tm fti slovenske: M«r Juury Iti Itll, 1 U« »Mt-offU« «k* Act W Cower««« «f Marek X 1ITI. led »etUHsei by tli« Act of INI tm aw iliac »l>rt ial rata UrtéaHki ta tirnim f-■tori: atêV a LewaSak av. Ottlss sf »aSUsattsn: MST fc>. lAwadaU m Tstefboasi UwadaW «CM. mtk lil., petek. 8. aprila (April t) 1921. «k» ÎÛ.» Of fi..«7 Irtw^bUw M OO STEV —NUMBER 82. ordar of on filo s. BmA—m Mctiaa 1103, A«l «f Ost. S. IS17, a-thori.^ M Jaaa 14. ISIS. yuofgff; PE0NA2NE SU2N0STI. zamorski frbddelavec je POMA0AL MORITI SVOJE pl*-menskX TOVARIŠE, DA resl Lakomni plantainik j« izvabil za-morska dalavoe proč s plantaže, da jim Je ložje zamašil usta sa % v- W Tedne. ' ; • * , l' aiffl. '"Ibg&■« Oovingtoa, «a. — Zamorski preddalavec Clyde Manning je pomagal umoriti na Williamsovi plantaži enajst zambtcev. da je rešil svoje mslovredno življenje. Tako je zamoril izpovedal pred porotniki, ki imajo soditi John S. Williamaa. ki je umoril enajst vlada vpoitavi diplomatic*! stike Z ru8ij0. Mexico City, Mehika, V. apr. — El Universal" poroča, da je mehiška vlada imenovala poslsniks za sovjetsko Rusijo. To pomeni, ds Mehika stopi v diplomat ične stike a sovjetsko republiko in naj. brž bo tudi sklenjena trgovinska pqgodba. Poslanikom za Rusijo je imenovan Salvador Eeeudero. ') ......, "i* BOJI MED HRVATI IN ITALIJANI V ISTRI. T"* ' « • » • HrnUti rudarji 10 napadli faiiate in okupirali rudnika t okolUu .'s1' jjlniM. »V s 4%, ........... - - , . moreev. ker «o mu taitroeili, d« '"[HBLldB IS RAVJKNCI VO naoianu« oblaatem, ker jih jo pn- ai0 y TR8T «.lil v ptonataonužiioil. 1 Mannin« je pri iapraJevanjui ^ ? ^ _ ^ pri,nal da > poma«al rnorm - g^t« moree. ker .« je bal da narnar,,jo! , rudarji, veiinoma hrvaikimi - U italijanskimi fa*,ti bliao Krni-Z • ^ ih t «li » okolUu'Pni ja v Istri. Hudar- £ ¿12?!3SLi JI » okupirali premogorove in r t. r «M fa««e And« in bUi- "hvtZun^ Nlh V Trat in Pulj je bilo t Milili« umorje- H^jf .dnl M^M t u nriMp nr«.mka- »rtvih in ranjenih fašistov in vati^^^ «^k^^err^-Urvnikih rudarje, levilo fcrtvih nažni «užnorti. Po izpovedi Man>*obeh straneh še ni znano. / ninga je bilo lest zamorcev i*le- «Jega protntahjanski propa njenih, obteženih s kamenjem m Randist, ki je vodil napad na faši vrženih v reko. Bili ao že živi. ko «rte, poziva hrvašske kmete na boj so jih vrgli v vo zsplenili boljše-Atlauto sli Macon. kjer jih jeLfei ^ ©na je bUa dolgo čaaa 1 Williams vzel i« zapora. Plačal iejprsgnsnstvn v Carigradu in po-/unje denarno globo, ns ksr jihL,^ v ftvici. — Konštantin je .ie privedel na svojo plsntsžo. ^da vesel zaroka, kajti nnljoni, Zamorska delavca Preston in Lj jih pr{moži njegova nečakinja, Peterson sts blls povezans okoli bodo ^i^or toliko . utrdili tudi vrata, s verigo, ns ksr *o prive- Lje(fOVO prazno, mošnjo. Ameriški zali k njima le vrečo kamenja, ki L in cap|nake ruske kneginje'je |jc tehtala najmanj ato Lar 19 let Njegova mati je tudi N juiw roke ao bile svezane z ^km. L ^ nrineess, ko se je po Williams je vozil avtomobil, v ks-l mrt| prvega aoproga icrem so peljali zamorska dcUrp«Li(^eTinskeRs magnate I^edaa, v smrt. poročila S grškim princem, ki se V smrt so odpeljali tudi nekega L nnAi] % KonšUnttoom vred v drugega zamorca po imenu H akih galejdh ao boljše rsvnsli », kaznjenci in sužnji kot na ladji, kateri je zapovedoval Pedors^| Vni trije — oče in sinovs — s«) it rahovali mornarje, kajti bili ao na ladji vedno oboroženi s samokresi kot roparji, ki so im preži po žrtvab. Oče je dobil osemnajst mesecev, kar je prav malo z zločinom, ki ga je izvrUi nad narji. Hedel bo v zvezni ječi lanti. Njegova sinova sta vsak po šest tednov in pi jih bosts v okrajni ječi okraja aex v New Jerseyju. ' Najprvo so ae morsH vsi trije zagovarjati na obtožbo umora, n, ho bili oproščeni. Drugič so pri* šli pred sodišče zaradi bnty|lpe«g ravnanja z mornarji na visokem morju. Ko se je v letu 1W0 obravnava, so mornarji o lju^zmM-na^ji vrnim-. 1. ker ni mdgel več prenašati ta-1 kega trpinčenja. Rajše se Je «kepi I, kakor da fie nadalje prenaša k spit a nove brutalnoati. ^ i «j Oče in sinova so vložili prigiv na višje sodišče, ki jepg pr ' ' zavrnilo in potrdilo kasen, so morali v^l trije naltopitl < a /eHiflta^HHHb^EMBl Irii, T, apr, — II franeoekih ■se doznavs, ds se je ns Orškcm pojavilo* revolucionarno flbanjr. Pora* na Grškem in po-akub, da moliilizlr« novo armado nadaljevanj** vojne s truškimi liacionalisti, je rszksčtl ljudstvo, lezervisti so ppiarli mobilizacij-i poziv in beže iz dežele. Okrog rekrutov je le dni pribežalo v rsalj a ponarejenimi potnimi Kriza na I začasno odložena. ATISKARJEV PRI-PRED MZSQIHSÜE. 80 ZA ZNIlAN JB VOI PA ZAHTB JE MSZDB. ( Prizadetih je osem tisoč daUvosv, nastavljenih v tiakamah sa tfeka-aje knjig in akoidenčnih del francoske bbloufkb sta Francozi so prekoračfli belgijsko msjo - - . ä i päd ni vetrovi. Temperatura v vrgel prek ogreje v reko. I Sinjih 24. ursh: nsjvišjs M, nsj- Msnhing je dalje izpove«lsl. ds Ukle ob 6:32, že- je neki zsmoree, poznsn na plan- ■ ' t«ži T>od imenom "Little Bit" po «»' ' 'nagel dvigniti zsmorskege delsv- r-a "Red" Browne, ko so gs vrgli Willisms večkrst pri morijah na-V vode. Rekli so mu. de hočejo L«* {„ da je mlredll te umo^ Browne samo ost rešiti. Ko je bil jfckoč je skušal Maaniwr pobe* Brown vržen v vodo, so vrgli v re- nfttft a plantaže, ne keteri je leia ko še "Littie Bita." štirinajst let, toda mf. Johnny k Neid dm« aamoraki didavee. plenil nanj. it» od pnznen pod imenom "Wg Jokn,"Uu prošle fse mkin»s^___ je morsl kopeti svoj lsstai grob Agent je ^¿^ILX^ pod pretveza, da koplje vednjek. U^ii^^^ « Ko jr bila jama tako globoka, deLrfno «Žn^. ki je Irils »«cihna je aegls mlraščcnemu človek» do na plantet« _ siaee, ga je Okeriie Chiekolm o- Za ^^jflZr^v ¿en*r-dsrtt po glavi, rbmholm h» Nan- je kez^npet gsti^la^tir #ansr niap sta pa zagrela jamo. g ^ « ----- ' je izpovedal« de je billlei ječe. ali pa ots Hew York, M. Y. —^Zastopniki tisoč tiskarskih delavcev, tavljenM» v tisksrnsh sa tiska-I knjig in akcidenčnih del in t optiki tiskarskih podjetnik? v se sporaaumeli tsko dsleč, da njih «pome zadeve predloše hi v raasodbo. Razsodni-so izvoljeni: William F. Og» profesor ekonomije na Bar-lovem učelišču, Allen Burna, ivnatrij oddelka za študlranje I amerikanizacije pri Cerne* konxnaelji, in Raymond I). irk, bivši računski komisar _ta New Yorka. jpodjftniki zahtevajo, da se me» m www .6 frokovnlh oi-gsnisseijsk pa za-htevajo, da se te so tndl optimisti Is isgubili upanje, ds te odvrne generalna stavka, je Lloyd Oeorge včeraj popoldne zopet izvršil eno evojlh $otes, ki osnačujsjo konflikt mid d«lo* in kapitalom na Angleškem s celo vrsto kompromisov. Lloyd Oeorge Je nasnshif anoči v parlamentu, da ao riidsrji iu Bnisel, Belgija. - (Federated ^reas.) — Tuksjšnji socisllatični . lat "Le Peuple" poročf, ds je^ pred neksj dnei francoska vojaška pstruljs prekorsčils belgij sko mejo pri A|hosu in spremils šestdeset stSvkokazov nazaj čez mejo. Belgijaki prebivalci v Atho su, ki SO izrekli , Svoje antipatijo napram stevkokazom, ao sa sdeli 'rsneozom "nevaren element" in poveljnik franeoeke posadka je velel invadirati belgijsko ozemlje, ds ssščiti stavkokaas. ■ Ta incident jc zelo rssburll belgijske dcUvče, HoeUlistlčns stranka je nsslovtls na vlado močan protest in zahteva, da m francoaks vlsds pojssnlti, sSksj to sgedilo. * "Le Peuple" pile, ds srogsncs francoskih kapitalistov prem-gs že vse meje. Revno na U način so francoske čete stric delsvske gi benje v Luksenburgu. Ko lukaemburški komunisti pred par tedni okupirali tovarne v etavki so prišle čez mejo francoeSke četi ia izgnale delavce iz tovarn. Francoska Hplošna delavska sveža jc uvedla preiskava. ŽELEZNIŠKE DRUSEB NE SMBJO ZNIŽATI KAMBNBV * VOJNO , ip » avoLuo NAPOVEDUJE ko pomagala* liondon, 7. apr. —(Fsd. Press.) Brso javka is Mask ve, objavljena "Daily Hersldu", ki sporočs is-erpke is govorov ruskih komuni-stičaih voditeljev ns za/lnji konvenciji njihove strsnke v Moskvi, navaja sledsče besede, ki jih je izrekel Kamenev: fipopci prihaja nevarnost nove svetovne vojne. Bodoče vojna ho vriUla za poeeet bregov Paei-fičnega morja in v konfliktu bodo hivši zavezniki Amerika ns eni io Anglija ter Jsponaka na drogi strani Edino revolucija svetovne proleUrljets more preprečiti to katastrofo." Chicago, HI. — Vladni železni ški odber je v četrtek prsdpaldnc zsvmil prošnjo New York Csn-tral Želcznlec sa zaižaajc mesd. ornim delsvem. S tem je dan preeident ss odklonitev ena kib prošenj, ki so jih pr*db»fii< drage železniške družbe. Zavrni tov je pe samo začasna, kajti IS. aprila ae be vršilo končno šenje glede te stvori, dražbe M rade znižale mevlo prs dela vsem od i. aprila ■amjasnuj« Fraaoiji, ss-kaj js pstvsfcos selena pelisijs. a lin. 7. apr. — Nemška vie poslala Franciji noto, v kafri pojasouje, zakaj je NeaOiji potrebna oborožena civilna garda, ketere rasoroženje aahteva enten ta. Vlada pravi, da je zadnje ko-mooietlšna vstaja v eetralni Nem /ijl poka sols, kako self (î> je po-trebim zri ens civilna garda. vsùko uprt je delavcev v italui London. 7. apr. — V Turins, nejvežn*jš*u industrijeinem fl šče v Italiji, ao tovarnarji I» prti delavec. Is Rima ponWiu«. da sa ec delevske organisarije psa vile v odpor in vojaštva je za-eedb tovannc nja tam, kjer jih je pretrgala ru- darska stavka, v % ; jfc-^l Za hip je isgledelo, ds je generalna stavka odvrnjena, toda po-sneje je prišle vest, ds so riuisrji zavrgli pogoje Lloyds Oeorge ss tosredovanja Pogoja ats dva. *rvi je, da rudarji aprsvijo konjičke iz jsm ns površje. Kkse-kutlva rudsrske federacije je odgovorna, ds ae je to že zgodilo, Dragi pogoj je, ds rudarji takoj poli jejo ualuibcnss pri sesslkah nažaj ns delo. To zshtevo pa jo eksekutiva odločno odklonlls, Krise Je blls torej odložens zs sn dan. v Danes se sestane Lloyd Oeorge s eksekutivo radarjev, in če ne pride do običajnega kom promiaa, 'ako namreč voditelji rudsrjsv vstrajsjo pri včeraj!-skl.-iki, ds ne sprejmejo jloydki Q« bil anoči aadr< ' li|r '; ' 1 , na I straeljp proti Idvšemu mmiai Več tieoČ delavcev ss js svečer sbrslo na kolmlvoru v Braeku R grožnjami, da iiatavijo vlak In povedo Ksrlu, kaj sl mislijo o nJem. Žopsn v Brueku je Miro obvestil vlsk tclefonično o naiue. ravanih Bpnnitrscijsh in vlsk je olsitsl v Frolnileitenn. Medtem so tudi delsvel informirsli svoje tovariše v imenovanem mestu in zadnji jo takoj naskočili vlsk. Vest se glasi, ds je bilo nekaj Up razbitih in da so delavei vpili t "Vrzite Karla veni Privleeite gs na piano I" Končno Je strsša pomirila delavce ln v telefoničuom razgovora s Županom v Braeku jc bil dosežen kompromis, da Kari sprejme v Braeku delavsko depu-taci Jo, ki mu naj pove, kaj si misli o nJem, Vlsk je žel dalje In v Braeku Je Ksrl slilaMR ust delsv-cev, socialistov, da ljudstvo v ¿Avstriji ne ms rs njegs niti nobe-nege drugega llalfsbtiržana, ds bi ■flc kdsj pokazal čes mejo. stočnsno ps Je dunsjskl delavski svet obvestil del«,vss v Braeku, ds nsJ puste Ksrla ns njegovem potu, In ds naj bodo veseli, da se ga tsko hitro lznel»e. ds naj skličeta konferenco s oziram aa gibanje radarjev. Orgsai-zacija tekstilnih delsvccv šteje čes 100,000 članov. Robert Wlltlams, tajnik organi saeije transportnih delavccv, je dane* izjavil: "Delavstvo v Angliji ni imelo še nikdar tsko moč-nege progreins «a svoj hoj. Ako vlada odloči sat|g, tedaj bo Ua. Rudarji so sloftnl, Is bolj složni so transportni delavci, najbolj složni ps so IčlesničsrJI." Oesrge Unsbury, urednik Deilf lierslds" In radikalen so-elaliat, jc dejal V intervjuvu, ds radarji in drage organisaeije ne mislijo sdaj le na revolucijo, empek revolucionarni konflikt se prav Isbko razvije Is sltoscijc. ki Jo morde nstvart vleda z njeno trmo. "Nihče ne ve Je rekel Un» bury — kdaj pride revolucija v VeHki Britaniji, empek vsak tak konflikt, kot Jc sedanji, I I ms k ne se korek Mišje. V a jem svgostu I« sopet MgP* ko ko Izvršen poskus, znižati rora. Rokopisi' m 'iMMtsbt I - r wmm_____Mi ■ -tuw»— Nsroénina: Zed inJaSe driave (Uvm Chkafo) M Je m l*u». »1W SS pol lata ia 11 M m tri imnci; Chicago |S.SS m lata, II.« ae >ai lets, 91 .SS u tri rneeeee, In m inosemstea »S.SO. Na^Jr' u «m, br Im rtik i IbMi "PROSVETA" 2657-59 St. AfMM, CkU*|% EBQl^i V Svici, hotojo prispevke med hrvat- skimi delavci Taka nesramni frtpegu vse meje! Ce hoče jugoslovansko ljudstvo korakati po poti teh krivi«. A)i4>olj pauufno hi bids se bil boj izvojeval r H h strokovnih organizaciji, ka-ur da je bila odTejepa nepoobl% KSetJSonOJ^Ud »teui (tzaapt Chicago) and Canada $6 per yéèt Chic—o fS.ÔS^and fdrei|n cou n tri*» svobode naprej in graditi faUng* za blagostanje veefaf^na ntavka. če w s* to sadilo. jugoslovanskega ljudstva, ik>f*bno pa jugoslovanskega ...... ^ * ~ * delavca in kmeta, se mora rešiti vseh kronanih vladarjev, pa naj se ti vladarji pišejo Haksbur^ani, KaAdjordjeviči, Obrenoviči ali pa Petroviči-Njpguši. Republika je edino pravilna vladna forma za Jugoslavijo, v kateri morajo biti vsi državljani enakopravni da se lahko gradi in do* seže blagostanje za vse jugoslovansko ljudstvo. Jugoslovansko ljudstvo je že dc£ti žrtvovalo na življenju in imetku zaradi kronanih vladarjev te zategadelj je čas, da se reši te vrfte parasitov, \ M "" w .00 per rear, 9 D«t«a * iMoii« »♦ PV. «•M«ai, da »»■ js • t«» ¿••aa, la M v«« M a,»«Vi Ikt KLERIKALNA PROPAGANDA ZA HABSBURŽANE V AMERIKI. PVO^H UHU. inierUki ieleOTWawti uniji» je.tAoj sledila #elji vrata dvojnih žcfefcničarskfh Tini j, <>d kateri s* k nekatere rodile iz celbtwcge gl-banja železničarjev. dru*rc so m "bile omejene na železničarsko kategorije Bile so pa vse enake, kajti zagovarjale ho uidustrijalno formo organizacije in skušale ro uresničiti avoje cilje zunaj starih icIeenWarnkih organizaeiji, usta-n ovijajoč nove unije. Kot ao si bile podobne druga drogi, ravmo tako ae ni nobena trtdno u«njezdila na Žetocniešh. Prva teh dvojnih unij ae je mcnovala Socialist Trade« and Labor Alliance, ki je ihila organi» tirana v letu 1805. Bila je aploŠ-na delavska oriranizacija, ki ae je bojeyala proti vsem at rok ovni» kOrak oroaKfzacija. Med -žel <;irji « ni m««la pridobiti •piss] Wm. Z. Trt*. Copyright, 1921, by The Feder-ated Freea. (Nadaljevanje.) v ömto poolav» železni WKwi t>|ganjr.aeija te zdaj postoji, to oaialo je aamo ogrodje. -IIa ata napravljena ie dva ka-'jfia. poizkuwi za uatanovHev "ojnih unij z ustanovitvijo or rnzaeij Industrial Railway U u in Brotherhood of Federated ¿way Employee». Toda or Raciji Nt a imeli kratko življenje ns nekaterih železnfcah na vzhodu v letfh 1915-16. Nobena ni mo gia pridobiti velikega članstva. AlfSBliKA FBDBEACBJA il LCZKliKIH DlLAVOeV^TOA VKÄAWnJAHT ZDRUŽENA drüätva teiaonAkiH uslužbencev. k Organizacija American Federation od Railroad Workers (A uicnÄka federacija železniških de iaveev) zavzema med dvojnimi u-tijami poübft «laliAče. iBru#e dvojne organizacije ho bile radikalne, ta j t pa bila konservativ na. Zapustila je sled v zgodovipi Originalno j^ bila ta orgšnizacija International Association of Car Wirket*, (podružnica Ameriške delavske federacije. Ali ker je bi med njo in organizacijo in Bro thcrhood Railway Carmen of A merica večen Iboj, komu pripada cah ae ni mogla utrditi. V let it 1906 ao se ostanki tc organizacije združili a t W. W. Organizacija, padobna S. nija Weatem Labor Unije, ki jO bila »ncagfetNna Y )etu xm organizacije Western Federation of Miners. Tej organizaciji je ht- lo določeno, dâ nadomesti vae do- jj^jf lavvSco gibanje vfttevéi lelezn^ai*-ske organizacije. Bila je komaj nojevo.a proti vnem _ kakÄno |W j(1 Ampr^kft organizacijam. To*u 4 ' | - ■ Verjamemo v svobodo govora in Uaka in aaradi tega priznamo, da imajo tudi slovenski in hrvatski klerikalci pravico agitirati za državno formo po svojem okusu. Kar je obsojanja vredno, je klerikalna hinavščina. Takaj po sklenjenem premirju so klerikalci nastopali kot najhujši republikanci, zdaj pa nastopajo v Javnosti kot monar-hiKti in sicer kot podrepniki Karadjordjevičeve dinastije, tajno pa delajo sa monarhijo s Habsburianoro na čelu. Slovenski in hrvnlski klerikalci so bili politični šarlatani pred izbruhom svetovne vojne in kot taki so isdajali interese slovenskega in hrvatskega ljudstva v dunajskem državnem zboru in v hrvatskem saboru v Zagrebu. In taki politični ftarlatani so ostali še danes. Slovenski in hrvataki klerikalci so največ krivi, da se je skoraj do enegs mltjona Slovencev in Hrvatov izselilo pred izbruhom svetovna vojne v Amerika Nikdar niso klerikalci nastopili v zakonodajnih zborih sa ljudske interese, smpak njih glavna skrb Je bila, da je habsburška drutina lahko živela z vl^Jo duhovščino vred v razkoSJu In sa U> habsburško druiino, ki šivi v razkošnih imamailli1 ■■ 1 ■ ■ll1*) i ^ lh M' .-s a.if t" • ' I ' Jn nekateri ljudje ae v reaoiei It. tako neumni, da ae dado prevara }> ti V tukajSnj» okolici je Ml* ve -«ko ljudi opeharjenih z neke Trate delnireias od neke gotove aij- Agentje, lu aa «A' mii te delnice ao pripovedoosji judem. da bodo dobili, ako kipijo delnice, po nekaj letih pO dvaj-aet tiaoi dolarjev na par ato do-LsrjoV vto>ienaga > 'kapitala in da bodo dobili po SOedatot-kov divklende vaako leto aa vlakih »te dolarjev vločetvaga kSfj iala. Toda danea nihjže več ne govori o kakih Airldrndafc, agent * Mnil kot kafra fn fe delnici mesto, da bi ae povišate na tiaoč« ke ao padle na desotlee. Kdor je kupil 400 emh delnic glaaMe i -na staro ime lagodejn« »Čiakovala na atro-kovne unije. Tedase ni tako. Železničarji ao najprvo vpri-zorili neavtori/iiI U. ; A'. F. of R. O: B. ti. hi V A. of E. B. Vae pridigajo delavsko solidarnost in riavofe Ob istem «asu «e bo jn jejo droga proti dro gi, obenem pa tudi proti strokov itim organizacijam. Njih vse Član jltvo tvori zelo majhen drobec vseh lelezničarjev. • * 1 * H Tati ao uspehi dvojnega indu let1hflli^l^rdeuTo^rihtf1^11' marsjkaj ^J^m in nih bojevnlkor. AB se lahko pokaže Ae nekaj bolj razočarijh*ga? Pokazalo se je, da je to zrnata v praksi in teoriji/DVojničarji aiso Mimo poneeTečtii pri pridobivanju^, ^ mase zs svej program, ampak po- zfifrsdi zabili ao ttSčtt na princip aolidar-noatk Ali ni tragikomična Äa vi diSo v* eni sami industriji P«t Toda marsikateri izmed njih ae dvojnih onij, katere po njih izjavi objema vae ena ablidarneett To je logična posledica uskokova-bja iz starih unij in ustanovi janja novih utopiatičnih organizacij. V drugih industrijah, v katerih ae je pojavila taika taktika, so tudi u-spehi enaki. V prihodnjem po-glavj« bomo videli, kako se razvija induMrijalna unija potom evolucije iz starih strokovnih unij.- di preeej močne postojanke ted Hrotherho ,, zi, da jih bo prisilil, aiko nočejo prostovoljno dati. , ' Ako bo v resnie« gradil telo in ko »m že dograjen«, «treškov ne «eieauieah. Imela je tudi p*** ^ ^^ & Rell4iniff združila i I. W, W. . Kanadska organizacija C&imdi an Order of Railiraymen, je 11- w . vela ob času, ko je.,ekslnlirala " 'Xd rufen a bratovWIna zelezniÄklh j, M. 7X „ ^ ■■ uniufbeiwev.' rstanovlj«ma je M- unija ' (One Hig la v leto 1901. Izjavfia je, da nje- ^«""l**** tn na juriedikeija «ibaega „trojevod- ^ ^^ l918; Tb df je, kurjsče, sprevodnike, ravirače p*«tsao4ja f «ploina dvojim uni organizirana na sptoAaem in K °j"ihi«Hau llil^Ä SSEtm pridobljene ugodno * ,me,Ä umrHI* 3f v železniških .delavnicah. Taki .. lao sadovi dvojnih unij v sploftnem ne glede ao to. a katkSnimi viae ■fitiStiiltoglira nasprotna je zelp napredovala v Kana di. združujoča velike Wkopine de )avc.ev, med njimi seveda tudi že leaničarje. Nekaj železniakih po družni« j<» bilo ustanwvljetiih tud tn^isfirisl VUkem al t£"witijtl Mhšmjk^ «Mtevak. poaebno v zaeij. Napredovala ni in je kmalu umrl«. Oruga dvojna uiiSja med (trojnimi industrijeluimi feleaniAkimi unijami, ki je poatala važna, je (Induatrijalu! delavci aveta). Ta organizaeija s* > imtaaovlla v le- fvolf *or,Uno ^ hlfÄ hitro tu 190ft v Phieagn z združenjem drugih induatrijalnth «iriranizucy r jeelMo. t Stanovi j«^a jebOafl namernim, da naanje je izgubi in kmala bo caspalo "Ameriško društvo železniških oslulbeneev" ja nekakšen odmev stavke kolodvorskih nalalbenecv, je vodil John Ontnau. Vstanov Ikna je bila Iz raanih iScupin ŠITajkarjev in Železničarjev, ki «o MU postavljeni na črno llato. Po številu ni močna. V kolikor je pisatelj dftcaal. nima pogodbe t nobeno šeleaaUko knmpaaijn Bdi , da ae oegaaiaaeija krha. Stavka, ki je rodila fh organi-«seljo, je Ufrlfcfc ilustracija ae ■•srečne dvojne teadenre. na ka-t. r» bolehajo žetamičar*. Priens sa asora, da aa prizadeti ftelea-nlčarji trpeli krMeče krlviee ia da so uaflskl edbnraiki spali, ka nlki eo jo dn*m> podph^li nekaj1 '■sns TÄla nRcHar nI mogla napraviti vidnega napredka med še-legaMsift, Izjema je bila v sevaB nozapatlai Kanadi, kjer je o nkirala železniške stavblradie de lavrr pred deset leti In je vodila več sta>-k r njih Inteveau. Sc«laj ne Igra ta organisaeija tudi vmlie* ne vlaga med lel«*ničarji Orasaiaaeija "IV Workers' International Industrial Tnlon larvaOS WbêJÊ0tfr srJsF seriftia la i. w W. . V letu 190K je prišls So trn „ ^__ __ _ _______ trenjih bojev in pcsddtliea je bUa^ UlO UšlM nastopiti aa idpravo^i siTajMOTlkl Johnston City, ID. — Prod ne dolgim sem Skal v Prosveti. na kak zvit način je Ml nek dela vec osleparjen zs vse njegove pri hranke, 820 dolarjev. In danes ta človek {tovori, da je bil oslepar >en od nekega razbojniki. Po mojem mnenju dotični, k je opeharil onega £elavca za de nar, ni raAojnik. Razbojniki n-st avl j a jo Novaka na cesti s pw-Sko v roki in mu odvzamejo vse^ kar ima. Človili pa, ki prid», ob brietn dnevu k Človek« in pokaže stvar In pravi, da ima ta stvar to lastnost, da podeseteri brez kih drugih pripomočkov gotovo vsoto denarja, «a jaa smatram za učitelja ne pa sa raobojoika. Afco n. pr. agititam» za defcer delavski čaeepit kot je a. pr. Fro-sveta ki stone pet dolarjev na le-to, asm marsikateri odgovori ,da je preveč plačati pet dolarjev. Ne po par dolarjev na vssU^ga otroka na mesec. Ifc ti strafci So po mojem mnenju popolnoma nepotrebni. V»led tega jalz apeliram na Vae one, ki sšso pri volji izdajati za talke nepotrebne stvari, tanko priatafeoSfco io prirfradanega rlenarja, da prekinejo svoje podpise, dokler še ni prtkaene. Delavec, ne nusti sc\e« varati; mi živimo fc dvajsetem stolSt-ju in »e Več v petnajstem. Danes je tretoa slehernemu delavcu poduka, katerega js pa mgbče dobiti edino le v dobrem delavskem časopisju, katerim je svobodo dU-Uvslva ns|sv0tf ju. Jn' venskimi listi je ski liat Prosveta, ki je delavstva. .-J J^jmgj^^^M Mogoče, da bo kdo re4tel, da sem jaz nasprotnik Me. N#, jaz niaem mbM naopSotnik šole, ki je v resnici Šola, sem pa proti v*a m privatni katoliki Idil; ker rim iz liŽlir skušnje, koliko koriStt. jo talin» Šole. Ko sem ifbja] v aM^llornovini v ljudsko šolo, je Mfr glavni predmet katekizem; kdor ni katekizma dobro znšl, ni mogel napredovati v šoli, pO ntk-gari fc je vse drugo znal najbo 1 je. jpAer js pa znsT katektzem dobro In mauari druge Stvori boQ slstoo, je ddbro napredoval, fs ko iiko nam koristi sodsj, kar smo se pM^liPt! kaMtkem ns Hrast čil la njega, kako se verovati ra- mu je plačati pes dolarjev na lato. Svoj trdo prialužeiii in takore koč priatradani denar trdno hrani ia ga luva. Toda kakega lepe ca dna pa pride kak navihanee z malo b^eso r roki, prične sladko govoriti in pripovedovati, keko "čudddelno" moč ima ta fasltsa, ako ae V njo položi pet sto «lolar jev, da ae najde v tej banki pri» In Sin jI dan tisoč dolarjev.> Ako «•love* veruje tej budalesti je šiv ter aam avoje aeumuaaU in nifco-■la takih bedakov danea ša vedno aa tisoče. Nihče W nié ae rekel, akp U eo ca -državljana je. to de«0kjal oprod petdsartimi ali sto lati ia hi take roveše pomilo-v4. Toda nekaj ekoro never jat nega jr. da ao take elvari dogaja a danes; splok W pa takim ljudem človek skoro privoščil, sak*j s» pa taks neumni, da še veéao verujejo, da ja asagoče Is nič ae-kaj napravO k akoravno ša et rosi na ullei govore, da je pomisli kolike bi mu koristi« do- lier delavski Hat, da bi ae pedu- fn ko sm (dorastvl sem se lete pri- čel zavedati, kake neumnosti smo znlh izkoriščevalcev. Ne, preveč ae mora« u^itl in preteklo je pet let predrto Sms ae tM vsefS tega Yft ko M sedkj pošiljal svoje otroka v toke šole, o katerih tSwm ssm svoje skušnje, koliko "kori stljo delaven, tedaj H se ml morale še «ifrave smejati' Meer p« ! mamo dofcre ljudske javne šole. kstere itak moramo vsMsttti •«aim In nlačujenm davke. Opsmi M e-nftlll aa evoje rame dvojne In poleg trga ao So še lovne ljudske šale prav dakre ss e|rake, akoravno bi Ml* v mani katerem «etru lahko š» kstf-wu. Drhal je bila premagana in eskor-tirala je zamorea do ježe. -!- PRID " P6poldne otr pttf ft ustavil na praznem pet® slu liihi iKrsjcTfcogo. lÖFi/ÄS ditilweiposeliáÉi éeiatesaa zaalu- iKVOLUCIJA V MORMONSKI OMLKVI. »alt Laka Oltjr, Utah - Ust* novitelj mormoiuAe cerkve je a-redcl mnogošenstro m o njem pripoveduje legenda, da je imel -ve/ ko trideset žea. V novejšem času izjavljajo mormonil, da je ant» goženstve pri monaorieih odpravljeno. Vprav adaj izjsvlja Hebcr Grant, predsednik mormomkt cerkve. da so isklju&li iz mormonske cerkve dva patriarha, ki sto bila udana mnogoienstvu. Zdi se da ie mormoaska cerkev drobi v sekte, kot se drobe vse cerkve. A V ROCK ¡«■fr T Bakejifiold, Oal. — Hud mraz, kije MMMDdsi v tem tednu, je škodoval breskvam, ki so bil« le v evetjil. Iz Presna pa poročajo , da so zaradi mraza trpele trte. vlak te obtičal v sneže-mm plazu. T .1 i .-T ' , ,i'' Durango, Oolo. — Mefiani vlak je obtičal V sneženem plszu pri Elk Parku. Tje je odftel takoj vlak z delavci, da odmečejo aneg in ooroste vlak sncienega objema/ plula kanad61(i parnik deert^Jn parnik ''impere r; A . , ■ Delavska rt >-. •• «i i .vtomobil nasproti vo- , ulice in Pol k o vsi ^tniki se nahaja železntfko Neznanci v aviomo-ofatečeni kot igrftlci. anjs cene čevljem, ko se ja sce-nilo usnje. Vlada hoče prisiliti isrske čevljarske magnate, da morajo [ljal tovorni poftnl attomobU, so se'igralci «prameni v tolovaje. V iii; rokah ao «ablisniH samokresi ia ^ukazali so poštnim in fteltziti-Mchn uslužbencem, naj dvignejo roke kviftko. Zahtevali so registrirano pelte. Ko so sa banditje pri-uravljsH, da-« ukradeno registrirano pošto zapnste nozor»čc. jc prišel okoli avtomobila velik in močan bandit, Neki drugi «a ni sposnal v hitrici in je nanj strel. Ce ga jo sadel. ne morejo povedati očividci, k*jti vseh ])ct banditov je skočilo na avtomobil in Jofer ga je pognal z vso hitrieo. 1'onoči ob enajstih so naši! av n"»l»il ,ki je litt seveds ukradeir, i" prazne pošftnc vreče. iMi..' i.,. m>L - '' delavsko nadmor- litvo nad ;«tjo v V i^^i« I I Vsi se še dobro spominjata«» velikih bojev ItsUjsnskega delavstva za dosego njegovih pravic tekom lanakeaa leta. Snaa - nam je tudi uspeh tek bojev: delavstvo je zssitdlo tov srne ia iih prevzelo v svoja opravo; vendar pa j'T dclzvtttvo kmalu spoznale, da prevzetje produkcije potom de'a vskik svetov al stvsr samo enega dne; vsled tega ae je de-i«» m o unsaimMo is tvoarn in /a.-nkrst zahteralc samo nvedlm delavskega nadzorstva nad pre-dakHtjo. Vlada ie aa to saktevo določila, da naj se «Me zbor laiaveev in delodajalcev.' ki naj preHoži načrte io predloge, na podlagi katerih bo vlada iadela-i« zakonski osnutek o delavskem nadooMtvu nad produkcijo. kakor tudi narrfflbo, da se morajo delavski -predlogi, ki streme po izboljšssij« produkcije potom pravilne delitvi dela v resnici uvs*w*i. Obenem ie vlada »odredila, da so 1 isdWajo predlogi o nameOčanju ia» odpustu delavcev %s poaameonUn d ust rijakih podjetij. K* sporskuana Med delavstvtom lo delodajalci je vlada izdelala n* slednji zakonski osnutek o delavskem ¡nadaomtvtt nad pro-' dukcijo. Čl. t Vzpostavi ae nadzorstvo nad induatrljo a strani de-'lsvstvs, ki je v industriji zspo-aleno, s namenom: a) da delavci morajo spoznati pogoje, v katerih se kiduatrija razvija, b) se doeade izboljšanje v tekni-Izobrazbi, kakor tndi v moralnih in ekonomaklk razmerah delavstva in sicer v msjsb, ki jih dopuščajo pogoji, v katerih morejo industrije razvijati svoje obratovanje; c) da se za jam Či izvedba vseh «ikonov, izdanih ts zaičito delavskega v razreda: d) da aa nsavetuje i^ljlanje produkcijskega naSioa. ki pospeftiti m ekonomkdratl d«k4joj e) da aO normalnejši Ia aaimejli odBO šaji mod delodojaloem te jemaksm. ni tovarnami, ka- & Na; Boston, Maas. ~ Brit«ki parnik Plnioco" je nasedel na kle^fi prati rtu Sable. Na pomoč sta od- "Aiber. Inupe royal." vlada v Avstraliji zaseže tovarne. Melbourne, Avatralija. — (Fed. Press.) — Delavska vlada v New South Walesu je izdelsls načrt za obratovanje tovarn, ako ne bodo kapitalisti povečali proizvodnje. Vlada namerava najprej poskusiti s čevljarskimi tovarnami, ka urneco ko*,. I m «Mf^NM MfMU . * «SUkt r>rM*S koto. m«bur>«, Ut«*i* U kw h SMt<*pn^ta«OS - U m- Sué* mmsMI*. ki pri»«» tata**». S» M pr.>k. u« prUadatlh ««tU, kwSHS tyya WO triiite i^. ^^OlteJM^ éá emws, av if jtw icpw vVNiHV R Severas ESKO kuS»lB To maíllo viiv» »I.IMUJ« 1-rt tlw&ll Uli- am. hiMs*xMiN«iN>MO hsmms n n M UmIU I MS > Mt»U • Uk» »>«.«• UhaIII litül SroSsl Sri yOk Oohrih Mktrjii. »MS, glavni stau» m?« ao. lawn»alb ave., chicaoo, Illinois ^ *i> tentmrkM o^oti ] uroavftt oosas.1 e% » i isvSkN* •as^si® pi^i a^a^k fi JOM NSOTNI OOSBK. , ? .l^iipl.'f; ' ' ' '':¡'.1 POTNI LWH. ladnjldaasttolmall tada« druge Jugoslovanskih 1. nam pa ja topel nova odred, ba, da m» tU jše čevlje. aepe jle H , da ima vlada šek in proUvajati Omeniti je trekb, Avstraliji moč po< «stavi, da lakka žsseže privatne delavniee in tovarne kot nujnostni čin in jlk obratuje, če takt» zahtevajo interesi javnosti, U* ako se lastniki protivijo ljndskim interesom, j „ >i i • .i n ♦ , Star (rrild tempel odkrit. Atene, Gt«ka. — Grški arheo ogt so oalll ator tempel v RerrS-su, Tesalija. Stavba je ic dohro ohranjena. Naplal na bronastih tablicah svedočijo. da je bil teij^ p pa hilo knJnhno A>dano» bi j« p« HoeaHi smttH. dk so tu ósemet Tako zna velelfaniško H-^isje farhari ameriško javno* it deisvci k Opa je jo take časnika. iKaa laš vol alfc-aM|i Mk nsitksvotrjesmnje ki iztovorjevanje ladij t j) » ^ grafljo in siMoe todnatrijej m) za rudarstvo ln slišne obrate.-Od tega nadzorstva ja Icvseta industrija, ki jo rodi dritosra. fr sirJias «addbo prrih Wrlh M podjetja, ki aapo-manj kakor 90- dilavcav. IU. Delavci, zaposleni v teh kategorijah, s usposobljest-no ataraatno dobo, kvolljo po propovetjonalnem noftnu devet člansko «adaon^veno Mm^o v katero volijo 6 ¿laoor diUvei, 3 pa indenirji; lnienlrji in teh«l čni poslovodje sapoalenl v indu ^^^■^HBMMMii^Hkandi- SiW»m a N. r. J. iti**;- fltóíttjá Uradna ura so t MM aji do uo popoldoo list naprej V itori r >~ vomn*. tmyk>IttjgWiiwassa n tfac utj« t'xuubwüiihaviMOM i dai u- £ ^ limine k mrla Bridget Hsrnsy v ««»^[^toí.^omlsijs se obnavlja ka tri leta ln njeni člani so •aajbno. Hrlgsjo 119 let. Žena, rodom Irka, ji vse svoja življenje do sadnjo nre ka-dlta pipo, cigsre in cigarete. —' Paal Robertson l» Brookly ----^— . —^^ fns, bivši vojak, ki je bil «I maas ni kriven, ki je neki snar - fg|fd pHnÄ in piTtre- Ta str»lOf Uov^ flcer ri f^fe^ ^^ na fronti, je sopet prič« I govorit i. Najstarejša cerkev v Wash-ngtetra, T>. €., ki je Wla sezidana eta 1776., je sgoreU s asnogimi zgodovinski starinami — Jeklarski magnatje v JoMe-tn, Ul., so zaprli štiri depsrtmente saradi poprav«. HW0 delaveev je [Iggahilo delo. — Sovjetska vlada v Moskvi ji naMila komissrijstu za »sobrat-be, da prične s natančno prsiska ra imperialistične svetovne raj* i» na podlagi preiskave priradl materijal sa knjigo. JiomJaari ima tudi nalogo, preWiti zgo I vino komunistične stranke JU roake rovolueije | — Velik polar v Toklju je « m uničil 1700 hA Ve# 9900 ognjegaarev, policajev in žatldar oOmjea. Ia- AMERICAN UNION < v ¿^á A tear • ' ' '' VArVIv Titom 9. 8. ITALIA o^fttja dnO ttAprlU DUlROVmto TWT Csm ha mein issss» v Dubrovnik • .... $125 ¡WÄ'• ft j • • i,* f » ▼Tesé vÉ, IfapalJ l< (slsáoh tal HCJo. $1.00 Vsjaapa da«» ka* V valem sssets is sasmpslli Aaskar dralha, sglsdts — pri SABO «I Vtm AVOLliSO. ■'» \ >* JK'r ffl : 'WTl i ,1» Vsemlto v roke angleško knjigo ali čaaopia, belsitUoo (note k) ln Angleškoalovenuki bo sednjak, ki ga js ssstavil dr. Kirn. Vsako nesnaito besólo po. Mllti v besednjaku, kaki os Isgo üri In kaj pomeni; sspišlte ne. na beseda v beleinleo ln jlk rasara» ponovno, v par mw •» bost« Imeli lep saklad angl«šklk besad, kolirft M ns dali sa sto. tkte dolarjev.' Vsaka slovenska hiša M morala Imeti ta bsssdnjak. Nsročite ga na slmlečl nsslov Pr, F. i. KBE*. H09 H Olalr Ara. I M H Cena besednjaku je 15 s poštni na vred, Istotaml «a $1.25 Zormanov« vam bodo uiajítlr" InaraMte pssmi, ki Iti rilli flti ; ' á 'm ¡ " i ii3l(a Buh Ii Sirili. É k, . društvo taino ob 2 ari VABILO katera priredi ■mir«, sifpj vratna godba b Puebla I"*/0* ^^g. Jermana. Najnljodneja bUlnja društva in vsi »lavno občinstvo, da ss polnošte. v ihm udeleže t« mA Za vsestransko dobro poairežba bo skrbet veaelWW odber. Naj-lakraoejše se vam le v naprej kvaljnjema sa mnogobrojni po moške' >eVw m VI V 9 TEDNIHVAM t.i i(M.r, ki «Á f. »«.«.m « »« m v Šestih tednih prelril IsstaOroAao pod^lssno potrdilo od pre|emalks den h ris. > . m<«a4Si 'ihU b.nl. pošiljamo po dnevnem kursu. B sMi v* dribvaim aadsorsteom ta ■krtii poveriU svoj dsns r. ' Prodsiamo vasas Mstks (Utkarie Vam pHOellsina U*4i «ra|as I ssiaesp Hüé pnM> (posel Ia vsa drtige ker |e potrsko» » polovsal« M I ms i» s f domovino In fz fioiovia« v Am*fftt+ , f UM« nam ss p^asalls K slovenskem |ealka. --- Ho «sa partOka. Isr i brali» Mm» IÍTIIKÉst MÜW tFOHk, N. T» Rc. Oktal $30.000.09 dela MATIJA BKMMDEK že 12 LST m rojake po oeH Ameriki. On ia mora vedeti, kako m po. oblastils izdelujejo. Pikt mu in razloži svojo «adevo, pa ti bo na« redil vse pravilno, da ti ne bo ■MJkiMfilia amMVam se ..ti mogooe u» «h» pronan 1 neprava- LJATVE. }'' ' ti ' ''''a»**»»» 1 1 <' ' p Zaradi pogostega menjavanja ! kuraa je nemogoče poeta** s*sfc , oih cen za > deaarna pošiljatve. Poleg tega ja zeradioddatjenosti med nami hi "Proaveto", nefr* goče imeti v lietu eeoe sa teti da* kakor izide liat. Zato bomo pav* jali cena ca dan nazaj. • 1 • < V Jugoslavijo pošljemo «a: , $ 2.00 , . • •..«....« ...K 24p 5.00 , , •• » » i» »•;' J®*® l0™ - - ......fl «u.uu . . ...*.... .t.. «m "i™ . $0.00 . ...•..<.,««.» «K \ 8,300 ........."••••£•552 378.00 ..............K 50,060 755.00 ........... .KlOO.GOO Za alučaj, da hoče kdo poelati denar v dinarjih, naj računa 4 krone aa en dinar. • * V v i ,; V Italijo tfoiljemo aa: $ 6.00............................110 Ur 10.00............................230 Mr 21.00 ...........................500 lit 42.00 . .............IflM V* ............10,000 «r Denar naj ae potlje po pofttanh money»orderih ali po bančnih draftth ali. Ezpresa čekjb aU v re-giatriranih pismih na: 70-athAve.> ffcnronp SLOVENSKI ZDRAVNIK v Peoaejrtvanl|l < ■ Dr. AL MUo|evIč |m). »JaiH «¿maik k ni- ! SANBORN COMPANY, ; 383 First Are., . MawMikM, w».. poakrbuje nenje. Poznala ata ta aignal. Ogenj I fttela sta udaroe in isve