707. štev.
V Ljubljani, sobota dne 6. decembra 1013.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah hi praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSai v Ljubljani v opravnižtvu mesečno K 1*20. z dostavljanjem na dom K 1*50; • pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se »j	pošilja	npravnifitvuu	ta
m	Telefon Številka 118.	at
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ta	Uredništvo in npravništvo:	at
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	št. 6.
Dopisi so pošiljajo uredništvo. Netrankirana pisma so ne sprejemalo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ta zahvale vrsta 50 v. Pri večkratnem oglašanja poni	pust	— Za odgovor je priložiti znamko,	til
«s	Telefon številka 118.	m
mtms
Samostojni kandi-tiatje kmečke kurije
ki voli 9. decembra t. I. so:
Za sodne okraje Radovljica, Kranjska gora:
JOŽE GOOALA.
posestnik v Novi vasi.
Za sodne okraje: Kranj Škofja Loka, Tržič:
JOŽE NOVAK.
posestnik v .laini.
matej barle,
posestnik na Lužah.
Za sodne okraje: Kamnik Brdo:
MATEVŽ SERŠEN,
posestnik v Skaručini.
Za sodne okraje: Litija Radeče, Mokronog, Trebnje, Višnja gora In Žužemperk:
ALOJZIJ PAVLIN.
posestnik v Trebnjem.
IVAN BUKOVEC,
posestnik na Mrzli Luži.
FERDO TOMAZIN,
Posestnik v Šmartnem pri Litiji.
Za sodne okraje: Krško, Kostanjevica:
MATIJA KOŽAR,
posestnik, mlinar v Vel. Molencah.
Za sodni okraj: Novo mesto:
AMAT ŠKERLJ,
posestnik v Gotni vasi.
Za sodna okraja: Metlika Črnomelj:
DAKO MAKAR,
posestnik v Metliki.
Za sodne okraje: Ribnica, Kočevje, Vel. Lašče:
IVO PUCELJ,
posestnik in mesar v Vel. Laščah.
FRAN ANDOLŠCEK,
posestnik v Vel. Poljanah.
Za sodna okraja: Idrijo, Vipava:
FRAN ZAGODA, posestnik v Zadlogu pri Črnem vrhu.
Za sodna okraja ljubljanska okolica in Vrhnika:
JOŽE SEIDL župan in posestnik v Spodnji šiški, in
ANDREJ KNEZ.
posestnik na Viču.
Za sodne okraje: Logatec, Cerknica In Lož:
FRAN MAJDIČ, višji živnozdravnik in posestnik v Logatcu
in
ANTON MEDEN p. d. Malnar,
posestnik v Begunjah.
Za sodne okraje Pogojna, Senožeče, Ilirska Bistrica:
FERDO GASPARI,
živinozdravnik in posestnik v Postojni.
IVAN URBANČIČ,
posestnik v Trnovem hiš. št. 84.
Doli s pluraliteto!
Klerikalci so potrti. Izid volitev v splošni kuriji jih je spravila v tako slabo voljo, da je ne morejo popolnoma zakriti, četudi se trudijo na vse kriplje, da bi bili navdušeni in četudi trobentajo v »Slovencu« in drugih svojih glasilih, da so nepremagljivi da so brezuspešni vsi naskoki na njihove, utrjene položaje.
Seveda, svojega nazadovanja ne bodo priznali, še manj pa vzrok tega nazadovanja. Oni jahajo na suhem dejstvu, da so »zmagali«, naraščanja moči svojih nasprotnikov ne upoštevajo — vsaj javno ne — in niti na misel jim ne pride, da bi razložili čitateljein svojih listov, kako je to, da je v deželi vsako leto večje število onih, ki z njihovo vlado niso zadovoljni, ko klerikalni listi vendar neprestano vpijejo, da je Šušteršič - Lampe - Krekova vlada prava blagodat za deželo.
Klerikalci so poparjeni in potrti, ali one naravnost nesramne drznosti, ki je za njih značilna, se vendar še niso iznebili in zato si upajo pisati v svojih listih navzlic številkam, ki njihovim voditeljem ne dajo spati, da so njihovi nasprotniki bili — tepeni!
Da je to laž, je očividno, ker opozicija in tudi nepristranska Javnost, ki hladno računa, ne gleda v rezultatu volitev samo na to, koliko mandatov so posamezne stranke dobile, temveč se bodo prešteli gja-sovi in videlo se bo, kako stranke napredujejo In nazadujejo, videlo se bo razpoloženje ljudstva in na podlagi vsega tega se bodo delali računi za prihodnjost.
Opozicionalne stranke na Kranjskem so z rezultatom volitev; v splošni kuriji lahko nad vse zadovoljne. Te volitve so jasno In nedvomno dokazale, da vladajoča stranka stalno in rapldno Izgublja svojo zaslombo v ljudstvu, ki ji obrača hrbet in stopa v vrste opozicije. Da imamo pri volitvah v deželni zbor proporčni sistem, bi se to prav lepo videlo: mesto enega bi prišli v deželni zbor iz splošne kurije štiri opozicionalni poslanci In potem najbrže niti »Slovenec« ne bi pisal, da je bila opozicija — tepena!
Proporčnega sistema pa klerikalci ne marajo. Vpeljali so ga samo pri volitvah v ljubljanski občinski svet, ker so pač morali vpeljati na ljubljanski magistrat Nemce, za kar so se obvezali vladi in tudi par svojih kričačev, pri volitvah za deželni zbor pa proporčnega sistema ne marajo, ker za Nemce je s kurijo vele-
posestva več kot dovolj preskrbljeno oni, klerikalci, so pa tudi lahko zadovoljuj s sedanjim pluralnim sistemom, po katerem so dobili v splošni kuriji deset mandatov, četudi so dobili komaj 50.000 glasov, opozicija, ki je dobila čez 30.000 glasov, pa samo en mandat! Klerikalci naj torej nikar ne kričijo, da so oni tako močni, da je mogla dobiti opozicija samo en mandat, ker krivični volilni red je oropal opozicijo za cele tri mandate: po proporčnem sistemu bi bilo v splošni kuriji izvoljeno za sedaj sicer še vedno sedem klerikalnih poslancev, zato bi bili pa izvoljeni tudi štiri opozicionalni poslanci in klerikalci ne bi mogli trditi, da je vse ljudstvo v njihovem taboru.
Klerikalci za sedaj nočejo niti slišati o proporčnem sistemu pri volitvah v deželni zbor, ker jim ta sistem ne konvenira. Pride pa čas —-sedanje volitve so to pokazale — ko bodo klerikalci čutili vso težo in krivičnost pluralnega sistema, po katerem tudi 40 in več odstotkov volilcev lahko ne dobi niti enega po- l slanca, ako je sorazmerje glasov v . vseh volilnih okrajev približno ena- , ko!
Pluralni volilni sistem je krivičen, on je pravo nasilje in sedanja opozicija, ki to nasilje čuti na sebi, mu mora napovedati odločen, neizprosen boj. Sicer je pa opozicija z izidom volitev v splošni kuriji lahko zadovoljna, ker te volitve so zopet pokazale, da moč klerikalizma pada. ' Slovenska zemlja.
ovenska zemlja.
IZ KAMNE GORICE.
Tudi iz naše zakotne občine naj Izve javnost, da smo pri življenju.
Dežefnozborske volitve so dokončane. Pri teh volitvah je imel naš gospod pl. Kappus mnogo dela posebno z agitacijo za kandidata S. L. S. Pričakujemo, da novo izvoljeni kandidat preskrbi vodo, ki sc nam je pred volitvami obljubovala. Prav radovedni smo, kedaj se prične graditi že zdavno obljubljeni in res potrebni vodovod, katerega želi iz zdravstvenih ozirov cela vas Kamna gorica, razun gospoda pl. Kapus-sa. Pred več leti je bil sestavljen odbor, kateri je irnel nalogo, izposlovati pri deželnem odboru vse potrebne priprave za podporo. Toda v prvi vrsti je potreba odobrenja od gospoda pl. Kapussa, zato se; je odbor osebno podal v oštarijo k županu pl. Kapussu s prošnjo, za priporočilo vaškega vodovoda, kateiega Kamna gorica iz zdravstvenih ozirov rabi. Gospod župan je njih željo s pome-žikovanjem vzel za resno, hitro stopi v občinsko pisarno, prinese neki obris. rudeč svinčnik in beršet, na kar prične meriti ter zaznamovati črto novega vodovoda. Posebno pa je po-vdarjal, koliko je pri izviru vode in
kako dober je studenec. Odbot bil je ves srečen, ker je gospod župan sprejel to dobro misel, akoravno ima svoj lastni studenec ob svoji hiši. Na to so odborniki skupno z gospodom pl. Kapussom v pozno noč več kozarcev stisnili in naposled se srečno razšli.
IZ KRANJSKE GORE.
Izšel je pri nas za časa volitev poseben plakat s primernimi podobami. Prvi kaže klerikalno posvetovanje pred volitvami. Pri mizi sede trije gospodje in se posvetujejo. Na poti pa se vidi ljudi, ki nesejo denar za maše, za davke, žito za bero, compe, jajca in drugo. Ta plakat nosi tale napis:
Mi se bomo skupaj zbrali in se bomo posvet’vali, kak bi kmetu modro djali in še večje davke brali.
Suha naša so korita — a grla naša nikdar sita.
Kmetu treba vrat zaviti,	*
njega žulje razdeliti.
Imeli bomo dosti vina srečna naša bo družina.
Ako bodo kmeti voljni,	j
bodo naši žepi polni, da bo pa še večja štibra, bomo vsi volili Pibra.	,
Seveda volitve se pri nas ne delajo same, ampak jih delajo klerikalni agitatorji. Zato je izšel še en drug plakat, ki kaže, kako agitirajo agitatorji in po hišah glasovnice štemplajo, Eden gre naprej z laterno, to je Kekelj, za njim gre eden s štampiljo v roki, za njim pa gresta Žnidar in Tomažek. Ta plakat nosi tale napis:
Agitatorji gredo,
»Dajte nam glasovnico, zdaj se vse štempljalo bo.
Kdor glasovnice ne da, za kristjana ne velja.
Iz cerkve sključen bo takoj, kdor ne voli zdaj z menoj.
Kar s štampiljo se štemplja za pravo obvelja — sam gospod se je potrudil, k novi veri nas obudil.
Da ne peša naša vera vsak za Pibra agitira.
(Tega mnenja so Žnidar, Kfikelj in Toniažek.)
Volitve so končane. Število glasov, ki jih je naš okraj oddal za samostojnega kmečkega kandidata — je častno za nas. Zato smo izdali po volitvah še eno pesem, ki jo tukaj prinašamo:
Tudi mi Kranjskogorci, nismo vsi taki norci, da bi vse verjeli farjem in jih pitali z denarjem.
Seveda takih je tudi dosti, ki svoje imajo slabosti, da drugim vse verjamejo in se v njih zanjke vjamejo. Omenil bi lahko par ljudi —
LISTEK
M. ZEV AKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Ne da bi stopil od odprtega okna, ne da bi spustil pretečo roko, pripravljeno k smrtonosnemu znamenju, je izpregovoril z glasom, ki ga je delala njegova mirnost v tej grozni minuti še strašnejšega:
»Brate, resnica je žalostna. Toda izveš jo vso.
»Govori!« jc zamrmral Franc, trgaje si prsi z roko, potisnjeno za telovnik.
»1 a ženska...« je začel Henrik.
»Ta ženska... Moja žena!...«
»No, vedi: jaz, brat tvoj, sem jo spodil!«
Franc je omahnil. Ivani je ušel, kakor iz dalje, nepodoben človeškemu glasu.
Henrik pa je nadaljeval razločno.
»Brat, žena, ki nosi tvoje ime, ga je nevredna. Ta ženska te je goljufala. In'zato sem jo spodil namesto tebe jaz, tvoj brat, kakor spodobi spoditi vlačugo.«
Obtožba je bila strašna: prešest-nico so bičali tiste Čase na javnem prostoru in jo obesili nato. In vse to Je pretilo Ivani brez sodbe in brez priziva, zakaj Francu Monmoran-
sijskemu je pripadala v konetablovi odsotnosti pravica krvave in navadne sodbe. On ni bil samo njen soprog, marveč tudi njen gospodar in vladar!
Minuta, ki je sledila obdolžitvi, je bila tragična.
Henrik je bil pripravljen na vse: desna roka mu je stiskala bodalo, leva čepico... usodno znamenje!... Henrik je meril s svojim pogledom1 Ivano in Franca hkrati; bil jc navidezno miren, a v njegovi glavi so klile misli o dvojnem umoru, ako bi bilo sojeno, da pride resnica na dan.
Ostudna obdolžitev je ošinila Ivano kakor bič; nesrečnica se je vzravnala v besnem ogorčenju. Za hipec je nastopilo trenotje, ko je bila ljubimka v njej močnejša od matere. Vse njeno telo se je zganilo vročično naprej — in tisti mah se je jela dvigati Henrikova roka... Ubožica je videla to... umaknila se je, zajecljala nekaj zmedenega ... povesila je glavo in odrevenela, podobna kipu živega obupa...
Franc pa je omahnil, kakor je omahnil tam doli v Teruanu, ko ga je zadela krogla iz arkebuze sovražnega jezdeca v sredo prsi. Pravica do krvave in navadne sodbe se ni oglasila v tem plemenitem srcu. Toda njegovo moštvo se je zvilo v strašni muki: ukrotiti v eni sami sekundi morilni gnev, ki je vbesnel v njegovi duši, obvladati svoje pesti, da ne zdrobe brezčastnice, biti, z eno besedo, večji od svoje nesreče!
V tej strašni minuti, v nepremičnosti teh treh bitij, razburjenih od tako različnih strasti — v vsem tem je bilo nekaj nečuveno groznega.
Ko se je Franc ukrotil in zadobil gotovost, da ne zadavi prešesfnice s , svojimi mogočnimi rokami, je stopil * k Ivani, ki se je zazdela majhna poleg njegove mogočne postave. Nekaj hripavega in nerazumljivega je izbruhnilo na njegovih pobledelih ustnicah, nekaj, kar je pomenilo brez dvoma:
»Ali je res?«
Ivana je uprla oči v Henrika in molčala, pripravljena na smrt; mislila je zatrdno, da jo ubije.
In spet jc planilo vprašanje iz Francovih ust:
»Ali je res?«
Ta muka je presegala njene moči. Ivana se je opotekla in padla — ne na kolena, marveč vznak, po tleh, dvigaje se z velikim naporom na eni roki, obračajo glavo v krčevitem gibu proti Henriku iti prežeča s pogledom krutega obupa, kdaj spusti roko, pripravljeno na zločinsko znamenje.
Se le zdaj je zamrmrala:
»Oh, ubij me vendar!... Saj vidiš, da sem pripravljena umreti, samo da živi naju hči!...«
Toda motila se je: ona je samo mislila, da mrmra —• v resnici pa ni bilo čuti glasu iz njenih ust.
Bila je samo še brezgibno telo, v katerem je pričalo samo še burno utripanje sencev o življenju.
Franc jo je gledal par trenotkov, kakor je gledal nedvomno svetopisemski prvi človek v izgubljeni raj.
Upal je, da mu poči srce in se zgrudi mrtev poleg nje, ki jo je toliko ljubil.
Toda življenje, ki rabi svojo moč pogostoma tako kruto, je zmagalo nad tolažilno smrtjo.
Franc se je obrnil k vratom in odšel brez vzklika, brez jeka, počasi, le nekoliko sključen, kakor da se je vzdramil' iz morečih sanj po dolgem nevarnem begu.
Henrik mu je sledil — od daleč.
Ni se vznemirjal zaradi Ivane.
Niti mislil ni na to, ali umre, ali bo živela.
Ako ostane živa — zdaj je njegova! Ako umre, no, potem je vsaj iztrgal iz svojega duha strašno muko ljubosumnosti in strah pred nočmi brez spanja, v katerih bi štel njiju poljube, predstavljal si njiju objeme in plakal od gneva!
V tej svečani in strašni minuti je še le pregledal Henrik vso ogromnost svojega sovraštva proti bratu. Videl ga je uničenega in strtega ... a čutil je, da mu še ni dovolj.
Hotel je več!... Kaj neki?... To, da bi trpel Franc natanko isto muko, ki jo je prenašal nekdaj on sam!...
Sledil mu je s potrpežljivostjo strastnega lovca in čakal ugodnega trenotka...
Z istim mirnim korakom kakor prej, je stopil Franc venomer dalje,
Boginja svobode
na Kranjskem.
Vaš
pa se mi papirja — škoda zdi. To vam poroča o naših volitvah
Kranjskogorski opazovalec.
Štajersko.
Smešijo se! Oni, ki so brali izid zadnjih deželnozborskih volitev na Kranjskem in sedaj bero naše klerikalne liste, lahko spoznajo dvoje:1 prvič, da se klerikalci boje povedati, da so padli na celi črti za najmanj 8000 glasov in drugič, da se boje povedati o nezaslišanih lumparijah, ki so jih pri volitvah uganjali njih klerikalni kranjski bratci. Naši klerikalci pač računajo na lahkomiselnost svojih štajerskih pristašev, in se tolažijo s tem, da od teh ni bli nihče očividec dogodkov na Kranjskem. Vrhu tega tudi ne povedo naši blagoslovljeni lažnjivci, da so naprednjaki že v splošni kuriji narasli za več tisoč glasov. Mi smo že parkrat dejali, da je konečno vseeno, ali se ljudem odpro oči danes ali jutri, na Kranjskem ali pa pri nas na Štajerskem. Napredek je gotov, in sicer mogočen, razveseljujoč napredek, zlasti na Kranjskem. Ta napredek pa bo postal še večji in popoln, kadar bo prišlo do denarnega poloma najprej v kranjskih, potem pa tudi v štajerskih klerikalnih denarnih zavodih. Kranjski klerikalci so že danes pred bankrotom in le vprašanje časa Je, kako dolgo bo še trpelo, da postane polom klerikalnih gospodarskih organizacij splošen. Da bo tak polom irnel hude in težke ter splošne posledice, je pač sarno po sebi umevno. Takrat bodo prizadeti uvideli, kako neumno lahkoverni da so bili, ko so šli v žerjavico po kostanj, s katerim so se leta in leta mastili slovenski klerikalni kolovodje in ne-
naravnost, ne da bi se ustavil ali ozrl, kod in kam ga vede pot. Izkušal ni streti obupa z naporom in trud-nostjo, niti ni premišljal.. misli brez oblike so se pojavljale pred njegovim duhom druga za drugo, ne da bi jih bil izkusil zajeziti...
To je trajalo cele ure.
Zdajci pa je prišel trenotek, ko je Franc opazil, da se mrači.
Ustavil se je, zagledal se sredi gozda in sedel k znožju kostanja, ki je rastel v bližini.
Naslonil je glavo med obe dlani in plakal dolgo ... dolgo...
Naposled pa, kakor da so solze po malem odplavile njegov obup, se je zavedal, da se vrača iz daljnega sveta smrtnih misli v svet živih ljudi.
S to zavesijo samega sebe se mu Je vrnil točni spomin o vsem, kar se je bilo zgodilo... o njegovi ljubezni sestankih v hiši dojilje, prizoru z Ivaninim očetom, poroki ob uri duhov, odhodu, obrambi Teruana... o jetništvu in naposled o strašni katastrofi: vse to je preživel še enkrat!
In takrat je zapisalo v njegovo ranjeno dušo s plamenečimi črkami vprašanje:
»Kdo je on, ki me je ubil? ... Kdo mi je ukradel srečo? ... .laz norec sem mislil, da bi odšel iz tega kraja! Odnesel bi bil to krvavečo rano s seboj! Oh — poznati tega človeka! Ubiti ga z lastnimi rokami! Ubiti ga!«
(Dalje.)
brojne njihove koritarske druhali. Dobro bo onim, ki so že do danes prišli do spoznanja, da preti sem od klerikalne strani poguba, dobro pa bo tudi za one, ki bodo vsaj ob dvanajsti uri uvideli pogubnost slovenskih klerikalcev in njihove S. L. S, ki ne dela drugega, kot da ugonofb-ija slovensko ljudstvo. Oni, ki pa ne bodo hoteli verjeti preje kot v zadnji minuti, bodo seveda imeli tudi sami sebi dajati odgovornost, saino, da jim bo prišlo prepozno. Zgodilo se bo to pri slednjih šele takrat, ko bodo pokali njih domovi, ko bodo začeli klerikalci gnati tisoče na boben. Klerikalci se seveda zavedajo popolnoma bližajočega se poloma in gledajo sami s strahom v bodočnost — za nje najhujši sodni dan. Zato pa skušajo zamolčati vsako svoje nazadovanje, hočejo z vpitjem prekričati svojo lastno vest (če je sploh še kaj imajo, kar pa' dvomimo) ter postanejo pri tem sličnega obnašanja, kot je bil oni, ki so ga lovili zato, ker je ga!« da bi bil samega sebe rešil pravične roke zasledovalcev. Mi, smo z rezultati na Kranjskem lahko zadovoljni. Napredna ideja na Kranjskem raste, raste za tisoče. Upajmo, da je tudi pri nas zrastla in da bo tudi štajerski napredni kmet in tržan pokazal v bodočem volilnem boju slovenskim farovžem svojo mogočno pest, kot jo je oni na Kranjskem.
Iz učiteljske službe. Učiteljska suplentinja v Olimju Irena Film je imenovana za stalno učiteljico isto-tam. — Provizorična učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu Marija Šalamun je imenovana za stalno učiteljico istotam. — V stalni pokoj je stopil nadučitelj na Blagovni Jakob Stantc. — Na lastno prošnjo je premeščena stalna učiteljica Ema Sorec iz Sv. Vida pri Ptuju v Sele. — Na trirazrednici v Kostrivnici, drugi plačilni razred, je razpisano mesto učitelja; prošnje do 25. decembra.
Iz poštne službe. Ivana 2ager je imenovana za poštno oficiantinjo v Šoštanju, trgovec Jakob Dernač v Artičah je imenovan za poštnega ekspedijenta istotam.
»Freie Schule« na delu. Klerikalci, slovenski kot nemški, imajo sovražnike na vseh koncih in krajih. Komaj par mesecev je, kar je prepotoval naše kraje dr. Aiguer, znani raziskovalec lurških čudežev, že je pričela tudi »Svobodna šola z pomlajenim, splošnim delom ljudske mase. Pred vsem tem imajo seveda klerikalci silen strah in na moč skušajo proti delati, a imajo pri vsem tem očividno veliko smolo, ker ie med njihovimi prireditvami in onimi »Svobodne šole« ena, a za to velepomembna razlika, da zveni iz klerikalnih protistremljenj povsod le strah, da bi se mogla situacija iz-premeniti na slabše. — Minuli petek je imela »Svobodna šola« svoje zborovanje tudi v Mariboru. O tem bomo še tudi mi kaj poročali.
Loka pri Žusuii. (K predavanju 8. t. m.) Na praznik priredita tu pri nas poslanec Jankovič in »mladenič« Fran 2ebod svoje predavanje. Kaj bosta klatila in o čem bosta govorila, tega do danes še ne vemo. No, naj bo, kar hoče. Ker pa sta oba pričakovana gospoda tudi prijatelja, g. dr. Jankovič in tovariš, slivniškega Frana Pivška, naj nama tudi pripravita točen odgovor na vprašanje; »Kako se vzema s katoliško moralo krščanske S. L. S. oziroma S. K. Z., da so njeni poslanci — raziskovalci kmečkih posestev?«
Iz dež. kmetijske šole v Št. Jur-ju ob južni železnici. (Demonstracije razstreljevanja z dinamitom in rigolanja s pomočjo Gerstlnove vinte.) Razstreljevanje z dinamitom je obudilo mnogo zanimanja in od raznih strani se nas je naprosilo, da bi se
isto zopet pokazalo. Globoko obdelovanje zemlje (rigolanje) igra dandanes sploh veliko -vlogo ne samo v vinogradih, temveč tudi za sadno drevje, za hmelj, da, tudi za polje. To težavno delo se deloma olajša z dinamitom, včasih še pa bolje, temeljiteje in mnogo ceneje s plugi, posebno v zvezi z Gerstlnovo vinto. Tozadevnemu zanimanju se bode ustreglo, v četrtek, dne 11. decembra, z demonstracijami, ki se bodo začele na kmetijski šoli ob eni uri popoldne in sicer le pri lepem vremenu. Udeleži se lahko seveda vsak, ki se zato zanima. — Ravnateljstvo.
Maribor. (Drobiž.) V Pobrežju so neznani zlikovci izgrebli in odnesli'iz vrta krčmarja Plevčaka več rožnih drevesc. Sumijo, da so bili domači ljudje, ker veliki domači pes ni lajal. — Obesil se je v Grajskem gozdu nek Ibletni steklarski vajenec iz Teznega. Pravijo, da je bil fant zelo pošten in značajen. Kaj ga je zavedlo v takšen čin, ni znano niko-mur. — Kradla je obleko neka Izletna Štefanija Potočnikova svoji gospodinji. Oddali so jo sodišču. — Okrasti je hotel S. Geiger trgovca Tkaletza na Glavnem trgu za par škornjev, vrednih 40 K, a so ga zasačili in zaprli. — »Trgovsko društvo v Mariboru« priredi dne 10. januarja 1914 velik elitni ples, na kar ponovno opozarjamo vse prijatelje plesa od blizu in daleč.
Goriško.
Naši Italijani pridno demonstrirajo. O kravalu, ki se je vršil v torek na dan cesarje 651etnice, smo že poročali. — Ker je policija italijanske šolarje in pretepače razgnala, so sklenili provocirati manifestacijo na varnem — med štirimi stenami. Študenti so v to svrlio preparirali nekaj kričačev v italijanskem gledališču. Med pavzo so na galeriji nekateri vzdignili svoj glas: Eviva uni-versita italiana, eviva Trieste! Takoj je sledilo teinu klicu vse občinstvo in nastal je velik vrišč. Da pa bi vendar svoj glas povzdignili še enkrat javno, so sklicali v sredo večer zopet nekaj ljudi skupaj. Med tričetrt na sedem in pol osmih zvečer se je stepla skupaj tolpa italijanskih kričačev pred ljudskim vrtom. Ker je prišlo tudi mnogo radovednežev, je bila cesta od ljudskega vrta skoro do pošte polna ljudstva. Policaji so začeli žvižgati alarm. Tu nastane krič: Eviva universita italiana di Trieste. Policaji so razgrajače iti gledalce potisnili od ljudskega vrta do gledališča pri pošti, tani jih pa razgnali.
Iz Štanjela. Preteklo nedeljo popoldan pridem v Štanjel. Ondi izvem, da bode ob treh v gradu neka prireditev. Grem pogledat. Že od daleč začujem godbo in ko stopim na grajsko dvorišče, bilo je dosti občinstva, ki je gledalo telovadbo. Imel je namreč naraščaj komenskega Sokola tukaj svoj nastop. Prišel sem za drugo točko — prva je bila telovadna igra — ko se je vršila telovadba dečkov. Izvajali so vaje s palicami. Potem so nastopile deklice z loki. Sledila je telovadba na orodju, vaje na drogu in skok v višino. Nato so nastopili dečki in deklice skupno k prostim vajam in nazadnje so bile telovadne skupine. Je treba pohvaliti mlade telovadce. Nastopili so lepo in vaje izvajali sigurno. Nekaj vaj je bilo težkih, pa videti ie bilo dokaj elegantnih kretenj. Kakor veliki so telovadili nekateri mali. Nastop sta vodila vaditelja Volčič in Žigon. Le tako dalje vrli Sokoliči! Vaje je spremljala domača komenska godba na lok — 5 mož. Pred slovesom so I zapeli še sokolsko himno in »Kje dom
je moj«. Bil je lep popoldan. Udelež-niki so se zabavali in otroke pohvalili. Priznanje in pohvalo tudi komenskemu Sokolu, ki si je vzgojil tak naraščaj.
Dutovlje. Komu ni bil znan strmi ovinek na cesti tik pod našo vasjo. Domači in tuji vozniki so se ga z bojaznijo spominjali. Davno že so razni odbori govorili, kako da je potrebno, da se ga odpravi ali popravi. Zlasti za časa raznih volitev so se ga stranke spominjale in obetale popravo. — Sedaj je ta ključ popravljen; cesto so ondot razširili in napeli, ovinek zgradili na široko, da je položen iti varen. Je pa bilo res potrebno, zakaj nagli ovinek v rebri je bil za promet zelo nevaren; pripetile so se že razne nezgode. Popravo, ki je stala 13.000 K, je vodil stvbni podjetnik g. L. Živec. Delo je trajalo nekako tri mesece In končali so ga v drugi polovici novembra. l’o popravilo pride vasi in prometu zelo na iivalo. Pri kopanju novih tal za širjenje ceste so našli jamo s kapniki, ki da je kakih 60 m globoka. —-Na ključu bi dobro služila luč, če bi se katero ondi postavilo. Tja je sicer ne mislijo deti, vendar bode serpentina deležna svetlobe občinske svetilke, ki bode nekoliko višje na prostoru postavljena. Pravijo, da postavi v Dutovljah neka dunajska tvrdka za reklamo dve veliki svetilki petrolejki, podobno onim na openski postaji, ki bosta močni po 1300 sveč.
Dnevni pregled.
Država, kjer oficirčkom na ljubo ministri padajo. To je Nemčija. Za lajtnančka pleni. Forstnerja se je potegnil oziroma se je moral potegniti državni kaucelar. Državnemu kancelarju je bila vsled tega izrečena nezaupnica — posledica je kriza cele države in to na ljubo mlademu iajtuančku, ki bi bil rad na francosko zastavo sr... V polpreteklem času so ravno nemški listi vedno in vedno govorili o samovoljnosti srbskih vojaških krogov. Sami sebe naj primejo za jezik: radi samovoljnosti oficirčka je v krizi in v škandalu cela država.
Posledica saveraske afere na Francoskem. Z ravnanjem pl. For-stnerja in vseh tistih, ki rnu sedaj dajejo še potuho, mesto, da bi ga zlasali, je žaljeno vse francosko prebivalstvo v Alzaciji na Nemškem. Slučaj kaže, da mislijo Nemci Francoze še tudi odslej zatirati in jih iztrebiti, kar bi ne bito vseeno Franciji, in
res: v Franciji se že slišijo glasovi, ki pozivajo vlado, da naj ojači svoje vzhodne meje proti Nemčiji za zboljšanje odnošajev med Francijo in Nemčijo savernski škanali gotovo ne bodo prispeli.
Banska palača v Zagrebu oropana dragih umetnin. Banska palača v Zagrebu, kot reprezentativno mesto prvega boljara je bila opremljena z mnogimi dragocenostmi, ki so pa, kakor se je sedaj dognalo — izginile. Manjka umetnin v vrednosti več tisoč kron. Ker je pa izključeno, da bi bili v banovi palači kradli sluge, bo zanimivo dognati, kdo si je dolg čas krajšal s tatvinami.
»Slovenec« priporoča »Reichs-pošto« — torej list, ki divje fanatično odreka tisočem čeških otrok ljudske šote, list, ki stoji v prednjih vrstah največjih sovražnikov Slovanov in Slovencev. In zakaj priporoča »Slovenec« to cunjo? Samo zato, ker je »Reichspošta« pisala, da je uspeh klerikalne stranke zelo veseli. Ni vrag, da bi sovražnika Slovanstva ne veselila zmaga narodnih škodljivcev. »Slovenec« — »Sustenblatt« iti »Reichspošta*.
r-r	L_|_	m  - j i r i-----h—
RumunSka, ki so jo hoteli lani ob tem času očetje Avstrije pridobiti zase, noče več z Avstrijo obnoviti vojne konvencije. Tako nas zapuščajo vsi stari prijatelji, — Berch-told pa pripoveduje, da so sadovi njegovega dela — uspehi.
Ferdinand Koburg in Bolgari.
Vprašanje ogroženja obstoja bolgarskega carja Ferdinanda se vedno bolj zapleta. Dan za dnem se odkrivajo zarote in tajne zveze, ki imajo le en cilj: upropasti Koburga. Značilno je posebno to, da se takim mislim protivi vsa navidezna bolgarska inteligenca, ki prav trdno drži iti vleče s Ferdinandom. Poleg tega perejo bolgarsko vlado vsi njeni listi. Gešov in Dauev se opravičujeta na vse strani in pazita, da ne bi prišlo ljudstvo do besede. Vse volitve se vršijo pod pritiskom gotovih oseb. ki hočejo na vsak način preprečiti Ferdinandov padec ali pa vsaj ublažiti današnje razmere. Ferdinand pa hodi tudi sam okrog in se »priporoča«. Z Berchtoldom, očetom velike avstrijske naloge in politike se je domenil in ga poprosil, da mu pomaga vsaj toliko časa, dokler ne končajo delegacije. Padec Koburga bi bil za našo državo hud udarec, ki bi avstrijski politiki zopet podaljšal nos za par centimetrov, zato pa ga pri nas vse tako zvesto brani. Vsi šovinistični listi se ga oklepajo s preveliko ljubeznijo, njega, voditelja v načrtu velike, dandanes po ozemlju majhne Bolgarske. Hoteli so. da bo vodil mož dogovorjeno z »našo« diplomacijo balkansko politiko, zdaj pa se je obrnilo, in vse mijavka v solzah »nesrečne« Bolgarije. Da ne bi poslušal Koburg prej svojih švab-skih prijateljev, bi obsegala danes njegova država drugačno ozemlje.
Baron Rauch v Afriki. Baron Rauch žalostnega spomina je zapustil Hrvatsko. Pa ni šel morda v obi- j ske k Tiszi, svojemu staremu prija- , telju, s katerim ni mogel razrešiti krize v slabih časih in hudih stiskah, o ne, 011 se je napotil v — Afriko. Tam bo bržkone proučeval hrvatski zistein v deželi razkačenih zveri. Obenem bo tudi krotil leve, ki jih ni mogel na Hrvatskem ugnati.
Vojnovičevo predavanje v Karlovcu. Znani dramatik in pesnik Vojnovič je 3. t. m. zvečer predaval v Karlovcu. Cital je odlomke iz »Maj-ke Jugovičev«. »Lazarjevega vstajenja« in »Gospe s solnčnico«. Izreden uspeh vpliva njegovih pesmi je občinstvo tako prevzel, da so ga ljudje ovenčali z lovorjevim vencem iti ga oduševljeni aosili po dvorani.
Ex komisar Čuvaj in nesrečne špekulacije. »Pokret« javlja, da je baron Čuvaj zadnje čase zaigral z nesrečnimi špekulacijami na borzi skoro vse imetje, ki si ga je nakopičil za časa svojega komisarijata. Dalje pravi, da je duševno stanje Čuvajevo nenormalno. In taki ljudje, ki jih pripoznava celo list kakršen je» Hr-vatska« nenormalnim, so vladali hrvastko deželo pod madžaronskim nadzorstvom! Resnično gabno do skrajnosti!
Plačane poturlce: O velikih počitnicah je umrl nadučitelj Sedlak iz Jesenic. Bil je tiste dni tečaj za izobrazbo učiteljev na obrtno-nadalje-valnih šolah. Ko je zvedel uskok Pleničar iz Krope o smrti Sedtakovi, je zaklical: »Sedaj bo pa Miha vesel!« Ugibali smo, kdo je tisti Miha, ki se veseli smrti svojega tovariša. Zadnje imenovanje dež. šolskega sveta kaže, da je tisti veseli Miha — Salberger, novoimenovani nadučitelj na Jesenicah. Ubogi Sedlak, kako so se tvoje smrti veselili — toda oni, ki imajo vero le na jeziku! Kaj ne, Pleničar! To ni kolegijalno, ne učiteljsko, ampak Slomškarsko!
Za »Sokolski dom« na Vrhniki nabral le g. Gabrijel Jelovšek veleposestnik na Vrhniki na svatbi Per-ko-Trček iz Bevk 15 K 70 v. Po nabiralnikih se je nabralo v sledečih gostilnah: Pri »Jurci« 22 K 20 v. pri »Kočevarju« 16 K 58 v, pri »Korenčanu« 13 K 50 v,-pri »Mantua«
4 K 88 v, pri »Ign. Oblaku« 1 K 48 v, pri »Šinkovcu« 1 K 90 v. Skupaj 76 K 24 v. Živeli darovalci! Na zdar!
Rdeči križ. Zvezno vodstvo Avstrijske družbe Rdečega križa je ustanovilo na Dunaju IV., Kolschit-zkvgasse 15, Dom sester Rdečega križa v svrho povzdige strežništva in da se pomnoži število moderno izučenih in spretnih strežnic v vojnem in mirnem času. V ta Dom se sprejemajo izvežbane strežnice v starosti 20 do 35 let, ki so dovršile meščansko šolo ali pa imajo enakovredno izobrazbo, so avstrijske po-danice in sposobne za ta poklic kot sestre Rdečega križa, za kar bodo dobivale poleg proste preskrbe začetno letno plačo po 480 K, in bodo zavarovane proti nezgodi, nezmožnosti za delo in za slučaj smrti in s pravico do pokojnine. S tem internatom je v zvezi drug internat, v katerem se bodo vzgajale bolniške strežnice. V zadnje imenovani zavod se bodo sprejemale dekleta in vdove brez otrok v starosti 20 do 30 let. ki so avstrijske državljanke. Izučba traja dve leti. Prvo leto mora plačevati učenka 70 K na mesec za izobrazbo, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, čiščenje perila in popolno prehrano; ta prispevek pa odpade drugo leto. Ker mora zvezno vodstvo skrbeti, da dobi za oba internata čim sposobnejše prosilke, se to javno razglaša in opozarja, da se je treba čimpreje priglasiti, ker se označeni Dom v kratkem otvori.
Iz Maribora. Opozarjamo še en-j krat na javno predavanje, ki bo danes v soboto, 6. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Predava docent na vseučilišču v Pragi, g. dr. M. Ro s t o h a r : o kulturnem pomenu narodnosti. — Vstopnine ni.
Razkrinkani dr. Pegan. Pod tem naslovom prineseni članek v »Dnevu« dne 30. novembra 1913 se tiče moje osebe in moram tem potom braniti svojo čast. V tem članku sem bila prizadeta jaz, kot poročena žena in si taka očitanja ne smem in ne maram dopuščati. Izjavljam, da se jaz nikdar nisem vozila z dr. Peganom na kako »božjo pot« v Postojno in Vipavo, nadalje nisem jaz nikdar imela kal protizakonito opraviti z dr. Peganom. Iti poživljam tem potoni pisca omenjenega članka in letake po Notranjskem (vsled katerega je prišla ta infamna laž v javnost), da pride takoj z dokazi in svojim imenom na dan, da dokažem pri sodiji, kako sem jaz pri tej stvari popolnoma nedolžna in po krivem osumljena. Mici Skušek rol. Pirc.
Ogenj. Dne 1. t. m. okrog desete ure zvečer je izbruhnil ogenj pri posestniku in županu Miko Cvitkoviču v Tribučah. Ogenj se je hitro razširil in je vpepelil Cvitkoviču pod, kaščo in krmo, dalje gospodarsko orodje, posestnici Katarini Jakše hišo, mlatilnico in hlev z gospodarskim orodjem vred. Skupna škoda znaša 6400 K. Kakor se sodi, gre v tem slučaju za požig in so storilcu že na sledu.
Nesreča. 28letni posestnikov siti Emil Puc iz Cola pri Vipavi je ogledoval te dni doma puško. Pri tem je bil Puc nepreviden, puška se je sprožila, in strel je Puca zadel. Puc je zadobil težko telesno poškodbo.
Kadar se ženske prepirajo. Preteklo nedeljo popoludne sta se spo^ rekli dve ženski iz šetit Vida nad
TOMO KOBORj
Adela in Alfred.
Adela je bila lepa mladenka iz dobre rodbine. V družbi je bila nje vitka postava in plavolasa glavica tako znana, kakor je to možno pri petindvajsetletnem dekletu, ki zahaja na plese in žare, kratkomalo ki se jo vidi povsod, kamor se pride z namenom, povleči majavi življenski čolnič v varen zakonski pristan. Zadnje leto se je skoraj dozdevalo, kakor bi hotel kdo usidrati čolnič v pristan, ali, da zapustim banalno primero: mlad, vrl gospod se je zanimal za Adelo, opazil je to lahko vsak, četudi se gospod ni upal, jasno povedati svoj namen. Končno je bila situacija nevzdržljiva, Dasi lepi mladenki, brez dote sicer, ni manjkalo ženinov, vendar se je zdelo, kakor bi ta, ki se ni hotel umakniti, zapiral pot vsem drugim, ki niso hoteli priti. Končno se je vendar razrešila vsa neprijetna zadeva.
Na nekem družabnem večeru je opazila Adelina mati, da je njena hčerka, izvrstna pijanistka, večkrat napačno igrala, medtem ko se je omenjeni mladi gospod, kadar je obračal liste, sklanjal čez njo. Ko sta prišli domov, se ie razvil med niim* sledeči dijalog:
Mama: No, ali ti je priznal?
Adela: Ne muči me sedaj, mama!
Mama: Vse moram vedeti, odgovori!
Adela: Rekel je, da me ljubi m da ne more živeti brez mene.
Marna: No, potem je vse v redu; saj je izboren, ta mladi dečko!
Adela: Ali poročiti me ne more.
Mama: Kako? Zakaj pa ne?
Adela: Premalo zasluži in ker jaz nimam nič dote —
Mama: In kaj si odgovorila temu nesramnežu?
Adela: Vprašala sem ga, zakaj mi je dvoril toliko mesecev, če ni imel popolnoma resnih namenov —
Mama: Prav si imela. Zaslužil bi, da bi tvoj brat govoril z njim, da bi ga javno —
Adela (vsa v solzah): Ti lahko govoriš, mama, ali jaz sem izgubila vse upanje. Za mene ni na svetu več sreče.
Mama: Neumnost, dobila boš že Še druge in boljše snubce.
Adela: Nobenega več nočem. Tega sem ljubila, zdaj ne bom nikdar več mogla ljubiti, nikdar ne bom srečna.
Mama: Bodi vendar pametna, moja Adelica. in poslušaj, kaj ti povem. Ko me je snubil tvoj papa, sem
mu rekla: »Dragi gospod! Zvesto in ljubeznivo družico za življenje boste dobili z menoj, toda povedati vam moram, da razen skrbne in izvrstne vzgoje nimam ničesar.« Papa mi je poljubil roko in odgovoril: »Gospodična, srečen sem, da hočete biti moja družica v življenju in vašo ljubezen smatram za največje premoženje; dvuzega bogastva nočem in moja naloga bo, da vam omogočim prijetno življenje.« — Vidiš, tako govori pošten mož! —
Med tem lepim govorom pa je neopaženo vstopil v sobo doletnl brat Alfred in je z glavo pritrjeval mami. Ko jo jenjala govoriti, se ji je približal in jo je objel, rekoč: »Ljuba mama, danes si govorila kakor plemenito misleča, odlična gospa! Ponosen sem nate!«
Mama (s srečnim smehljajem): Vidiš, Adela, tvoj brat tudi rnisli tako. Kaj ne, Alfred, ta bezznačajni podlež, ki se podi samo za doto, ne zasluži, da se dekle cmeri za njim.
Alfred: Seveda. Adelica, veruj mi, ta malovrednež bi te nikdar ne osrečil in ne zasluži, da misliš nanj. Priznam pa, da ne pritrjujem samo zaradi tebe energičnim besedam naše mamd, temveč tudi zaradi sebe.
Mama: Kako naj razumem to?
Alfred (veselo razburjen); Če bi le vedel, da zavzemaš ti, kar se tiče dote, tako idealno in pravično stališče, medtem ko sodijo druge matere enostransko in s predsodki, bi že davno govoril-------------
Mama: Kaj mi imaš povedati?
Alfred: Poročiti hočem Gizo.
Mama: Gizo Sclnveizer, tovarnarjevo hčerko?
Alfred: Ne. Gizo Bali, tipkarico v naši banki.
Mama (prebledi); Kaj — kaj praviš? To je nemogoče!
Alfred: O, če bi ti poznala mojo nevestico, mama! Dražestna je, izobražena in pri tem resna in pridna. Dela neumorno, od jutra do večera, da podpira svojo vdovelo mater. Midva sva že davno edina, vendar se dosedaj nisem upal prositi tvojega blagoslova. Ali zdaj privedem z veseljem Gizo pred te.
Mama (jezno kričeč):	Mojega
praga ne sme prestopiti! Nikdar! Ah slišiš? Imeniten sin, ki se spozabi tako daleč, da podre vse upe vdo-vele matere in svoje uboge sestrice. Nikdar ne dam blagoslova taki zvezi.
Alfred: Ali mama, kake ugovore moreš vendar imeti?
Mama: Ti še vprašaš! Ali smo
si zato od ust pritrgovali stroške tvoje vzgoje, ali smo zato beračili za protekcijo in ti preskrbeli sijajno službo, da stopiš v svaštvo s proie-tarijatom, da se onemogočiš v družbi? Zdaj, ko bi bila tvoja dolžnost, da povrneš rodbini žrtve, ko stojiš pred sijajno karijero, da dobiš bogato nevesto in nas lahko vse osrečiš-, zdaj hočeš vse uničiti z enim udarcem! Ne govori mi nikdar več o tej ženski, preračunljivka grda, poroči naj pisarniškega slugo in ne mladega moža iz dobre rodbine. — Alfred (bled in strmeč od začudenja): Ali, mama, prej si vendar, sama povedala, da je oni,k* se podi za doto, podel nesramnež.
Mama (s poudarkom):	Da,	tof
sem rekla, toda takrat se je govorilo o moji hčerki in sedaj je govor o mojem sinu, a to je vendar nekaj Čisto druzega. Ste razumeli, Moti-sieur?!
--—  it i i i     -—-rtnmmm,
oapadrTnBnnnooopnnnnDocinonnan
Danes
„Parkeljnov večer"
„ Sokola 1“ v Mestnem domu.
DaDDPBPDDCPPPPP^PPPPPOPgg03
Ljubljano. Kar iz neznanega vzroka. iVrli Ainaconki sta se krepko bojevali z jezikom. Skraja namreč. Po-zneie je ena iztned njiju dvignila roko, skrčila pesti in pobožala nasprotnico po ustili, ne preveč nežno seveda. Dva prednja zoba sta odletela kakor nič.
Tatinska ciganska dvojica, le dni sta prišla h kajžarici Katarini Jerman iz Homca pri Kamniku cigan in ciganka. Rekla sta, da bi se rada malo pogrela, ker je zunaj mraz. Ciganski par pa se je presneto malo brigal za mraz. Dišala jima je denarnica v nekem predalu. Brez gospodinjinega dovoljenja sta si jo prilastila, na kar sta pobegnila. V Jer-tnančini hiši sta pustila le mraz. Ciganka je imela s seboj punkeljc in kodrasto mačko. Orožništvo cigansko dvojico pridno zasleduje in če Bog da srečo, prideta cigana kmalu pravici v roke.
Velikanska tatvina. Kakor se iz Bruslja poroča, so dogali, v eni izmed zadnjih noči na postaji Verviers v Belgiji in sicer ob prihodu poštnega vlaka iz Briiggeja, da manjka denarna pošiljatev belgijske Nacijonal-ne banke na neko banko v Kolin. Pošiljatev je obsegala 350.000 frankov v bankovcih. O tatovih manjka vsaka sled.
Grozna nesreča na strelišči! Sko-doviii zavodov v Plznu. Dne 3. t. m. ob 11. uri dopoldne se je pripetila na vojaškem strelišču Škodovih zavodov v Bolevcu pri Plznu grozna nesreča, ki je zakrivila smrt strelnega mojstra in smrtno nevarno poškodbo pomožnega delavca. V omenjenem času se je preizkušal na strelišču 24 cm top. Pri nekem strelu se je raztrgala pri topu zavora, kar je imelo grozen učinek. 421etnemu oženjenemu strelnemu mojstru Jožefu Melku iz Plzna je bila leva noga popolnoma odtrgana od života in desna popolnoma razmesarjena. Metni pomožni delavec Josip Kratoch-vil iz Zalužja je zadobil težke telesne poškodbe na glavi. Oba poškodovanca so takoj odpeljali nezavestna v avtomobilu v mestno bolnišnico v Plznu, kjer je Melka čez nekaj trenotkov po operaciji umrl. Kratochvil pa je ob pol osmih zvečer ravno tako podlegel svojim ranam.
Ljubljana.
— »Roman vodiške svetnice«
bo v par dnevih popolnoma razprodam Kdor še želi to zanimivo brošu-rico dobiti, naj si jo hitro preskrbi, ker imamo le majhno število izvodov še na razpolago. Vse one pa, ki pošiljajo naročila že za drugi del tega romana, prosimo, nekoliko potrpljenja! Vse pride o svojem času!
— Volilci! Danes vsi ua volišče! Oddajte vsi svoje glasovnice za naprednega kandidata Turka.
— Pri današnji voitvi se rabijo Iste legitimacije kakor zadnjič. Ker so se včeraj raznašale že nove legitimacije za volitev v mestih, naj vsak pazi, da vzame pravo legitimacijo s seboj.
— Kregar berači za glasove. Klerikalni Kregar pošilja vsem naprednjakom pisma sledeče vsebine: »Velecenjeni gospod volilec! Vljudno Vas prosim, da mi pri ožji volitvi v soboto, 6. decembra, oddaste svoj glas. Ako bom izvoljen, storil bom vse, da z mirnim in vztrajnim delom upravičim Vaše zaupanje. Za vsako zadevo, ki bo v korist volilcev, se bom neumorno prizadeval toliko časa, da bom mogel pokazati na uspeh. Mislim, da je takega dela treba Ljubljani, da se odvrne od nje in njenega prebivalstva težka gospodarska kriza. Z najodličnejšim spoštovanjem Ivan Kregar, pasar in hišni posestnik v Ljubljani.« — Tako torej prosi Kregar pri naših ljudeh za glasove. Pa ne bo nič pomagalo. Kregar naj odvrne gospodarsko krizo rajše od dežele — za mestno gospodarstvo bodo pa drugi poskrbeli.
— Nov dokaz klerikalne ljubezni do Ljubljane in njenega prebivalstva. Kakor je znano, je mesto dovolilo »Dramatičnemu društvu«, da sme popraviti ono rujavo bivše skladišče poleg »Nar. Doma« in mu je 'dalo to stavbo za 5 let v najem, da si »Dram. društvo« v ujem postavi svoj kinematograf. »Dram. društvo« je imelo pri tem najlepši namen, da poskrbi Ljubljančanom lepe in cene kinematografske predstave ev. dobiček pa porabiti za pospeševanje dramatične umetnosti. To so odobravali vsi. Našel pa se je klerikalec, ki se je proti temu pritožil in ta klerikalec je otefe — član mestne gledališke komisije in intimen Kregarjev prijatelj. Ta pritožba Iznova dokazuje sovraštvo klerikal. ljudi do Ljubljane in njih podlo zavist, s katero hočejo uničiti vse, kar ni v njih rokah. Kdaj bo konec teh lumparij?
— AH je Ljubljana bela? Včeraj je cel dan snežilo. Vsa narava je pokrita z belo odejo. Volilci, pokažite danes, da je Ljubljana res bela!
— Kregar in Zadregar. Kregar pošilja ljubljanskemu učiteljstvu zopet poziv, v katerem vljudno prosi, da pri ožji volitvi odda glas njemu, ljudskemu kandidatu. Prej je pošiljal take pozive volilni odbor klerikalne stranke, sedaj je pa ta vlagatelj prizivov, kandidat Kregar, tako predrzen, da jih pošilja sam s svojim podpisom, Kako je odjede! ljubljanskemu učiteljstvu drag. doklado, tega ne omeni. Ljubljansko neodvisno učiteljstvo bode že dalo primeren odgovor v soboto pri ožji volitvi. ljudje, ki tirajo deželo v obupne denarne razmere in delajo na račun davkoplačevalcev dolgove, bi morali vsaj molčati. Po volitvah jim je obrtnik, delavec, uradnik nič, pred volitvami pa blagorodni gospod. Ako cigana spodiš, ti da mir; toda Kregar vedno drega.
Z Viča. Krasen uspeh, ki smo ga dosegli pri volitvah naše kutarje silno v oči bode. Kljub strastni in ostudni agitaciji — prirejali so dan na dan sestanke, hodili od hiše do hiše in podpisavali glasovnice, v cerkvi šuntali žene in dekleta, v šoli pritiskali na otroke — a kljub temu smo napredovali za 130%, klerikalci s svojimi žegnanimi glavami pa nazadovali za prav lepo število glasov. Nic jim ni pomagalo podlo obrekovanje moža, ki že 23 leta mirno v grobu spi, nič prižnica, nič spovednica! Ogromno število glasov, ki jih je dobil g. Knez priča, da vsak trezen in razsoden Vičan obsoja frančiškansko politiko, katere edini cilj je, blatiti mrtve in sejati v občini prepir in razdor. A le pripravite se blagoslovljeni falotje, tudi za vas pride enkrat dan poštenega obračuna. Vi izkopavate mrtve — mi bomo pa pokopavali žive! Gorjupovci, pripravite se! — Vi pa, Vičani, kdor še trezno in slobodno misli, kdor ima še količkaj čuta do poštenosti, vsi na noge, agitirajte od hiše do hiše, mirno in dpstojno prepričujte zaslepljence, V torek pa pokažite, da pri nas ni mesta za tuje pritepence, in oddajte vsi kot en mož svoje glasove kandidatu domačinu g. Knezu, poštenjaku, možu čistih rok in vzor značaju! Kmet za kmeta naprej do končne zmage.
— Danes se je pa gospod za deželnega glavarja z našo včerajšno notico tako počaščenega čutil, da nam je več popravkov poslal, kakor bi jih mogli v enem listu priobčiti. Kar dve kuverti na dan. Sedaj imamo pa teh neumnosti že dosti; nikar naj ti as nima Lampe za takšne, da ne bi vedeli delati razločka med deželnim odborom in klerikalnimi poslanci. Smo radovedni: Ali je res toliko nepotrebnih uradnikov, da nimajo prav nobenega druzega opravka, kakor delati popravke za »Dan« in ali je res toliko denarja v deželni blagajni odveč, da gospod Lampe vsak ali pa še po dvakrat na dan po nepotrebnem 45 vin. proč vrže.
Kako izgledajo popravki gospoda Lanipeta. Včeraj smo imeli priliko čitati tole modrost deželnega odbora: Ni res, da je izgini! slovenski vseučiliški fond, ampak res je, da je deželni vseučiliški zaklad še popolnoma nedotaknjen in ohranjen in da vživa »Zadružna zveza« samo njegove obresti. Tko se glasi popravek. Sedaj se pa lahko to-le zgodi: Cigan je ukrade! par tisoč forintov, mislil si je pa: holt, tega denarja pa jaz ne bom porabil temveč ga bom naložil in z obrestmi bom podpiral svojo tolpo. Rečeno storjeno. »Dan« prinese notico o ciganski tatvini. Cigan je pa dr. Lampetov popravek o fondu čital in kaj ti stori bistra gla-stra glava? Vsede se in napiše popravek: »Ni res, da je par tisoč forintov okradenih, res pa je, da je denar nedotaknjen in ohranjen, samo obresti od denarja moja tolpa uživa. In popravek bi morali priobčiti — denar bi bil pa le izginil za svoj prvotni namen in bi bil sedaj v službah ciganske tolpe.
— Moški ljubljanski marinarji
so imeli v nedeljo neko zborovanje in ker niso imeli druzega dela — so se pogovarjali o »Dnevu«. Marijine družbe so bile včasih le za tercijalke — zdaj so pa v Ljubljani baje že štiri moške »marijine kongregacije«, katerih namen je podpirati klerikalce v njih politiki. Ti »možje« so se torej spravili ua »Dan« zaradi sikstinske Madone. Zadnjič je hotel namreč g. Mantuani zopet pokazati svojo učenost, zato je citiral neki nemški citt in je na njegovi podlagi dokazal, da je v »Vodiških čudežih« — sik-stinska madona. Slučaj usode je hotel, da so listi isti dan prinesli vest, da sikstinska madona ni pristna. Moški marinarji pa so se vsled tega zelo razjezili in so hoteli zaradi Jolrnn-ce narediti v Ljubljani veliko procesijo, da bi dali sikstlnski madoni zadoščenje ker pa bi se pri tem pokazalo, kdo so ti marinarji, so sprejeli rajše dve točki, v katerih se zgražajo nad nami:	Mi	tem	marinarjem
svetuiemo. naj se rajše zgražajo nad
vodiškim farovžem in naj skušajo dati zadoščenje svetim stvarem, iz katerih so se tam norčevali.
— »Zvonček«, XIV. 12.:	Fran
Žgur: Zimska. — Cvetomirski: Burki je. — Davorinov: Ded. — Davorinov: Pravljica o sv. Miklavžu. — Fran Košir: O rojenicah v Balunječi na Boču. — S. P.: Gozdu. — Jire-ček-Janežič:	Deželna uprava in
verstvo starih Slovanov. — Fran Erjavec: Božični večer na Kranjskem. — Fran Žgur: Hrepenenje. —
P. St. Polenčan: Drobne povesti. — Tone Rakovčan: Nekaj mislim. — Gustav Graščan: Nadi v album. — Tone Rakovčan: Popotnik. — Slike: Pozdravljen, zvesti prijatelj! — V vznožju planin. — Pojdimo malo po svetu. — Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doropoljskega. — Ob sklepu štirinajstega letnika. — S to številko zaključuje »Zvonček« svoj krasno vspeli XVI. letnik. Edino, kar moremo želeti tej številki na pot je naše najtoplejše priporočilo vsem vzgojiteljem in ljubiteljem naše mladine.
— Moste In Oražem. Pred nekaj dnevi je dobilo uredništvo »Dneva« uradni popravek iz Most. Nekdo je hotel popravjati v imenu občine in na račun davkoplačevalcev. Uredništvo se je tega zavedalo in poslalo popravek v koš. Vprašamo pa Oražma, zakaj ne pošlje popravek zarad svojega dolga, ki smo mu ga očitali. Danes izjavljamo, da stoji Oražem najslabše, ima 91.411 K dolga vknjiženega na svojem posestvu v Mostah. Županstvo ga še drži po koncu, sicer bi ga že njegovi upniki, katerim dolguje v Istriji in na celem Kranjskem okoglo 100.000 K žc davno pognali.
— Novi Vodmat. Celo vrsto klerikalnih volilcev je obsojalo deželno gospodarstvo. Vendar se vsi niso hoteli pridružiti nobeni nasprotni stranki. Ali vendar so se našli tudi ljudje, ki so bili še pred kratkim zaslepljeni v klerikalnem taboru. Tako je n. pr. Matevž Jeras, vratar juž. žel. moral prvo noč po volitvah prenočevati drugod, ker mu v njegovi lastni hiši nista pustili njegova žena in njena sestra Johanea prenočevati — samo radi tega, ker je baje volil naprednega kandidata. Ako bi bilo to res, Matevžu vsa čast.
— Gospod Ivan Mavzar in njegova nova hiša! Cenjeni čitatelji »Dneva«, posebno Vi, ki ste v bližini Novega Vodmata, podam vam v teh par stavkih sliko moža. ki je že večkrat dal priliko listu ob njem se obregniti. Ne bi mogoče storil tega, da ni tudi pisatelju tega članka dal povod zato. Vsakemu okoličanu je znano, da je ta mož zgradil novo hišo pod Ježami. Tako je s tem zaprl pogled svojim sosedom, ki imajo svoja stanovanja v isti smeri proti Novemu Vodmatu. In ni izključeno, da bi tuj človek, ki se dobro ne spozna v okolici, hodeč v temni noči tod skozi slučajno ne zašel v ogel te hiše, ker pelje ravno nasproti cesti podobna pot, in lahko bi se mu zgodilo, da bi vdaril s svojo glavo v zid. In gorje mu, ako bi ga bil dobil lastnik. Ne bi mu bilo zadosti, da bi imel potolčeno glavo, moral bi slišati še par gostoljubnih besed, kakor sta jih slišala moža. ki sta pomagala neki stranki pri selitvi v novi dom. Mora mu presneto trda presti, da jemlje stranke v šele na pol zdelano hišo. čudim se, da mu to sploh poklicane oblasti puste. Saj je po Mostah tako dosti bledih obrazov, ki stanujejo v zdravih suhih hišah! (Prizadeti.)
— O naši državni policiji. Meseca aprila letos je pričela v Ljubljani državno policija funkcionirati, in ljubljanska občina mora prispevati zanjo na leto 80.000 K. Ta kor je, kakor pravi že nemška prislovica:	»ein not\vendiges Uebel«. a ker je že ta kor na svetu in v Ljubljani podržavljen, bi človek smel zahtevati, da so pri tej policiji nastavljeni ljudje, ki svojo službo teoretično in praktično res razumejo, iu ki so zanjo sposobni. Ali tega pri tej državni policiji v Ljubljani ni, ker mislijo nekateri krogi ua Dunaju in v I rstu, da je za Ljubljano vse dobro, če zna kdo le po cesti korake šteti in v zvezde na nebu zijati. Ta kor ljubljanske drž. policije je institut uniformiranih ljudi, ki zgleda tako. kakor da bi bil ustanovljen zaradi kkega grofa, par odslovljenih oficirjev in feldvveblov pa nekaj uradnikov, ki jih drugam niso spraviti mogli. O prejšnji mestni policiji se ni v desetih letih čulo toliko upravičenih pritožb in pripetilo toliko budalosti in nekorektnosti kot zdaj pri državni policiji v enem mesecu. Pa brez šale! Le poglejte kaj se v mestu in ob periferiji mesta pred nosom policije vse godi. Ropi, tatvine, telesne poškodbe in škandali. In tisto šikaniranje in kaznovanje strank za vsako lanalijot — In vzrok?! Nesposobnost ljudi ki sede v vodstvu, tel pa izgledaio če jih pogledaš. kot živi dolgčasi! Ali fe nesposobnosti in Šlendriana mora biti konec! Državljani nismo v Avstriji
za to tu, da bi basali v državne blagajne le denar, ki ga potem kak za-n iker n diploniatičen grof proč meče, ampak zato, da nas organi javnega miru in reda varujejo, če so za to sposobni, če pa niso, naj jih pa država škartira in nadomesti s sposobnimi elementi! Toliko baronu Schvvarzu za danes! Davkoplačevalec.
— Nastop zime. Sv. Miklavž z belo brado in belo kapo se nam je tudi z vremenom dostojno predstavil: Od včeraj dopoldne naprej sneži prav po paragrafih. Zdaj pa leži že nad 10 cm na debelo po cestah in strehah, po dolinah ua deželi in gorah ga je pa nametalo že nad 15 cm. Liudje se stiskajo h gorki peči — kdor jo ima! — tiči in zverjad pa beži z gorovja v nižave in v bližino človeških domov iskat hrane in zrna.
— Snažlte hodnike! Po cestno policijskem redu za mesto Ljubljano so hišni gospodarji (posestniki) in oskrbniki dolžni pred svojimi hišami hodnike takoj, ko sneg zapade, očistiti, in če sneg po noči zapade, ga do 7. ure zjutraj odkidati in hodnik •osnažiti. Kdor se tem predpisom ne pokori ga zadene občutna globa! Torej: gospodarji pozor.!
— Zabavni večer Narodne soc. zveze, ki se vrši v nedeljo dne 7. decembra v dvorani in restavracijskih prostorih hotela Ilirije. Kolodvorska ulica. Opozarjamo vse člane in njih družine in prijatelje društva, da se v obilnem številu udeleže tega večera. Na sporedu je več zabavnih točk, kakor tombola, komični nastopi, ples itd. Vstopnina prosta.
Veselični odsek N. S. Z.
— Telovadno društvo »Sokol L« vabi bratsko članstvo, ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo na Parkeljnov zabavni večer katerega priredi dnes zvečer v yeliki dvorani »Mestnega doma«. Na vzporedu je nastop zbora hudičev, nastop telovadne vrste, pod vodstvom br. Vidmarja, sodelovanje polnoštevilnega društvenega orkestra »Sokol I.«, pevski kvartet itd. Pri prireditvi sodelujejo tudi članice telovadnega odseka. Po vzporedu se vrši ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 vin. Darila, katera bode razdelil poglavar hudičev, naj se blagovolijo oddati z natančnim naslovom pri or. Jarcu, Mestni dom. II. nadstropje, med 6. in 7. uro zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Knjižnica šišenske »Cltalni-
! cs« bo v nedeljo 7. t. m. od 1. do — ure popoldne zopet odprta. Častite člane se opozarja, da pridejo osebno po knjige in sicer z zadnjo pobotnico, ke brez te se knjige ne bodo izposojevale.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tumesečna dražba v mesecu oktobru 1912 zastavljenih dragocenostij (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu decembru 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 11. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
— Karamboi. Te dni sta se pri-drvila dva kolesarja po Mestnem trgu in sta ravno pred mestno hišo trčila drug ob drugega. Kakor bi ustrelil sta bila oba na tleh. Kakor se ne bi nič zgodilo, sta kolesarja vstala, sedla vsak na svoje kolo, še zbogom si nista rekla in sta se odpeljala vsak svojo pot.
— Tatvini. Neki kuharici v Knafljevi ulici je bila te dni ukradena iz nezaklenjene sobe pozlačena ženska ura na črnem traku. — Iz hleva nekega tukajšnjega hotela je bil pred kratkim ukradenih j>ar prav dobro ohranjenih čevljev.
— Vlom v barako. Ono noč je bilo vlomljeno v leseno barako na Dunajski cesti. Tatovi so odnesli devet škatelj čokolade. Na sumu tatvine sta dva tuja vandrovca.
— Zloben vajenec. Neki štirinajstletni vajenec se je pretekli torek popoldne razveseljeval na ljubljanskem gradu s tem, da je metal na otroke, ki so se tam igrali, kamenje. Dvoje kamnov je zadelo dvoje dečkov, ki sta zadobila lahke telesne poškodbe.
— V torek zjutraj se je izgubila denarnica z vsoto 44 K — in nekaj drobiža od Sv. Petra nasipa do Uniona. Pošten najditelj naj jo odda v uredništvu »Dneva«.
— Neka oseba je Izgubila včeraj od 12. do 1. ure pop. od sv. Jezusa cerkve do Kolodvorskih ulic 800 K. Ker je sicer dotičnik ob službo, Je pošten najditelj najvljudneje naprošen, da se zglasi v našem uredništvu.
— Kdor se hoče do srca nasmejati naj gre k novemu sporedu v kino Ideal. Sijajne francoska veseloigra »Vojvodinja Crevetska« ima vse snovi v sebi za vzbuditi nepopisen smeh, ostale točke so najboljše kakovosti. V torek Asta Nielsen drama »Deklica brez domovine« iz balkanske vojne. Tudi velekomični
film »Vihravi soprog« v dveh delih z Moricem.
Trst.
Kočija napolnjena s svilo in drugim dragocenim blagom. Pri Sv. Jakobu se je dogodil včeraj (sredo) zjutraj, okrog 3. ure in pol, zanimiv slučaj. Trije policijski agentje, ki so se ravno vračali s svojega obtioda od Sv. M. Magdalene. Ko so prišli do vogala ulice Pestalozzi, kjer se nahaja italijanska ljudska šola, so zagledali kočijo, ki jim je prihajala nasproti. — Na mah pa se je kočija obrnila ter je ubrala zopet pot, po kateri je ravno prišla. To se je zdelo zelo čudno nadzorniku policijskih agentov šentjakobskega okraja, zato je sklenil posvetiti kočiji precej pozornosti. — Kočija je oddrdrala iz ulice Pestalozzi po Istrski cesti približno do bolnišnice za kužne bolezni, nato pa se je zopet obrnila ter je hitela po isti poti nazaj. Policijski organi pa so opazovali vse to gibanje, ki se jim je zdelo veduo sumljivejše. Kočija je prišla zopet do ulice Pestalozzi ter je hotela ubrati prvotno smer, a kakor hitro je ugledal, kočijaž policijske agente, Je vnovič okrenil konja ter ga je zapodil, da je dirjal v galopu proti Sv. Jakobu. Nadzornik policijskih agentov, g. Alojzij Ljubič pa tudi ni preslišal besed, ki jih je izgovoril kočijaž te javne kočije, ki so bile izgovorjene neznancu, ki je moral sedeti v zaprti kočiji, namreč besede: »So še vedno tisti« (policijski agentje, namreč). Tedaj je pričela prava gonja. Kočija je ubirala razne smeri, funk-cijonarji pa so ji sledili neprestano, številke kočije niso mogli opaziti, zakaj bilo je še temno in poleg tega še megleno. Razven tega pa tudi ni imela kočija številke na zadnji strani, ampak samo spredaj pri svetilki. Kočija, kakor je bilo spoznati, je hotela priti na vsak način skozi ulico Pestalozzi in od tam bogvekam na določeno mesto. — Ko pa se je zdelo policijskim agentom dovolj te gonje, so se razdelili ter sklenili zajeti kočijo od treh strani, kar se jim je tudi posrečilo. V ulici Montecchi so pogumno naskočili kočijo, ne da bi se zmenili za to, da lahko prileti even-tueino skozi okence kočije kaka svinčenka. Nadzornik policijskih a-gentov, g. Ljubič, je skočil pred kočijo, ki je dirjala na vso moč, pograbil je konja za uzdo ter ga je skušat ustaviti. Tedaj pa je zakričal kočijaž na kozlu (italijansko, seveda): »Beživa, beživa, po naju je ...« V tem hipu pa je skočil iz kočije mlad človek iu je pričel bežati. V tem času pa sta prihitela na mesto tudi ostala dva policijska agenta Mihal Ge r Že H in Andrej Tratnik. OerŽetj je takoj pohitel za bežečim neznancem, katerega se mu je tudi posrečilo prijeti. Med tem pa sta prijela Ljubič in T ratnik kočijaža. Ko je nato pogledat g. nadzornik Ljubič v kočijo (kateri so bila zastrta okna z zavesico), je videl, da je ta natlačena z najrazličnejšim dragocenim blagom. —< Konj, kopija, kočijaž ter »gospod«, ki se je vozil v kočiji — vsi so bili odgnani na policijo. — Aretiranca sta Franc Gttlich, star 27 let, premo-gar. Stanujoč v ulici Centi 20. Tat je vodil kočijo št. 46. Drugi »gospod« pa je Jožef Benca, star 26 let, stanujoč v ulici Crosada, 12. — V kočiji je bilo mnogo dragocenega blaga* dolgi zavoji svilenega blaga, svilne šerpe, volnene šerpe, različne čipke in celo nogovice. Kočija je bila tega blaga popolnoma natlačena. — Od kje je prišlo vse to? — Oba prijeta »kočijaž« in »gospod« sta prebrisana lopova. Vse ono blago, ki sta ga imela v kočiji, je bilo ukradeno. Nekoliko ur predno sta bila prijeta, sta vlomila v trgovino manufakturnega blaga, ki se nahaja v ulici Istituto št. 20 iu je last Ivana Tioreutina. —> Tatova sta vlomila »role«, udrla v trgovino ter nametala v naglici razno blago v kočijo. — Blago, najdeno v kočiji, je vredno po tovarniški ceni kakih 500 K, škoda pa, ki jo trpi lastnik trgovine •znaša nad 2000 kron, zakaj lopova sta mu razmetala veliko količino blaga ter ga s tem pokvarila. — Nadzornik policijskih agentov, g. Ljubič ter njegova tovariša, so iztaknili s svojim »dobrim vohom« in pogumom dva nevarna vlomilca, ki čepita sedaj pod ključem v ulici Tigor.
Žrtev nevihte. Zadnja nevihta, ki je divjala po vseh naših krajih, je zahtevala marsikatero žrtev. V tržaški luki je preobrnil vihar ladjo »Carlo T.«, kateri je vzela štiri mornarje. Enega od teh, Atilija Paganija, so našli v Barkovljanski luki, napol strohnelega. Truplo je bilo pripeljano v mrtvašnico k Sv. Justu, od tam pa danes na pokopališče. Mornarji so kupili žrtvi krasen venec.
Ker je telefonska zveza pretrgana so zadnja poročila izostala.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Mednaroduo spedioijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTstaiiovIjeiio i.S'7©.	Telefozi	žtev.	GO.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. ju2. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport iri • . • , shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica t Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Kontoristinjo
Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se za nje ne (garantira brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. — Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje staršev, da se sme služba sprejeli. Mesečna plača K 90’—, vožnja do Prage se povrne.
Tozadevne prošnje pod šifro »Dalibor 18“ restante, poštni urad Praga 22.
SW Splošno pohvalno priznanje dam vseh stanov!
Dvojni glavnik
je najnoveiše in edino splošno lepotilno sredstvo te vrste, za vse dame l)i ez razlike stanu in starosti! Ne provzroea vročine in izpadanja las, kot Jasne podloge: ampak vsled dostopa in kroženja zraka v laseh se hladi in lasišče krepi, ter napravi s tem, da dvigne lase v poljubno določeno višino — damam prikupljivejši obraz.
Izdeluje in prodaja Anton Masle, Ljubljana, cesta na Rožnik 41, dobi pa se tudi v trgovinah: Samec, Sever, Kocjan, Schubert in Dolenc v Ljubljani.
Ku«lt ptizue Kczlje |>r«rd»t»m vse v nurji zalogi se nalutjajoče blago, kakor
klobuke, čepice, potrebščine  ......—	za modistinje --
po znižani ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Na drobno, f
I Na debelo.
Dober cen premog vseh vrst
prodaja
Fran Uher, špediter
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
"j Telefonaee. | BriketL
Koks.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podruzni trgovini --------- tvrdke	R.	MIKLAUC ---------
Er „Pri Škofu" «
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : Fcsebfn cd.<5.elelc *v pr7em nadstropju. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
1
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek BO vi* narjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob (. uri zvečer.
Dobro ohranjen otroški voziček
se ceno proda. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«.	1199—1
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, ra-čune, trgovska pisma itd. itd.
Krojač Marko POzder,
Ljubljana • Konjušna ulica št. 1 - Trnovo
se priporoča občinstvu za izdelovanje oblek po zahtevi solidno in po nizki ceni — Pridite gotovo, ker sem pre-— pričan, da bodete zadovoljni. —
s trgovskim tečajem, vešča ubojih deželnih Jerihov, njih stenografije In knjigovodstva, * daljšo prakso Itd. želi prem en ltl name-šieuje. Gre tudi Ir,ven trgovstva. Ccnlena poročila se prosi pod „K0NT0IUMIMJ4‘‘ »a »Prvo aneiično pisarno*4.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Ncprekosljiva v
otroških oblekah
::	in	rojstni	opravi	::
Večja partija
delavcev
(težakov) ev. akordna partija, približno 50 do 00 mož, se sprejme takoj pri Kranjski stavbi n ski družbi v Jesenicah za povecnnje postaje. — Oglasi se naj na kolodvoru v Jesenicah.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5» 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za Use in brado *Neril“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade hi druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. t,
(vogal Mestnega In Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
FRAN KRAIGHER
3£rcja,©3s± mojster
ulIIcsi štev. 5
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih olrieJli »><> zneri —- Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. - Cene zmerne. - Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
f. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
Šelenbnrgova -u.lica. šte-v. e.
Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. = - Topič „SALITT“. =...
Priprave za ribištvo.
C. kr. prodaja smodnika.
Ihnetalni ogenj.
Ceniki zastonj in franko.
Emanuel & Oskar Eraus
Trst, Via S. Nicolo štev. 2.
——.	Tehnična pisarna. ----- ■-
Uredb« popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plinovih motorjev prej Moric Hille v Draždanih. Najstarcjšu tvornim motorjev za unfto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. rez 10.000 motorjev v obrabi. Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnice vsakovrstni, za ročni obrni in na Rilo Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Aldinger v Obcrtflrkhel-mu pri Stuttgartu. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frlisinasclii-nen) stroji, stroji za rezanje če-za brušenje. Popolne oprave.uiizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stražniki, stroji, skobeljniki (FrHsmaschinenl itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične informacije zastonj ln poštnine prosto.
pov m vrtalni
lite liš^
r
Napeči a prodaja
za Miklavža in btšd
Konfekcija za dame in gospode, deklice in dečke po jako zniža-
* . * . nih cenah! . * . ‘
Zimska obleka v najnovejši okusni izdeljavi za 20—30°]o ceneje
* . ' . kot drugje! . * . '
Pred nakupom naj si vsak ogleda
Angleško skladišče oblek
. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
M BBBBBBBBBBjHH
Laška kuhinja
■v Z-ovLTDlj&ni-Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Pcrenco,
i Del. glavnica; 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Ntriiarjcva ulica i^tev. £S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
str 4Vj, -»m
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane it E /fc "WE! E /fe 46 Po velikosti driga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalijc K 123,257.695-77. 55^ JI.- Jž.. w države z vseskozi stoys«sib-narodno upravo, v z n j «:■ m t) 0 z r. v r. r oval r. si l> it n li u v 1- v a p i-
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno z»«t&psivo v Ljubljani iig“ Sii Gosposki ulici št. 12.
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-oejrske države
Ij-jfji refitrnitnTfnlmnn I ftfnniuiftntnm P rt
Glavni zastup v IJukEJani, Marijin trg-Sv. Petra cesta St. 2, v lastnem danili.
Zavaruje zoper požar na poslopjih) pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. se je zavarovalo 21.380 oseb za kapital na 180 miljonov kron na življenje. Družba je izplačala za škode nad 1113 miljonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 434 miljonov kron.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantncje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Znlnovaite P ros