j^fišp^ Poštnina pfa&ma v mitoetul mm ^ 10111 liovensHl dom Steu. 214 V Ciubliaiti, lotck 21. septembra 1931 Masaryk se je poslovil od svojega ljudstva Praga, 21. septembra, o. Danes se Praga ter vsa Češkoslovaška poslavlja od očeta države, predsednika Osvoboditelja Masaryka. Žalovanje za velikim pokojnikom je bilo te dni, ko je ležal m mrtvaškem odru v Pragi, tako, kakršnega povojna zgodovina najbrž ne pomni. Pred pokojnikovo krsto se je prišlo poklonit njegovim zemeljskim ostankom nad 1 milijon ljudi vseh starosti in vseh stanov. Danes pa je vsa država pritisnila v Prago, da vidi poslednjo pot pokojnega predsednika skozi prestolnico Češkoslovaške. Ogromne množice, ki so od vseh strani privrele sinoči in nocoj v Prago, so preplavile vse mesto, zlasti pa tiste ulice, koder je šel mrtvaški sprevod ter vso njihovo neposredno bližino. Kljub dolgi poti, po kateri se je pomikal sprevod, ga večina ljudi ni mogla videti, ker se niso mogli razvrstiti ob straneh tistih cest, marveč so čakali v stranskih ulicah in na trgih. Današnji dan je ob Masanjkovem pogrebu pokazal, da vsa Češkoslovaška čuti, da je bil Masarykov duh tisti, ki je oživljal in gnal tok vsega češkoslovaškega svobodnega življenja. Ob lem veličastnem pogrebu je moči trditi, da ga ni voditelja v današnji Evropi, ki bi bil s svojim duhom in delom tako do dna zajel vse milijone, Jcaterih vodstvo mu je poverila božja roka. Ma-sanjk je bil več kakor knez in vladar, bil je srce svojega ljudstva, bil je utelešenje njegovega vzora o svobodi. Pogreb Danes ob 10 uri so se pričele na Hradčanih pogrebne svečanosti za pokojnini predsednikom Osvoboditeljem Tomažom Masarykom. Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki so položili na mrtvaški oder v veliki dvorani, odkoder je veličasten pogled na mesto. Najprvo so odigrali posmrtne koračnice, nakar se je predsednik republike dr. Beneš poslovil od svojega vzvišenega predhodnika in v imenu vse države. Krsto so nato položili na lafeto, nakar je sprevod krenil na svojo pot skozi mesto, ki je nabito polno ljudi, odposlancev raznih mest, rodoljubnih društev in drugih ustanov. V dvorcu so bili zbrani člani pokojnikove rodbine, poslanci in senatorji, vladni člani, diplomatski zbor, visoki dostojanstveniki, tuja odposlanstva, ki so prišia v velikem številu in med katerimi je več ministiskih predsednikov, veliko število političnih cseb, višji uradniki in generali. Po govoru predsednika republike so posmrtne ostanke dvignili z mrtvaškega odra in postavili krsto na lafeto. To so storili višji častniki češkoslovaške vojske. Lafeto je vleklo 6 konj. Pogrebni sprevod je vodil glavni nadzornik češkoslovaške vojske general Sirovy, ki se je kot častnik češkoslovaških legij odlikoval zlasti v zmagoviti bitki češkoslovaških legionarjev pri Zbo-rovu proti Avstro-Ogrski. V sprevodu so vse zastave in prapori češkoslovaške vojske, 140 po številu. V sprevodu so šli številni oddelki pehote. Zastopano je bilo tudi topništvo. Legionarji so nastopili v svojih zgodovinskih krojih, v katerih so se svojčas borili na francoskih, ruskih in italijanskih bojiščih. Za krsto so šli najprvo člani pokojnikove rodbine, nato pa gosti iz tujine, ki jih je vodil predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Sprevod je krenil mimo poslopja poslanske zbornice do poslopja mestne občine, kjer je nekaj minut postal pred kapelico, v kateri počivajo ostanki češkoslovaškega neznanega junaka. Pogrebni sprevod se je nato pomikal po ulicah starega mesta, nakar je krenil pred Narodni divadlo, ki je najvišja umetniška ustanova na Češkoslovaškem Spfevod je prišel nato na lepe in velike bulvare in krenil čez Vaclavski trg, kjer leži narodni muzej, na železniško postajo. Vso to pol je pokojni Masaryk napravil v nasprotni smeri H 21. decembra 1918, ko se je vrnil v domovino kot poglavar neodvisne češkoslovaške države. Lafeta s posmrtnimi ostanki predsednika Osvoboditelja se je ustavila pred Wilsonovo postajo Člani rodbine predsednika republike, člani vlade in uradni gosti so obkolili krsto, nakar so vojaški oddelki defilirali mimo nje. Po končanem mimohodu so krsto prenesli v poseben vlak, da jo prepelje v poletno bivališče predsednika Osvoboditelja, kjer se je po svojem odstopu stalno naselil. Na majhnem pokopališču v Lanyh bodo krsto položili poleg krste Charlotte Masarykove, žene slavnega pokojnika, kakor je sam želel. Njeno truplo so izkopali in ga bodo položili v skupni grob. Verske obrede bodo opravili duhovniki evangeljske cerkve čeških bratov v navzočnosti ožjega kroga višjih častnikov češkoslovaške vojske, ki odpotujejo v Lane s posebnim vlakom takoj za prvim vlakom, ki prepelje posmrtne ostanke Tomaža Masaryka. Ves pogreb je imel strogo uradni značaj in so v sprevodu šli samo pokojnikovi svojci, za stopniki tujih držav ter češkoslovaška vojska in uradni zastopniki. Dr. Milan Stojadinovič v Pragi Praga, 21 septembra, AA, Predsednik vlade in aunanji minister dr. Stojadinovič, ki se je udeležil pogreba predsednika Masaryka je včeraj prispel v Nove Zanki na-češkoslovaški meji. Tu so dr. Sto-jadinoviča sprejeli in pozdravili naš poslanik v Pragi dr Protič, div. general Melihar in svetnik zunanjega ministrstva dr, Čermak. General Melihar in dr. Čermak sta prideljena dr. Stojadinoviču med njegovim bivanjem na Češkoslovaškem. Na peronu je bil razvrščen oddelek vojaštva. V Prago je predsednik vlade dr. Stojadinovič prispel ob 17.30. Na postaji so dr. Stojadinoviča sprejeli in pozdravili predsednik čsr. vlade dr. Milan Hodža, zunanji minister dr, Krofta, glavni nadzornik čsr. vojske general Syrovi, člani generalitete, višji uradniki zunanjega ministrstva in osebje poslaništva. Po izstopu iz vlaka se je dr. Stojadinovič prisrčno pozdravil s predsednikom čsr. vlade dr. Ho-džo. Godba je zaigrala jugoslovansko in češkoslovaško himno, nakar je dr. Stojadinovič pregledal častno četo. Dr. Stojadinovič se je s postaje odpeljal na jugoslovansko poslaništvo. Kmalu nato se je dr. Stojadinovič s člani jugoslovanskega odposlanstva šel poklonit pred mrtvaški oder predsednika Masa-ryka. Pri tej priliki )e predsednik dr, Stojadinovič Šahovski turnir v Badenu Baden, 21. 6ept. o. V osmem kolu, odnosno prvem kolu druge polovice dvokrožnega šahovskega turnirja v Badenu, je 21 letni Estonec Paul Keres fobral spe: celo točko z zmago nad velemojstrom lohrom. Igra je bila kratka in silna. Avstrijec Eli6kases je premagal Rusa Ragozina, Capablanca se je 6 Fineom sporazumel za reinis, Petrov pa stoji ob prekinitvi boljše napram Reshewskemu. Remis 6e je končala tudi prekinjena partija med Fineom in Eliskasesom iz 6. kola. V devetem kolu je Keres hitro premagal Rusa Ragozina, Fine in Flohr 6ta remizirala, enako Petrov 6 Capablanco, Reshewsky pa je premagal Eliskasesa. Včeraj 6e je odigrala le viseča partija med Flohrom in Reshewskym, ki se je po 115 potezah končala neodločeno. Po devetem kolu je stanie sledeče: 1. Keres 7 točk. 2, Fine 5 (1 viseča), 3. Capablanca 5, 4 Reshew«kv 4.5 (2 viseči), 5. Flohr 4.5, 6. Rago-zin 3.5, 7 Eliskases 2.5, 8. Petrov 2 (1). Danes 6e igra 10. kolo. položil vence v imenu Nj. Vel, kralja Petra II., Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, Nj. kr. Vis, kneginje Olge in kravljevske vlade. Vence so položili tudi predsednik senata dr. Mažuranič v imenu senata kralj. Jugoslavije in predesnik narodne skupščine Stevan Čirič v imenu narodne skupščine. Nato so člani jugoslovanskega odposlanstva izkazati predsedniku Masaryku poslednje časti in ostali riekaj minut v pobožnem molku. Po poklonitvi pred mrtvaškim odrom predsednika Masaryka je predsednika jugoslovanske vlade dr, Stojadinoviča sprejel v avdijenci predsednik republike dr. Edvard Beneš. Nocoj bo predsednik vlade dr. Stojadinovič na intimni večerji pri predsedniku republike dr, Benešu. Kraljevski poslanik Protič priredi nocoj v jugoslovanskem poslaništvu večerjo v čast ostalih članov jugoslovanskega poslanstva na pogrebu predsednika Masaryka, Valencijska vlada je pri volitvah v svet IN propadla Zveza narodov ne verjame v bodočnost valencijske Španije Ženeva, 21 septembra, o. Ker je Turčiji in valencijski Španiji potekla zakonita doba v svetu Zveze narodov, bi morali na njuni mesti včeraj izvoliti dve drugi državi. Tako Španija kakor Turčija sta se z vsemi silami potegovali za to, da bi bili spet izvoljeni. Za valencijsko vlado je bila ponovna izvolitev predvsem vprašanje političnega ugleda in moralnega pomena. Če bi bila Španija spet izvoljena v svet Zveze narodov, bi to pomenilo, da države ZN, zlasti pa velesile pripisujejo valencijski vladi še nekaj bodočnosti. Ker pa je pri volitvah dobila Španija od 52 glasov samo 23, namesto potrebnih dveh tretjin, je s svojo kandidaturo propadla. Proti ponovni izvolitvi valencijske Španije v svet Zveze narodov so glasovale celo države, ki ji niso sovražne in so z njo v rednih političnih ter diplomatskih odnošajih. Tudi Turčija ni bila izvoljena, toda zanjo ta neuspeh ne pomeni nič posebnega. Namesto Turčije je v svet Zveze narodov prišla Perzija, namesto Čileja Peru. Kdo pa bo zasedel mesto Španije, se bo odločilo jutri. Za njeno mesto se potegujejo Belgija, Avstrija in Madžarska. Poraz valencijske vlade pri volitvah v ženevsko ustanovo je bil najvažnejši dogodek pri sedanjem zasedanju Zveze narodov, saj se je vse politično življenje v Ženevi pletlo okrog tega vprašanja Tako valencijski zastopniki kakor odposlanstvo generala Franca pod vodstvom vojvode Alba, so si prizadevali na vse načine, da bi pridobili na svojo stran čim več članic Zveze narodov. Odločile so južnoameriške države, ki bodo tako in tako v kratkem vse skupno priznale špansko nacionalistično vlado. Ta dogodek razlagajo v Ženevi s tem, da je delitev sveta v ideološke tabore že močno napredovala in da so avtoritarne države dobile močno pomoč v južnoameriških republikah. Po volitvi je govoril najprej zastopnik Mehike, ki je dejal, da njegova vlada moralno in gmotno docela odkrito podpira valencijsko vlado, ker je I prepričana, da je to njena dolžnost. Politika je docela propadla, o čemer pričajo zadnji dogodki v Evropi. Portugalski zastopnik Mata je branil svojo državo pred Negrinovimi očitki, češ, da Portugalska odkrito podpira Franca. Dejal je, da Portugalska ne prikriva svojih simpatij do nacionalistov in da upa, da bodo v Španiji v kratkem zmagali. Špansko nacionalistično gibanje je po portugalskem mnenju glavni jez proti mednarodnemu komunističnemu navalu in obramba portugalske samostojnosti, ki bi jo rdeča Španija takoj uničila. Valencijska vlada ne more sedeti v Zvezi narodov neprestano kot tožnik proti Italiji in Nemčiji, kar so spoznale vse članice Zveze ter valencijskega zastopnika odslovile iz sveta ZN. Madrid, 21. septembra, o. Poraz Španije pri ponovnih volitvah v svet Zveze narodov je vzbudil v Valenciji kakor v Madridu veliko razočaranje in jeze. Vse časopisje je v posebnih izdajah prineslo to vest. Listi dolže južnoameriške države, da so se vdinjale fašizmu ter mednarodnim bankirjem, ki jim je rdeča Španija trn v peti. Poraz Španije v Ženevi je zmaga Hitlerjevih, Mussolinijevih in Francovih agentov. foto II. Vesti 21. septembra Načelnik francoskega generalnega štaba, general Gamelin, je sinoči odpotoval iz Pariza v Jugoslavijo, da se udeleži z ostalimi zastopniki franc, vojske naših manevrov. Domačini so se uprli na kavnih nasadih v srednjeafriški angleški koloniji Kilimandžaro. Uporniki so porušili vse stavbe na nasadih in je morala angleška uprava poslati nad nje bombna letala. Nemški gospodarski minister dr. Schacht je včeraj z avtomobilom dopotoval v Rim. Na političen obisk v Varšavo pojde prihodnji me6ec avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve, dr. Gnido Schmidt. Svobodno propagando v Združenih državah zahtevajo tamošnji nemški narodni socialisti. Ame-rikanci se pa tega branijo, češ, da pomeni nemška propaganda napad na demokratične ustanove v Ameriki in da žali nazore njenih državljanov Zato pozivajo različne organizacije vlado, naj vsa društva ameriških hitlerjevcev v Ameriki razpusti. Prve velike vaje za obrambo pred napadi iz zraka so bile včeraj ob osmih v Berlinu. Vaje so docela uspele. Francoske oblasti so prijele zaradi zadnjih atentatov v Parizu italijanskega anarhista Pasot-, j,a',..Vgo,ov'le o teritoriju mariborskega in konjiškega cestnega odbora. Na področju konjiškega okraja je bila izgotovoljena že v predvojnem času, in sicer od Loč do Peteliujeka. Mariborski okrajni cestni odbor je začel že pod upravo bivše mariborske oblasti z gradbenimi deli, ki so bila sedaj dovršena. K gradbi ceste je prispevala banska uprava 100.000 din, večji del stroškov je prispeval okrajni cestni odbor, voliko pa so dali tudi domačini. Otvoritev se je izvršila včeraj zelo slovesno. Navzočni so bili zastopnik bana okrajni glavar dr. šiška, dekan Ozimič iz Laporja, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, načelnik okrajnega cestnega odbora Franjo Žebot, župnik doline iz Slovenske Bistrice, ing. Stergaršek od okrajnega cestnega odbora in drugi. Cesto je blagoslovil dekan Ozimič, okrajni glavar dr. šiška pa jo je otvo-ril ter izročil prometu. To in ono iz Radgone Gornja Radgona, 19. sept. Pred leti je kr. banska uprava kupila od grofa Korintskega njegovo veleposestvo z gradom in pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Takrat se je več inozemcev zanimalo za nakup tega posestva in je le energični gesti kr. banske uprave pripisovati dejstvo, da je ta najlepši del slovenske zemlje v okolici Gornje Radgone ostal slovenski in ne plen inozemcev. Z znano gospodarsko delavnostjo kr. banske uprave bo razvalina gradu v nekaj letih spremenjena v eno izmed najlepših hiralnic v dravski banovini. Grad-razvalina se spreminja v impozantno stavbo. Na novo prekrita streha priča, da se je naselil v gradu nov gospodar. Tudi elektrika že sveti in vodovod na grad že tudi deluje. Z električnim motorjem črpajo vodo iz rezervoraja pri Muri in vsa naprava deluje brezhibno. Po vsem posloju so že napeljane cevi za centralno kurjavo. Se par let bo dela, preden bo ta ogromna stavba popolnoma adaptirana. Ta biser radgonski bo nudil novim prebivalcem lepe sprehode med grajskimi sadovnjaki iq krasen 8o- razgled na Slovenske gorice, ki so posejane z zdovi in travniki, ter na Prekmurje. Nova železniška postaja Znano je, da ima Gornja Radgona eno izmed najslabših železniških postaj. Tukajšnji trgovec g. Hrastelj, znan javni delavec, se jc obrnil na ministrstvo, ki mu jc dalo zagotovilo, da bo vso akcijo za zgradbo novega postajališča vsestransko podprlo. Carinska karavla na mejnem mostu Na naši strani mejnega mostu stoji lesena baraka, ki nam prav gotovo ni v ponos, če pogledamo na drugo stran, kako krasno stavbo imajo naši sosedje. Tudi temu bo kmalu konec. Baje je že odobren kredit za zidano stavbo in tako je tudi prav. Zgine naj ono, kar nas pred svetom omalovažuje. Dnevno prihaja mimo te barake stotine tujcev in še več sosedov, ki pri nas za manjši denar do-Vijo več in boljšega blaga, dolge kolone težkih avtomobilov, nalašč prirejenih za dovoz vode, ki bodo vsako uro vojaštvu na »fronto« dovažali dovolj zdrave pitne vode. Glejte, tu so tudi peki, mesarji, dobri kuharji. V prostoru vlada čudovit red, čudeu mir. Vojaki se vrte okrog kotlov, pripravljajo drva, dovažajo moko, lupijo krompir, mešajo z velikimi kuhalnicami po ogromnih kotlih. Pri pekih vidimo, kako so si uredili svojo pekarijo. Tu bodo dnevno morali zamesiti, gnesti, peči ter razdelili 12.000 hlepcev kruha. Postavljenih je .pet šotorov, okrog njih tako lepo diši po svežem kruhu, da nam je kar težko, ko zapuščamo ta prostor in odhajamo dalje. Pogledali smo seveda tudi k našim topničarjem. Iz Ljubljane st) bili prišli v dolgi koloni peš. Že od daleč slišimo drdranje težkih topovskih in municijskih voz. Le počasi se morejo pomikati po ozki poljski poti. Vsi topovi so najnovejšega izdelka, najmodernejše sestave. Nosijo še enkrat tako daleč, kakor stari avstrijski in srbski toipovi med svetovno vojno. Ti topovi se morejo uporabljat: tudi za borbo proti letalom. Tudi v gorah so močno uporabni. Ko tako pregledujemo ozemlje, kjer se vse pripravlja na »vojno«, se nam nekako zdi, kakor da tu ni več nobenega civilista. Na pragovih moremo kvečjemu opazovati ženice in otroke, moški i pa so menda vsi odšli na »fronto«. Vaška otrofad ima pravo veselje z vojaki, ki vozijo in korakajo mimo, prepevajoč pesem za pesmijo. Ob cestah si čete postavljajo šotore, večinoma |K)d drevjem, da jih ne bo mogel opaziti »sovražnik«, ki utegne poslati nad »fronto« svojo letalsko skupino. Zato vojaki šotore kolikor mogoče na skritih krajih postavljajo, razen tega jih pokrijejo z vejami, da tako maskirajo z zelenjem vsak šotor. Tudi važno: bolnišnica! Obiskali smo tudi vojaško bolnišnico. Našli smo v.ujej Štiri bolnike; nič posebnega, dvema so vzeli mandeljne iz grla, ostala dva sla se bila menda malo prehladila. V bližini bolnišnice se je med veliko skladišče desk utaborila mala četica kakih 100 vojakov s priblžno 30 konji; To je štab kurirjev. Tam blizu pa so tudi naši planinci iz Škofje Loke in iz Ljubljane. Tudi ti so bili prišli iz Ljubljane po večini peš, čeprav jih je vso pot temeljito pral dež. Med planinci so naši znani fantje z gora, naši športniki in telovadci, naši najizbranojši, najsposobnejši plezalci. Njih sposobnost se bo v Gorjancih lahko dobro izkazala. Tako smo polagoma prišli v Črnomelj. Tu je Že zbran štab voditelja manevrov. Štab vodi predsednik našega vojnega sveta, armadni general Milovanovič. Ko smo tako prišli .pred naš glavni stan, smo mogli videti, kako živo in pestro življenje vlada tu. Vsak čas so z vseh strani prihajali kurirji, častniki S konji, na kolesih, z avtomobili in z motorji. Naša vojska je sijajno organizirana. Zlahka presodimo, da bo kos vsakemu, tudi resničnemu sovražniku. Pred.glavnim stanom smo se mogli seznaniti In pozdraviti z voditeljem manevrov generalom Milovanovičem, ki je ob tej priliki izrekel svoje veliko zadovoljstvo nad dosedanjim uspehom vojnih vaj. Prihod tuMi odposlancev V glavnem elanu smo dobili tudi obvestilo, da so prišli v Zagreb zastopniki italijanske armade. V Zagrebu so bili odposlanci italijanske armade sprejeti z vsemi vojaškimi častmi. Na peronu so bile obešene naše in tuje državne zastave. Poleg francoske, češke, romunske, belgijske, grške in turške zaslave je bila obešena tudi italijanska. Na peronu je bila razvrščena četa iz podčastniško šolo ter vojaška godba. Italijanske vojaške odposlance so na postaji sprejeli divizijski general Kadisavljevič z načelnikom armadnega slaba. Prisoten jo bil tudi divizijski general Zivkovič, ki je določen za sprejemanje in vodstvo tujih vojaških odposlancev. Ob sprejemu jo bil tudi načelnik glavnega generalnega štaba, armadni general Nedič ter njegov pomočnik divizijski general Bodi. Bili so prisotni tudi drugi civilni predstavniki. Italijansko vojaško odposlanstvo šteje šest članov. Na cehi je poveljnik vojaškega zltora v Bologni, armadni general Gamerra, brigadni general Sogno, razen tega pa še trije polkovniki jtj«, Berardo di Pralorno, Bacchari ju Manerini. Najprej je goste (»zdravil načelnik glavnega generalnega štaba general Nedič, nalo pa italijanski konzul v Zagrebu. Danes pride v Zagreb tudi italijanski poslanih v Belgradu g. Marko Indelli z italijanskim vojaškim atašejem. Oba bosta počakala italijanskega državnega jiodlajnika v vojnem ministrstvu, generala Pariania, ki l>o tudi prisostvoval na manevrih ob Kolpi. V Split so prišli tudi že odposlanci turške armade, in sicer so se pripeljali tja z rušilcem »Adatepe’:. Od|K>slaustvo vodi šef turškega generalnega štaba maršal Fevzik Čakmak. Razen tega so prišli še štirje višji častniki turške armade. Do Splita je spremljal turško odjKjslaiistvo^ naš vojaški utaše v Ankari, polkovnik Kukočevič. V Splitu so naše oblasti turškemu vojaškemu odposlanstvu priredile lep sprejem. Na pomolu je bila razvrščena čela mornarjev ter mornariška godba, ki je Tramovje se je zrušilo nanjf ko je vedril Celje, 20. septembra. Danes zjutraj si pač gotovo nihče ni mislil, da bo nevihta, 6aj je bilo zjutraj nebo tako jasno in čisto. Dopoldne je bilo sončno. Okoli poldneva pa so se začeli zbirati nad Savinjsko dolino temni oblaki. Vedno hitreje so se približevali in kmalu se je vlila ploha. Posebno močan je bil veter, ki je oklestil z dreves vsa jabolka. Na Ostrožnem je podrl konja kovaču Velenšku. Nevihta, ki je hitela preko celjske okolice, je naredila ogromno škodo posestniku fcarazincu iz Celja. Veter mu je namreč podrl novo zgrajeno gospodarsko poslopje, ki je bilo v sirovem stanju že gotovo. Med nevihto se je zatekel v poslopje posestnik Srabotnik Gregor iz Škal pri Velenju, ki se je mudil v Celju po pravkih. Ker ga je nevihta na potu s kolesom domov dohitela, je šel vedrit. Veter pa 6e je s tako silo zagnal v poslopje, da je zaječalo tramovje in v hipu, ko je Srabotnik hotel zbežati, ga je tramovje zasulo s kolesom vred. Na srečo 60 delavci, ki so gradili to poslopje med 12 in 1 prosti in so obedovali v utici blizu gospodarskega poslopja. Grozen pok tramovja jih je zelo prestrašil, vendar so bili toliko pri zavesti, da so takoj priskočili nesrečnežu na pomoč in ga izvlekli izpod tramovja in opeke. Revežu je tramovje zlomilo hrbtenico, poleg tega pa je močno poškodovan tudi po vsem telesu. Poklicali so reševalni avtomobil, ki je bil kmalu na mestu in odi peljal Srabotnika v celjsko bolnišnico. Srabotniku je tramovje zdrobilo tudi kolo. Škoda znaša približno 40.000 din, saj je uničeno skoro vse tramovje in 8000 opek. Porušene so tudi nekatere stene. V „$traži" bodo začeli delat Ježica, 19. septembra. V soboto popoldne je bil komisijski ogled celotne nove ceste, ki jo bo okrajni cestni odbor gradi! v gozdu med Črnučami in Gameljnami« Komisiji .je v imenu banske uprave predsedoval g. Likovič, prisostvovali pa so ji v imenu ježen-ske občine odbornik g. Ahlin, šmartinski župan g. Juvan, zastopniki okrajnega cestnega odbora ter vsi posestniki, ki jih bo nova cesta prizadela v njihovih gozdnih parcelah. V celem bo zgrajena še letos kakih 500 metrov nove ceste in sicer na vrhu 'Straže';. Od dosedanje ceste se bo nova cesta odcepila točno pri Kaparjevem :,bogku« in sicer na levo pod breg. Cesta bo tu zravnana v ovinkih in v klancih. Cesta bo od »bogka« potekala naravnost čez globel pod sedanjo cesto, presekala sedanjo cesto ter bo potem tekla čez sedanji griček na najvišjem vrhu »Straže« naravnost na ono stran v malem loku do sedanjega znanega Subeljnovega studenca, odtod pa v skorai ravni črti zopet pod cesto in čez Balantov rob na desni strani zopet nazaj na sedanjo staro smer proti Gameljnam. Cesta bo na vrhu »Straže« zni-zana za več kot en meter, ostal pa bo v celem en sam zelo zmeren in pregleden ovinek. Komisija si je vso novo cestno progo ogledala ter se s posestniki domenila glede odkupa sveta. Nekateri posestniki so sprva stavili zelo visoke zahteve. celo [»o 10 do 12 din za kv. meter so se slišale pred začetkom uradovanja. Potom so posamezniki popustili na 7 in 5 diu, komisija pa je končno odobrila za odkup sveta splošon po 3 din kv. m. oziroma se bo svet zamenjal z dosedaifjd1‘Vesta. Les pa ostane posestnikom ter ga lahko posekajo in odpeljejo. Cesto bo Okrajni cestni odbor že letočtuo.je-sen začel graditi. V ta namen ima že določeni# nad 70.000 din. Drugo leto se bo cesta med Črnučami in Gameljnami izravnala še v ostalih odsekih in sicer bo najprej odstranjen zadnji ovinek in klanci, ki se vrste že na travnikih v Gameljnah. Tam bo nova cesta potekala v ravni smeri iz gozda do vasi. Reševanje utopljenca v Ljubljanici Ljubljana, 21. septembra. lik pred zaključkom lista se je nasproti Jugoslovanske tiskarne pripetil dogodek, ki je mahoma zbral na Zmajskem mostu ler na obeh bregovih Ljubljanice ogromne množice radovednih Ljubljančanov. Kaj se je zgodilo? Kolikor smo niO(?li v pičlo odmerjenem času poizvedeti, je skočil s Čevljarskega mostu dobro oblečen, mlajši moški, ki je bil tam-skupno s svojo ženo. Po poklicu je šofer ter je staooval na Novem trgu. Mož je potem, ko je skočil v vodo, plaval po Ljubljanici navzdol, kmalu pa je omagal ter se je začel v bližini Zmajskega mostu potapljati. Poklicani so bili poklicni gasilci, ki so brž prišli z dolgimi kaveljni ter z vrvmi. Začeli so z reševalnimi deli prav v hipu, ko se je mož že skoraj potopil pod vodno gladino, osrečilo se jim je vendarle, da so moža že vsega onemoglega, potegnili na suho. Bil je žo T -ne?avesten ‘er so ga gasilci poskušali obuditi k življenju z umetnim gibanjem. Ko to poročamo, z delom nadaljujejo, uspeha pa doslej ni se videti. Kdo je utopljenec, nismo mogli ločno dognati. O tem bo podrobneje |K>ročal >Slovcnecr. uasilci so tudi poklicali reševalni avtomobil, ki stoji zdaj ob Ljubljanici pripravljen, da utopljenca, ce ie gasilcem posreči, obuditi ga k življenju prepeljejo v bolnišnico. Smrt za nacionaliste v Sovjetlji Varšava, 20. sept. AA. (Stefani) Poljski listi mnogo poročajo o sodnih razpravah, ki so bile zadnje dni po raznih ruskih krajih, posebno pa v Ukrajini, Beli Rusiji, Kareliji, Mongoliji in Georgiji proti skupinam komunistov, ki so bili obtoženi separatističnega delovanja. V Kaljuskinu, glavnem mestu azovske republike ob Črnem morju so prišli pred sodišče tajnik tamkajšnje organizacije komunistične stranke, predsednik njenega izvršnega odbora in še nekateri drugi, ki *o jih obtožili raznih terorističnih in sabotažnih dejanj, kakor tudi priprav za upor rdeie vojske v primeru kake vojne. Obtožencev je bilo sedem in vse so obsodili na smrt. Slični procesi so bili tudi po drugih večjih mestih. zaigrala najprej turško, potem pa tudi jugoslo-slovansko državno himno. Tudi francoski general Gamelin, načelnik francoskega generalnega štaba, ki bo prisostvoval našim manevrom, je žo odšel iz Pariza ter bo danes prišel v Zagreb, odtod pa na »bojišče« k manevrom. Tako bodo kmalu na namišljenem bojišču zbrani vsi, ki se pripravljajo na lx>rbo, pa tudi vsi ostali, ki bodo te borbe opazovali ter si na podlagi uspehov ustvarjali sodbo o s|K>sobnosti našo armade. Nič ne dvomimo, da bo la sodba za uas častna in ugodna. Kulturni koledar Napotnik Mihael 20. septembra 1850 se je rodil v Tepanju pri Konjicah lavantinski škof, govornik in pisatelj Napotnik Mihael. Gimnazijo je dovršil v Celju, bogoslovje pa v Mariboru, Na Dunaju je promoviral za doktorja teologije, L. 1881 je postal profesor cerkveno zgodovine in cerkvenega prava na bogoslovju v Mariboru. L. 1885 je postal dvorni kaplan in študijski ravnatelj v Avguštineju na Dunaju. L. 1889 pa je bil imenovan za lavantinskega škofa. Umrl je teta 1922 v, Mariboru. Že kot bogoslovec se je pridno literarno udejstvoval. Tudi pozneje je mnogo pisal v Zoro. Slovenca, Slovenskega gospodarja. Ko je bil v Basni vojni kurat, se je taKo zanimal za bosansko slovstvo, da je pozneje izdal »Kratek pregled bosanskega slovstva«. Na Dunaju je napisal monografijo Sveti Viktorin, škof ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. Kot škof je obhajal pet škofijskih sinod in o njih izdal 5 obsežnih knjig. Po koncilu v Solnogradu je izdal razpravo: Die Be-deutung der Patr'kular-Konzilien in der Gegen-wart. Napotnik je bil tudi odličen govornik. Veliko evojih govorov je izdal v knjigah. Tudi 6voje dobro sestavljene pastirske liste je izdajal v brošurah. Njegovo najboljše delo pa je Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov. V oporoki je postavil dijaško semenišče za glavnega dediča. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 21. septembra: Matej. Sreda, 22. septembra: Mavrici j. Nočno službo imajo lekarne: Dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. 0artu6, Moste. TEI. 21-24 MATICA Nallepil varietejski film Hroll artistov Trma La Jana TEI. 27-30 SLOGA Danes p o s 1 e d n 31 C ! Veliki Emil Janningiov film Pred sončnim zahodom (Der flerrscherj Gerhart Hauptmann UNION Danes poslednjič! Film lz du&atskega družabnega tivljeola po romann H. K. Bartsoba Njeni ljubimci (Bannerl und mre UeonaBer) V glavnin vlocan Olga Čehova, Oliv FUnt, Bana uoier in Aiorent scnbnbals E !''#f jo je izdal Klub esperantistov y Ljubljani. Cankarjevo nabr. 7/1. Cena 16 dinarjev! Ansamblsko igranje, predvsem igranje v godalnem orkestru, bo vadil v novem tečaju, ki ga bo otvorila ljubljanska Glasbena Matica dne 1. okt., prof. Karel Jeraj, ki ni le eden naših najodličnejših tozadevnih strokovnjakov, temveč tudi mož izredne prakse in ljubezni za ta predmet. S tem hoče Glasbena Matica dati priliko, da se izvežbajo v orkestrskem igranju vsi oni prijatelji glasbe, ki obvladajo godalni instrument, a nimajo prilike sodelovati v kakem orkestru, odnosno še niso popolnoma usposobljeni za skupno igranje. Podrobnosti v pisarni Glasbene Matice, ki sprejema tudi prijave. Tudi v letošnjem šolskem letu bo deloval na šoli Glasbene Matice glasbeni otroški vrtec. Pouk se začne 1. oktobra, prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. Dve novi pevski zbirki.- 100 narodnih, med temi 16 za moški zbor in 84 za mešani zbor, je izšlo v priredbi Adamiča v Adamičevi ljudski pesmarici, ki jo je izdala Glasbena Matica ljubljanska. Na to zbirko opozarjamo naše zbore in njihove pevovodje. V minulih dneh, povodom 70-letnice skladatelja Jereba, pa je izšlo v založbi Hubadove župe 8 Jerebovih zborov. Obe zbirki se dobita v knjigarni Glasbene Matice. Našlo se je Semperit bnlloon 5.25/18 črno plc-skano rezervuo kolo na državni cesti Črnuče—Domžale. Dobi se pri banov, cestnem nadzorniku gosp. Gosarju v Domžalah. Llubllansko gledališče OPERA Začetek ob 20. ari Sobota, 25. septembra: »Julij Cezar«. Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma. Nedelja, 26. septembra: »Matura«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. * Otvoritev dramske sezone bo v soboto, dne 25. t. m. Vprizori se Shakespearjeva tragedija »Julij Cezar« v režiji prof. Šesta. Premiera bo za premierski abonma. Operna sezona začne prve dni meseca oktobra. Prijave za gledališki abonma, ki nudi tudi v lc tošnji sezoni 20 dramskih in 18 opernih in operetnih predstav «e še vedno sprejemajo v blagajni gledališke uprave v dramskem gledališču. Občinstvo vabimo, da 6e prijavi kot stalni posetnik dramskega gledališča, saj nudi abonma v denar-nem pogledu izredno velike ugodnosti, plačuje 6e v 10 mesečnih obrokih in so posamezni obroki v resnici minimalni. . Opozarjamo vse, ki 60 se priglasi l za pouk književne slovenščine, da je prvi sestanek danes ob četrt na devetnajst v poslopju Glasbene Matice, Vegova jilica, Hubadova dvorana (6oba št. 14, 11. nadstr). Prijave za tečaj sc sprejemajo še do konca tega meseca. Nesreča pri razstrelievanfu kamenja Moravče, 18. septembra. Vri graditvi nove ceste v peški kotlini se je pripetila včeraj delavcu Kofolu od Sv. Andreja pri Moravčah nesreča, ki bi bila skoro usodna za njegovo Življenje. Mož je bil zaposlen pri odstranjevanju groblje blizu podolskega mlina. Ko je prižgal naboj, se ni pravočasno odstranil Misleč, da se etrclilnu vrvica ni užgalu, jo jo hotel ponovno pri- Za pravice lobotchnikov Ljubljana, 21. 6eptcmbra. Zveza nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije je izdala te dni brošuro, v kateri se obrača na kraljevo vlado, gg. senatorje in narodne poslance s prošnjo, da se zobotehnikom vrnejo pravice, ki so si jih ti že priborili, pa so jim bile z zakonom od 18. novembra 1930 spet odvzete. Ta zakon je uničil eksistenco številnim zobotehnikom in obsodil v propad skoro ves zobotehniški stan, obenem pa je tudi škodljivo vplival na širše plasti ljudstva, ki mu je ta stan služil v zdravstvenem pogledu. Dal je pravico do samostojnosti z dentističnim delokrogom samo starejši skupini zobotehnikov, ki so imeli na dan, ko je stopil zakon v veljavo, 13 ali več let praktičnega dela, Zakon je bil nesocialen v prvi vreti zaradi tega, ker istočasno ni zaščitil vseh zobnih tehnikov. Ni jim dal pravice do samoosvojitve. Ko so v Belgradu pripravljali v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ta zakon, so bili tja poklicani na anketo le zobozdravniki in takrat že samostojni sedanji dentisti tehniki. Da je ta zakon bil izdan v tej obliki, je krivo po mnenju zobotehnikov dejstvo, da je bil zakonodajec preveč enostransko informiran, V podkrepitev svojih zahtev zobotehniki v svoji brošuri navajajo tudi stanje, ki v tem oziru vlada v nekaterih drugih evropskih državah, kjer so zobotehnikom priznali vse pravice kljub temu, da je ponekod že nadprodukcija v zobarski stroki. Takšne države so n. pr. Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija in Francija. Organizacija in delo Zveze Zveza nesamostojnih zobotehnikov je bila ustanovljena leta 1934. Pred ustanovitvijo te Zveze je šlo vse delovanje za izboljšanje socialnih delovnih razmer v pokrajinskih strokovnih organizacijah, ki 60 bile ustanovljene že leta 1910. Zveza nesamostojnih zobotehnikov je prevzela vodstvo nad pokrajinskimi organizacijami ter s tem tudi nad zobo-tehniškim gibanjem. Organizacija Zveze nesamostojnih zobotehnikov je še zelo mlada, pa je kljub temu v tej kratki dobi svojega poslovanja njena uprava dosegla precej po-voljne uspehe, vsaj tolikšne, da danes zobotehniki lahko rečejo, da imajo močno organizacijo, ki more dostojno zastopati potrebe zobotehnikov. Delavnost te organizacije dokazuje veliko število sej in sestankov po raznih banovinah, poleg tega pa je bil lansko leto v Zagrebu velik vsedržavni kongres, na katerem je bilo navzočih okoli 300 zatopnikov iz vse države. Drugi kongres zobotehnikov bo letos, 3. oktobra, tudi v Zagreba. Vsa delavnost zobotehniške organizacije pa ni bila omejena samo na zahtevo po osamosvojitvi, temveč je šla tudi za tem, da zaščiti delovne interese zobo tehniko v-nameščencev s kolektivnimi pogodbami ki naj bi vezale zobotehnike in zobozdravnike, oziroma njihove organizacije. Kolektivno pogodbo pa bi zobozdravniki podpisali samo pod tem pogojem, če se zobotehniki odrečejo prizadevanju po samostojnosti. Takšnim zahtevam zobotehniki niso mogli ugoditi in bo morda do kakšnega, vsaj delnega sporazuma prišlo na letošnjem zagrebškem kongresu. ■Ena od nujnih zahtev, ki jih stavljajo zobotehniki v svoji brošuri, je tudi zahteva po starostnem zavarovanju .Zanimivi so tudi podatki, ki kažejo, kakšno je danes stanje zobarstva v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji. V vsej Jugoslaviji pride povprečno na na 82 161 prebivalcev samo en zobar dočim je v Sloveniji stanje nekoliko boljše, toda še vedno dokaj nezadovoljivo. Tu pride en zobar na 7.679 prebivalcev. V Jugoslaviji je komaj 950 samostojnih zobarskih srtrokovnjakov in so še cele- pokrajine brez zobarjev. Nesajnostojni zobotehniški stan pa je na drugi strani zaradi nekake zapore nad polovico brezposeln. Zobnih zdravnikov je v naši državi 517, samostojnih dentistov tehnikov 441, nesamostojnih zobotehnikov pa 703. Z ozirom na število prebivalcev je v Jugoslaviji potrebnih še najmanj 3.500 samostojnih zobarjev, če na: bi se zdravstvene razmere v tem oziru uredile vsaj približno tako, kakor je v drugih kulturnih državah Jugoslavija ne bo zobotehniškega vprašanja rešila na svoj poseben način. Zato je v prvi vrsti treba stremeti za tem, da se to vprašanje reši na tak način, kakor 6e je to že zgodilo v Avstriji, Češkoslovaški ali pa v Franciji. Kako so razmere glede zobotehnikov v Jugoslaviji, naj pokaže samo dejstvo, da celo v Turčiji pride en zobar na približno 13.000 prebivalcev, v Jugoslaviji pa, kakor smo rekli, komaj na 22.161 prebivalcev. To je dokaz, da se ne bomo prištevali kam drugam, kakor med zadnje kulturne države v Evropi. Brošura navaja na koncu tudi izjavo s številnimi podpisi osebnosti najrazličnejših poklicev, ki so univerzitetni profesorji, zdravniki, zobozdravniki, veterinarji, magistri pharmacije, duhovniki, državni tožilci, sodniki, advokati in drugi. Vsi podpisniki poudarjajo v tej izjavi, da zobotehniki upravičeno zahtevajo, da se jim prizna pravica svobodne prakse, tehnične in dentistične, ter da se spremene obstoječi zakonski predpisi, ker so prepričani, da so si svoio strokovno usposobljenost pridobili z dolgoletnim delom. Športna uvidevnost Ni ga menda prijatelja športa ne aktivnega športnika, ki si sam pri sebi ne bi znal opisati in orisati pojma šport. Za to pač ni potrebno ono znano, napol zlagano geslo o zdravem duhu v zdravem telesu, saj je mnogo odličnih športnikov, ki v svojih zdravih telesih ne skrivajo niti pol takšnega zdravega duha, kakor ga imajo visoko nadarjeni ljudje, ki za šport že pri rojstvu ali pa pozneje niso bili telesno usposobljeni ter ga zategadelj obsojajo in anatemizirajo. Pravi športnik sam pri sebi prav dobro ve, kaj je šport, oziroma kakšen bi moral biti, čeprav vidi, da se marsikdo, morda včasih tudi on sam, proti pravemu športu pregreši. Pravega športa tudi fte more noben čmeren zadirčnež upravičeno obsipati z ognjem in žveplom. Kljub vsem polenom in kamenju šporl še vedno obstoja; množice ga goje s pridom. Njegova bistvena sestavina je telesno udejstvovanje in vzpodbuda, k zmagi mu marsikdaj utegne vtisniti le še lepšo in večjo ceno ter vrednost. Tisočere množice se posvečajo športu iz potrebe po zdravju in lahkotnosti — toda česa vsega posamezniki v imenu tega istega športa še ne uganjajo postrani! Športna misel je zajeta vse preveč na široko, kajti po na-našem mnenju je treba razlikovati tri temeljno različne skupine telesnega udejstvovanja, tri skupine, ki danes še žde v skupnostnem pojmu športa, čeprav bi morale biti medsebojno ostro ločene. Te tri skupin« so: 1) šport iz čistega veselja na lastnem telesu, iz veselja na činitvi, na zmagi; 2) šport zaradi nadarjenosti, zaradi denarnega zaslužka, torej takozvani profesionalizem, ki ga na noben način (zlasti v teh materialno težkih časih) ne gre že kar vnaprej obsojati, 6aj marsikomu daje edino eksistenčno možnost; 3) šport nešportnih ljudi, ljudi, ki gledajo v športu poprišče svojih nizkih gonov in nagnenj, ljudi, ki pod plaščem športa uganjajo nečedna in dovoljena dejania, ljudi, ki sta jim sijajno športno kariero preskrbeli prefriganost in brezobzirnost. Če ločimo te tri pojme prav lepo čedno drugega od drugega, potem smo spet pred vsem svetom čisti in spodobni. Ni nam več treba povešati oči. In razni »športni prijatelji« dobe verigo na roke. Nič več nas ne morejo strašiti in blatiti z grozotnimi primeri iz »poglavja o športu«. Dandanašnji, ko nosi še celo najbolj prostaški catch as catch can (udari, kakor znaš udariti; amerikanski »mejdan«, ki ga lahko gledate v filmskih tednikih) naziv »šport«, prav tako kakor čudovite igre in boji v vodi, tekmovanja, ki jih goje zdravi, sveži in mladi ljudje, dandanašnji je seveda kaj lahko posploševati napade na šport. Za mnoge šport ostane šport, za mnoge je športnik človek, ki misli le na svoje telo ter je pri tem seveda plehek in neumen. Jasno je, da imajo vsi pravi športniki čisto vest ter se jim ni treba pred nikomur braniti, toda ne gre, da bi še dalje trpeli dejstvo, da jim nekateri vlačijo splošni športni pojem v blato. Ta stvar zadeva nas V6e in nam vsem ni prav. Nismo tako otročji, da bi se branili proti izrodkom, ali da bi se borili proti nezdravemu profesionalizmu in njegovim zrodkom, kajti proti ničvrednosti ce celo »bogovi bore zaman«. Ljudi ni mogoče spremeniti in prostaški človek bo tudi kot lahko-atlet ostal prostak. Nam pa preostaja velika uvidevnost za pravilnost, in volja, da odstranimo 6 VINIČAR 4 delovne moči, zdrav in vešč, dobi namešcenje od 11. novembra pod zelo ugodnimi pogoji. — Sernec, Razvanje, pošta Hoče. žgati, čim se je uklonil 7. vžigalico, pa je bušnilo vanj kamenje ter ga vrglo daleč proč od skale. Kofol je obležal z znatnimi poškodbami na rokah ir. nogah, pa tudi po obrazu. Sreča v nedreči je bila, da je bilo med kamenjem mnogo prsti, sicer bi bilo moža takoj ubilo. Vodstvo gradbenega dela je odredilo, da so [Hjnesrečenega delavca takoj odpeljali v bolnišnico. pota vse, kar bi nas motilo pri konstruktivnem delu, vse, kar bi nam prinašalo slab kredit. Ne, nismo tako za bregom, da bi nam mogel robat način borbe ali morda celo porcija surovosti vsiliti otožno razmišljanje in bojazen. Prav lahko gledamo liso krvi na potolčenem kolenti kolesarja. Toda, mar bomo še nadalje prenašali vso to poplavo izrodkov, ki onečaščajo športno udejstvovanje, mar bomo še nadalje trpeli, da nam jih škodo-željneži pripenjajo za klobuk? Mar bomo mi vsi šepetaje, tiho občevali med 6eboj in se le skrivaj pogovarjali o prostaštvih? Ne, rajši si bomo povsem odkrito priznali, da je šiport dandanašnji potreben temeljitega, »generalnega čiščenja«. Rajši 6e bomo postavili po robu proti izrojenemu športu v športu, proti varanju in zapeljevanju v zmoto. Tisoči športnih prijateljev gledajo že leta in leta izrodke in bezobzirnouti, močno so ogorčeni, morda jih te stvari celo za vselej odvrnejo od športa, — pa molče! Marsikak prijatelj kolesarskega športa je dirkališču za vselej pokazal hrbet, ker je bil priča neštevilnim »simulacijam«, krčem itd. Ti, svoj čas navdušeni pristaši športa so se športu izneverili, ker jih je bil razočaral. Česa vsega ljudje ne šepetajo in ogovarjajo v nogometu! O prerivanjih slišiš in o »forsiranju«, o podarjenih in kupljenih zmagah, ljudje govoričijo, psujejo in sc kregajo, toda le v prijateljskem krogu. Nihče pa javno ne zastavi svoje besede, bodisi iz udobnosti, bodisi iz 6trahu! (Nadaljevanje.) Tatvina poiasnfena - tatov pa še nimajo Maribor, 20. Septembra. Veliko pozornost je pred nekaj dnevi vzbudila tatvina na škodo industrijalčeve soproge gospe Grete Schonsky. Iz njenega avtomobila so ji neznani tatovi na Teznem izmaknili ročno torbico, v kateri je imela 30.000 din vredno briljantno brošo ter 7000 din vreden zlat glavnik in zlato dozo za puder. O tatvini so se širile po Mariboru razne govorice, sedaj pa se je posrečilo policiji, da jo je pojasnila, četudi tatov zaenkrat še ni dobila v roke. V nedeljo, ko se je vršil na Pohorju krst novega jadralnega letala mariborskih jadralcev, kateremu j« kumoval industrijec Bedrih Schonsky, se je odpeljala gospa Schonsky na Tezno, da bi prisostvovala pristanku novega letala. Jadralno letalo 6e je na Pohorju pri startu krasno dvignilo ter zaplulo v širokih krogih nad Maribor, katerega je pilot dvakrat obkrožil, potem pa je pristal na Teznu pred hangarjem. Na Teznu je pričakovala pristanek velika množica, med njimi tudi gospa Schonsky. Na strehi hangarja so sedeli 18 letni gonjač živine Franc Kovačič iz Hoč, neki njegov 17 letni prijatelj, katerega ime dosedaj 'policija še ni mogla izvedeti, ter dva mala fantalina. Ko je Kovačičev prijatelj videl, da gleda vse na letalo ter je avlo gospe Scbonsky brez nadzorstva, je opozoril vso družbo na ugodno priložnost. Skozi odprto okno na avtomobilu je izmaknil torbico, katero sta s Kovačičem izpraznila ter jo pozneje zakopala nekje v Betnavskem gozdu. Oba mlada nepridiprava sta po izvrženem dejanju izginila iz Maribora ter ju sedaj zasledujejo. Okrog Križevcev In po Dalmaciji je divjalo včeraj silovito neurje. V okolici Križevcev je bilo posebno hudo. Vihar jf odkrival strehe, takoj za tem pa so so na nebu nagromadili črni^ oblaki, ki se je iz njih vsula kol oreh debela toča. Uničeni so vsi vinogradi, reke pa so zaradi silnega vetra pljuskale čez struge in preplavile velik del zemljišč na obeh bregovih. Trije kmetje so utonili v Dravi v vasi Golu pri Koprivnici* Peljali so se z majhnim čolnom preko narasle reke, ko se je čolniček sredi toka prevrnil. Valovi so pograbili nesrečneže in jih potegnili na dno, čeprav eo znali vsi plavati in so se borili s vsemi močmi. Od tu in tam Laziča Markovič, Boka Vlajič in Milan Gavri-lovič bi imeli včoraj zvečer ali danes dokončali z redigiranjem besedila sporazuma, ki jo bil sklenjen med obema kriloma združene opozicije, čim lx> to prvo delo gotovo, bodo Sefi belgrajskega dela združene opozicijo vsak zase predebatirali besedilo in predlagali morebitne spremembe. Govori se, da bo Aca Stanojevič, ki bo besedilo sporazuma prinesel v Knjaževac Trifunovič, predlagal nekaj bistvenih sprememb. Zdi se, da bo trajalo spet nekaj dni, da se bo mogel s potrebnimi podpisi opremljen izdelek belgrajskega dela združene opozicije predložiti dr. Mačku v podpis. Cim bodo vsi šefi opozicije podpisali sporazum, se bo vsebina objavila v javnosti obenem s proglasom. Kgiptaka princeiinja Fevkija, ki se xe nekaj dni mudi s svojim možem grofom D’Adexom v okolici Splita in tamkaj lovi ribe, je v nedeljo obiskala Vrliki, kjer so kmetje imeli svoje narodno slavje. Princezinja, sestra kralja Faruka, se je zlasti zanimala za narodne noše in za kolo, ki ga tamkajšnji kmetje plešejo. — Tudi s prestola vrženi egiptski kralj Abas Hilmi II. je obiskal v nedeljo Dubrovnik. Pripeljal se je z razkošno jahto »Nimet Aholic. Abas Hilmi je brat umrlega kralja Fuada in stric sedanjega kralja. Ko si je ogledal Dubrovnik, je odpotoval v Sarajevo, kjer bo ostal nekaj dni. Iz Dubrovnika bo s svojo jahto potoval dalje v Boko Kotorsko in v Grčijo. Zmago Hrvatov nad Benečani v pomorski bitki pri Makarski pred 1050 leti so Dalmatinci slovesno praznovali v nedeljo. Makarska je bila vsa v narodnih zastavah, slovesnosti pa se je udeležil tudi admiral jugoslovanske mornarice Stau-kovič. Slovesnosti je organizirala dalmatinska ob« lastna podružnica »Jadranske straže«. Izredno drzen roparski napad je bil izvršen predsinočnjem v Lipi pri Karlovcu. Sredi noči jo 61 letna starka Ana Rogina začula nek ropot, kakor bi nekdo vdrl v njeno hišico. Ko je začula neko šumenje in hotela zavpiti na pomoč, je skočil proti njej neki neznanec in iz samokresa ustrelil. Takoj zatem je pobegnil. Ko so sosedje začnii strel, so prihiteli v hišo in našli srtarko v krvi* Krogla jo je zadela v glavo. Prepeljali so jo v bolnišnico, izvedeti pa od nje niso mogli še ničesar, ker ne more govoriti, čeprav se je iz nezavesti kmalu prebudila. Sinovi so okradli svojega očeta v Lafarki pri Sremski Mitroviči. V nedoljo je bogati kmet Nikola Rajšič opazil, da mu je iz skrinje, ki jo jo imel skrito na podstrešju, izginilo nič manj kakor 101.000 dinarjev. Orožniki, ki jim je Rajšič tatvino naznanil, dolgo niso mogli uajti za tatovi sledi, iskali so v bližnji okolici hiše, ker so vedeli, da je mogel tatvino izvršiti le človek, ki so mu bile razmere v hiši precej dobro poznane. Nazadnje so pa le zadeli. Rajčičeva sinova, v starosti 41 in 87 let, sta imela naenkrat denar, ki ga je bilo pri njiju preje redko kdaj videti. Trdo so ju prijeli, da sta nazadnje priznala. Oče ju je še vedno trdo držal, do denarja pa nista mogla priti drugače kakor s tatvino. 57 kilogramov težkega soma so spet ujeli ribiči v Muri blizu Čakovca. Som je zašel v plitvo vodo, da so ga ribiči takoj opazili. Zaprli so mu izhod in ga nato z veliko lahkoto tudi ujeli. Pri tehtanju so ugotovili, da ima kar 57 kilogramov. V kratkem času je to drugi velikanski som, ki so ga v istem kraju ujeli. Prvi je tehtal 65 kilogramov. Polaganje tračnic na železniški progi Koprivnica—Varaždin bo v sredo končano. Zadnji žebelj bodo zabili na slovesen način. Za uradnike in inženirje bodo priredili banket, delavcem pa bodo dali vsakemu po liter vina in večerjo. Vrat sl je z britvijo prerezal Član muslimanskega verskega sodišča, šeriatski sodnik in bivši kadija Hasan Hadžihalilovič. Možu se je menda zadnje čase začelo mešati in je svoje obupno dejanje izvršil v času živčnega napada. Našli so ga olroci, ki so začuli hropenje v sobi. Prepeljali so ga sicer v bolnišnico, vendar je zaradi preveliko izgubo krvi rani podlegel. Sarajevsko državno bolnišnico bodo za nekaj mesecev zaprli zaradi pomanjkanja kreditov. V, letošnjem proračunu je bilo za to bolnišnico odobrenih okrog 20% manj kakor preje. Ker jo pa uprava vse za tekoče proračunsko leto odobrene kredite ie izčrpala, denarja pa nima za naprej zagotovljenega, je sklenila bolnišnico zapreti. Ne samo, da ne bo mogla sprejemati novih bolnikov, temveč bo morala poslati domov tudi težje bolne, ker jih ne more prehranjevati. 4 milijone nepismenih ljudi je baje v naši državi. Tako poroča belgrajski list in pristavlja, da bo to dalo nekaj več kakor 30% vsega jugoslovanskega prebivalstva. Odstotek je računan povprek, če ga pa detajliramo, bomo našli, da med Slovenci nepismenosti skoro ni, v drugih delih države pa je mnogo višji, kakor povprečje. Da bi se nepismenost v nekaj letih odpravila, bi bilo treba še 3400 novih šol in kakih 10.000 novih učiteljev. Zanimiva sodna razprava je bila včeraj v Zagrebu. Znani časnikar, ki v svojem listu »Danica« strahovito napada dr. Mačka in njegovo politično delo, je tožil industrijca Peniča, češ da mu je očital lažnjivost poročil in pamfletski ton pisanja. Obenem je Penič obdolžil Matošiča, da podkupuje priče, da govore njemu v prilog in taio svojim či-tateljem in naročnikom za drag denar prodaja laž in neresnico. Razprava je bila zanimiva, ker je toženec nastopil dokaz resnice. Pripeljal je s seboj priče, ki so povedale, da jih je Matošič poskušal podkupiti, dalje pa je navedel nekaj člankov v »Danici«, ki so očitno pamfletski. Najbolj zanimivo pa je bilo odkritje, ki ga je povedal sodnikom Penič. Matošič je bil zaradi nekega članka o direktorju »Tipografije« dr. Dežmanu obsojen, da obsodbo ponatisne v svojem listu. Matošič je to storil, vendar pa je dal natisniti le nekaj izvodov »Danice«, da jih je predložil sodiču (v dokaz, da je naloženo mu dolžnost opravil), naročniki pa so dobili v roke popolnoma drugačne številke. Na podlagi teh dokazov je bil Penič oproščen vsake kivde in kazni, le za nekatere ostre izraze je prejel 14 dni zapora pogojno. — Izid razprave pomeni za Matošiča in njegove zaščitnike, med katere se prišteva tudi ljubljansko »Jutro«, ki je tako rado ponatiskovalo najbolj neokusne napade »Danice« na dr. Mačka, hud poraz it\ razgalja načine, s katerimi ljudje Matoši-čevega kova vodijo borbo največ zaradi osebne užaljenosti. Veliko bosansko lesno industrijsko podjetje »Šipad« je sklenilo povišati delniško glavnico od 20 na 65 milijonov dinarjev. V ta namen bo izdanih 30.000 novih delnic v nominalni vrednosti po 1000 dinarjev,. M. Jacoby - R. Leigh: 1 Poročnik indijske brigade I. Pot drži po puščavi Oddelek angleških suličarjev 27. polka indijske brigade je le počasi napredoval skozi puščavo. Petdeset Angležev, med njimi pa deset domačih vojakov, ki so četo vodili kot najboljši vodniki po teh pustih indijskih krajih, ki niso imeli nič romantike in naravnih krasot, se je le počasi rinilo naprej po razžarjenem pesku. Nebo kakor da je bilo zastrto z lahno tenčico sive megle, skozi katero je bilo mogoče slutiti njegovo sinjino. Zdaj pa zdaj so zaslišali krik jastreba, ki se je čisto nizko, tik nad glavami vojakov, spreletaval. Njegovo vpitje je obetalo zlo, da se je veliko izmed teh mladih, pogumnih Angležev zdrznilo v nerazumljivem strahu, kakor da so zaslišali klic glasnika, ki oznanja bližnjo nesrečo. Neskončna puščava se je odpirala na vse strani obupno daleč kakor zaspala morska gladina. Griči, ki so vznikali tu pa tam na enolični zemlji, so bili videti kakor zakleti grobovi. Td je bila puščava, ki se je raztezala od ozemlja, ki je bilo pod angleSkim pokroviteljstvom, pa vse do države maharadža Suratskega, ki so ga angleške vojaške oblasti tistega razburjenega leta 1854. imenovale za svojega najzvestejšega soseda. Mali oddelek je potoval že drugi dan, toda na obrazih konjenikov ni bilo videti najneznatnejšega sledu o tem, da bi bili utrujeni. Strogo vojaško življenje je te ljudi navadilo, da so pozabljali sami nase, da niso čutili ne žeje, ne vročine, da jim je bila mar samo njihova dolžnost, ki je bila zdaj v tem, da še pred večerom dospo v prestolnico mogočnega Surat-kana. Vodniki so zdaj pa zdaj kakor ha zapoved ustavili konje. A to le za trenutek. Obrnili so glave proti nebu, vrgli pogled na desno in na levo ter, ne da bi se kaj zgovarjali, krenili dalje. Kako so se ti ljudje znašli v peščeni samoti, kjer ni bilo nobenih poti, kjer ni bilo sledu o kakem človeškem bivališču? To je bila njihova skrivnost. Angleži so prav dobro vedeli, da se morajo tem vodnikom mirne duše zaupati, saj so bili to najzanesljivejši spremljevalci vsake odprave v Indiji. Tako so tekle ure in ure, ne da bi kdo spregovoril besedo. Samo kriki jastrebov in včasih hrzanje konj, ki so se ustavljali, je trgalo zatohlo tišino med temi jezdeci, ki so kakor strahovi šli po žgočem puščavskem pesku. Še celih šest ur je do ciljal Sredi sprevoda je jahal sir Humphrey Harcourt, odposlanec angleške vlade, poleg njega pa mladi častnik Geoffrey Vickers iz 27 konjeniškega polka. »Vročinal« je vzdihnil sir Harcourt, ki je moral med tem pohodom neprenehoma misliti na London in neugodni hlad v uradnih prostorih ministrstva za zunanje zadeve. »Mislil sem, sire, da ste se že privadili indijskemu podnebju,« mu je odvrnil Vickers s komaj zaznatnim posmehom, »Vročina je v Indiji še najmanjše zlo, ki nas ovira.« Geoffrey Vickers, ki je zdaj služil že tretje leto v Indiji, se ni menil za vročino, saj je med to svojo službo pretrpel že dosti hujših muk. Toda o tem ni rad govoril, ker je mislil, da se to za. vojaka ne spodobi. Ko je sir Harcout ponovil svoj vzdihljaj »Vročina!«, se Vickers sploh m več oziral na »starega gospoda«. Kakor vsi niegovi konjeniki, tudi on sploh ni videl, kaj je trudnost, lakota ali žeja. Če bi ne bilo med njimi tega londonskega diplomata, bi bil že kdaj zapovedal, naj v skoku zdrve dalje, da bi čim prej prišli v prestolnico Surat-kana. Imed je samo eno željo: da bi se to poslanstvo čim prej končalo in da bi se lahko vrnil v svojo garnizijo v Kalkuto, kjer ga je čakala zaročenka, mlada in lepa hčerka ovdovelega polkovnika Campbella ... Toda na njegovem moškem obrazu, ožganem od solnca, se ni kazalo nič tega, kar se je dogajalo v njegovi duši. Mladi Vickers je bil najprej vojak, prostovoljni suženj dolžnosti in reda. Zapoved je bila za njega nekaj nadvse svetega, izpolnil bi jo bil celo za ceno svojega življenja. Bil je eden izmed tistih vojakov, ki znajo dovršeno zatajevati svojo osebnost, ki zaduše vse svoje želje in živijo samo za svoj poklic. Spet je nekaj jastrebov zletelo jezdecem čez glave. Nekateri izmed vojakov so dvignili glave, toda brez vsakega pravega zanimanja, kakor stroji, kakor človek, ki potuje koderkoli sam in zdaj pa zdaj vrže pogled na levo in na desno, čeprav ni nikjer nič zanimivega. Eden izmed domačinov mu je zaklical z enoličnim glasom: »Kapitan, še tri ure!« Vicker pa je samo dvignil roko v znamenje, da ga je razumel. foto NVarner Jlron Vicker je dvignil roko v znamenje, da razume... »SloveuskJ dornt izhaja vsak delavnik oh 12 Mfueftna naročnina 12 Din. ta tnozematvo 29 Din Oredni&tvo: Kopitarjeva ulica S/ILL 1'eleion ta 2«t>. boratu; louitarieva k Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani) K. Ce& Izdajatelji Ivan Rakovec. Urednik: Joie Koiiček. Pogreb predsednika Masaryka Predsednik Masaryk na mrtvaškem odru. Prvi del pogreba očeta češkoslovaške države je bil že v petek zvečer, ko so njegovo truplo prepeljal: iz njegovega gradu, Lany v 30 km oddaljeno prestolnico, v Prago, da ga polože na vzvišen mrtvaški oder Plečnikove dvorane, narodnega spomenika, kjer se ljudstvo za vedno poslavlja od svojega nepozabnega očeta. Tako pri velikih ljudeh vezi, ki jih vežejo na njegovo družino, skoraj popolnoma izginejo pred vezmi, ki jih družijo z narodom. Do pol petih v petek se je v gradu Lany natrlo vsega skupaj okoli 100.000 ljudi, ki 60 se prišli poklonit k poslovit od dragega pokojnika. V mraku so zagorele sveče in baklje, vsa okna gradu, razen dveh, so se osvetlila. Tam, kjer je tema posodila svoj črni plašč, v prvem nadstropju z dvema nerazsvetljenima oknoma, je ležal v težki kositrni krsti s steklenim pokrovom pokojni predsednik Masaryk. Točno ob 7 se je oglasil zvonček grajske kapele in skozi vrata )e 6 grajskih nameščencev počasi prineslo krsto s pokojnikom. Pri vratih so jo prevzeli legionarji in jo nesli v avtomobil. Grobno tišino, ki je vladala vse naokrog, je motilo samo glasno ihtenje množice. Takoj za krsto so 6topali člani družine, otroci. in vnuki pokojnika ter njegovi oddaljenejši sorodniki. Stopili so v avtombile in sprevod se je začel počasi pomikati v siju bakelj proti Pragi. Ob vsej 30 km dolgi poti 6e je na obeh 6traneh ceste trlo žalujočega ljudstva, ki je molče in spoštljivo strmelo v zaim sprevod. Po vseh oknih vaških hišic, preprostih stanovanj v delavskem predmestju in ponosnih stavb v mestu #o gorele sveče pred sliko Masaryka, obrobljeno z žalnim trakom. Ves sprevod na poti od Lany do Prage 60 filmali. Ob mrtvaškem odru v Plečnikovi dvorani pa 60 nastavili posebne filmske operaterje, da bi filmali vse visoke osebnosti čeških in tujih delegacij, ki bi 6e prišle poklonit 6pominu velikega moža. Praga se ie odela v črnino Z vseh hiš vise črne zastave, nekatera poslopja pa so 6koraj v celoti prekrita s črnimi tančicami. Po več delih mesta so postavili veliko, do 3 metre visoke mrtvaške odre z velikimi kovinskimi žarami, v katerih plapola grški ogenj. Pred Hradčanim: 6amimi stoji ogromen baldahin s čez dvajset metrov dolgimi črnimi preprogami. Drugi del pogreba, prevoz trupla iz llradča-nov v začasni grob, pa je danes, v torek, 21 6ept. Udeležili 6e ga bodo samo zastopniki vojaštva, legionarji v ameriških, francoskih in ruskih uniformah, Sokoli ter uradni zastopniki vseh držav. Vsa ostala društva pa bodo tvorila špalir ob poti, po kateri se bo sprevod pomikal. Tako bodo v špalirju razna nemška društva, skavtje, Narodna Straža, Orli, Svobodna Straža češke narodnosoci-alistične stranke, kmečki jezdeci, rudarji, sestre Rdečega križa, gasilci, šoteki otroci itd. Vsi bodo imeli svoje določene prostore, šele nato pride v poštev civilno prebivalstvo, ki lahko zasede hodnike ostalih prostih ulic in cest. Na dan pogreba vsa velika češka podjetja za nekaj ur prekinejo delo, skoraj vse praške trgovine zapro celo po železnici odhajajo najnujnejši vlaki. Tudi naibogatejši imaio smolo Pred kratkim je stala četa »lovcev raznih zanimivosti«, 40 fotografov, 30 časnikarskih poročevalcev, 4 radiooddajni avtomobili na newyorškem letališču in pričakovala prihod letala, ki naj pripelje najbogatejšo Američanko Barbaro Hutton i-n njenega moža, katerega je pred kratkim vzela. Po dolgem nestrpnem čakanju se slednjič pripelje letalo 6 6vojo »čudovito zanimivostjo«. Tedaj pa 60 težko zadovoljivi lovci doživeli nepričakovano presenečenje: nafbogatejša Američanka 6e je pojavila pred njimi — s strahotno luknjo v nogavici. Radio Programi Radio Ljubljana Torek. 21. sept.: 12 Lahka instrumentalna glasba (plošče) — 1-2.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 ltadijski orkester — 14 Vreme, borza — 18 Kar po domače (Magistrov trio) — 18.40 Nastanek tarife pri železnici (g. Alojzij Sulgaj) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nftc. ura: Kiplingova dela in njihov pomen za nacionalno in splošno vzgojo naše mladine (Branko Stružičič, nov. -Zgb) — 19.50 Deset minut zabave — 20 Večer operne glasbe. Sodelujejo: ga Franja Bernot Golobova, ga. Antonija Marolt-Suštarjeva in Radijski orkester — 21 Radijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za ples (plošče). Drugi programi Tot ek, 21. septembra: Belgrad: 20 00 Orkestralni koncert — Zotjreb: 20 Opera — Dunaj: 19.55 fr ilmska glasba, 20.40 Igra; 22.20 Šramel — BudapcSta: 19.40 Salonski orkester; 21 Operni orkester; 22.30 Plošče; 23.10 Jazz - Trst-Milan: 17.15 Orkestralni koncert; 21 Igra; 22.20 Komorni koncert — Rim-Bari: 21 Mulejev koncert; 22.15 Šramel — Varšava: 20 Opereta «Sissy«, 22.25 Solistični koncert Pred slovesom Singapore - Angleži so 6i ob široki morski cesti pravočasno postavili trdna oporišča, ki so in bodo — vsaj nekaj časa gotovo — še držala njihov imperij. Takšno oporišče je vsekakor tudi ozka morska cesta, ki pelje mimo Malajskega otočja ob najjužnejšem koncu Azijske celine. Tu stoji mesto Singapore, ali kakor bi 6e po naše reklo »Levje mesto«. V zadnjem času so Angleži to postojanko še bolj utrdili, kakor da 60 šele 6edaj prav sj^o-znali, kako ogromnega pomena je zanje, če hočejo imeti prost dostop na tako imenovani Daljnji vzhod, v kitajske in japonske vode. Singapore ni od včeraj, pač pa je na feni mestu zasadil angleško zastavo angleški pomorščak Stamfard Raffles že v začetku devetnajstega stoletja. Ta mož je tudi kot prvi Evropejec prevozil ožino ob Singaporeu, in je tudi takoj spoznal njen velikanski pomen, to so vrata, ki odpirajo kitajski in iaf>onski 6vet. Tam, kjer 6e je nekoč razprostiralo zamočvirjeno ozemlje, segajoče skoraj do zemeljskega ravnika, je ustanovil Sinha-Pur, ki je leta 1824 postalo kronska kolonija in 6vobodno pristanišče, danes pa je to najpomembnejši vozel, ob katerem se za hip ustavljajo ladje vsega sveta, da ne omenjamo pri tem njegovega velikega pomena v vojaškem oziru. Sultan iz Johore Večina potnikov, ki jih je ta ali ona ladja pripeljala po dolgi ali krajši poti tudi v Singapore, porabi to priliko tudi za obisk v bližini ležečega sultanata Johore. Johore je nekak preostanek nekdanjih samostojnih kneževin iz časa, ko so v teh krajih imeli velik vpliv mohamedanci. Dane« 6pada sultan od Johorea med one »vladarje«, ki jim je ostalo le še ime, so pa povečini popolnoma pod angleško nadoblastjo in jim je skrb 6amo še za njihovo zasebno življenje. Tamkajšnji Evropejci ki bolj natančno poznajo razmere v bližini Singaporea, vedo zanesljivo pove-dati{ da 60 sultanovi podaniki edino le maloštevilni služabniki, ki so potrebni za vzdrževanje sultanove palače. Pa še nad temi je prav za prav fe nekak majordom, ne pa sultan sam. Zdi se, da 6i 6ultan kakšne večje oblasti in vladarske moči pod angleškim pokroviteljstvom niti tako zelo ne veseli več. Tamkajšnji knezi so povečini vzgojeni či6to po evrojjsko, nekateri imajo tudi Evropejke za žene in večji del leta prežive v Evropi. Palača sultanata Johore je zgrajena v mohamedanskem 6logu, ki kaže, vsaj v notranjosti že precej zahodni vpliv. Posledice mohamedanskega preseljevanja narodov so precej očitne. Ohranjenih je iz one dobe tudi precej pismenih dokumentov. Levje mesto Danes 6e za Johore v glavnem zanimajo samo še filatelisti, to j>a zaradi redkih znamk, s katerimi radi obogate svoje albume. Večina potnikov od daleč se prav 6 tem namenom ustavlja tod. Bogastvo v kavčuku Dežela sama ne skriva v 6ebi rudnih bogastev, kakor n. pr. Južna Afrika, pač pa je vse njeno bogastvo v6aj od Johorea do Singaporea v širnih nasadih dreves, ki dajejo kavčuk. Vmes stoje številne vodne naprave, žage, ob katerih stoje kupi lesa. pripravljenega za predelovanje in izvoz. Tu vidiš ogromne hlode, težke več tisoč kilogramov. Vse je preskrbljeno tudi za to, da 6e ne bi pod vročim soncem ti hlodi prehitro in preveč posušili, kajti v tem primeru ne bi bili več uporabni, ali bi bili mnogo manj vredni. Čudno, ne? Pri nas je namreč ravno narobe in je prvi pogoj ta, da je les dobro osušen, kajti le tak v popolni meri 6luži svojemu namenu, ki je pri nas 6eveda drugi, kot nad daljnim Singaporeom. Nuien sporazum z naravo To »Levje mesto« je silno vroče, njegov značaj je docela velemestni. Podnebje pa je tisto, ki v veliki meri tudi vpliva na človekov temperament in značaj. Domačini, če tam sploh koga smemo imenovati domačina, 6e zde tujcu silno nezaupljivi, pa tudi neverjetno leni. Te bolezni se počasi nalezejo tudi priseljenci, čeprav 60 iz še bolj kulturnih krajev Evrope. Ni dvoma, da je še mnogo takšnih krajev, ki so bolj proč od sveta, da 6e tako izrazimo, in bolj revni na kulturnih pridobitvah, kakor je ravno Singapore, ali pa n. pr. Hongkong, Madras ali pa nam Slovencem po naših misijonarjih še posebno znana Kalkutta. Toda nekaj drugega je to, če je kdo navezan na bivanje kje v sredini sicer od Evropejcev osvojenih, pa vendar še tako divjih in pustih pokrajin, takšnih kakor je n. pr. ravno Malakka, južni azijski jezik, ki se je pretrgal ob Malajskem otočju in na katerega skrajnem koncu stoji z angleško roko pripeto angleško velemesto Singapore. V teh, od 6veta tako rekoč ločenih pokrajinah, je Evroi/jjec pripuščen samemu sebi. Njegovo usodo vodi njegova lastna iniciativa, njegova podjetnost, iznajdljivost, sposobnost, da 6e človek hitro odločuje za to ali ono stvar, poleg vsega tega pa tudi velika 6rčnost. Narava in človek morata biti tu povezana in vezana drug na drugeg. Le v tem »Sporazumu« je mogoče premagati ovire, ki jih človek v kulturnem evropskem svetu že težko samo sluti.