostalne, kar je ocenil s stroškom 700.000 DEM! V skladu z MELIN-KOVO prakso predpostavljamo, da bi izdelavo nove betonske podlage ponovno zaupal isti zunanji firmi. Kolikor nam je znano, je MELINK na člane kolegija izvajal pritisk, da navedeni sanacijski program podpišejo in odgovarjajo za njegovo izpolnitev. 6. V novem sanacijskem načrtu 1997-2000, ki ga je MELINK izdelal že 15. januarja 1998, ponovna selitev varilne žice MAG ni vel potrebna. Popolnoma je tudi spremenil proizvodni in prodajni program že za leto 1998. Prodajo vlečene žice je zmanjšal z 8590 ton na 232 ton, prodajo jekel v palicah pa povečal z 0 ton na 5150 ton oziroma v prejšnjem sanacijskem programu je zapiral Jeklovlek, sedaj zapira Žičar- no in ohranja Jeklovlek. KATERA FIRMA NA SVETU LAHKO S TAKO NAGLICO PRILAGAJA PRODAJO, NABAVO, PROIZVODNJO... KOT GVIDO MELINK SPREMINJA SVOJE SANACIJSKE NAČRTE IN NAVODILA ZAPOSLENIM? Sprašujem se, KOLIKO NEUSPELIH PROJEKTOV IN KAKO VELIKO ŠKODO SME POVZROČITI DIREKTOR V KONCERNU SLOVENSKIH ŽELEZARN DA ODGOVORNI KONČNO PRISLUHNEJO? Glede na to, da je, kljub katastrofalnemu vodenju, GVIDO MELINK še vedno glavni direktor SŽ ŽJ PROM, se sprašujemo. KAKŠNA NAGRADA ČAKA MELINKA ZA TAKO USPEŠNO IZČRPAVANJE IN VODENJE DRUŽBE V STEČAJ? ALI MU JE OBLJUBLJENO ODLIČNO PLAČANO DELO STEČAJNI K A ALI PRIVATIZACIJA OBRATA ELEKTRODE ALI OBOJE? Morda Vas bo ob javni objavi le delčka podatkov končno zamikal sestanek s predstavniki sindikatov. Naše naslove in telefonske številke poznate. Na Jesenicah, dne 24. januarja 1998 NEODVISNOST, KNSS FI PROM PREDSENIK Igor Kelvišar Tudi podeželskim ljudem ogled komedije dobro de Kot vsako leto se v jeseni zberemo odbornice AKŽ, da naredimo program, kaj bi se v okviru kmetijsko svetovalne službe moglo in dalo pripraviti koristnega in podučnega, ter tudi malo razvedrilnega za podeželske žene in dekleta. Vse to je seveda odvisno tudi od finance. Občine in drugi zato pristojni so zelo varčni, kar se tiče tega programa. No, nekaj pa tudi udeleženke same rade prispevamo k temu, da se kaj načimo in kaj koristnega zvemo od raznih strokovnjakov - predavateljev itd. Naša svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Vanja Bajd ing. kmet., se zelo trudi in skrbi, da nam svetuje in pripravi kaj dobrega- , . To so razni tečaji kuhanja, predelave mleka in mlečnih izdelkov na domu, priprave raznih peciv. Tečaji fizioterapije, tečaji varnega dela t motorko in spravila lesa iz gozda itd. Vsako leto organizira tudi zdravniške preglede žena, kot so preventivni pregledi dojk in ginekološki pregledi. Ženske se zavedajo nevarnih obolenj in se tega tudi številno udeležijo. Pred božičem pa je naša svetovalka seveda tudi s pomočjo predsednice Bernarde, ki ima za vse programe, da se v redu izpeljejo tudi veliko dela in skrbi, organizirala ol-povabila igralsko skupino iz Preddvora, da so v Kulturnem domu Gorenja vas predstavili komedijo Vse za tebe sosed moj. Polna dvorana, ki m majhna, je bila zgovoren dokaz, da tudi na podeželju se ljudje radi za kakšen trenutek sprostijo in nasmeji-jo. Predstava je bila zares dobra, kar so navzoči potrdili ob koncu tudi z močnim in dolgim ploskanjem. Igrali so tako resnico na zelo dobro zrežirano prav za današnji čas. Malo so oživili tudi politike predvsem pa opozorili z vlogami, kako je potrebno, da so ljudje med seboj prijatelji, da znajo skupal stopiti, če je treba in vztrajno se boriti tudi proti ministru ah komerkoli, če gre za dobro bi[ kraja in ljudi. Treba je znati porabljati stare grehe in fov-šarijo pa se zgladi marsikatero še tako trda grba hudobije. Upamo, da bo še kakšna taka predstava letos, da bo razveselila obiskovalce in tudi igralce. Gotovo je povrnje" ves trud, ki ga gotovo ni maj°> preden se naučijo take dolge vloge, že vidijo, da so gleda*1 veseli in zadovoljni. Ljudje pa, potem ko se razvedrijo, lažje grejo vsem problemom in težavam naproti, ter Z večjim delovnim zagonom v novi dan, teden, mesec itd. Seveda pa strokovnih nasvetov in tečajev naj bi se v čimvečjem številu udeleževali - saj nobeden nikoli vsega ne ve in uživa se, dokler živim0. To so tudi želje organizatorje* in predavateljev. Občani p_a> da bi finančno bolj učinkovit0 podpirala kmete in tudi svetovalne službe. Lep podzrav vsem Gorenjcem Cilka Šiucin 215 ^mmmmm^mmm Živeti s podganami Ljuba pravi, da so najhujši trenutki v njenem življenju tisti, ko jo napade obdobje kesanja. Takrat si ruva lase in včasih pomisli celo na samomor. Toda misel, da bi visela kot kakšna podgana z veje, se ji gnusi, zato raje živi in se trpinči s spomini. O, pa bi lahko imela urejeno življenje. Prepričana je v to. Takrat, pred davnimi leti, se je vpisala celo na ekonomsko fakulteto. Ve, da ni bila neumna. Dobro bi zaslužila in tudi hčerko bi lahko imela pri sebi. "Ali te zanima, kako je bilo takrat, ko sem zanosila?" me je sredi samogovora nenadoma presenetila z vprašanjem. Sploh ni čakala na moj odgovor: "Živela sem z nekim moškim, ki mi je urejal sestanke s strankami. Ni bil napačen, le tako smešen in šlevast se mi je zdel. Toda če ga ne bi ubogala, bi me pretepel kot psa, ali pa celo ubil. To mi je lepo razložil, če se mi kdaj ni dalo iti na zmenek. Na to, da bi zanosila, še pomislila nisem. Sem in tja sem jemala kontracepcijske tablete, toda potem ko sem ugotovila, da se me nič "ne prime" tudi brez njih, sem se, lenoba, navadila "komodnosti". Kaj vse so moški hoteli od mene! Ko sem se privadila, sem jim znala ustreči, to pa to! Nikoli ne bom povsem prepričana, kdo je bil oče., nekdo pač., saj ni niti važno! Težave so nastopile, ko je moj Albert izvedel, da sem noseča. Meni je bilo vseeno. Kje bova dobila denar za živet?, je kričal name ves penast in z izbuljenimi očmi. USODE Piše: Milena Miklavčič Boš šel pa v službo, sem mu rekla in takoj na to me je "prtegnu" kot psa. Tako me je zdelal., ko mu še to ni bilo dovolj, mi je v nekaj dneh "zrihtal" posteljo v bolnišnici, da bi mi naredili splav. Toda, na žalost, sem bila noseča že več kot štiri mesece in je bilo to nemogoče. Še zmeraj sem bila suha in lepa. Kaj pa, če bo komu všeč, da bo šel v posteljo z nosečico?, sem mu rekla nekega večera, preden sem odšla na "delo". Ljuba se ni motila. Do zadnjega dne ji "dela" ni zmanjkalo. Zgodilo se je še celo to, da ji je porodna voda odtekla v neki povsem tuji postelji in da je tip, ki je bil takrat z njo, zbežal napol oblečen skozi vrata. "Hčerka je bila pravi biserček. Lepa, črnolasa, z modrimi očki. Porod me še malo ni zdelal, le mleka nisem imela. Otrok? No, saj bi mogoče bila še dobra mati. Všeč mi je bil, ko je bil tiho, toda jokanja nisem prenesla. Takrat sem postala živčna in najraje bi jo zabrisala skozi okno." Ljuba je dobila hčer malo pred devetnajstim rojstnim dnem. Menda domači še danes ne vedo, da imajo Še eno vnukinjo. Ljubi se ni zdelo niti vredno, da bi jim pisala. "Ponosna sem bila, da živim svoje življenje, da nisem bila kakšna neopazna cerkvena miška. V bolnišnici sem sama predlagala, da za hčerko poiščejo kakšno primerno družino. Z menoj ni mogla živeti. Kdo bi pazil nanjo, kdo bi jo vzgajal? Midva z Albertom? Ni govora." Približno po enem letu so jo na socialni spet poklicali, ker bi morala podpisati dokumente o posvojitvi. Ni jih hotela. Takrat je živela z nekim starejšim moškim in je čakala, da se bo ločil in potem poročil z njo. "Ko sem mu povedala za hčerko, me je najprej vprašal, kako ji je ime. Tega pa ne vem, sem mu odgovorila. To pomeni, da ti ni nič zanjo, zato podpiši, je bil neizprosen. Jaz pa sem cincala in cincala..." Zmeraj je našla kakšen razlog, da tega ni storila. Pred približno petimi leti je po naključju izvohala, kje hči živi. (Letos bo diplomirala na pravni fakulteti!) Nekoč ji je sledila vse do vrat. Stopila je do nje (bila je malce pijana) in ji povedala, kdo je. Hči se je obrnila in stekla v hišo. Ljubo so takrat dobro privili, tako da je podobna nagajanja opustila... Ko je neko obdobje živela v Avstriji, se je navadila na mamila. Sprva ji je bilo všeč, ker je tako lažje zdržala "natrpan urnik", pozneje pa brez njih ni več mogla živeti. "V Avstriji sem posnela nekaj filmov, nastopala sem v barih, ponoči pa sem morala iti še na "običajno delo". Tja do tridesetega leta je še šlo. Saj veš, človek je mlad, poln energije in še veselje sem imela! Potem pa se počasi naveličaš. Vse, kar sem zaslužila, sem sproti "zagonila". Zlatnine sem imela na kile! Koliko šele oblek in čevljev! Vse sem zelo hitro zavrgla. Zaradi preprostega vzroka: prati nisem imela kje, ko pa je bilo umazano, sem morala kupiti novo! Pred petnajstimi leti, takrat ko je bila že na heroinu, se je z nekom iz svoje klape poročila-Drug o drugem nista vedela dosti, le všeč jima je bilo, da nista bila v krizah sama. "Čeprav to med narkomani ni običajno, sva si doze do zadnjega, dokler ni izginil, pošteno delila med seboj. Eni so rekli, da je našel mlajšo, drugi so mi pravili, da ga je pobralo, tretji pa so mi prinesli na nos, da so ga zaradi ropa zaprli. Rekla sem mu Lemč, ker je bil s svojimi očali tako zelo podoben Johnu Lennonu." Ljubina pot se je nekega sobotnega večera skoraj končala. Vzela ie preveliko dozo in na urgenci so jo že odpisali. Toda spet je oživela in se zaklela, da bo odslej drugače. Mamil se je odvajala po znanih slovenskih "norišnicah". Takrat še ni bilo kakih posebnih programov za narkomane. "Sedaj sem že leta na metadonu. Kako bi bilo brez njega? Za en k...! Vse, kar imam, je tale luknja, zaboj piva in "steka" cigaret. Zapiši, da tudi čez službo nisem nobene rekla. Za prvo silo bo že! Že ves čas najinega pogovora premišljujem, da bi se usedla na vlak in šla pogledat domov. Misliš, da je kdo Še Živ-Eh, naj se grejo solit, saj se oni tudi ne zmenijo zame! Daj mi še eno steklenico!" (konec) Le čevlje sodi naj kopitar V Gorenjskem glasu z dne 6. januarja, je bil objavljen prispevke gospe Rine Klinar z naslovom "Dolina novih ali zamujenih priložnosti". V njem obravnava zgodovino, razvoj in propad jeseniške železarne. Ker sem, kot domačin tudi sam delal v železarni polnih petintrideset let, tako v proizvodnji, kot na vzdrževanju, bi rad tudi sam povedal nekaj o tem. Avtorica omenja, da danes Jesenice niso več mesto rdečega prahu. To je po eni strani res. Toda s tem, da so nam podrli železarno, je sedanja, nesposobna oblast pognala na cesto sedem tisoč delavcev. Danes v posameznih obratih nekdanje železarne, dela le še okoli tisoč ljudi, pa 'še od teh jih bodo v kratkem odpustili skoraj polovico. Marsikdo mi bo skušal ugovarjati, češ da je bila proizvodnja v naši železarni zastarela in predraga. Res je, da so bili stroški za surovine in energijo visoki, toda delovna sila je bila Poceni, kar se odraža tudi v sramotno nizkih pokojninah jeseniških železarjev. Za posodobitev železarne je bilo, {ako v preteklosti, kot tudi v sedanjosti, premalo posluha. Nekateri so bili celo mnenja, da naša država železarn sploh ne potrebuje. Važno je, da 'mamo velik državni birokratski aparat. Ker stanujem v bližini goriške železniške Proge, lahko večkrat lahko slišim grmenje težke dieselske lokomotive. Iz jadranskih Pristanišč vozijo po tej progi železovo rudo za potrebe avstrijskih železarn. Ker so Prav vagoni za prevoz te rude značilne oblike, vem, da se ne motim. Torej, se sosednji Avstriji še vedno splača uvažati surovine za potrebe svojih železarn! Vsaka pametna oblast v svetu se še kako zaveda, da so energija, jeklarstvo in rudarstvo osnovne industrijske panoge, brez katerih ne gre. Pri nas tisti "na Vrhu" žal mislijo drugače. Mcer pa je avtorica omenjenega prispevka takrat, ko je bila ministrica za delo, socialo m družino, obljubljala stoti-S°Č (!) novih delovnih mest. zamenjalo že kar nekaj nesposobnih ministrov! Za konec bi rad povedal le še tole. Večino skupnega premoženja jeseniških železarjev so že razprodali. Kam so šli milijoni in milijoni denarja, ve nihče. Medtem pa Železarna številnim delavcem, ki so odšli v pokoj ali na cesto, še vedno dolguje del neizplačanih osebnih dohodkov, izraženih v ECU-jih! Nekoč ponosni jeseniški žele-zarji, so danes v naši novi, demokratični državi, postali rod revežev, da ne rečem beračev! Tisti, ki smo imeli možnost za upokojitev, životarimo ob sramotno nizkih pokojninah, drugi, ki te možnosti niso imeli, pa od socialne pomoči. Taka je žal usoda nekdanjih jeseniških Železarjev, ljudi, ki so vse dni v letu delali v težkih pogojih na tri izmene, številni od teh so postali delovni invaliki, nekateri pa so ob nesrečah pri delu tudi umirali! Vrnitve v te težke po drugi strani pa tudi lepe čase, žal ne bo nikoli več. Jeseniška dolina je, žal dolina zamujenih priložnosti, o tem ne gre dvomiti. Janko Fon, Jesenice kulturnih dejavnosti v Martinovo hišo na Mestnem trgu 26, kjer bc Slavko Raztresen predstavil projekcijo diapozitivov s Tajske. 0 okenskih, balkonskih in sobnih rastlinah Preddvor - Turistično društvo Preddvor organizira predavanje o negi, vzgoji in novostih okenskih, balkonskih in sobnih rastlin, kakor tudi o boleznih le-teh. Predaval bo Slavko Zgonc v četrtek, 29. januarja, ob 19. uri v domu krajanov v Preddvoru. Predavanje bo popestril tudi z diapozitivi. Na voljo bodo tudi brošure in knjige o vzgoji rož. Cvetje njiv, polj in travnikov Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Cvetje njiv, polj in travnikov od pomladi do jeseni, ki bo v rojstni hiši Matija Čopa danes, v torek, 27. januarja, ob 18. uri. Fotografije in besedilo je pripravil Jaka Čop, brala pa bo Mojca Novak. Gozd in voda Gozd Martuljek - V okviru projekta Prebudimo se v čisto reko bo v Hotelu Špik v Gozd Martuljku v četrtek, 29. januarja, ob 19. uri predavanje Dušana Mlinska na temo Gozd in voda. Razstave El uglasbeno poezijo nastopila Boštja Soklič in Mateja Blaznik ter gostje Izabela. Pustovanje upokojencev Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na veselo pustovanje, ki bo v torek, 24. februarja, ob 18. uri v Gostišču Rupar pri Sv. Andreju nad Škofjo Loko. Prijave in vplačila sprejemajo vsi poverjeniki društva do 3. februarja 1998. Gledališče Gospa poslančeva Jesenice - V četrtek in petek, 29. in 30. januarja, si lahko v Gledališču Tone Čufar ogledate predstavo jeseniških gledaliških igralcev, komedijo Toneta Parljiča Gospa poslančeva. Predstava je za izven. Umetnost mladih Kranj - V knjižnici Gimnazije Kranj so odprli razstavo knjig njihove dijakinje Katje Suškovič iz 4. a razreda. Razstavo Umetnost mladih si lahko ogledate do 3. marca v knjižnici šole vsak dan v času pouka. Katja je za to priložnost izbrala 14 svojih risb. Mlada umetnica bo zelo vesela vašega obiska, saj je to njena prva razstava. Prireditve Dan norosti v Mengšu Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo jutri (sreda), 28. januarja, in v soboto, 31. januarja, obakrat ob 21. uri predstava Dan norosti. V soboto, 31. januarja, ob 14. uri pa bo v dvorani Kulturnega doma v Mengšu predstava Dežela sonca. Informacije vsak dan po telefonu 061/737-101. Teh pa žel ni od nikoder, Leprav se je na tem mestu EKONOMSKA S POKLIČITE 223-111 g OBISKALI^ O VAS BOMO S GLASOV KAŽIPOT > Kriška gora Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj o^anizira v četrtek, 29. januarja, planinski £et na Kriško goro (1471 m). Do Golnika se OOJM peljali z rednim avtobusom, ki ima ^od iz Kranja ob 7.25 uri. Zbor pohodm-y je deset minut prej. Z Golnika se boste Povzpeli do vasi Gozd in po krajšem Počitku pot nadaljevali do koče na Kriški »ori' V primeru slabega vremena ali veliko snQga se bo izlet po počitku v Gozdu nadaljeval v smeri vasi Križe ali Pristava. 2'iave na društvu niso potrebne. Kazdrto - Nanos - Predjama Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi Planince na planinski izlet Razdrto - Nanos -Jelama, ki bo v soboto, 7. februarja, ^dhod posebnega avtobusa izpred hotela r*» bo ob 6. uri. Skupni čas hoje bo PnbUžno 6 ur, tura je primerna za vse Planince. Prijave sprejemajo v pisarni PD ^[anj, Koroška 27, tel.: 225-184 do zasedbe "jest v avtobusu. K°inik - Lipnik u Kfani - Planinska sekcija podjetij Iskra iz £2*1 organizira v soboto, 31. januarja, gg£ kraje slovenske Istre oziroma Krasa, vanod posebnega avtobusa bo ob 6. un '*Pred hotela Creina. Skupne zmerne hoje T° za 8 ur. Prijave z vplačili sprejemata ga. jH"5 Soklič iz tajništva Iskra ERO po tel/. ^1:321 int. 28 22 in g. Matija Grandovec v ^istju Iskratel, tel.: 27 30 93 do zasedbe ^obusa. pohod Sebenje * Senično - Tenetiše Dn *Ian' " Sekc'ia za pohodništvo pri "čustvu upokojencev Kranj organizira v gnek, 5. februarja, pohod od Sebenj do •enetiš. Zbor udeležencev bo ob 8.45 uri na avtobusni postaji Kranj, odhod iz Sebenj bo ob 8.55. Prijave na društvu niso potrebne. Zmerne hoje bo za dobre 3 ure. Vodnika priporočata vremenu primerno zimsko opremo, nikakor pa ne superg! Ker so ob poti ustrezne okrepčevalnice, ni potrebmo s seboj jemati veliko hrane. Obvestila □ Aprilska sonata Radovljica - Danes, v torek, se bo ob 19.30 uri v Knjižnici A. T. Linharta začela prireditev Aprilska sonata. S pisateljem, dramatikom, publicistom in politikom Tonetom Peršakom se bo pogovarjala Božena Kolman Finžgar. Ure pravljic Jesenice - V četrtek, 29. januarja, bo ob 7. uri v jeseniški knjižnici na sporedu otroška pravljica z naslovom Težave in sporočila psička Pafija. Pravljica pripoveduje o psičku Pafiju, ki so ga pozabili nahraniti. Pafi je bil zato lačen kot pes... Kdo ve, mu je kdo pomagal? Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri ura pravljic. Naslov tokratne pravljice je Peter Zajec, primerna pa je za otroke, ki so stare vsaj 4 leta. Otroke prosijo, naj s seboj prinesejo copate. Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo ura pravljic za otroke danes, v torek, ob 17. uri. Pravljico bo pripovedovala Martina Gostinčar. Uglasbena poezija Bled - V Gleam Artu bo jutri, v sredo, 28. februarja prireditev, na kateri bosta z Petek, 30. januarja '98 od 16. ure dalje v živo na prireditvi GORENJSKI AVTO LETA 1998 pri Vrtaču v novem salonu v Stražišču M LOŠKI ODER \jf ŠKOFJA LOKA v soboto, 31.1., ob 10. uri H. Ch. Andersen - M. Jesih: CESARJEVA NOVA OBLAČILA, režija: Helena Sobar - Zaje, gostuje LG Jože Pengov, sobotna matineja, za IZVEN v soboto, 31.1., ob 20. uri Sam in Bella Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI, režija: Matija Milčinski, gostovanje v Bohinjski Bistrici Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka, tel./fax: (064) 620 850 Planinski odmev Hortikultura in kultura V slovarju tujk je beseda hortikultura razložena iz latinskih besed, hortus = vrt + kultura. To je vrtnarjenje, vrtnarstvo - tudi kot panoga. V Sloveniji je kar precej hortikulturnih društev, v katera se včlanjujejo ljubitelji cvetja, okrasnega rastlinja in narave sploh. Društva organizirajo predavanja in strokovne ekskurzije na domače in tuje razstave cvetja. S tem si pridobivajo ustrezno znanje in izkušnje. Do cvetja, oziroma do celotne flore imajo izostren kulturni odnos, medtem ko je večina ljudi še daleč zadaj. Prenekateri mestni parki In zelenice so oskrunjene prav zaradi vandalskega odnosa do stvari, ki so na svetu zato, da nam lepšajo življenje. Tudi na tem področu je močno šepava srčna kultura, ki je potrebna za skupno dobro. Odnos ljudi do cvetja v bivalnih okoljih nam je več ali manj že znan. Problemi so in, žal, tudi bodo še dolgo. Za nas - planince je pomemben tudi odnos do gorskega in planinskega cvetja. Kakšno je danes stanje v naših gorah in kdo se zavzema za to, da bi bil tudi tam zgoraj red? Tudi v gorah velja prej beseda kultura kot pa hortikultura. V nekaj nadaljevanjih bom skušal osvetliti nekaj dejstev in problemov, ki se nam, ki obiskujemo gore, vsiljujejo. Narava je pač vse, kar nas obdaja, in mednje spadajo tudi rožice - posebej še ob planinskih poteh! • Edo Erzetič Krvodajalski akciji Kranj - Za prebivalce Kranja bo krvodajalska akcija danes, v torek, 27. januarja. Domžale - Prihodnji teden, od vključno 3. do vključno 6. februarja, bo krvodajalska akcija potekala za prebivalce Domžal. Zimovanje na Komni Kranj - Mladinski odsek PD Kranj vabi na zimovanje na Komni med zimskimi počitnicami, to je od četrtka, 26. februarja, do nedelje, 1. marca 1998. Podrobnejše informacije dobite v pisarni PD Kranj, tel.: 225-184 ali po tel.: 472-276 (Urša). Predavanja W Potopisno predavanje Tržič - V petek, 30. januarja, bo ob 19. uri v prostorih knjižnice potopisr» predavanje z diapozitivi s Klubom tržtških štu-dentov.ltalija , ' - Kranj - Klub študentov Kranj vabi jutn, v sredo, ob 20. uri v Modro dvorano gradu Khislstein na potopisno predavanje Urške Puško in Ane Kaleskini o Italiji. Projekcija diapozitivov s Tajske škofja Loka - Fotoklub Anton Ažbe vabi v sredo, 28. januarja, ob 18. uri v Center ™c,ia tdmnM GALERIIA "Pri Jožovcu" Begunje' PR06RAM NARODNO-ZABAVNIH VEČEROV V petek, 30.1. IGOR in ZLATI ZVOKI ples in promocija nove kasete Od 6. do 8.2. NIZOZEMSKI VIKEND glasba, kulinarika, likovna razstava 13. 2. ansambel GAŠPERJI H. 2. VALENTINOV PLiS 21. 2. PUSTOVANJE! GORENJSKIMI MUZIKANTI INFORMACIJE PO TEL: 064/733-402 Koncert v vašem kraju Kranj, 26. januarja -Povabila smo dobili iz Sv. Duha, Bohinjske Cešnjice, Cerkelj, Škofje Loke. "Če si želite proslaviti februarsko Valentinovo ali spomladanski marec, nas pokličite v Gorenjski glas. Izpolnite in pošljite. Poklicali Vas bomo in morda se dogovorimo, da se dobimo v vašem kraju. Izžrebali bomo tri srečne predlagatelje. Vaš predlog ali pobudo za koncert v Vašem kraju nam laško sporočite v Gorenjski glas tudi po telefonu na številko 064/223-111. KUPON Gorenjski glas - Več kot časopis Februarski Valentinov oziroma spomladansko-materinski koncert marca naj bo v (kraj) Predlagatelj (ime in priimek, naslov): Kupon pošljite najkasneje do 10. februarja na naslov: Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1 MGL MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14, Ljubljana Danes, torek, 27. 1., ob 19.30: NORE BABE; abonma RED U in izven; predpremiera Jutri, sreda, 28. 1., ob 19.30: NORE BABE; abonma RED O in izven predpremiera Četrtek, 29. 1., ob 19.30: NORE BABE; PREMIERA Patrick Suskind KONTRABAS Ponovitvi: sreda, 28. 1., in sobota, 31. 1., ob 22.00 Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061-210-852. Z Gorenjskim glasom februarja Valentinova in pustna sobota se bližata * To soboto bomo na koledarčkih le odtrgali listek 31. januar, prva dvanajstina leta bo mimo in v nedeljo se bo te začel februar, ko se kar zvrstijo dnevi, zaradi katerih bo spet bolj livahno: kulturni praznik, Valentinova sobota, pust.... Zato vas vabimo v soboto, 7. februarja, na prijeten Glasov izlet, z najudobnejiim avtobusom Alpetourja Potovalne agencije Kranj, v Furlanijo do nakupovalnega centra Alpe Adria v Pontebbant v bliiini Vidma/Udine. Pred Valentinom, praznikom zaljubljenih, v Alpe Adrii običajno pripravijo posebno Valentinovo ponudbo. Nakupovali (ali pa zgolj "pasli firbca") boste lahko pri Bernardiju, v italijanskem Intersparu, pri Lidlu, itd.; na posebno leljo tistih, ki so se za ta izlet le prijavili, bomo spotoma naredili krajši jutranji postanek v Trbifu. Na izletu bo poskrbljeno za nagradne igre in še kaj. Za prijetnejši izlet bo z okusnim pecivom poskrbela Pekarna Magušar Lesce. Vsi, ki poznamo Pekarno Magušar, vemo, da se na izlet splača rajiati le samo zaradi Magušarjevega peciva! Avtobus bo peljal na relaciji škofja Loka - skozi Strališče -Kranj -Radovljica - Lesce - Žirovnica ■ Jesenice • Mojstrana - Kranjska Gora (s postankom za jutranjo kavko) - Trbil • Pontebbana; ter obratno zvečer na povratku. Prispevek k stroškom: 1.900 SIT za naročnike Gorenjskega glasa (in seveda za drulinske člane), za ostale pa 2.900 tolarjev. Čeprav ie do 7. februarja še poldrug teden, vljudno prosimo, da pohitite s prijavami. Ce boste poklicali prepozno, ko bodo vsi sedeli v avtobusu le rezervirani, se nikar ne jezite na naše sodelavke, temveč nase... * Po tradiciji Vas Gorenjski glas v predpustnih dneh povabi na Glasove izlete v različne slovenske kraje, kjer pripravljajo pustovanja. Letošnji Glasovi pustni izleti bodo v soboto, 21. februarja, kajti 24. februarja je pustni torek. Predvideni pustni rajli: Toplice Dobrna in Terme Zreče, kjer bo popoldne nekaj časa za rekreacijsko plavanje v pokritih bazenih s termalno vodo (v Zrečah lahko tudi v zunanjih bazenih). Po pustni večerji bo veliko časa za zabavo in pustno rajanje, kajti tako v Dobrni kot v Zrečah bodo pripravili pustni zabavi z izborom najlepših mask. Nasvet: če se boste odločili, da se enega od pustovanj po Sloveniji udelelite z Gorenjskim glasom, se splača pravočasno pripraviti masko. Na dosedanjih izletih smo namreč pobrali kar nekaj nagrad in lepe navade je treba ohranjati. Prispevek k stroškom za navedena Glasova pustna izleta bo po 3.300 tolarjev na osebo (za naročnike Gorenjskega glasa in drulinske člane), za vse ostale pa 4.500 SIT. Spodbuda za mlajše bralke in bralce: vsem, ki ste še učenci, dijaki ali študenti in se boste odločili za Glasov pustni izlet, pripada "pustni popust v vrednosti tisoč tolarjev (torej samo 2.300 SIT za cel izlet). Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 • 111 ■ tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovem izletu pred Valentinovo soboto bodo poskrbeli: PIVOVARNA UNION ^prijnkljc! MSREGE "Katrca" se je dvakrat prevrnila Žirovnica - V petek, 23. januarja, ob sedmih zjutraj se je na avtomobilski cesti huje ponesrečil 44-letni Božo C. iz Sebenj pri Zasipu. Božo C. je vozil R 4 od Vrbe proti Karavankam. Zunaj Brega je skrenil desno na makadamsko bankino, sunkovito odvil levo, to pa je bil razlog, da je avto začelo zanašati in ga ni več uspel obvladati. "Katrca" je trčila v bankino, se dvakrat prevrnila in nato obstala sredi ceste na desnem boku. Voznik je iz nje sicer prišel sam, vendar huje ranjen. Infarkt v predoru Karavanke - V soboto ob 11.50 je 64-letni Janez K. iz Pristave pri Mestinju v Karavanškem predoru zaradi srčnega infarkta zapeljal desno, podrl nekaj plastičnih stebričkov in se ustavil. Reševalci so ga odpeljali proti jeseniški bolnišnici, vendar je kljub poskusom oživljanja umrl. V ovinku "zletel" s ceste Kranj - V nedeljo, 25. januarja, ob 1.20 je 28-letni Uroš J. iz Hrastja pri Kranju z oplom astro vozil po magistralni cesti od Medvod proti Kranju. Pri Drulovki ni uspel zvoziti levega ovinka. Avto je "zletel" s ceste, večkrat trčil ob njivo in se preobračal v zraku. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, huje ranjena pa 25-letna sopotnica Elizabeta K. iz Trboj. • H. J, Policisti v nočni akciji Trinajst jih ni hotelo pihati Kranj, 27. januarja • Preveč alkohola v krvi pa so alkotesti pokazali štiridesetim voznikom. V dvanajsturni nočni akciji je s sobote na nedeljo sodelovalo 36 gorenjskih policistov, ki jih je zanimalo predvsem to, koliko (če) trezni ljudje sedijo za volani avtomobilov. Da je alkohol resnično že kar običajen sopotnik voznikov, so potrdile tudi zadnje številke. Policisti so namreč dobili 40 voznikov, ki so dokazano imeli v krvi preveč alkohola, medtem ko je preizkus z alkotesti odklonilo trinajst voznikov, kar pomeni, da tudi ti niso bili "čisti". Vse Čaka srečanje s sodniki za prekrške, ki bodo kaznovali z denarjem in verjetno tudi z začasnimi prepovedmi vožnje. Alkotest je največ (2,71 grama) alkohola pokazal vozniku z Bleda. Razen "pijančkov" so policisti v noči s sobote na nedeljo dobili tudi tri voznike brez vozniških dovoljenj, ki jih bodoprav tako predlagali v postopke sodnikom za prekrške. Enaka pot čaka še deseterico, ki je zagrešila druge prekrške. 49 voznikov so policisti denarno kaznovali, enaindvajsetim pa dali v roke plačilne naloge. • H. J. Radovljičana izvlekli iz opla omege Ne mara policistov Ušel, obutal dva belo-modra avtomobila, se zaklenil v svojega... Radovljica, 27. januarja - Precej nenavadno zgodbico sta doživela v petek navsezgodaj zjutraj radovljiška policista, potem ko sta pri trgovskem centru Živil v Radovljici ob 1.25poskušala ustaviti voznika opla omege. Ta namreč za srečanje z možema postave ni kazal nobenega navdušenja. Namesto da bi se prijazno pogovoril z njima, je odpeljal naprej, na svojo žalost v zaprto ulico, iz katere nt mogel ne naprej, ne nazaj. Nazaj je sicer poskušal, prestavil v vzvratno in obutal policijski avto, ki mu je zaprl umik, ter ga porinil v drugo belo-modro vozilo. 45-letni voznik ni hotel iz svojega opla, policisti pa tudi niso mogli ponj, saj se je vanj zaklenil. Stvar je rešil dežurni preiskovalni sodnik, ki so ga policisti obvestili; dovolil je, da razbijejo vetrobransko steklo na oplu in tako primejo neposlušneža za "kravateljc". To so nemudoma tudi storili, krepko nakresanega moža izvlekli in odpeljali na policijsko postajo. Dokler se ni streznil, mu niso pustili oditi. Poduk: zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi Radovljičana čaka kazenska ovadba. • H. J. "Gazda" dajal v red družino in policista Kranj, 27. januarja • V soboto zvečer, nekaj minut pred deveto, so dežurni policisti v operativno-komunikacijs-kem centru UNZ Kranj sprejeli obvestilo, češ da se v enem od stanovanj na Planini 71 nekaj hudega dogaja. Intervencijska skupina s kranjske policijske postaje je poskušala ugotoviti vzrok klica na pomoč. Iz stanovanja, kjer sta policista pozvonila, je prihrumel gospodar in ju kriče opsoval, češ kaj iščejo. Prvega od obeh policistov je krepko udaril v obraz, vendar sta oba skupaj nasilneža s strokovnimi prijemi hitro umirila. Odpeljala sta ga na kranjsko postajo. V obravnavo se je vključila tudi komisija urada kriminalistične službe, ki je ugotovila, da je 44-letni R. D., slovenski državljan iz Bosne, tega večera pijan pretepal ženo in otroke. Trinajstletno hčerko je celo lažje ranil po glavi. Zaradi tega ga bodo prijavili sodniku za prekrške, zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi pa državnemu tožilstvu. • H. J. Preiskava v UNZ Kranj zaradi "primera Labovič" Bo vendarle moral kdo oditi? Vodja službe MNZ za notranji nadzor Janez Rozman pravi, da bo poročilo o preiskavi končano prihodnji teden. Kranj, 27. januarja • Očitke novinarjev, češ da so v UNZ Kranj po smrti Romana Rodmana z Rodin 1. oktobra lani hote ali zaradi nestrokovnosti 42-letnemu državljanu ZRJ Veljku Labo-viču, osumljenemu povzročitve smrti iz malomarnosti, omogočili odhod iz blejskega stanovanja na Koritenski 15 v rodno Črno goro, so tedaj najodgovornejši ljudje iz UNZ Kranj zavrnili. Z izjavo, da v njihovih postopkih ni bilo napak oziroma nestrokovnosti, jih je podprl tudi notranji minister Mirko Bandelj. Pred kratkim pa se je pokazalo, da "primer Labovič" za policijo vendarle ni tako zelo nedolžen. Prst vanjo je uperil podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki je dejal, da z izjavami prič lahko dokaže nekorektnost v postopkih policije, zaradi česar je osumljeni Labovič lahko nemoteno odšel iz Slovenije. Na tej podlagi je ukrepal tudi minister Bandelj, ki dotlej za "Po- dobnikove" priče kljub obsežni preiskavi ni vedel. "Primer Labovič" je ponovno odprl, postopek ugotavljanja odgovornosti pa je prevzela tudi služba ministrstva za notranji nadzor, ki jo vodi Janez Rozman. Kot je minister povedal za Slovenske novice, je služba ministrstva dejansko ugotovila, da prejšnji postopki ugotavljanja nepravilnosti, ki jih je vodila UNZ Kranj, niso bili dovolj strokovni. Gre za napačno vodenje postopka v zvezi s pritožbo Rodmanovega brata Klemena Rodmana. Na podlagi izjav prič, ki jih prej ni bilo, je služba ministrstva kot novo ugotovila, da je Labovič zapustil stanovanje na Bledu v noči s 1. na 2. oktober, torej le nekaj ur po Rodma-novi smrti. Prav tako je mogoče kot strokovno napako - verjetno celo ključno - tolmačiti prepozno razposlan razpis iskanja Laboviča, ki so ga razen tega iskali predvsem na Gorenjskem. Labovič je zapustil stano- vanje v naglici, kar navaja na sum, da ga je nekdo obvestil o nameravanih postopkih policije. Poročilo službe za notranji nadzor bo po včerajšnji izjavi vodje Janeza Rozmana končano prihodnji teden. Glede na to, da je minister Bandelj za ugotovljene nepravilnosti napovedal ustrezne sankcije, lahko pričakujemo, da bo kdo iz UNZ Kranj morda moral celo oditi. Na včerajšnji redni tiskovni konferenci UNZ Kranj je načelnik OKC Bojan Belak dejal, da so za preiskavo službe za notranji nadzor, ki je prva te vrste v dolgih letih, zagotovo pa v času ministrovanja Mirka Bandlja, zvedeli iz medijev. Izjavo o tem naj bi dal načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar, ki pa je bil včeraj službeno odsoten, od novega leta pa je na večmesečnem študijskem dopustu tudi načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic. H. J- Z občnega zbora ZŠAM Kranj Poklicni vozniki morajo biti zgled drugim Samo novi zakon o varnosti cestnega prometa ne bo zmanjšal visokega krvnega davka na slovenskih cestah. Potrebne so tudi boljše ceste in predvsem vzgojeni udeleženci prometa. Kranj, 26. januarja • Sicer pa so v kranjskem združenju šoferjev in avtomehanikov, ki združuje 330 članov, od teh 52 uniformiranih in trinajst častnih, z delom v minulem letu zadovoljni. Kot je v svojem poročilu na sobotnem 34. letnem občnem zboru dejal predsednik upravnega odbora združenja Albin Zevnik, so opravili vse, kar so si začrtali. Svoje poslanstvo člani združenja vidijo predvsem v preventivni dejavnosti, vzgoji ljudi v prometu, pri čemer zelo dobro sodelujejo s kranjskim svetom za preventivo in vzgojo in s policijo. Tako so lani skupaj pripravili učno uro v prometu za okrog 1100 učencev osnovnih šol, pregledali več kot 600 koles, izvedi tekmovanje Kaj veš o prometu, spremljali otroke na poti v šole in domov ob začetku šolskega leta, pripravili več predavanj za odrasle in upokojence v krajevnih skupnostih... Seveda pa v upravnem odboru ZŠAM Kranj skrbe tudi za dobro svojih članov. Tako so za dan šoferjev in avtomehanikov, ki praznujejo 13. julija, pripravili tradicionalno srečanje na Sv. Joštu, udeležili so se kongresa evropskih zvez na Hrvaškem -letošnje bo aprila v Franciji -in seveda državnega tekmovanja poklicnih voznikov, avtomehanikov in avtoelektri-čarjev, s katerega se je Jože Gašpirc vrnil s prvim mestom v svoji kategoriji. Albin Zevnik se je dotaknil tudi prometne varnosti, poudaril, da je nujno, da so poklicni vozniki s strpno, varno vožnjo zgled drugim, za nadaljnje zmanjšanje števila žrtev prometa pa so po njegovem zelo pomembne boljše ceste. Zato tudi v kranjskem združenju pozdravljajo novo krožišče pri Kranju, kjer se je v minulih letih zgodilo preveč hudih nesreč. Medtem ko lokalno združenje deluje predvsem na področju preventive in povezovanja svojih članov, pa se v zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije vključujejo zlasti v oblikovanje strokovnih rešitev, ki pomenijo večjo prometno varnost. Kot je dejal sekretar zveze Stane Inkret, že od vsega začetka sodelujejo pri oblikovanju novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki čaka na tretje parlamentarno branje, sodelovali so pri spremembah zakona o prekrških, pravilniku o licencah, medtem ko se bodo letos posvetili predvsem strokovnim rešitvam na področju prevozništva pa tudi socialnemu položaju poklicnih voznikov in avtomehanikov, ki se ga bo dotaknila t.i. bela knjiga. Kranjski župan Vitomir Gros se je spotaknil ob namero vlade, da bi na Gorenjskem prekategorizirala nekatere ceste, in to za eno ali celo dve stopnji navzdol, ter s tem preložila breme skrbi za ceste na občine. Taka sprememba je predvidena, denimo, za glavno cesto od Ljubljane do Podkorena, ki naj bi na nekaterih odsekih padla celo v četrti rang, pa tudi za cesto od Domžal prek Kranja do Tržiča. Odsek skozi Kranj od novega kro-žišča do Kranja-zahod naj bi dobil lokalni značaj, torej prešel na pukel občine, ki se trudi, da bi to preprečila. O prometni varnosti sta na občnem zboru spregovorila tudi prejšnji inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar in novi inšpektor Drago Zadnikar. Ivan Demšar, ki se je konec leta upokojil, je dejal, da v Sloveniji, primerjano z državami evropske zveze, še vedno umre na cestah" preveč ljudi. Tudi na Gorenjskem ie lanska varnostna slika zelo slaba. S 37 mrtvimi je Gorenjska na predzadnjem mestu v državi. Oholost, prenapetost, samouničevalski nagon vodi voznike v nesreče, smrti. Drugi razlog je gost promet (en avto na manj kot tri prebivalce), ki se mu ceste (pre)počasi prilagajajo. Tretji pa je zagotovo ohlapna zakonodaja. Medtem ko sta sosednji Madžarska in Hrvaška že zdavnaj sprejeli učinkovito zakonodajo, gre politika pri nas v drugo smer; od lani so mandatne kazni ob takojšnjem plačilu razpolovljene, novi zakon pa že več let tiči v predalih. Drago Zadnikar je povedal, da bo gorenjska prometna policija letos skušala narediti kar največ za zmanjšanje števila mrtvih in ranjenih na cestah. Posvečala se bo predvsem odpravi dveh najpogostejših vzrokov za nesreče, to je hitrosti in alkoholu, hkrati s tem pa tudi uporabi varnostnih pasov in čelad, ki dokazano blažijo posledice trkov. Med' tem ko je bilo dosedanje razmerje policijskih ukrepo* med represivo in preventiv devet proti ena, bodo leto skušali delež preventive pC večati na dva. Na sobotnem občnem zboru so podpisali listino o pobratenju med ZŠAM Kranj in Kočevje, podelili značke ZŠAM Kranj dolgoletnih članom, značke tovarištva i° humanosti ter za štirinajstega častnega člana združenja >z' brali Ivana Demšarja. H. JelovČan KHtmmL Ljubljančan "švercal" naboje Ljubelj - Prejšnji torek okrog šestih zvečer je iz Avstrija pripeljal z osebnim avtom na ljubeljski mejni prehod 24-letni A. M. iz Ljubljane. Mejni policisti so posumili, da vozi prepovedano blago P> avto natančno preiskali. V njem so našli 1350 različni nabojev, ki naj bi jih Ljubljančan kupil v trgovini z orožje111 in strelivom v Borovljah ter skušal pretihotapiti v Slovenijo- Tarča je bil tokrat golf Radovljica - Serija vlomov v "boljša" osebna vozila se "a območju Radovljice očitno nadaljuje. Tako je bil v soboto tarča vlomilca golf, parkiran n. Kranjski cesti. Neznani nepridiprav je iz njega odnese avtoradio blaupunkt. Žejna mladoletnika Kranj - Policisti so v sredo zvečer obravnavali vloinjj* tatvino iz trgovine ABM, d.o.o., v kletnih prostorih na J0* Platiše 5 na Planini. . * Tatvine sta osumljena mladoletnika iz Kranja: 16-letm B. in dve leti starejši I. G. Iz trgovine naj bi odnesla Z 36.000 tolarjev viskija in piva. . y Precej bogatejši plen pa si je nabral neznanec, ki Je sredo vlomil v trgovino Živil v Vogljah. Iz skladišča J namreč odnesel za celih 453.000 tolarjev različnih cigare ' kave in alkoholnih pijač. Očitno "luksuz" res postaja drag' ihal Veter odnesel del strehe Koroška Bela, 26. januarja - Močan veter, ki je pi031 minuli teden, v jeseniški občini ni povzročil večje škode; Sunki vetra so poškodovali le streho na najvišji jesenih* stolpnici, odneslo pa je tudi del strehe na prizidku osnovne šole na Koroški Beli. . Na severni strani prizidka na osnovni šoli Koroška Bela je bil sunek vetra tako močan, da je odtrgal del strehe, jo vrtinčil in odnesel na drugo stran. Osnovna šola je o tem obvestila občino, škode je za okoli 300 tisoč tolarjev, popravilom strehe so takoj začeli. • D.S. GORENJSKI GLAS VEČ KOT ^ 27. STRAN • GORENJSKI GLAS KUPON: Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:____ Naslov:__ AKCIJA GORENJSKIH TELEVIZIJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM Predlagatelj: Ime in priimek: Kontaktni telefon: Opis presenečenja: Kupone pošljite na naslova Drago Papler, Benedičičeva pot 8, 4000 Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1,4000 Kranj s pripisom PRESENEČENJA AMON ODGOVARJA ŠIFRA: RAZSODITE PROSIM Dr hV$'h letih sem ie Petkrat babica, spomladi bom že ar £«w m v krasni brunarici v dolinici, ki ji vsak reče, da je sn J ■' ^'sem veliko doma, ker sem vdova, ki živi sama. Ne dn wifm vas ° sv°i' Pdhodnosti, vem, da bo ta polna zanimivih šah sai DOm sama Poskrbela za to. Rada hodim na dolge dirl ?de' tud' do 25 km, vozim se s kajakom, hodim na kasaške mi%!n °biskujem prijatelje po vsej Sloveniji, nekateri so tudi enkrat ™a/s/ od mene. Domači so vajeni moje svojeglavosti in nenavad-osf/, vendar jim je ob moji zadnji odločitvi vsem prekipelo. Na fužinskem shodu sem jih obvestila, da bom svoje telo po smrti ^P^tHa znanosti, to se mi zdi koristno. Vsekakor bom na nekakšen ac/n tudi jaz prispevala pri medicinskih raziskavah, mogoče celo Komu podaljšala življenje. Domači so mi povedali, da sem šla tokrat Padalec, kaj pa menite vi? ARION: SDolfm' da sfe šokirali tudi mene. Vaoa odločitev sprejemam z velikim VDral°Van^erP' kako pa se bodo s tem sprijaznili domači, pa je drugo ovh^P ii S'cerpa jih že leta enostavno postavljate pred dejstva in svoje vitalnJe- te takO' kot vas osrečuje. To je tudi tisto, kar vas ohranja zadn° lnPredvsem zdravo. Menim, da je tudi to razlog, da bodo vašo tret/p v°£ixev sprejeli, čeprav zelo neradi. Vaša vsestranska aktivnost v emuiT vlieniskem obdobju pa je vsekakor odličen navdih marsikater-vam 'fpbnemu upokojencu. Pošiljam vam resnično topel pozdrav in zellm, da preživite svoj čas tudi v prihodnje tako aktivno. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:................. Kraj rojstva:...............................................................• .. , * lme in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti). !^Pone pošljite "na OOREN JSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0I Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. PREROKOVANJE 090-42-66 iRI°N J-TO, CANKARJEVA 8. CELJE *. 063/481-891 CENA t MIN - 1M SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD. CANKARJfcVA 8. CELJE a. 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar povsod priljubljeni vrstitev na mengeško prireditev, ki je ena najstarejših na D *je"iskem, je za ansambel, ki nastopa na njej, nekaj Robnega kot uvrstitev na Alpski večer na Bledu. Mengeška Dren ♦ sicer res prireditev, kjer se običajno ob godbi pa j 'a'° domači ansambli, ki izvirajo iz Mengša. Vendar J® vedno vsaj po en gostojoči ansmabel tudi iz zamejstva. ^°.s k°to Braco Koren s Kraškim vorih za srečanja, udeležbah na izbrar m' ^akaJ so iin v Mengšu festivalih, glasbenih novostih in prav 23 gostujoči ansambel, predstavitvah na kasetah, nam je Lado »f)rav n' n" nenavadno, zagotovil sodelovanje. To pa z M«nn *L,Sec' neKdanJi predsednik drugimi besedami pomeni, da se eden v 9odbe in sicer tudi bodo s Kraškim kvintetom na naiboli Drizarifivnih nri oraa- orireditvah Gorenjskega glasa sre- čevali tudi naši bralci Sicer pa se v ansamblu Kraški kvintet z Bracom Korenom zdaj pospešeno pripravljajo na izid nove kasete in zgoščenke pod mentorstvom Ivana Prešerna. Načrtujejo, da bosta kaseta in zgoščenka izšli jeseni. 6fjQ ^"-"-"^ yuuoe in sicer iuui uuuu o ivia^r,.,,. .....-----...... "en najbolj prizadevnih pri orga- prireditvah Gorenjskega glasa sre Me Uh vsaKoletr>e prireditve pod čevali tudi naši bralci....... daf^rt rnarelo, nam je pove-Kri*, .a 30 fantje iz absambla leto « intet bili domala vsako Dri" ^'Prireditvi. Prihajali so zaradi kat* h 6 in nekaterih ansamblov, Zda, uglasbo so še posebej cenili, lete« 0 nekako skušajo nadal-kvin, "ekdanji melos Alpskega so „9 v Prejšnji sestavi in ker okni;ena*adnie iz zamejstva, iz jih n' Irsta> sm° se odločili, da mar^r ablmo-To bo na Mengeški sarnh ,pr,Jetna poživitev, za an-ben pa nenazadnje pomem-m " ,nastop. 14. Mengeška bel t. 3i-,e "enazadnje za ansam-FanK Premocija. Kori8 Kraskega kvinteta z Bracom eSSl0m xse bodo 'etos na Gor-naSS?1 še večkrat P°Javili- Po jih n^U v Men9šu 14. februarja Krani ..novo|etnem nastopu v MkS i Gori kmalu lahk0 sPet Go^HJemo na spodnjem delu Braco Koren-ki je SDirvt, ,en mot°r v ansamblu, teče bQseda o fantih, o ,uv|n načrtih, nastopih in dogo- Braco Koren GLASBENIKI MESECA - KUPON tooje vprašanje za BRACA KORENA & KRAŠKI KVINTET lme in priimek................................................................................. Naslov..................................................................Pošta........................ JfPoInjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj KUPON ŠT. 3 1. ans. ZARJA: Mlada Gorenjka 2. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI: Najlepše darilo 3. VESELE ŠTAJERKE: Štajerka v planinah 4. ZASAVCI: Za vse je studenec 5. ans. FRANCIJA ZEMETA: Sinko moj Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč izrežite nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46,1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: - Helena Frelih, Log 12, 4228 Železniki _ - Slavica Mullner, Groharjevo naselje 12, 4220 Škofja Loka - Ivanka Kladnik, KZO 4, 1241 Kamnik Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Prodajalna obutve Fastcoop, Pod srnjakom 24, Rakek, 0617701-410 Vprašanje: Napišite zastarel izraz za obutev? Nagrada: darilni paket Fastcoop 2. Trgovina Lar, Vrtnarija 3, Vrhnika, 061/755-233 Vprašanje: Kdo je bil rimski hišni bog? Nagrada: otroška trenirka Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 30.1.1998, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 11.1. 1998: - PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič: Irena Stegel, Logatec - SMER 21 - TRGOVINA PORTUNA, Vrhnika: Natalija Mezek, Logatec Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preiskusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. □ «, □ D CS>*27 D^aD-LLzz: Log.t.c • THMka I4t.t«l.:0*l/74l »32 • f«x:0t I/741 »12 RADIO TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... je minulo soboto več kot opravičilo dejstvo, da je to tista lestvica, ki si jo želite in ki jo radi "krojite" z novostmi oz. predlogi. Dokaz za to je vaša poŠta (torkat 87 dopisnlcll), ki nam jo lahko zavida marsikatera oddaja te vrste. Hvala vsem sodelujočimi Še posebej zadnjemu pokrovitelju Trgovini Romi iz Tržiča, kjer ta trenutek velja 35-od.totno znižanje cen zimske obutve in zimske športne konfekcije. Za trud bosta tokrat nagrajeni MaruSka Karun iz Cerkelj in Marta Neontič iz Tržiča. Čestitamo! Ker pa novih priložnosti s tem se ni konec, vabljeni k sodelovanju do 31. januarja. Pišite na naslov: Radio Tritf, Balos 4, 4290 Tržič - in pridružite se nam v živo že to soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz. Pa srečno od Tomaža, Du.iana in Mojce. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. vili Resnik - Ne bodi žalostna (5) 2. Anja Rupel - Briga me, kaj jutri bo (2) 3. Pete - Dolga je noč (3) 4. Alenka Kolman - Piši mi (2) 5. Miro Novak - Policaj (2) 6. TATJANA DREMELJ - Dolgočasen dan (novost) 7. ALEKSANDER JEŽ - Prvi poljub (novost) 8. TOMTOM - Le spomin (novost) 9. KATRINA - Ujet (novost) 10. DON JUAN - Povej mi Marina (novost) TUDI DRUGJE JE LEPO • vsak četrtek ob 16.50 na 88,9 in 95.0 MHz - vsak torek v Gorenjskem glasu in reviji Otrok in družina V DVANAJSTIH DNEH OD OBALE DO PREKMURJA - to je uspelo Slavku Skobernetu Iz Harlj in Antonu Boštjančlču z Janževega Brda. Na pot sta krenila 28. 7. 97 ob 7.30. Vse, kar sta potrebovala na poti, sta imela v 15 kg težkem nahrbtniku In sta se diagonalno odpravila po tej poti. Pot je bila zanimiva in polna doživetij. Po dvanajstih dneh ob 17. uri sta prispela na cilj (400 km). "Hotela sva občutiti Slovenijo in mislim, da nama je to uspelo. Spoznanje, da so skoraj povsod dobri ljudje, ki so ti pripravljeni pomagati in ti celo ponuditi prenočišče, je bilo vredno truda te poti." To so bile zaključne besede Slavka In Toneta. POKROVITELJ ODDAJE OBČINA ILIRSKA BISTRICA, tel.: 067/4t-361 Od bregov Velike vode, do Snežlšklh vrhov • to je dežela Ilirsko bistriška. Brkini se ponašajo z bogato naravno In kulturno dediščino (vas Prem s Preroškim gradom, Kettejevo rojstno hišo, cerkvijo Sv. Helene) ter močnim etnološkim izročilom (domači običaji, pustne šeme, skoromati). Reka Reka, ki jo domačini običajno nazivajo Velika voda, teče preko zemlja cele občine in ponikne v Jkocjanske jame. Turistično zelo zanimivi sta vodni akumulacijski jezeri Klivnik in Mola. Snežnik je s 1796 m nadmorske višine najvišji vrh slovenskega Krasa in najvišja izvenatpska gora v Sloveniji. Območje Snežnika s Sviščaki nudi vse oblike rekreacije v naravi (smučanje, lov, planlnarjenje,...). Nagradno vprašanje: KAJ SO SKOROMATI? Odgovore pošljite na Radio Tržič za TUDI DRUGJE JE LEPO, Balos 4, 4290 Tržič do 29. 1. 1998. Popotniški pozdrav Janja in Dušan KUPON Glasujem za: Rad-a bi sliša!-a: VAŠA PESEM W RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Stula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 2.2. 1998 Popevke: 1. PLAVA KUVERTA - SIN & SONG 2 POLETIVA - MAJA ŠINK 3. NA DRUGI STRANI SVETA - RAF Nz - viže: 1. MENTOL BONBON - GAMSI 2- NE ZLATO, NE SREBRO - ans. NAGELJ 3- TETA FANI - ans. VAGABUNDI Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1 SLOVENSKI ZVON - OTO PESTNER 2. SMO, KAR SMO -ans. ZARJA VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: PoŠta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo ob 14.30 na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95.0 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje OPTIKA PRIMC MARIJA, KRANJ, CESTA NA KLANEC 3a, tel. 064/324-465. Hitra in kvalitetna izdelava in popravila vseh vrst očal. Velika izbira okvirjev. Dioptrijska in sončna očala svetovnih proizvajalcev Les Copatns, Safilo, Ray Ban, Boxer, Countrv, Laura Biagotti, Silhuette. Cristian Dior in ostalih. Kontaktne leče. PREGLED VIDA V TRŽIČU VSAK TOREK POPOLDNE. Delovni čas: vsak dan 8.00 -12.00 in 15.00 - 17.30, torek in sreda popoldne zaprto, sobota - zaprto. Ugodni plačilni pogoji, nad 15.000 SIT pa na dva čeka. Očala in stekla iz uvoza nudijo na recept in brez recepta. Za vaš dober vid obiščite Optiko Prime. Nagradno vprašanje: Koliko vrst kontaktnih leč poznate? Q5© OPTIKA PRIMC KUPON Odgovor: Naslov: Odaovore pošljite čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4 4290 Tržič s pripisom "za Kolovrat domačih". Veliko sreče pri žrebu treh nagrad in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fox: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz Radio Triglav Jesenice vabi mlade glasbene talente, starejše kot 15 let, na prireditev PRVI GLAS GORENJSKE, ki bo 14. marca letos v Festivalni dvorani na Bledu. Prijave sprejemajo do 30. januarja letos na naslov Radio Triglav Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice. Poleg osnovnih podatkov - naslov, starost, kratka predstavitev, napišite še telefonsko številko ter naslova dveh skladb, ki ju želite prepevati, zaželeno je, da je vsaj ena skladba slovenska. O avdiciji Vas bodo obvestili v začetku februarja. SOPOKROVITELJ: GLAS 96 p HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČile ta objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubrikt: izredno ugodna* AVTOŠOLA B&B B & B KRANJ - tel. 22-55-22 B&B RADOVLJICA - tel. 714-960 B&B JESENICE - tel. 86-33-00 NAKUPOVALNI Palmanova 28.1., Trst 3.2., Madžarska - Lenti 7.2., Madžarske toplice od 26.2. do 1.3., IZLETI Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 METEOR Cerklje Remic tel: 422-781 Cilka tel.: 411-510 NOVO - NOVO turistični prevozi oseb Nakupovalni izlet Muenchen - razprodaja 7.2., Lenti 31.1., Italija - nakupi 12.2., GSM: 041/660-658 Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, vsak drugi torek v mesecu. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vse Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 VII JEM TURIST s d re,acija za b t...:**:**: „„„», Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542, AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 30.1. razprodaja v Muenchnu. R EKREA C IJSKO BLED: od pon. do pet. od 10.00 do11.30 sob., ned., od 18.00do19.30. če je v nedeljo na sporedu tekma rekreacijsko drsanje n R K A NIF ^P3^- Vs,°Pnina otfOCi do 10 let 300 SIT, odrasli 500 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenja drsalk 200 SIT. JESENICE Podmeiakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana • hala Tivoli tor., pet od 20.30 do 22., sre., žet., sob. od 20. do 21.30, sob, ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30, prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob, ned. in prazniki 550 SIT, otroci dc 10 leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30 - 17.00, ned. 15.30 • 17.00 in 18. -19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT. VILJEM TURIST s.p. Nakupi: Muenchn, Rosenheim, Freising vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in turistični prevozi oseb petek Palmanova- Portoquaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Nakupovanje v Muenchnu 30.1., 7. 2. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ H OKO - kombi prevozi 'ZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet., sob. CELOVEC pon., pet, TRST, PALMANOVA, tel. 53-876/57-757 UDtNE, TRBIŽ po dogovoru. Opravljamo tudi orevoze tovora in maniše selitve. Trgovina ŠTORKLJA Tavčarjeva 16, Kranj Tel.: 211-050 PETROL, d d HOTEL ŠPIK, Jezerci 21 4282 Gozd Martuljek TEČAJI NEMŠČINE pri prof. METI KONSTANTIN s.p. tel: 064/621-998 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 253 UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve. Sprejem v komisijsko prodajo rabljene otroške opreme vsako soboto, količine omejene. Sprejem ob 8. uri, odvoz ob 12. uri. Pripravljamo bogato ponudbo za Valentinovo in pust. - zanimivi počitniški paketi - šport in rekreacija • v soboto, 21. 2. - pustovanje z ansamblom JEVŠEK DOBRODOŠLI! Tel.: 064 880 120, fax: 064 880 115 verificirani tečaji za odrasle: 1. stopnja: tor. 8.00; tor., 19.00; sob., 16.00 2. stopnja: čet., 8.00; čet., 19.00; sob., 10.00 3. stopnja: sre., 8.00; sre., 19.00 4. stopnja: pon, 19.00; sob., 8.30, 5. stopnja: pet., 18.30 UČENCI: od 1. do 8. razreda, DIJAKI: začetniki, utrjevanje šolske snovi REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI CENTER RADOVLJICA tel: 714-403 SLOVAŠKE TOPLICE P1EŠTAN1 Še vedno se lahko vključite v program dokvalifikacije VOZNIK, TRGOVSKI POSLOVODJA; program prekvalifikacije PRODAJALEC, v PRIPRAVE na strokovni izpit za TRGOVINSKE POSLOVODJE. Prijave in informacije vsak dan med 9. in 14. uro. do 22. 2. do 28. 2., cena 240 DEM - 6 polnih penzionov + prevoz. Informacije na GSM: 041/703-413 in 041/703-802. Izobraževalni center SLIKANJE NA STEKLO in SVILO, VEZENJE, Freising, tel..- 064/654 220 IZDELAVA MODNEGA NAKITA, ROČNO PLETENJE Muenchen - razprodaja 29. - 30.1., Pompeji - Vezuv - Capri 6. - 8.3.98 JEREB 621 773, 682 562 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA UGODNA PONUDBA: termovelur jakne na zadrgo 7.590 SIT, ž. bluze "CVETKA"TEL • 225-162 4.900 SIT, ž. hlače 4.900 SIT, termo brezrokavniki vseh številk, kape, šali, C, Staneta Žagarja 16, Kranj ?nkavic*- Vsa oblačila so iz lastne proizvodnje. Del. čas: vsak dan od 8. do * J ' 1 19., sobota od 8. do 13. VABLJENI! PONUJAMO: Naši člani vam ponujajo znanje in informacije o klasični indijski medicini ter alternativni mediani, bioenergiji ali odstranjevanju izvorov sevanja. Pokažejo vam tehnike različnih masaž, od klasične pa do tajske ali japonske. Če tudi to ne pomaga, pa se lahko odločite za zdravljenje z glino aii s kristali. Morda pa boste na koncu ugotovili, da ni boljšega . od starega preverjenega slovenskega recepta iz zdravilnih zelišč • tudi ta znanja vam ponujajo e-matl: borza, znanjampika, untstar.st naši aanl tn ne pozabite, naše informacije so brezplačne! Obiščite nas lahko v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, in sicer vsak dan med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. BORZA ZNANJA Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj. tel.: (061) 13-22-178 GOSTILNA BLEGOŠ na BLEDU poleg festivalne dvorane vas vabi na teden piva in klobas. Tel.: 742 353 ^^driSS^ASIni^ru V torek' 1 februar'a 1998' ob 9- uri v Pro »*/W#r >ra 7rm iflJl 7 občine Jesenice- Predavateljici: Helena Sajevic, Marija Ravnik. JnrmLrvS. i* J,, a KotizaciJa Je 2000,00 tolarjev. Plačilo na žiro račun OOZ Jesenice ODGOVORI NA VPRAŠANJA št 51530-637-53664. Dokazilo o plačilu kotizacije prinesite s seboj. Gradivo bodo udeleženci prejeli pred seminarjem. Verjemite ali ne... Sir W RADIO OGNJIŠČE Krvavec Tinjan m,5 91.2 Planina KJiirn Ajdovščina 1019 91.2 Gorenjski glas - Več kot časopis Literarni večer: Peščeno zrno v viharju Kranj, 26. januarja - Kot smo že napovedali, 6. februarja načrtujemo v Gorenjskem glasu pod naslovom Gorenjski glas -Več kot časopis LITERARNI VEČER, na katerem se bomo srečali z Igorjem Slavcem o izidu njegovih spominov v knjigi z naslovom Peščeno zrno v viharju. Literarni večer z Igorjem Slavcem bo torej v petek, 6. februarja, ob 18. uri v Modri dvorani gradu Khislstein v Kranju. Ce bi se radi udeležili literarnega večera, nam vaš prihod sporočite (zaradi rezervacije) na telefon Gorenjski glas 064/223-111. • A. Ž. MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI Popravila vseh vrst TV aparatov - TV Gorenje tudi na domu. ©331-199, Sinko 1217. Prodam kombinirani,' stoječi BOJLER za vodo, primeren za vikend. ©061/841-559 1555 Prodam barvni TV Goldstar, star eno leto, še v garanciji, ugodno! ©54-250 dopoldan 1577 Prodam MOLZNI STROJ Virovitica in TRAČNO ŽAGO za žaganje kosti. ©431-247 1585 Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO z dvigalom in zračnimi zavorami, nosilnost 6 t. ©736-742 1586 ŠRTEDILNIK za vzidavo z bojlerji ali brez, zelo ugodno! ©685-189 ieis DEBELINKO PORAVNALKO domače izdelave, izpravno ugodno prodam. ©685-189 1616 PRALNI STROJ Gorenje, obnovljen, prodam. ©332-350 1621 BOJLER, kombiniran, 300 I, ugodno prodam. ©403-073 1630 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat, cena po dogovoru. ©722-126 1690 GR. MATERIAL Stopnice - kovinske, lesene, kombinirane, zavite, okrogle, podstrešne, požarne - velika izbira iz uvoza. ©064/806-026 752 LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite: Zbilje 22, ©061/611-078 863 Prodam železno STREŠNO KONSTRUKCIJO za garažo. ©472-125 NAJKVALITETNEJŠA VHODNA VRATA vseh barv in oblik - ko sosedov ne slišite več! ©861-680 1599 SNEGOLOVILCI rostfrei kvalitetni in zelo ugodno. ©332-097 1672 Prodam novo plastificirano krilo VRAT v hrastu. ©061/815-325 1697 Ugodno prodam 750 kom CEMENTNE STREŠNE OPEKE zarez-nik. ©58-894 1698 Prodam vratna KRILA 5 kom. ©58-178 noč Dva nova OKNA 50x50 sta naprodaj. ©57-714 1704 Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. ©641-103 23020 IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole. Šenčur, ©411-070 1550 Instruiram SLOVENŠČINO in ANGLEŠČINO. ©227-255 1622 ■fl C1 PraprotnilHO, NAKLO i Tel/U.064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH /■ SISTEMOV TER ^ AVTOMOBILSKIH BLAZILCEV ¥M0NR0EF KUPIM HLODOVINO IN ŽAGAN LES VSEH VRST STALNO ODKUPUJEMO. UGODNE ODKUPNE CENE, PLAČILO TAKOJ! Informacije po ©061/ 613-886 in 041/684-030 1590 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. ©641-4 1 2 26461 LOKALI Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 462 Prodamo Lesce - POSLOVNI OBJEKT v dveh, treh etažah, površina 1000 m2, cena 450 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_463 Prodamo v Kranju - TRGOVSKI LOKAL, 33 m2, z opremo, za 95 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 464 Oddamo Kranj: v 1. nadstr. poslovne hiše 35 m2 in 26 m2 za trgovino ali pisarne, v 1. nadstropju 50 m2 za pisarne ali trgovino. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1039 Oddam dva manjša LOKALA v avli kina Storžič. Inf. ©041/667-299 1625 Oddamo Kranj - POSLOVNI PROSTOR 14 m2. 15 DEM/m2. VVILFAN NEPREMIČNINE ©360-270 1650 Kranj - okolica: ODDAMO prostore, primerne za trgovino ali mirno dejavnost, skupno 130 m2, Ck, parkirni prostori. Mike & Co. d.o.o., ©226- 503 1665 Škofja Loka - oddam živilsko trgovino samopostrežno 68 rr,2. ©635-018 po 15. uri 1694 POSESTI PRODAJNI CENTER STARI DVOR KIDRIČEVA 26, ŠKOFJA LOKA tel.: 064/634-800 DO 31.1.98 KOLESA ROG PO STARIH CENAH s 15% POPUSTOM za gotovino ali na 5 Čekov ŠTEDILNIK GORENJE š:60cm 3+1, ventil pečica 74*786;* ZAMRZOVALNA OMARA GORENJE 238I 66*759/' Kupimo Gorenjska - POSLOVNI PROSTOR cca. 40 m2, Kranj - 2 in 3 ss STANOVANJA. VVILFAN NE-PREMIĆNINE ©360-270 _lesi V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju s pokrito teraso, celotne uporabne površine cca. 106 m2, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 370.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Iščemo kupca za opremljeno MESNICO z manjšo živilsko trgovino v Kranju. Naprodaj je cela hiša, s stanovanjem v nadstropju. Cena: 850.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na HUJAH oddamo 3x60 m2 v novi poslovni stavbi, najemnina 12 DEM/ m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. MOTORNA KOLESA Prodam SKUTER TOMOS CSR 50, rumen, I. 97, 400 km, s čelado, 1800 DEM. ©52-309 po 20. uri 1674 NAJDENO V Kranju je bil najden bankovec v tuji valuti. ©66-630 1677 OBVESTILA CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, DA BO GOSTILNA "PRI SLAVKI" V PODBREZJAH ZAPRTA DO 9.2.98. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE IN SE PRIPOROČAMO!_1676 SLUŠNO PRIZADETI - JESENICE, Titova 68, imamo SERVIS vsak torek od 9-13. ure in petek 6. in 20.2., 6.in 20.3. od 9-11. ure! 1692 OBLAČILA Prodam nov PLAŠČ Hanter velur, št. 52, 70 % ceneje. ©324-457 1575 OTR. OPREMA OSTALO Prodam razžagana DRVA, suha, bukova. Dostavim na dom. Jereb, ©625-215 1573 Prodam JEKLENKI za acetilen in kisik. ©715-371, zvečer 1602 Prodam nov HIŠNI ALARM znamke Svstem 9702 EX. Cena 15 000 SIT. ©422-369 1607 PRIDELKI Prodam domačo PROSENO KAŠO. Žerjavka 6 pri Trbojah 1584 GOZDNI KOSTANJEV HOJEV MED -800 SIT. ©310-061 1617 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Žeje 1 ©471-822 1618 Prodam rdeče KORENJE. Sajovic, Suha 29 ©431-514 1624 Prodam SENO. ©403-073 1629 Prodam BALIRANO SENO, I. 97, samo resni kupci kličite ©061/744-096 1714 UNIOUE, d.0.0. Gradnje, sanacije, montaže, inženiring, projektiranje Redno zaposlimo - 2 MIZARJA - 2 VODJI GRADBENEGA ODDELKA Zaželeno vsaj 3 - 4 leta delovnih izkušenj. Vsi kandidati naj pokličejo po tel. 064/361-200 od 6.30 do 17.00 ure. NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIG. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, ©22-33-00___^ PRODAJA in NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo, izdelava zemljišč, načrtov za adaptacije in notranjo ureditev prostorov. MIKE & comp., 226-503_ Prodamo v Kranju, na odlični prometni lokaciji STANOVANJSKO HIŠO na parceli 800 m2, prirnern3 za poslovno dejavnost, 350 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo Kranj - ob glavni cesti obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 299 000 DEM, BITNJE - novejšo HIŠO z ločenim gospodarskim P°. slopjem na parceli 1450 m2, za 36U 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©22 353, 222-566 in fax 221 -785 Prodamo GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO na parceli 789 m2 za 158 000 DEM. r« KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 m fax 221-785_ Prodamo ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, za 390 000 DEM, Kranj - nadstropno HISU do 3. GF, parcela 2500 m2 za 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221' 353, 222-566 in fax 221 -785 462 • BUJNA ROECOASKA ANA 168/65/28 0904473 • TARA. SKOORANIH OGNJENIH LAS. 174/60/24 09042 j ^ĆeNOtASAuOL60r^X>APtl^ (75/58/25 0904471 • RADOVEDNA RJAV0LASKA DARJA, 169/63/27 0904195 ' NEŽNA, ROMANTIČNA TANJA, 168/55/26 090 41« • DOMINANTNA LEPOTICA EVA, 180/70/29 09041W • SIMPATIČNA SVETLOLASA ANJA, 165/62/30 ' 09044" • BOGATO OBOARJEhlA LUCUA T70/62/30 090 41« • ČRN0USA ŠTUDENTKA MOJCA, 172/60/22 09042J • VEOEZEVALKA IN ASTROLOGrNJA KATJA 09041*2 Prodamo CERKLJE - starejšo kmečko HIŠO, dvojček, na parCf" 300 m2, za 60 000 DEM. K3 KEH^ d.o.o., ©221-353, 222-566 in t» 221-785 *3 PREVIJALNE MIZE - sestavljive in razstavljive, sestavljene iz PVC materialov različnih oblik in barv. Ko mize ne rabite več jo razstavite in iz nje lahko sestavite namanj 4 večnamenske regale. Možnost najema, plačilo na obroke. Datume plačila si izberete sami. Cena mizice 9740 SIT. ©061/13-22-001,041/676-041 1385 Prodam KOŠARO ZA NOŠENJE DOJENČKA, za starost O - 3. mesecev. ©718-787 1549 Prodamo v bližini Kamnika stare/* HIŠO na parceli 1800 m2. Hiša sCT ob glavni cesti, cena 190 000 Dfc^. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-5&P in fax 221-785_ Prodamo vrstno HIŠO pri Tržiču, parcela 180 m2, za 200 000 DEM, •> km iz Lesc prodamo 20 let staro HIŠO za 130 000 DEM. K3 KEnlj d.o.o. ©221-353, 222-566 in 'a* 221785_ Prodamo v bližini Kranja staro HIŠO z gospodarskim poslopjem, ParC.e'i 1300 m2, za 120 000 DEM, v bwin' Kranja starejšo, obnovljeno HlSO ocenim gosp. poslopjem, Paro^n 1220 m2 in GOZDA 1500 m2 za 2»« 300 DEM. K3 KERN d.o.o., ©22V 353, 222-566 in fax 221-785 tS! V bližini Kranja prodamo HIŠO v gradnji, velikost 12 x 10m, ločen« poslopje 18 x 11 m, primerno z delavnico, parcela 2900 m2, za 4iu 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©22i; 353, 222-566 in fax 221-785 46« Prodamo na Bledu VISOKOPP' TLIČNO HIŠO, v pritličju delavnica 120 m2, v nadstropju stanovanje 1* m2, centralna in trofazni tok, parce' 1750 m2, cena 210 000 DEM, "a Bledu VISOKOPRITLIČNO podklete no HIŠO, do 3. GF, parcela 1200 rrw. za 250 000 DEM. K3 KERN d.o.o-©221-353, 222-566 in fax 221-785 *60_____- V najem oddam HIŠO v Škofij LoW-Cena po dogovoru. ©620-942^^ Prodamo v Stražišču 25 let staro enonadstropno HIŠO, na parceli 4? m2, cena 300 000 DEM. K3 KE£' d.o.o., ©221-353, 222-566 ali 221-785__J2? Prodamo v Kranju v bližini kopanji dvodružinsko HIŠO, na parceli m2, cena 300 000 DEM. K3 Kt£'v d.o.o., ©222-566, 221-785 221-353 m Prodamo v bližini Kranja ZAZiC"-^' VO PARCELO, 2000 m2, primerno z* poslovno dejavnost, v Mostah y Kamniku ZAZIDLJIVO PARC|h. 1000 m2. K8 KERN d.o.o. 353, 222-566 in fax 221 -785 _J^> Na Starem Vrhu prodamo VIKBN0; K3 KERN d.o.o., ©221-353, 566 in fax 221-785 Prodamo Kranj: HIŠO na parceli 5$ m2, 120 000 DEM, ZABREZNI^ enonadstropna HIŠA na parce« ° , m2, ŠENTURŠKA GORA - visokop«. tlična hiša na parceli 400 m2, ,9 000 DEM, KOROŠKA BELA - stare) Q HIŠA na parceli 1000 m2, 70 ^ DEM. VVILFAN NEPREMIČNA ©360-270 Kupimo Kranj - parcelo ob P^ic niči, GORENJSKA - starejše H'^-VVILFAN NEPREMIČNINE 0360-^' Kranj - okolica: prodamo- dvosta vanjsko HIŠO. še ne v celoti oW jeno. Mike & Co. d.o.o., S226-&« 1663 Prodamo večjo parcelo, 780 m2 je zazidljive. Mike & Co. d.o.o., ©226- 503 1664 Prodamo Kranj - v mestnem jedru Prenovljeno HIŠO za 270 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 _ 1669 MOSTE ŽIROVNICA v idiličnem okolju prodamo družinsko hišo za 197.000 DEM. POSING, 064 863 150 MOJSTRANA novo še nevseljeno hišo P+M na zemljišču 700 + 800 m2 prodamo za 220.000 DEM. POSING, 064 863 977 GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo v treh etažah na zemljišču 360 m2 prodamo za 229.000 DEM. POSING, 064 863 150 V KRANJU Z OKOLICO, V ŠKOFJI LOKI Z OKOLICO TER NA ŠIRŠEM OBMOČJU GORENJSKE TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO IN HIŠO Z VRTOM ZA GOTOVINO! TEL 064 227 202 Stražišče prodamo dvostanovanjsko n|So, cela podkletena, na 500 m2 zemljišča, cena 300.000 DEM cela"" podkletena, na 500 m2 —■■„jišča, cena 300.000 DEM AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) Visoko pri Kranju prodamo novo nizkopritlično hišo v alpskem stilu, tloris hiše 11x14 m, na 538 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Škofji Loki na Spodnjem trgu Prodamo večjo, starejšo hišo, v Pritličju trgovina v obratovanju, v 1. nadstropju sta dve stanovanji 100 m2 ,rJ 75 m2, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Drulovki prodamo vrstno-končno niso dimenzije 11x 6,30 m, celotna Podkletena, z vsemi priključki, z možnostjo odkupa zemljišča, cena Po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na vašo željo vam uredimo stanje zemljiške knjige, sestavimo kupopro-aaino pogodbo in svetujemo pri Pr°daji ali nakupu kakršnihkoli ne-Premičnin, informacije na tel. št. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju ali okolici kupimo vejo starejšo vilo ali graščino na samem za že znanega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo 20 let staro hišo, delno podkleteno, dimenzije 8x 8,5 m, na 780 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru, cena 260.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo polovico stanovanjske hiše, hiša je stara 35 let, cca. 95 m2 stanovanjske površine in 400 m2 pripadajočega zemljišča, vseljivo po dogovoru, cena 150.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ V okolici Kranja prodamo zazidljivo parcelo 1216 m2 z že izdano lokacijsko in gradbeno dokumentacijo za atrijsko hišo, z že plačano spremembo namembnosti, tlorisna površina hiše je cca. 135 m2, možnost prevzema takoj, cena 150.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju in okolici kupimo več zazidljiv oz. delno zazidljivih parcel od 400 m? p" do 2000 m2 zemljišča.v mirni okolici, za že znane kupce, pokličite nas; AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NEPREMIČNINE Idomplan kranj, d.d. |40B kranj.bleivveisova 14 p.p.139, lletltel.064/268-700, |fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh V Kranju prodamo zazidljivo PARCELO 400 ml PIA nepremičnine, tel.: 061/152-22-84, 061/152-22-74 V okolici KRANJA oddamo zgornjo etažo nove hiše, 150 m2, CK, TEL, najemnina 900 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V KRANJU prodamo 1/2 hiše z vrtom, ločen vhod in ostali priključki, stara 23 let, za 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na VISOKEM pri Kranju prodamo novo visokopritlično stanovanjsko hišo, 465 m2 uporabne površine, parcela 610 m2, CK, za 495.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo 30 let staro enonadstropno stanovanjsko hišo, na prometni lokaciji, primerno tudi za poslovne prostore. Cena 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Krvavcu prodamo komplet opremljen apartma 60,50 m2 , visoko pritličje, z vsemi priključki, z balkonom, možnost prevzema takoj, cena 97.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V ZGORNJIH BITNJAH prodamo polovico hiše, s pripadajočim zemljiščem, 55 m2 stanovanjske površine, za 60.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici RADOVLJICE prodamo zazidljivo parcelo, na sončni, ravni legi, 600 m2, za 48.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodam PARCELO v velikosti 1000 m2 v Kranju. PIA nepremičnine, tel.: 061/152-22-84, 061/152-22-74 GORENJSKA: Na območju cele Gorenjske kupimo več stanovanjskih enot, različnih velikosti in cenovnih razredov za naše znane kupce. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 Več neobdelanih mansard različnih površin v centru Kranja ali v okolici kupimo za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 PARCELE PRODAMO OREHEK: manjšo parcelo cca 400 m2 in večjo zazidljivo parcelo, ŠENTURŠKA GORA zazidljivo parcelo cca 800 m2 ali 2x400 m2, BESNICA 782 m2 z lokacijsko dokumentacijo, BESNICA zazidljivo parcelo 393 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 1631 TRŽIČ: Prodamo novo poslovno stanovanjsko hišo (15,75 x 8), tri garaže, tri trgovske lokale, CK, KTV, telefon, 1400 m2 parcele. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 ŽIROVNICA: Prodamo"enonadstropno stanovanjsko hišo, cca 300 m2, garaža,, CK, KTV, SAT, telefon, k hiši pripada stara hiša za nadomestno gradnjo in parcela 800 m2. Cena 380.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BEGUNJE-POLJČE: Prodamo večjo stanovanjsko hišo v celoti ali po etažah, CK, KTV, telefon, garaža. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ: Prodamo polovico stanovanjske hiše, enonadstropna, velikost 95 m2, velikost pripadajoče parcele 230 m2, balkon, telefon, CK, stara 23 let. Cena 170.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 GORENJSKA: Prodamo izredno lep vikend - brunarico v izmeri 5x5,5 m, in 422 m2 parcele, voda, elektrika dovoz z avtomobilom, zemljiškoknjižno stanje urejeno. Cena: 70.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790_ HIŠE PRODAMO - ŠENTURŠKA GORA hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom v bližini prodamo, KRANJ CENTER pritličje hiše ob cesti 120 m2, klet, 200.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1682 Prodam zazidljivo PARCELO z nadomestno gradnjo - Sovodenj ©691-624 1684 PIA NEPREMIČNINE NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274 ___ -----------——- VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, projektiranje (gradbeni, elektro in strojni projekti, statični izračuni), gradfijo, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami; NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN -ARCHICAD; NATAŠA HLADNIK - OBLAK dipl. ing. arh. ARHITEKTA Studio, vodi projektiranje In svetovanje v zvezi z gradnjo in notranjo opremo. PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117, 622-318 1 • Prodamo Šk. Loka Novi svet 3 ss manjše stanovanje, cena ugodna 2. Prodamo Šk. Loka mansardno stanovanje, 90 m.2, garaža + klet 3. Prodamo Šk. Loka, Frank. nas. 1 s končno, atrijsko stanovanje 4. Prodamo Gorenja vas 2 ss 57 m2, cena ugodna Prodamo Gabrška gora bivalni vikend 75m2 bivalne površine 6. Prodamo Dovlje - Mojstrana visokopritlično. podkletno stan. hišo 7- Prodamo Šk. Loka 2 ss s kabinetom 3 nad., možnost plačila na obroke 8' Prodamo Jarčja dolina pri Žireh, starejšo kmečko hišo s pripadajočim kmet. zemljiščem 24000 m2 9- Prodamo Hotemaže parcelo 5000 m2, namenjeno za športne dejavnosti 10. Prodamo Frankovo nas. 2,5 sobno stanovanje z atrijem H. Prodamo Šk. Loka center mesta 3 ss, 75 m2 + kletni prostori 12. Prodamo Hotavlje stan. hišo, Parcela 600 m2, cena ugodna 13. Prodamo Šk. Loka ind. cona Prostore primerne za pisarne, trgovino ali delavniške prostore 14. Oddamo Šk. Loka - Godešič v najem poslovne prostore Prodamo Šk. Loka-Podlubnik 2 ss s kabinetom, cena zelo ugodna 16. Prodamo - Železniki več stan. hiš različnih cenovnih razredov 17: Prodamo - Šk. Loka starejšo nišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 2 ss, 58 m2, cena dogovor 2. Prodamo 2,5 ss, 75 m2, Planina 3, cena 122.000 DEM 3. Prodamo 2.5 ss, 72 m2, Bled, cena 130.000 DEM 4. Kupimo 2s in 3 ss v šorlijeve naselju 5. Prodamo 2 ss + 2 kabineta, 89,1 m2, Planina 1, cena 140.000 DEM 6. Kupimo več garsonjer, (20 - 30 m2), za znane kupce, nujno 7. Prodamo 5 SS v centru Kranja - II. nadstr., 111 m2 stan. pov. + neizdelana podstreha, popolnoma prenovljeno, v pritličju dva poslovna prostora 15 in 18 m2. Cena po dogovoru. 8. Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju. 69 m2, cena 99.000 DEM - NUJNO 9. Prodamo 2 ss + 2 kabineta, 92 m2, Planina 1, cena dogovor 10. Prodamo pisarne 140 m2, na atraktivni lokaciji, 800 DEM/m2 11. Oddamo več razi. posl. prostorov, primernih za pisarne, ugodno! 12. Prodamo več stanovanjskih hiš v okolici Kranja 13. Najamemo garsonjero in 2SS v Šorlijevem naselju, NUJNO! 14. Prodamo parcelo Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2 15. Oddamo garsonjero in 1SS, 300-450 DEM, predplačila 16. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino, Stražišče 17. Oddamo trgovino, 6 m2, odkup inventarja 8000 DEM, na odlični lokaciji 19. Prodamo cca 550 m2 novih poslovnih prostorih v poslovnem centru na atraktivni lokaciji! 20. Kupimo več stan. hiš v okolici Kranja za že znane kupce PIA JESENICE S 863-145 1. 0d Mojstrane do Žirovnice kupimo enodružinsko hišo, do 100000 DEM 2. V okolici Bleda vzamemo v najem 2 ss 3. Na Jesenicah vzamemo v najem garsonjero za 4 mesece, nujno 7. V Javorniškem Rovtu kupimo manjšo hišo oddaljeno od ceste, do 50.000 DEM 8. Na Hrušci oddamo od 15.4.98 dalje, 2 opremljena apartmaja, s predpl. 6.mesecev 9. V centru Jesenic kupimo gost. lokal - pizzerijo 10.0d Jesenic do Kranja kupimo 1 ss, do 30000 DEM, nujno! 11. Prodamo v Mojstrani zidan vikend na parceli 350 m2 12. Na Jesenicah najamemo, z možnostjo nakupa, večji POSLOVNI PROSTOR (laboratorij, delavnica parkirni prostor) PIA RADOVLJICA a 714-363 1. V okolici Bleda oddamo v najem večjo stan. hišo za daljše obdobje 2. Boh. Bistrica - oddamo v najem 2 SS, opremljeno stanovanje za daljše obdobje 3. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem kmetijo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa 4. Na Bledu kupimo gradbeno parcelo 5. V okolici Radovljice prodamo takoj vseljivo hišo na parceli 1300 m2 6.1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Ljubljani, bližina Kliničnega centra 7. V Radovljici kupimo dvoinpolsob- no stanovanje do 90.000 DEM 8. V Radovljici alrokoiici kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 DEM 9. V Radovljici ali okolici kupimo zazidljivo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše 10. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo 11. V Radovljici oddamo nove prostore vel. 63 m2 in novo neopremljeno 2SS vel. 52 m2, oboje skupaj ali posamično. 12. V Begunjah, Zgoši, Gorjah kupimo 1 sobno stanovanje 13. Na Gorenjskem vzamemo v najem gost. lokal 14. V Radovljici najamemo več 1 sobnih in 2 sobnih stanovanj 15. V Zatrniku oddamo v najem 1,5 ss v stan. hiši PIA TRŽIČ & 51-109 1. Najamemo 1 ss na Planini ali okoli avtobusne postaje Kranj 2. Najamemo dvosobno ali trisobno stanovanje v Tržiču 3. Prodamo 3ss na Ravnah, Tržič, 80 m2, 95.000 DEM 4. Prodamo 2 sobno stanovanje, Tržič, 81.000 DEM 5. Kupimo starejšo hišo v okolici Tržiča 6. Kupimo 1 ss v Bistrici pri Tržiču 7. Prodajamo in kupujemo več stanovanj 8. Oddamo prostor v najem, 90 m2, za mirno obrtno dejavnost, cena p. d. 9. Kupimo dva 2 ss v Bistrici pri Tržiču z gotovino 10. Oddamo v najem prostor za mirno obrt 50 m2 11. Najamemo dve 1 ss v Tržiču z okolico do 300 DEM 12. Kupimo 2 ss Pristava ali Tržič - mesto LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠKOFJI LOKI (s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport) Nemški jezik 1. stopnja 2. stopnja (*) in 3. stopnja (*) 4, stopnja (*) 5. stopnja (s poslovno nemščino) Priprava na izpit Angleški jezik 1. stopnja 2. stopnja (*) in 3. stopnja (*) 4. stopnja (*) Priprava na izpit Obnovitveni (za upokojence) (*) Italijanski jezik 1. stopnja in 2. stopnja (*) Začetek 17.2. 9.2. 18.2. 17.2. 18.2. 12.2. 10.2. 11.2. 19.2. 4.3. 10.2. (*) - tečaji, označeni z zvezdico, bodo sofinancirani ter zato precej cenejši kot običajno! Informacije in prijave: 656-137 (Ljudska univerza, Mare Žvan); www.lu-skotjaloka.si ikrite svojo pot do znanja PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi TRIO BONSAY. Informacije na ©421-498 966 NARODNO ZABAVNI DUO s pevko igra na ohcetih, obletnicah, s programom, zanesljivi. ©731-015 1289 Prodam komplet smučarsko opremo + kombinezon, pancerje št. 38. ©57-457 zvečer 1M9 POSLOVNI STIKI STORITVE DELNICE skladov in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu. ©041/G/C-170, 061/1591-810 12 Odkupujemo vse vrste delnic za gotovino. Pridemo tudi na dom. ©0609/611-454 873 PODJETNIKI LESARJI! Prodam vso linijo za izdelavo palet in elementov z gatrom vred za 73 000 DEM. ODKUP ZAGOTOVLJEN. ©065/23-817- 1591 DELNICE: Save, Telekom, Color, Gorenje, Merkur, Živila, Gorenjski tisk, Krka, Petrol, Union, odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. ©312-385 22825 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. ©310-537, 041/68-68-19 23812 POZNANSTVA Samo agencija AMOS -vam nudi na tisoče osamljenih žensk, moških za ženitev, prijateljevanje. 6-letne izkušnje. Kontakti takoj! ©041/671- 790 1265 RAZNO PRODAM Prodam suha BUKOVA DRVA, razžagam in dostavim. ©061/627- 789 1557 Prodam ustrojene KOZLIČKOVE KOŽE ©731-331_išao PREVIJALNE MIZE (sestavljive in razstavljive), sestavljeno iz PVC materialov, različnih oblik in barv! Ko mize ne potrebujete več, jo razstavite in iz nje lahko sestavite najmanj 4 večnamenske regale. Možnost plačila na obroke. Datume plačil si izberite sami. Cena 9.740,oo SIT. ©061/13-22-001. 041/676-041, 041/676-042 1613 Prodam VRATNA KRILA, OKNO, KERAMIČNE UMIVALNIKE. ©242- 433 1639 STAN. OPREMA Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. ©57-958_i678 Ugodno naprodaj KAVČ s predali. ©57-714 1705 ŠPORT RABLJENA SMUČARSKA OPREMA drsalke - staro za novo- ugodno. RUBIN KOKRICA, ©245-478 1670 SMUČARSKI KOMBINEZONI - ugodni plačilni pogoji. RUBIN Kokn-ca, 245-478 1671 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 0609/628-616 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 3 Menjava olja, izpušnih cevi, rezervnih delov avtomobilov. ©245-450 34 En klic vam lahko spremeni življenje! VIK FON Tel.: 090-43-96 str. 130 SIT/min Rolete, žaluzije, lemelne zavese, plise zavese, komarniki, karnise PVC ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. ©061/13-22-001, 041/676-041_ei TV, VIDEO, VIDEOKAMERE, CD, STOLPE in ostalo popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj, ©222-004 131 Izdelava podstrešnih stanovanj s predelnimi stenami v KNAUF izvedbi, montaža Armstrong stropov. ©064/491-425 ali 224-373 640 OLJNE GORILNIKE - avtomatiko servisiramo, montiramo, izmerimo izkoristek. BETA-S,d.o.o., tel. fax 874-059 686 MREŽE - kovinske, zaščitne proti vlomu in okrasne za vse vrste oken in vrat izdelujemo po naročilu. ©064/ 806-026 753 Dobavimo in montiramo rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. LEKERO.d.o.o. c. na Rupo 45, ©245-125, 245-124 1096 Dobavimo in kvalitetno polagamo laminatne talne plošče po ugodnih cenah. LEKERO.d.o.o., C. na rupo 45, 3245-125, 245-124 1097 Z gips ploščami izdelujemo STROPE, PREDELNE STENE IN CELOTNE MANSARDE. Šuštar Roman, s.p., ©227-050 1098 Izdelava, prenova ter montaža kuhinj in ostalega pohištva. ©622-486 me GARAŽE : montažne, kovinske, z dvižnimi vrati, tri velikosti, izdelam in montiram. ©061/721-228 1234 Aluminijasta OKNA, VRATA, VERANDE - izdelujemo in montiramo. ©065/202-226 in 041/671-881 12B4 PREROKOVANJE IZ DLANI. Hirologinja Štela Naročila po tel.: 041/688-340- Ali potrebujete prevoz tovora, se selite? KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. ©621-609 1303 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 3JJJ1J ©326-839 • 1325 J Računovodske storitve in davčni nasveti za vaše podjetje. ©332-056 1400 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, itiso-na, tapisona, vinas in keramičnih ploščic, oken. LESKET 211-338 mm ^ »KABELSKA TV MM-V^i KAMNIK - DOMŽALE \ Maistrova 16/ Kamnik Jelefoni061/817:313 OGLAŠUJTE! VVNAŠEM PROpRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! SANACIJA DIMNIKOV iz nerjaveče pločevine z 10 letno garancijo, VRTANJE DIMNIKOV, IZGOREVAL-NO-TEHNIČNI RAČUN. Q631-264 SNEGOLOVILCI iz rostfrei pločevine; ugodna cena; možna montaža. ©725-319 1548 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno ter po konkurenčnih cenah! Košnik S.P. ©332 061 1568 Izvajamo PEČARSKA DELA. ©685-173, GSM 041/705-197 1614 STROJNI TLAKI - ESTRIHI M.-0609 625 474 061 812 608 SERVIS, POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, tudi starejših. ©332-350, 325-917 * 1619 IZPOSODITE SI VIDEOKAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 1634 VODOVODNE INSTAUVCIJE, KO-PALNICE, HIŠE ali manjša POPRAVILA VAM NAREDIMO IZKUŠENI MOJSTRI po konkurenčnih cenah. Material brez davka, kilometrine ne računamo. ©51-469 1668 POMLADNI VE1ER 090 43 Ol POgOVORI-STIKI-POKLIČI KAJ STANOVANJA PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo, izdelava načrtov za adaptacije in notranjo ureditev prostorov CENE UGODNE. MIKE & Co., 226-503____398 ŠORLIJEVA 1 ss, 41 m2, 1. nad., balkon, prodamo. MIKE & Co., 226- 503 399 Jesenice ugodno prodamo 2 ss, takoj vseljivo, v celoti obnovljeno, možna menjava za manjše stanovanje. MIKE & Comp. 226-503 403 RADOVLJICA-GRADNIKOVO NA SELJE: Prodamo dvosobno stanovanje, IV. nadstropje, vsi priključki. Cena 83.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ - PLANINA: Prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, III. nadstropje, CK, KTV, telefon, skupne garaže. Cena 136.000 DEM. Možna menjava za manjše stanovanje do 50 m2, z doplačilom razlike m2.GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 JESENICE-Center: Prodamo trisobno stanovanje, 73 m2, IV. nadstropje, CK, KTV, telefon, toplovod. Cena 72.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BLED: Prodamo trisobno stanovanje 75 m2, staro 15 let, vsi priključki, alpski blok, visoko pritličje, garažni nadstrešek, takoj vseljivo. Cena 143.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BLED - JARŠE: Prodamo trisobno stanovanje, 74,33 m2, na izredno sončni in mirni lokaciji, CK, KTV, Telefon pod pritličje, lepa terasa. Cena: 130.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA - GRADNIKOVA: Prodamo triinpolsobno stanovanje, 71 m2, IV. nadstropje, CK, KTV, telefon. Cena 110.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ: Prodamo trisobno stanovanje v pritličju, v izmeri (64) m2, lokacija mirna in sončna, balkon, telefon, brez CK, kamin v dnevni sobi, plin v izgradnji. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ-CENTER: Prodamo izredno lepo trisobno stanovanje v stanovanjski hiši, 100 m2, objekt z garažo, telefon, balkon. Cena 175.000 DEM. GS 5 STANiČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ - BALOS, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 90 m2, v starejšem nizkem bloku, brez CK, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ: Prodamo trisobno stanovanje v stanovanjskem bloku, v izmeri 69 m2, na sončni lokaciji, IV. nadstropje, balkon, telefon, KTV, CK. Cena 110.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 V RADOVLJICI prodamo 2,5S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na JESENICAH prodamo večje 2S stanovanje, 84 m2, za 79.000 DEM, v Podmežakli pa 3S stanovanje, v novejšem bloku, 77 m2, za 75.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU prodamo dvosobno stanovanje v 12. nadstropju, 61 m2, za 93.000 DEM in trisobno stanovanje v 2. nadstropju, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V STRAŽIŠČU pri Kranju prodamo 1S stanovanje v hiši, 36 m2, kompletno obnovljeno, za 54 000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo trisobno mansardno stanovanje, 86 m2, za 135.000 DEM in dvoetažno mansardno stanovanje, za 124.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, KATV, telefon, cena 75.000 DEM, dvosobno stanovanje, 50 m2, za 77.000 DEM in 3S stanovanje, 84 m2, obnovljeno, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠORLIJEVEM NASELJU v Kranju prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM in 3S stanovanje, 72 m2, vseljivo leta 2000, z možnostjo takojšnega prepisa, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I v Kranju prodamo več velikih stanovanj, od 89 m2 do 94 m2, v Gubčevi, Vrečkovi, Gorenjskega odreda in Ulici Janeza Puharja. Cena od 135 do 145.000 DCM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 V četrtem nadstropju stolpnice na Cesti 1. maja v Kranju prodamo trisobno stanovanje, 78 m2, za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V GOGALOVI ULICI v Kranju prodamo 1-sobno stanovanje z balkonom, 48 m2, delno opremljeno, za 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I prodamo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, cena od 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI II prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 79.000 DEM, veliko 1S stanovanje z balkonom, 49,5 m2, za 83.000 DEM in 1.5S stanovanje z dvema atrijema, 52 m2, za 92.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III prodamo enosobno stanovanje, 34 m2, za 69.000 DEM, dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2, za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju na Trg Rivoli prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m2, 1. nadstropje, z vsemi priključki cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 64,50 m2, v 7. nadstropju, CK, KTV, tel., možnost takojšnega prevzema, cena 95.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 65,60 m2, v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 100.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planina prodamo dvosobno stanovanje 63,30 m2, v 2. nadstropju, z vsemi priključki, vselitev in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 69,36m2, v 5. nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo konec tega leta, cena 125.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064)365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,10 m2 , v 5. nadstropju z vsemi priključki, takoj vseliivo, cena 140.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NA ŠIRŠEM OBMOČJU RADOVLJICE KUPIMO ENOINPOL ALI DVO-SOBNO STANOVANJE - CK GOTOVINA TAKOJ! POSING, 064 86 39 77 V Kranju na Zlatem polju prodamo trisobno stanovanje 70,10 m2, visoko pritličje, potrebno manjše obnove, cena 92.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo trisobno stanovanje 77,50 m2 v 11. nadstropju, z vsemi priključki, tel. po dogovoru, vseljivo po dogovoru, cena 120.000.00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 WILFAN Nepremičnine Koroška 10,4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 Bohinj - prodamo manjše apartmaje s pogledom na jezero DOM 223300,0609/650123 V KRANJU KUPIMO VEČ ENOSOB-NIH STANOVANJ, LAHKO STAREJŠIH, POTREBNIH ADAPTACIJ, ZA ZNANE INTERESENTE. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,17 m2 visoko pritličje, z balkonom, CK, telefon po dogovoru, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju - ali okolica KUPIMO več enosobnih stanovanj po možnosti z vsemi priključki, lahko tudi starejše potrebno adaptacij, cene po dogovoru, za znane kupce. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 47,93 m2 v 3. nadstropju, z balkonom, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki, cena 85.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2 v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361__ V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Mostah pri Žirovnici prodamo garsonjero 34,30 m2, 2. nadstropje, popolnoma adaptirano, telefon, brez CK, cena po dogovoru. AGENT.Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo garsonjero cca. 26 m2, z vsemi priključki brez balkona, v pritličju, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 ti ŽCUi DEKLE. FANTA AU PAR ZA OBČASNA SREČANJA ALI RESNO -ZVEZO, POKLIČI TAKOJ, Z VESELJEM TI BOMO POMAGALI! 090 42 51 BLED v alpskih blokih prodamo opremljeno garsonjero 35 m2, za 80.000 DEM. POSING, 064 863 150 BLED ENOSOBNO NOVEJŠE I. nadstr. z balkonom in novo opremo prodamo za 69.000 DE. POSING, 064 863 977 BLED CENTER prodamo v celoti obnovljeno komfortno opremljeno garsonjero 22 m2. Cena po dogovoru. POSING, 064 863 150 JESENICE NOVEJŠE mansardno dvoinpolsobno komfortno in dvosobno adaptirano na Prešernovi prodamo zelo ugodno. POSING, 064 863 977 JESENICE CESTA Železarjev prodamo trosobno stan. z vrtom in garažo za 65.000 DEM. POSING, 064 863 150 RADOVLJICA NOVO KOMFORTNO GARSONJERO PRODAMO ZA 53.000 dem. POSING, 064 863 977 ŽIROVNICA garsonjero s kabinetom v večstanovanjski hiši ugodno prodamo! POSING, 064 863 977 KRANJSKA GORA dvosobno mansardno 54 m2 v bloku prodamo z opremo za 110.000 DEM. POSING, 064 863 150 KRANJ Z OKOLICO IN NA ŠIRŠEM OBMOČJU GORENJSKE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL 064 22 72 02 KRANJ PLANINA I prodamo garsonjero 29 m2 komfortno takoj vseljiva z balkonom za 57.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ GOGALOVA PRODAMO EN-OINPOLSOBNO STANOVANJE 48 m2 UREJENO KOMFORTNO ZA 83.000 DEM. POSING. 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo dvoinpolsobno stanovanje 54 m2 komfortno za 93.000 DEM. POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA GROHARJEVO prodamo enosobno stanovanje 32 m2 komfortno lepo okolje za 64.000 DEM. POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo enosobno stanovanje 41 m2, komfortno za 77.000 DEM in PODLUBNIK 38 m2, za 74.000 DEM. POSING, 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo dvosobni komfortni stanovanji: 55 m2 PREUREJENO V DVOINPOLSOBNO za 97.000 DEM in 48 m2 lepa razporeditev za 85.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ PLANINA prodamo štirisobno stanovanje 90 m2, komfortno atraktivna razporeditev za 139.000 DEM in 94 m2, takoj vseljivo za 145.000 DEM. POSING 064 224 210 KRANJ VAUAVČEVA prodamo trosobno stanovanje 69 m2 komfortno za 110.000 DEM. POSING 064 222 076 radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz BLED: Prodamo izredno lepo garsonjero, 30 m2, v hiši, pritličje, pripadajoči del vrta, sušilnica, telefon, etažna CK. Cena 53.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009 mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA-GRADNIKOVO NASELJE: Prodamo dvosobno stanovanje 61 m2. Cena 95.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 Kupim dvosobno in trisobno stanovanje v Radovljici, po možnosti v Cankarjevi ulici. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo štirisobno stanovanje 83 m2 komfortno za 135.000 DEM IN TROSOBNO 74 m2 komfortno za 115.000 DEM. POSING 064 224 210 KRANJ prodamo enosobno stanovanje 38 m2 komfortno takoj vseljivo za 65.000 DEM . POSING 064 222 076 KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE 55 m2, KOMFORTNO ZA 95.000 DEM. GOTOVINA! POSING 064 224 210ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo trosobno stanovanje 74 m2 kompletno opremljen tudi z belo tehniko za 115.000 DEM. POSING 064 222 076 mm$m ©mm Hitro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI m mi INF:Tel.:061/811-579 •Mob.:0609/619-615 Planina II zamenjamo 1 ss 52 m2, pritličje z atrijem, za majše 1 ss v I. ali II. nadstr. na Planini III ali Šorlijevi ulici. Mike & Co., ©226-503 404 PRODAMO: KRANJ -1 ss, 42 m2 na Planini v 4. nadstr., za 75 000 DEM, 1 ss 37 m2, na Zlatem Polju v pritličju za 65 000 DEM, 1.5 ss 47 m2, v Hrastju v 1. nadstropju za 68 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_439 Prodamo v Kranju: 2 ss 49 m2, na Zlatem polju v 4. nadstr, za 77 000 DEM, 2 ss 55 m2, na Planini v 5. nadstr., za 90 000 DEM, 2 ss 67 m2, na Planini v 2. nadstr., za 99 000 DEM, 2 ss 64m2, na Planini v pritličju za 97 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 2. nadstr., za 98 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 4. nadstr. za 100 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 440 TV-VIOEO-AUDIO-Ht H ZASTOPSTVO IN PRODAJA ®) P1O1ME0? 8Sherw>od GSM ERICSSON $9.900 sir) G0 118 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 PRODAMO KRANJ: 3 ss 85 m2 na Planini v 3. nadstr., nizek blok za 124 000 DEM, 3 ss 83 m2 na Planini v 11. nadstr, za 126 000 DEM, 3 ss 80 m2, na Planini v 6. nadstr., za 140 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_446 Prodamo ŽIRI - v centru mesta več nedokončanih stanovanj po 1000 DEM/m2, GARSONJERE na Bledu, Radovljici in Žirovnici. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_447 ZLATO POLJE - 2 ss, 61.50 m2, 2. nadstr., CK, prodamo. Mike & Co. d.o.o., ©226-503 62? Kupimo GARSONJERO in 1 ss stanovanje v Šorlijevi ul. ali na Planini III. Mike & Co. d.o.o., ©226- 503_ 625 Oddamo stanovanja: polovico HIŠE v Bitnjah, v Podnartu, Zapužah in Šenčurju ter 1 ss na Drulovki, 1 ss na Planini in 1 ss v Šk. Loki. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 629 Prodam 2 ss 49 m2 na Zlatem polju, etažna CK na olje, plinski priključek, telefon, adaptirano, vseljivo poleti. ©222-457, po 20. uri 1338 Oddam STANOVANJE v Šk. Loki (v Frankovem naselju) z enoletnim P'6~ dplačilom. ©041/618-791 M ' V Podlubniku prodamo 2 ss s kabinetom, 53.7 m2, delno opremil* no, cena ugodna. ©622-833 SOBO na Jesenicah z okolico vzamem v najem. Redni plačnik, nekadilec, samski, urejen, visoko izobražen. ©063/862-738 Ig Prodamo Kranj - 2 ss, 74 m2 na Planini, 90 000 DEM, 3 ss 87 m2 na Planini v 1. nadstr., 3 ss 69 m2, Pri Vodovodnem stolpu, 3 ss, 90 m2 "a Planini v 2. nadstr., 125 000 DEM. VVILFAN NEPREMIČNINE ©360-270 1648 Naj Vas usoda nikoli ne preseneti... VEDEŽEVANJE W0-4QM« VILI HOROSKOP TRETJE OKO s.p. 156 SlT/min Prodamo Kranj: 2,5 ss 66 m2, za nebotičnikom, prenovljeno v etažno, CK, v pritličju za 105 000 DEM (primerno tudi za pisarne), 2.5 ss 75 m2, na Planini v 2. nadstr., v nizkem bloku za 127 000 DEM, 2,5 ss 68 m2. na Planini v 4. nadstr.. za 110 000 DEM, 2.5 ss 92 m2, na Planini v 5. nadstr, za 147 000 DEM, 3 ss 77 m2, na Planini v 11. nadstr., za 115 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353. 222-566 in fax 221-785_442 Prodamo Kranj: 3,5 ss 98 m2, na Planini atrijsko za 180 000 DEM, 3 ss 86 m2, na Zupančičevi v pritličju za 110 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Planini v pritličju za 140 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Planini v 1. nadstr., za 140 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 443 MENJAMO Kranj: 1 ss 50 m2, na Planini v 1. nadstr., za 2 ss, cena po dogovoru, 2 ss + 2 K na Planini v pritličju menjamo za 2 ss tudi na Planini v pritličju, cena po dogovoru, 3 ss 81 m2 na Planini v 1. nadstr., menjamo za 1 ss, cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 445 UDSKA NAJAMEMO KRANJ, RADOVLJICA - opremljena ali neopremljena 1 i" ' ss STANOVANJA. VVILFAN NEPRc-MIČNINE ©360-270__ ZLATO POLJE - 3 ss, 69 m2, lep0 obnovljeno, prodamo ali menjamo za manjše. MIKE & CO. d.o.o. ©226- 503 1653 PLANINA - 2,5 ss, 85 m2, pritHčJ* prodamo ali menjamo za manjše-Mike & Co. d.o.o. ©226-503 PLANINA - prodamo 2 ss, 63.10 m|. 5. nadstr. Mike & Co. d.o.o., ©2?°-503 1655 PLANINA - takoj prodamo lopo 2 ss. 63.30 m2, CK, 2. nadstr., po 170« DEM/mes. Mike & Co. d.o.o. ©22°' 503 1657 ŽELEZNIKI - novo STANOVANJE. 75 m2, ugodno prodamo. Mike & ca d.o.o. ©226-503_ VODOVODNI STOLP - 3 ss, 65 rn2. CK, balkon, prodamo. MIKE &CV-d.o.o. ©226-503__ KRANJ - Zlato polje; GARSONJERO, 22 m2. Ck, tel., CATV, P"^a' mo. Mike & Co. d.o.o. ©226-503 1661____— KRANJ - 3 ss, 80 m2, 1-.nadstr, 16«2 balkon, prenovljeno, prodamo za 000 DEM. MIKE &CO. d.o.o " 503___ Prodamo Kranj: 2 ss, 63 m2, v £ nadstr., v celoti obnovljeno za Vi 000 DEM, 2 ss + 2 kabineta, 88 1. nadstr., Planina I, prodamo * menjamo za garsonmjero z dopjap lom. K3 KERN d.o.o., ©221-3^; 222-566 in fax 221-785 te«7 STANOVANJA PRODAMO LJUBLJANA Moste 1 ss, 30 m2/ll, v mirn|' okolju. DOM NEPREMIČNINE. ^ 33-00, 0609/650-123 S VARSTVO Če živite na Mlaki pri Kranju aH" Kokrici in bi varovali 1-letno punc pokličite. ©245-372, Darja Jordan 1378 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP MOBILOV. ©064/692-194 Prodam štiri zimske GUME 145/7°J 13 Semperit dobro ohranjene 4500 SIT ©715-331 VOZILO KUPIM Kupim CLIO 1,4 od I.95 dalJ ©692-178 po 14. uri ____> Kupim Z 101 komfort in Pr°ći(l, GLASBENI STOLP za 5000 3 ©211-583 RDSSTEREO RADIO SORA Petek, 30. januarja '98 od 16. ure dalje v živo na prireditvi _ GORENJSKI AVT" LETA 1998 pri Vrta'0 v novem salonu v Strai^ hitro in poceni -c= , Informacije: 4 O ^1061/841-846, Mob.:0609/629-514 _ VOZILA ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NASE STROŠKE. ©064/241-168_89 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, I. 91/4, 96500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, 200 PS, lepo ohranjen, zelo ugodno Prodam. ©041/644-991 _«8 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, prvi 'astnik, letnik 1991, 94000 km, 4 vrata, avtoradio, elek. stekla, centralno zaklepanje, lepo ohranjen, Prodam ugodno. ©061/716-221 iss ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-2'TI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300 232 Odkup, prodaja voztil ter možna jenjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 GAVALA d.o.o. - GOLF na Primsko-vem ODKUP in PRODAJA rabljenih yozil ter menjava staro za staro in PREPISI VOZIL. ©0609/642-672 in 0609/331-542 m ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL - GOTOVINSKO PLAČILO, uredimo prepis. ©323-298, 0609/ 6JS3-202 1250 ZASTAVA TURBO ZETA z mesarsko komoro 4 m, ugodno prodam. S330-461 1432 Prodam R 21 GTS, I.87, dodatna °Prema, CZ, cena po dogovoru. ®312-205 1519 HYUNDAI PONY 1,5 GLSi, prvi 5*Wk, 1.91, 94 000 km, 4 vrata -^tDAN, el. stekla, centralno zakl., »PO ohranjen, ugodno prodam. ^061/716-221 1533 Prodam VW PASSAT 1,8 I.92 ali jenjam za cenejše vozilo. ©461- h,0 tS J- HROŠČ I.75, SAAB %Oqar°t6^ 191 ■ Prodamo. —j^^RANT ©634-231 iS64 teSn0V5^r. m r 4 (.87, I^J^AVTOGARANT ©634-231 BMw «1n —- ^rerna nLlS coupe- l93- max S»634_23f 0damo- AVTOGARANT Prodam JUGO 45, I. 89, registriran celo leto. ©221-097 1703 PASSAT 1.9 diesel karavan, letnik 1992, prodam ali menjam. ©061/ 815-185 1707 Dva meseca star R TVvTNGO, prodam. ©245-254 1709 Prodam PEUGEOT 205, letnik 1986, odlično ohranjen. ©718-832, popol-L93, max dan 1710 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 92 in I. 93, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, CIMOS AX 1.4 RD I. 89, OPEL KADETT 1.3 S. I. 86. PRODAMO, MOŽNA MENJAVA. VOZILA SO REGISTRIRANA AVTOHIŠA LUŠINA ŠKOFJA LOKA GOSTEČE 8, ©064/ 652-200 1715 MERCEDES KOMBI 508 D, letnik 1978, dobro ohranjen, prvi voznik, prodam. ©620-266 1716 UNO 1.0 IE, I.96, bordo rdeč, 5 v, 1. last. 24000 km, AR, 10.300 DEM. AVTO LESCE, 719-118_1717 ESCORT 1,8 CLX diesel karavan, I. 92, rdeč, reg. 9/98, ohranjen, 11400 DEM. AVTO LESCE, 719-118 171a UNO 1.0 IE, I. 95, rdeč, 5 v, reg. 9/98, ohranjen 8700 DEM. AVTO LESCE, 719-118_im VECTRA 2.0 I, I. 90, modra, 4 V, SV, AR, reg. 7/98, 8900 DEM. AVTO LESCE, 719-118_1720 MONDEO 1.8 16 V, I. 95, 5 v, moder, 34000 km, klima, AIR BAG, 22400 DEM. AVTO LESCE, 719-118 1721 R 5 CAMPUS I. 92, rdeča, 51000 km, prvi lastnik, reg. 1/99, 6400DEM. AVTO LESCE, 719-118_1722 NA ZALOGI ZELO VELIKO RABLJE-NIH VOZIL PO UGODNIH CENAH. FIESTA 1.3 I FLAIR, I. 96, met. vijola barve, 35000 km, 14900 DEM, R 5 FIVE 1.4 I. 94, met. siva, 5 v, reg. 8/98 AR, 8100 DEM, CLIO 1.4 RT I. 93, bel. ohranjen, 11500 DEM. CLIO 1.2 RN, I. 93, rdeč, reg. 10/98, prvi lastnik, 9700 DEM, CLIO 1.2 RN, I. 94, bel, 5 v, ohranjen, 9900 DEM, GOLF VR 6, I. 92, met. zelen, ALU, reg. 1/99, SS, 21900 DEM. AVTO LESCE, 719-118 1723 ZAPOSLITVE Zaposlim VOZNIKA s C kategorijo za mednarodno špedicijo z ustrezno izobrazbo in z znanjem tujega jezika (^nemščina). ©310-519, 069/633-195 Dekle dobi delo v strežbi. ©041/ 665-741 783 Samostojni KOMERCIALIST z lastnim prevozom dobi redno zaposlitev. ©041/665-741 784 Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. ©55-446, 58-033, 0609/ 651 -737 B44 Pizzerija KAVALIR zaposli dve dekleti za strežbo in dva kuharja. ©331 -206, oz. osebno vsak delavnik od 8-11. ure 1093 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. ©57-995, v sredo 1 iss Zaposlimo dekle za pomoč v gostilni. ©720-100 1220 Delo doma. Sestavljanje igrač, šivanje itd. Brezplačne informacije Šifra: RESNO 1310 Zaposlimo TRGOVKO z delovnimi izkušnjami. ©311-660 1328 Zaposlimo POTNIKA za prodajo učbenikov po šolah. Informacije ©041/618-791 1359 DISTRIBUTER NEMŠKE FIRME išče pogodbene sodelavce zaradi širitve dejavnosti. ŠIFRA: SVETOVALECi448 UPOKOJENKO z ustreznimi izkušnjami sprejmem za vsakodnevno pomoč pri gospodinjskih delih in negi na domu. ©224-824 1489 Zaposlim SLIKOPLESKARJA. ©0609/643-423 popoldan 1492 NATAKARICO ali dekle z izkušnjami zaposlimo v PANTER BARU, Šolska ul. 15 (tržnica Škofja loka). Dogovor od 8-9. ure 1497 Takoj zaposlimo dekle za strežbo in fanta za peko pizz, možna priučitev. ©58-758,431-320 isos Iščem 1 x tedensko pomoč pri pospravljanju stanovanja. ©227-089 po 17. uri_1543 Iščem BLAGAJNIČARKO. ©247- 100_ _1546 Iščem kakršnokoli honorarno zaposlitev - lahko varstvo otroka ali p^omoč v gospodinjstvu. ©320-016 Delo na domu dobi kdor pošlje naslovljeno kuverto z znamko na naslov Panjan Bojan, Britof 101, Kranj 1569 Gostilna v okolici Tržiča išče fanta oz. dekle za samostojno delo v strežbi. ©58-909 1570 KAVARNA ATRIJ v Kranju honorarno zaposli NATAKARICO. ©362-620 Zaposlimo VOZNIKA C kategorije, s končano poklicno šolo (4. stopnja), lahko brez izkušenj. Int. po tel.: 064/211-031, 211-133 Zapolni svoj prosti čas z delom v MM sistemu, ki nudi neomejen zaslužek ter mnoge druge ugodnosti in spremembe. Poskusiti ni greh, greh je če ne poskusiš! ©891-710 od pon. - pet. med 18. in 20. uroi579 Iščem delo - akviziterstvo odpade. ©226-394, 8 -12 h in 13 - 17 h 1593 Iščemo sposobne akviziterje. Možna redna zaposlitev. ©226-394 po 20. uri 1594 Iščete priložnostno zaposlitev? Ste radi med ljudmi? Za Vas imamo dobro ponudbo: ULIČNA PRODAJA GORENJSKEGA GLASA. Plačilo: maksimalno stimulativno za uspešne. Za vse informacije: Gorenjski glas, 064/223-111 ali osebno v malooglasni službi, Zoisova 1, Kranj. Tekstilna trgovina v Kranju zaposli TRGOVKO z izkušnjami. ,' Šifra: SREDNJA ŠOLA / Zaposlimo MIZARJA oz. TESARJA z izkušnjami dela v montaži. ©623- 244 1582 Iščem simpatično dekle za DELO V ŠANKU. ©422-335 dopoldan, 422- 515 popoldan 1597 Iščemo ambicioznega ARHITEKA za delo v biroju, s 5 letnimi izkušnjami pri projektiranju zahtevnejših objektov in opreme hkrati iščemo SODELAVCE za izdelavo projektov strojnih in elektroinstalacij - pogodbeno delo. ©461-271_;_«74 AVTOLIČARJA za nedoločen čas zaposlimo. ©718-064 1595 Nudimo zaposlitev za dijake in študente. ©0609/632-072 1632 Zaposlimo samostojnega AVTOK-LEPARJA in AVrOLIČARJA. 0331- 099 1636 Iščeva pomoč pri čiščenju STANOVANJA; Likozarjeva, Kranj ©33-13- 79 1642 j Simpatično dekle za pomoč v strežbi iz Kranja honorarno zaposlim. ©328-412 dopoldan 16S6 Zaposlim KJLUČAVNIČARJA z znanjem varjenja. ©471-776 in 471- 516 1659 Sprejmem delo na dom, akviziterstvo izključeno. ©461-036 1688 ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA PROGRAMA VAM NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV, TEDENSK IZPLAČILA TER MOŽNOST NAPREDOVANJA. ©634-064, 041/637-492 1696 ELEKTROINSTALACIJE ZABRET zaposlimo ELEKTRIKARJA-ENER-GETIKA po možnosti z delovnimi izkušnjami. ©0609/644-172 1702 Zaposlimo ORODJARJA - REZKAL-CA z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. ©064/55-016 1706 ljudska univerza škofja loka OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - vpis v 7. in 8. razred - - pouk v popoldanskem času - - šolanje je brezplačno - Prijave in informacije - telefon: 656-138 www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znanja ŽIVALI KOKOŠI ENOLETNE za nadaljno rejo ali zakol prodajamo vsak delov-nik 8-17, sobota 8-13. PERUTNI-NARSTVO MOSTE 99 pri Komendi, ©061/841-471 . 958 Prodam BIKCA simentalca, težkega 135 kg. Črnivec 18 A, Brezje 1601 Prodam KRAVO po prvem teletu. Pipanova 44, Šenčur isos Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Zadraga 18, Duplje, 58-405_1673 Prodam PSIČKO SIBIRSKI HUSKY, brez rodovnika. ©718-664 1225 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. ©723-565 1544 Prodam mlado KRAVO za zakol. ©682-745 1553 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. ©730-219_1558 Prodam PRAŠIČA za zakol, domače reje in MEŠANA DRVA. ©422-128 1576_ Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. ©431-496 1635 Prodamo ČRNE PUDLJE, 7 kom., stare 6 tednov, čistrokrvne. Mubi Janez, Pradoslje 118 ©241-301 1641 ŠARPLANINCE, stare 3 mesece, z rodovnikom, prodamo. ©062/728- 160 1643 Podarim 6 mesecev starega OV-ČARJA. ©736-138_1645 Prodam PLEMENSKEGA OVNA jezersko solčavske pasme. ©736-438, zvečer isei Poceni prodam MESO mlade GOVEDI. ©641-323 1600 Prodam PRAŠIČA za zakol. Poljče 7, Begunje 1679 Prodam črnobelega BIKCA in teličko mešanka. Podbrezje 150, 731-069 1687 Prodam JAGNJETA. ©77-041 irai BIKCA simentalca teža cca 160 kg, prodam. ©712-185_1713 Prodam jalovo KRAVO ali menjam za bikca do 300 kg. Ribno, ©77-168 1610 Prodam JALOVO KRAVO z mlekom ali brez. ©77-168 ieu SRNINE PINČE, mladičke, čis-tokrvne, brez rodovnika, prodarh. ©061/813-893 1628 ŽIVALI KUPIM Kupim teden dni starega BIKCA simentalca. ©712-263 1572 Kupim več BIKCEV od 200 - 300 kg težkih. ©471-829 1592 Kupim BIKCA, starega od 7 do 10 dni. ©065/78-193 1597 Kupim OVNA za pleme. ©688-725 1609 Kupim BIKCA simentalca od 120-300 kg. ©736-688 1708 OSMRTNICA Umrla je AVGUŠTINA TRILER rojena 13. 4. 1925 Pogreb pokojnice bo jutri, v sredo, 28. januarja 1998, ob 16. uri na pokopališču v Žabnici. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA 15. januarja je umrl mož, oče in stari oče FRANC KRIVEC Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in sodelavcem Iskra MN in ISD za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala Navčku, gospodu župniku in pevcem za lepo pogrebno slovesnost. VSI NJEGOVI Visoko, Drulovka, 25. januarja 1998 OSMRTNICA Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po hudi bolezni prezgodaj zapustil naš dobri mož, ati, stari ata, brat, tast in stric SLAVKO CUDERMAN Od njega se bomo poslovili v četrtek, 29. januarja 1998, ob 15.30 uri na pokopališču v Preddvoru. Žara bo v mrliški vežici od srede, 28. januarja 1998, od 8. ure dalje. Žalujoči: žena Milena, sin Slavko z družino, hči Alenka z Lukom in ostalo sorodstvo Tupaliče, 25. januarja 1998 OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/I I bomo pisali G.G. Kaj pomeni BPT Ena od gorenjskih gospodarskih družb, ki se otepa z nemajhnimi težavami pri rednem poslovanju, je tudi BPT Tržič. Že 113 let tradicije ima to podjetje, katerega izvirna firma je Bombažna predilnica in tkalnica Tržič (skrajšano BPT). Podjetje je šlo skozi stečaj, glede na nekdanji obseg poslovanja se je skrčilo na skromno šestino. Zaradi tržnih razmer, ki klasični tekstilni industriji zavijajo vrat, so v BPT-ju ukinili predilnico in večino tkalskih kapacitet. Njihova tržna niša je posteljnina, zato nova direktorica podjetja Doris Tudor meni, da gre priznano blagovno znamko BPT ohraniti, vendar kot "Barve Posteljnine - Tržič". Tržičani, ki so z leti skovali veliko domiselnih inačic za razlago kratice BPT, pa se še najbolj ogrevajo za splošno uporabno "Bog Pomagaj Tekstilcem". Vsekakor je univerzalna za večino (še preostalih) tekstilnih podjetij na sončni strani Alp, saj se skoraj vsa komajda še prebijajo iz meseca v mesec. Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel »LOVEIMBKI OPERATER NMT K Q1M http#ww»,mobiti'l si C i Lili Gorenjska borzno posredniška druVia d.d. ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? 31 RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMl- Koroška33, 4000 Kranj, Slovenija _, tel.: 064/380 100 ,__ KERAMIKE M aIUmex iiNT 223 «8° KRANJ-ZLATO POIJE 3k ZADNJE NOVICE Zimske olimpijske igre 2006 Ljubljanski piskrček v Senza confini Jeseniški župan dr.Božidar Brudar se sprašuje: ali bo Ljubljana degradirala Slovenijo v "deželo" in se santf oklicala za center sodelovanja treh dežel? V Ljubljani naj bi gradili novo hokejsko halo, staro halo Tivoli p obnovili. Na Gorenjskem bi z izjemo kranjskogorske občine ostale le storitvene dejavnosti. Jesenice, 26. januarja - Jeseniški župan dr. Božidar Brudar ugotavlja kar presenetljive zadeve ob kandidaturi treh dežel za olimpijske igre. Takole med drugim pravi: "Avstrija je že vložila uradno kandidaturo za olimpijske igre brez meja, igre treh dežel, ki jih imenujejo tudi igre Senza confini ali Ohne Grenzen. Tudi Slovenija podpira to izredno idejo za igre na stičišču treh kultur, treh jezikovnih skupin, treh dežel. A ko se navdušenje poleže, se pojavijo malce nerodna vprašanja. Jeseničani so se namreč začeli spraševati, ali smo res pripravljeni enakovredno sodelovati pri tem projektu in tako, kot je v nedavnem intervjuju povedal predsednik Slovenskega olimpijskega komiteja, deliti stroške na tri enake dele, število prireditev v posameznih deželah na tri enake dele, dobiček na tri dele. Mimogrede: po oceni mednarodnega olimpijskega komiteja znašajo predvideni stroški te olimpiade 780 milijonov ameriških dolarjev. Ali smo res za to, da enakovredno sodelujeta dve deželi iz dveh sosednjih držav Avstrije in Italije z neodvisno državo Slovenijo? Ali vendarle ne bi moral že v začetni fazi kaj reči "deželni" parlament v Ljubljani? Ko so na jeseniški občini začeli brati bogato ilustrirano dokumentacijo z naslovom Bevverbung um Olvmpische VVinterspiele Klagenfurt 2006, so začudeno ugotovili, da bodo moški spopadi na ledeni ploskvi potekali samo in le v -Ljubljani! Do zdaj so vsi tisti, ki so sodelovali pri projektih organizacije iger javno zagotavljali, da bodo hokejska prizorišča na Jesenicah, skoki v Planici in tako dalje. Zdaj pa naenkrat nikjer več ni Jesenic! Če že zanemarimo dejstvo, da je rojstni kraj te ideje olimpijskih iger brez meja prav na Jesenicah - leta 1965, ko je Jaka Čop prvi predstavil reliefno podobo treh dežel z olimpijsko idejo in je leta 1984 jeseniška skupščina prva sprejela sklep za podporo taki ideji - se bo vendarle treba vprašati, zakaj je občina Kranjska Gora, ki sodeluje v pripravah, svoji sosednji jeseniški občini zamolčala očitno dejstvo, da se v projektih omenjata kot prizorišče le kranjskogorska občina in -Ljubljana. Po dokumentaciji naj bi se nova hokejska hala v Ljubljani začela graditi leta 1999 in bi bila končana leta 2002. Stroški zanjo bi bili 390 milijonov avstrijskih šilingov. Občina Ljubljana naj bi postala lastnik, o tem pa so že dosegli soglasje. Jeseničane zanima, kdaj in kje je bilo to soglasje doseženo, obenem pa so začudeni, ko v nadaljevanju berejo, da bo sedanjo halo Tivoli treba obnoviti, kar naj bi se zgodilo leta 1999 in 2000 in bi stalo le 75 milijonov avstrijskih šilingov. Naši predstavniki so torej pozabili, da imamo med Celovcem in Ljubljano v neposredni bližini bodočih olimpijskih prizorišč Jesenic, ki imajo podobno halo k°' Tivoli in so kakšnih 50 kilo; metrov bliže Celovcu. Zakaj ne bi 75 milijonov avstrijski šilingov namenili za potrebn3 vzdrževalna dela za jeseni^0 halo? Vlade sosednjih dri&v bodo omogočile, da bo potfe' ben denar pritekel z Dunajav Celovec in iz Rima v Trb»> Ljubljana pa se je odločila, "a "degradira" Slovenijo v "de" želo" in se sama okliče # center sodelovanja treh deže na sončni strani Alp. Pri tem pa je prav zanimiv0' da je pa Jesenicam in G°t enjski po tej dokumentacij! ostanejo servisne dejavnos" ob morebitni olimpiadi. Gf3 dilo naj bi se torej v Lj ubijan1' Gorenjska pa bi prevzela vSfi tisto, kar še ostane." Jeseniški župan se v j01^ Jeseničanov, kjer je zibelk slovenskega hokeja, s tem j1 strinja in bo zato o tej probl6' matiki seznanil jeseniške P0' slance v parlamentu, ki bo denarju tudi sklepal. D.Sedej Ob stoletnici bolnišničnega zdravljenja na Jesenicah Humanitarno darilo Merkurja in Telekoma Jesenice, 26. januarja - Kranjski Merkur je jeseniški bolnišnici podaril digitalno centralo, za katero bi morala bolnišnica, če bi jo kupila, plačati 10 milijonov tolarjev. Kranjska enota Telekoma je zagotovila brezplačno montažo opreme in instalacij. Sto let bolnišničnega zdravljenja na Jesenicah. Jeseniška bolnišnica je imela prej v javno omrežje vključeno sedemnajst let staro in dotrajano analogno telefonsko centralo z zmogljivostjo 36 javnih telefonskih priključkov in 300 internih priključkov. Zaradi pomanjkanja sredstev je bolnišnica odlašala z zamenjavo centrale, a zdaj sta ji s skupno donatorsko akcijo priskočila na pomoč delniška družba Merkur in Telekom Slovenije - poslovna enota Kranj. Tako je Merkur podaril digitalno telefonsko centralo SI 2000 s 336 telefonskimi priključki^ kranjska enota Telekoma pa je zagotovila brezplačno montažo opreme in instalacij. Skupna vrednost podarjene opreme in storitev znaša okoli tri mijone tolarjev. Priložnostne prireditve ob vključitvi nove telefonske centrale sta se udeležila tudi generalni direktor in predsednik uprave Merkurja Jakob Piskernik in pomočnik generalnega direktorja Telekoma Slovenije dipl. inž. Marjan Vovk. Generalni direktor Merkurja je poudaril, da so se s kranjsko enoto Telekoma odločili za skupno humanitarno akcijo in bolnišnici podarili staro centralo, za katero bi na tržišču dobili okoli 3 milijone tolarjev. Če bi jeseniška bolnišnica kupila novo centralo, bi zanjo morala odšteti okoli 10 milijonov tolarjev. D. Sedej Veter je podrl spomenik Šenčur, 27. januarja - Spomenik zamolčanim žrtvah ki so ga na šenČurskeM pokopališču postavili °. lanskem občinskem prazM' ku, se je ta teden podrt Eden od pobudnikov zA postavitev spomenik^ Franc Ajdovec nas je v petek opozoril, da se pl°*' ča spomenika nevarno na' giba in da jo lahko pod*e sunke vetra. To se je ta konec tedna tudi zgodi'0' Člani odbora za postavitev spomenika bodo "ruševine sedaj pospravili, že ve. mesecev pa pri izdelovalcu skušajo doseči, da bi odpravl napake pri nesolidno postavljenem obeležju. Že pred}-novembrom so pri Kamnoseštvu Luskovec skušali uveljj1'. viti reklamacijo, vendar so bile njihove zahteve doslej zaman. Nov rok je 1. marec, pravi Ajdovec, sicet spomenika, za katerega so v veliki meri zbrali denar svo)C[ "zamolčanih žrtev", ne bodo plačali. - • Foto: Una o, ko i i s k se Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije V torek in sredo bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V sredo popoldne se bo od severa pooblačilo. V četrtek bo dopoldne pretežno oblačno, zapihal bo severovzhodni veter. Popoldne se bo delno razjasnilo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME T min / T max -10/-1 -12/-2 -3/-1 =?ADiO 9VB Fll STEREO POSLUŠAM VSAK DAN HM**1