gorenje
gorenje
informator 15
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje- Št. 31.—Leto XVII.-Titovo Velenje, 8. 6. 1983
FRANC LESKOŠEK-LUKA
V nedeljo, 5. junija 1983, je v Ljubljani umrl Franc Leskošek—Luka. Odšel je še eden od velikih sinov slovenskega naroda, revolucionar, prvi komandant slovenske partizanske vojske, narodni heroj, član sveta federacije.
Ob njegovi izgubi smo iz Gorenja poslali naslednjo brzojavko:
Umrl je tovariš Luka — sindikalni borec, revolucionar, partizanski komandant, junak povojne izgradnje.
Umri je legendarni heroj, legenda njegovega boja pa bo živela z nami dalje. Njegova legenda bo živela dalje zlasti še med delovnimi ljudmi Titovega Velenja in Gorenja.
Leta 1964 je tovariš Luka prevariI kovinski trak pred prvo novo zgrajeno tovarno Gorenja. Tako je simbolično označil začetek novega poleta Gorenja, v katerem je bil velik prispevek tovariša Franca Leskoška — Luke.
•	Franc Leskošek—Luka je vse življenje posvetil revolucionarnemu delu v delavskem gibanju in komunistični partiji in se uvrstil med tiste sinove naše domovine, ki so postavili temelje socialistični samoupravni preobrazbi naše družbe, bratstvu in enotnosti, svobodi in neodvisnosti naših narodov in narodnosti ter nenehni krepitvi miroljubne in neuvrščene politike Jugoslavije.
•	Partija je njegove revolucionarne kvalitete nenehno razvijala, njegova dejavnost je postajala vse bolj učinkovita, ker je živel in zastopal resnične delavske interese, in takšnega so Poznali delavci po vsej Sloveniji.
•	Kot komandant glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet je tovariš Luka usmerjal razvoj oborožene vstaje in Prvih slovenskih partizanskih enot ter uveljavljal partizansko taktiko vojskovanja. Hkrati je usmerjal slovenske komuniste k organiziranju njenega političnega zaledja.
•Z bogatimi revolucionarnimi izkušnjami in z doslednostjo je ogromno prispeval k organizacijskemu utrjevanju osvobodilnega gibanja, k utrjevanju borbene zavesti in discipline.
• Svojo revolucionarnost je vedno opiral na spoznanje o moči delavskih množic, ki so se borile za svobodo in socialno pravičnost. Tovariš Luka je v OF poosebljal udarnost slovenskega delavstva.
» Ljudje so ga imeli radi in so mu zaupali, saj ni nikoli omahoval. Bil je zvest in discipliniran komunist, vselej med ljudmi.
(Andrej Marinc na žalni seji v skupščini SR Slovenije)
• Franc Leskošek je bil pravi ljudski tribun, kateremu je bil tuj vsak dogmatizem ali pridigarstvo. Ni frazaril, pač pa je stvari imenoval s pravim imenom. Enako kot od sebe, je tudi od drugih zahteval, da storijo vse za napredek naše skupnosti in uveljavljanje novih in poštenih odnosov med ljudmi in narodi.
Mitja Ribičič, Delo, 7. 6. 1983
DNEVI GORENJA V SLOVENJ GRADCU
Delovni kolektiv Gorenje—Fecro, Slovenj Gradec, ie v soboto, 4. junija 1983, proslavil 210-letnico obstoja tovarne. Nekdanja tovarna kos in srpov ob Mislinji seje razširila in prerasla v pomembnega proizvajalca raznovrstne opreme iz nerjavečega jekla, v zadnjem času pa vse bolj posega na področju tako-imenovanega "zelenega programa" v sozdu Gorenje. Prav skupaj z delovno organizacijo Gorenje—Muta sta nosilca tega programa in zato so letos, ob visokem jubileju slovenjgraške tovarne, organizirali tudi razstavo, doslej znano pod imenom "Sreča v zelenju in cvetju" na Muti.
Letošnja razstava, ki so jo v soboto po slavnostni proslavi odprli v slovenjgraški športni dvorani, prikazuje širok program proizvodnje za kmetijsko tehniko, za pridelavo in predelavo hrane, program orodja ter strojev za kmetijstvo in zelene površine.
Na fotografiji: Po slovesnosti ob 210-obletnici Gorenja—Peera so odprli še letošnjo razstavo zelenega programa. Med številnimi obiskovalci so bili tudi predstavniki številnih delovnih organizacij, Koroške gospodarske zbornice, občinskih skupščin Velenje in Slovenj Gradca ter drugi. Razstavo si je z zanimanjem ogledal tudi predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik (na desni).
V Slovenj Gradcu bo v četrtek jugoslovansko posvetovanje o predelavi hrane in tudi zategadelj nosi letošnja razstava naslov: "Znanje in tehnika — več zdrave in kakovostne hrane".
Gorenje SOZD s takim programom posega na nova področja, ki odpirajo še več možnosti za nadaljnji razvoj.
GORENJE IN INOVACIJE
NA RAZSTAVI RAST YU NA REKI BO PREDSTAVLJENA AKCIJA „PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA"
Na Jugoslovanski razstavi izumov, tehničnih napredkov in novosti RAST YU '83 na Reki bo tudi letos sodelovalo Go renje.
Otvoritev razstave bo 10. junija, trajala pa bo teden dni.
Med 25 eksponati, ki jih razstavlja Gorenje SOZD, jih je največ prijavila Gorenje TGO. Poglejmo si naslove predstavljenih eksponatov Gorenja TGO na Reki:
Stroj za krivljenje tlačne cevi. Oblikovanje mikroračunalni-škega procesorja. Šasija K — 11 za barvni televizijski sprejemnik, Večsistemska vgradna pečica EVP401, WC deska s pokrovom DWC 101 Soča, Rotacijska delilna miza. Naprava za preizkus temperaturnih regulatorjev in termoparov tip DVG 200 Korita za krmljenje živali, Sprememba protimodela v maski za polnjenje vrat zamrzovalnih omar s poliuretanom, Konstrukcija spremembe nosilne plošče tečaja vrat. Sprememba tehnologije spajanja hrbta z dnom na hladilnikih programa 600 Cerebellarni epiduralni stimulator za terapijo epilepsije CES, Implantibilna pod kolenska peronalna opornica IPPO, Stimulator za terapijo scolioze Scolifes.
Gorenje TGO, pa bo na razstavi "RAST YU 83" predstavila tudi akcijo za pospeševanje inventivne dejavnosti v delovni organizaciji. Akcijo, ki so jo poimenovali "Predlagaj nekaj koristnega", so doslej organizirali v temeljnih organizacijah združenega dela Pralna tehnika. Štedilniki in Kuhalni aparati, zdaj pa je trimesečna akcija v temeljni organizaciji združenega dela Zamrzovalniki, Hladilna tehnika. Kondenzatorji in Kompresorji. Akcije za pospeševanje inventivne dejavnosti organizira oddelek industrijske lastnine Gorenje TGO s sodelovanjem s psihologi, službo za medsebojno obveščanje, družbenopolitičnimi organizacijami in poslovodnimi organi.
Z akcijami "Predlagaj nekaj koristnega" so v posameznih tozdih uspeli doslej povečati število inovacijskih predlogov in prijav celo do 20 na 100 zaposlenih (TOZD Kuhalni aparati).
In še to:
Na lanskoletni razstavi RAST YU 82 je sodelovalo Gorenje z 32 eksponati, za katere je prejelo zlato (toplotna črpalka), dve srebrni (naprava za varjenje čepov na kompresorju, naprava za umirjanje modulov) in eno bronasto odličje (antena — četverec).
PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA TOZD HLADILNA TEHNIKA
BESEDA DA BESEDO_______________
Akcijo Predlagaj nekaj koristnega je v tozdu Hladilna tehnika oznanil plakat modre barve, značilen za hladilno tehniko. V surovinskem oddelku smo k pogovoru povabili pač vse tiste, ki so najbolj odgovorni za začetek, potek in seveda tudi v končni obliki za uspeh te akcije.
Rudi Pudgar, oddelkovodja surovinskega oddelka, v Gorenju od leta 1966, predsednik delavskega sveta tozda Hladilna tehnika: „0 pobudi za akcijo smo spregovorili na seji delavskega sveta in se zavestno odločili, da tudi v našem tozdu začnemo razmišljati o delu, o izboljšavah na slehernem delovnem mestu. Vsakdo bo koristil sebi, celotnemu tozdu in Gorenju, če bo s svojim predlogom izboljšal in skrajšal postopek, če bo pri varčeval kakšen material. Akcija pa pravzaprav že poteka. Kolikor vem, je predlogov že enajst. Odziv je že sedaj dober in vem, da bo še boljši. Vendar bi morala biti akcija kontinuirana, skozi vse leto. Glede realizacije predlogov je treba povedati, da to traja Predolgo. Predlogi bodo nagrajeni z enkratno nagrado 500 do 1000 din, prav tako pa bodo inovacijski predlogi, njihovi učinki, nagrajeni v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o inovacijski dejavnosti."
Marjan Sivec, v Gorenju od leta 1968, mojster v oddelku toplotnih črpalk, koordinator množične inventivne dejavnosti v tozdu."Sedaj, ko smo razpisali nagrade in razobesi-5 plakate, je odziv kar precejšen. Res je že 11 pismenih Prijav. Nekaj izboljšav in predlogov že izkoriščamo, ali pa so že v uporabi, vendar še ni prijav. Smatram, da je akcija na mestu, vendar traja premalo časa.”
Kot organizator takšne dejavnosti je Marjan Sivec opisal še nekaj predlogov ali nalog, kjer bi lahko pričakovali še več izboljšav. To so dela pri površinski zaščiti, pri vakuumi-ranju, predelavi pločevine, sestavi hladilnikov. Marjan je še dejal: ,,Če bom sam tudi kaj predlagal? Ne vem, za sedaj nimam predloga!"
Jakob Rakovnik, v Gorenju od leta 1970, mojster v montaži hladilnikov, že uspešen inovator:
-/Pričakoval sem to akcijo in menim, da je sedaj ta dejavnost veliko bolje organizirana, od kar imamo sporazum in pravilnik o inventivni dejavnosti. Tudi akcija Predlagaj nekaj koristnega bo uspešna. Spodbujala naj bi prijavljanje drobnih predlogov, malenkosti, za katere včasih menimo, da stJ zanemarljivi, vendar se lahko na koncu izkaže velika korist. Teh malenkosti je veliko in mojstri so že sedaj težili k temu, da bi delavci v neposredni proizvodnji opozarjali ln predlagali na izboljšave. Doslej je bilo res malo predlo-9ov. Prav ti delavci, ki so vsak hip v stiku z delom, bodo lahko najlažje ocenili, predlagali, izboljšali. Saj človek ne rnore biti avtomat. Mislim, da bo ta akcija pritegnila slehernega delavca..."
In Jakob bi še govoril o akciji, o plakatih, da, tudi sestanke bodo še imeli, kajti beseda da besedo. Tako smo tudi nai menili in v tozdu bobo kmalu sestanki sindikalnih skupin, na katerih bodo spregovorili o akciji.
Alojz Meža, planer, v Gorenju od 1969. leta, predsednik osnovne organizacije sindikata: „Pozdravljam to akcijo in vsi predlogi morda ne bodo prišli v poštev, ker bomo proizvodnjo preselili v Bihač. Za program v Bihaču pa bo to še kako dobrodošlo."
Rajko Ribič, mojster v surovinskem oddelku, v Gorenju od leta 1969: „Prav ta akcija je prišla precej prepozno. Že pred desetimi leti bi jo morali organizirati. Ljudje imajo bojazen, da bi kaj prijavili, kaj predlagali. Pred tem pa je bilo tudi še nekaj zavisti vmes, če je kdo kaj dobil. Po mojem mnenju pa se je okrog zavisti že marsikaj razblinilo, vendar je pač prisoten še vedno človeški faktor. V bodoče moramo res še bolj prisluhniti delovnemu okolju, prisluhniti delavcem...
Marjan Sivec: ..Naredili bomo skrinjice za predloge!"
Marjan Sivec: „Naredili bomo skrinjice za predloge!"
Alojz Meža: „Predloge pa moramo hitreje obravnavati. Sedaj, ko smo stare predloge rešili, mora postopek biti kratek."
Rudi Pudgar: „Po vrednosti prijavljenih inovacij je med vodilnimi izdelava H 710 na Uniji, vendar v sedanji akciji računamo na veliko število drobnih prijav, ki pa bodo lahko dale ogromen učinek."
Še več predlogov, mnenj in ocen smo zapisali o akciji v tozdu Hladilna tehnika. Res so štartali uspešno, zagnano...
Na pogovoru v TOZD Hladilna tehnika: Rajko Ribič, Rudi Pudgar, Alojz Meža, Jakob Rakovnik in Marjan Sivec.
Zaradi tehničnih razlogov bomo informacije o poteku akcije v tozdih Kondenzatorji in Kompresorji objavili v naslednji redni številki Informatorja. Sploh pa bomo o tej akciji, ker so vanjo vključene štiri temeljne organizacije, informirali izmenično: v enem Informatorju za dve temeljni organizaciji, v drugem za drugi dve temeljni organizaciji, v naslednjem spet za prvi dve temeljni organizaciji itd. Upamo, da zaradi takega načina obveščanja ne bo upadel tekmovalni duh.
PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA TOZD ZAMRZOVALNIKI
IZ OČI V OČI
V tozdu Zamrzovalniki označujejo akcijo Predlagaj nekaj koristnega svetlozeleni plakati. V obratu zamrzovalnih omar, kjer imamo v Gorenju eno najsodobnejših tehnologij na sploh, je prav gotovo odprtih še veliko možnosti za izboljšave. Pa tudi obrata zamrzovalnih skrinj ne gre zanemarjati. Akcija je stekla v obeh obratih hkrati in takole je potekal naš pogovor.
Ferdo Parfant, v Gorenju od leta 1966, planer tozda, predsednik delavskega sveta: „Obrat zamrzovalnih omar je nov, proizvodi so novi. Pri osvajanju proizvodnje se da še veliko stvari izboljšati. Zato smo na delavskem svetu sprejeli sklep o razpisu nagrad. Cilji so znani: materiali so vedno dražji, zato je treba varčevati. Kakovost moramo izboljševati, tudi produktivnost moramo povečati. Od 1. junija naprej teče akcija, ki mora odgovoriti na postavljena vprašanja. Zato tudi ni bilo pomislekov o nagradah. Že dosedaj je bilo veliko predlogov. V dobi stabilizacije pa pričakujemo še več novih predlogov za boljše delo, za večjo korist, za visoke učinke dela.
Mislim, da je koordinator MID že dobil nekaj predlogov, škoda pa je, da ga ni na pogovor.
Franc Vodušek, oddelkovodja montaže zamrzovalnih omar, v Gorenju od leta 1975:
„Mislim, da je pravi trenutek za akcijo v naših dveh obratih. Nekaterim vprašanjem tehnološke narave res še nismo posvetili vse pozornosti, zato bi moral biti rezultat velik. So določene stvari, ki jih bomo izboljšali. Delavci so seznanjeni z akcijo, vendar samo plakati in razpis je premalo. Pogovoriti se bo treba z delavci, iz oči v oči. Še ta teden moramo spregovoriti, kako lahko vsak na svojem delovnem mestu kaj predlaga, kako bi lažje delal, vendar bolj učinkovito. "
Zdravko Zapušek, oddelkovodja lakirnice, v Gorenju od leta 1978: ,,To je izredno koristna akcija. Če bo realiziranih 30 % predlogov, bo to velik uspeh. Delavci že razmišljajo o tem, vendar nimajo prave volje ali motiva, da bi prijavljali izboljšave. Mislim, da smo predolgo reševali prijave. Po sedanji akciji pa bodo bolj aktivni, v to sem prepričan ..."
Zdravko je bil tudi že precej dejaven na tem področju in predlagal več izboljšav. Tedaj je delal kot tehnolog, pa so mu te predloge šteli med delovne naloge.
„Seveda je treba tudi o tem, kaj je inovacija, kdo jo predlaga, spregovoriti. To je tudi ena izmed oblik nagrajevanja, tudi po delu, če tako rečemo. Sedaj bom prijavil več predlogov. Težko je napovedati, kako se bo akcija iztekla. Ali bomo bolj uspešni od prejšnjih tozdov, ne vem. Vendar bomo dosegli vsaj to, da bomo spodbudili delavce v proizvodnji k razmišljanju. To bo pa veliko!"
Ferdo Parfant: „Marsikdo kaj predlaga, vendar ne ve, da je tak predlog koristen!"
Franc Vodušek: „Potek dela je marsikomu pravzaprav 'v krvi', naštudiran, gibi navajeni, in nato ljudje ne razmišljajo več. Škoda. Razpisana nagrada pa bo lahko motivacija in potem mora tudi takšno razmišljanje 'priti v kri'. .."
Akcija v tozdu Zamrzovalniki je torej stekla. Pozitivno mnenje o tem ima tudi tehnični vodja tozda Jože Piki. „Na vsak način je ta akcija dobrodošla. Verjetno je takšna dejavnost v Gorenju bila premalo poudarjena, tudi premalo nagrajevana. Bolj moramo ceniti inventivnost..."
Vodja tozda Avgust Sušeč pa dodaja: ,,Ljudje, ki so nekako nabiti z idejo, se bodo sedaj lažje izpovedali. Gre torej za sprostitev. Če si nagnjen k razmišljanju o tem, da bi kaj pogruntal, je v tem lahko tudi nekaj idealizma. Nagrada naj bo le kot priznanje, osebno zadovoljstvo. V delu moraš uživati, v iskanju koristnih predlogov moraš najti smisel, to je nekakšna kreativnost. Tu denar ne sme biti odločilen. Družbena korist mora biti vodilo. In v našem tozdu smo glede števila prijav kar na visokem mestu, mislim celo, da smo na tretjem mestu po številu predlogov, pa vrednost je visoka. Že brez akcije smo dosegli visoke uspehe!" Pogovor zaključuje Ferdo Parfant: „Akcija bo uspešna, če bodo tehnološke rešitve predlagali tudi delavci iz neposredne proizvodnje."
Na pogovoru v TOZD Zamrzovalniki: Ferdo Parfant, Franc Vodušek, Zdravko Zapušek, Avgust Sušeč in Jože Piki
Pogovor vodil Hinko Jerčič
5.BRALNA AKCIJA
ali
KAKO ŽIVETI BOGATEJŠE
V prihodnjih dneh ali natančneje, v torek, 14. junija 1983, se bo v prostorih knjižnice Ivana Napotnika,s srečanjem na'-ših bralcev in slovenskih literarnih ustvarjalcev, končala 5. bralna akcija v Gorenju. Takšni majhni jubileji so ponavadi tudi priložnost, da pobrskamo po začetkih, seštejemo, preštejemo, zaokrožimo in včasih tudi kaj začrtamo za naprej. Prva bralna akcija je bila ob srebrnem jubileju, ko smo delavci Gorenja podelili nagrado zvestobe takrat med nami najbolj priljubljenemu delu Strici so mi povedali in z njim seveda tudi njegovemu ustvarjalcu pisatelju Mišku Kranjcu. Bi o tej prvi in o vseh naslednjih bralnih akcijah povedali dovolj, če bi dejali, da je bilo prvo leto, 41, potem 51,52, 92 in letos kar 119 bralcev, pa če bi še dodali, da so v teh petih letih prebrali 24 različnih del slovenskih, jugoslovanskih in svetovnih piscev, 14 pesniških zbirk. Lahko bi celo Prešteli strani vseh teh književnih del, toda, ali bi lahko prešteli tudi številna spoznanja, lepe besede, tople besede, iskrene besede, vse besede, ki nanizane živijo kot misli nekje v nas, da sami ne vemo, kje smo jih našli, a postale so naše. Zgodbe, o ljudeh, revnih, ponosnih, o borbi, o življenju in smrti.
Se posebej pa so za nas dragocena tudi srečanja z našimi literarnimi ustvarjalci. Prav gotovo tudi letos mnogi med bralci, še posebno tisti, ki so sodelovali v vseh petih akcijah, srečanja ne bodo zamudili. V torek naj bi se pogovarjali z Antonom Ingoličem, Ivom Zormanom in Tonetom Kuntnerjem. In, čeprav jih verjetno ni potrebno posebej Predstavljati, velja zapisati vsaj nekaj osnovnih podatkov.
Anton Ingolič, rojen je bil 1907 v Spodnji Polskavi, je pisatelj in dramatik, ki se je lotil domala vseh zvrsti pripovedne proze. V Gorenju smo brali dve njegovi deli Šumijo gozdovi domači in letos Obračun. Anton Ingolič, prej Profesor na ptujski gimnaziji, pa je priljubljen tudi med mladino.
Ivo Zorman, letos smo brali njegovo delo Dom človekov, Se je rodil 1926 leta, pri Kamniku, je plodovit pripoved-nik, ki uporablja sodobno in polpreteklo tematiko, njegov roman Draga moja Iza pa je bil tudi ekraniziran.
Tone Kuntner, doma je iz Trat v Slovenskih goricah, je Pesnik in igralec, ki v svojih pesmih ostaja zvest zemlji, kmetu in svoji navezanosti na rodne gorice, po katerih ima njegova zbirka, ki smo jo tokrat prebirali, tudi naslov Slovenske gorice.
Prav je, da se še enkrat spomnimo tudi ostalihdel, po katerih smo segali v petih bralnih akcijah.
SEZNAM KNJIG, KI SO JIH DELAVCI "GORENJA" BRALI MED BRALNIMI AKCIJAMI
Vladimir Kavčič: Pustota, Miško Kranjec: Striči so mi povedali, Beno Zupančič: Grmada, Kajetan Kovič: Labrador, Lojze Krakar: Nekje tam čisto na robu Janez Menart: Pod kužnim znamenjem.
Darjan Kolar: Zvezde in križi, Leopold Suhodolčan: Trenutki in leta, Peter Božič: Očeta Vincenta smrt, Pavel Zidar:
Pandorine sence, Mira Mihelič: Tujec v Emoni, Karel Gra-beljšek: Nioba, pesmi: Tone Pavček, Gregor Strniša, Miroslav Košuta, Jože Snoj.
Beno Zupančič: Sedmina, Ciril Kosmač: Pomladni dan, Anton Ingolič: Šumijo gozdovi domači, Vjekoslav Kaleb: Čudoviti prah, pesmi: Ivan Minatti, Tomaž Šalamun, Veno Tauf-fer, Ciril Zlobec.
Josip Jurčič: Domen, Franček Rudolf: Očka, vrni se nam zdrav domov, Miodrag Bulatovič: Peti prst, John Steinbeck: Polentarska polica, Ervin Fritz: Okruški sveta.
Branko Gradišnik: Zemlja, zemlja, zemlja, Ivo Zorman: Dom čovekov, Anton Ingolič: Obračun, Danilo Lokar: Burja pred tišino, Nejc Zaplotnik: Pot, Evgen Jurič: Leva dlaka je Jaka, Tone Kuntner: Slovenske gorice, Gustav Januš: P(E)S(M)I, Branko Čosič: Čas smrti 1, 8, 3, 4.
Je teh, 47 različnih del, ki jih je prebiralo 314 bralcev, dovolj, da lahko trdimo, ne beremo le zaradi akcije, beremo, ker smo tako navajeni, kot smo navajeni popiti kavo. Mogoče? Toda, kot že rečeno, številke pogosto ne povedo vsega, včasih povedo celo zelo malo. Pa saj, tudi ni bil namen teh petih bralnih akcij, da nas navadijo na knjigo, ampak, da nam spodbudijo potrebo po njej. In ne nazadnje, da se ob zaključku teh branj, srečamo tudi z ustvarjalci, z ljudmi, ki opravljajo drugačno delo, kot je naše. Na svojih straneh nam ujamejo košček lepote, tihe sreče, ujamejo košček življenja. Navsezadnje, vsi skupaj delamc, da bi nam bilo lepše, da bi nam bilo življenje ne samo bogato, ampak tudi bogatejše.
SEZNAM BRALCEV, KI SODELUJEJO V SEDANJI BRALNI AKCIJI
Sonja Turk, Nada Kolar, Ingeborg Čas, Vanda Macul, Danijela Pistotnik, Belinda Grobelnik, Marta Prelog, Franc Turk, Majda Lomšek, Marjana Premožič, Ivica Meh, Erna Železnik, Katica Frišek, Majda Apatič, Martina Verbovšek, Irena Kramer, Vili Ledinek, Jožica Kav-šak, Anica Cingesar, Marina Kocen, Jožica Sevnik, Zvonka Podvratnik, Milena Banovšek, Ljubica Konečnik, Rudi German, Marijana Lemež, Valčka Ledinek, Mojca Arlič, Marija Gajanovič, Irena Šket, Zdenka Jozinovič, Milan Petek, Milena Rehberger, Minka Jurko, Štefan Riga, Rozalija Kac, Marica Podlipnik, Jelka Rošer, Srečko Panič, Sonja Ščančar, Dragica Vranjek, Zofka Lešnik, Zdenka Podajt, Stanka Špe-gelj, Marjana Grobelnik, Elica Jan, Marija Štrigl, Dora Rutnik, Dragica Trnovšek, Terezija Hriberšek, Martina Oštir, Cveta Aristovnik, Anica Apatič, Danica Zacirkovnik, Zvone Vasle, Zvonka Špeh, Jože Ban, Gvido Špeh, Ivan Jakopanec, Ferdo Rednak, Avgust Reberšak, Silva Glasenčnik, Darinka Urtelj, Ivan Vodušek, Anica Kaušak, Tina Oštir, Milka Matanovič, Marija Šraml, Andrej Derča, Alojz Kolenc, Lukane Drago, Janez Sterkuš, Slavko Stopernik, Antonija Piskar, Irma Perše, Franjo Tisnikar, Hilda Cesnik, Branko Učakar, Ivanka Pristan, Martina Grabner, Marija Brcar, Olga Uršej, Jožica Ferenc, Jelka Preskar, Breda Pravdič, Liljana Andročec, Tatjana Čuček, Darinka Gostenčnik, Božena Gorjan, Marjeta Krapež, Slavka Mijoč, Spomenka Morovič, Dragica Perovec, Ivanka Podkrižnik, Ciril Podkrižnik, Stanislava Petek, Irena Pogorelc, Marinka Prosenjak, Bernarda Rudolf, Štefan Tepež, Frančiška Gomiršek, Hinko Jerčič, Jože Urbanci, Marijana Tratnik, Manica Stropnik, Duška Kregar, Alojz Pungartnik, Jaka Tovrljan, Mirjana Šimič, Ivan Gostenčnik, Aleš Koprivnik, Ana Kliner, Stane Napotnik, Dobrila Golič.
OBVESTILA, RAZPISI
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Izobraževalni center Gorenje TGO obvešča kandidate za študij ob delu, da je Visoka tehniška šola Maribor tudi v šolskem letu 1983/84 razpisala vpis za višješolski študij ob delu na centru v Titovem Velenju na oddelkih za:
ELEKTRONIKO, STROJNIŠTVO, GRADBENIŠTVO in KEMIJO.
Podrobnejše informacije lahko dobite v tajništvu EKŠ na Centru srednjih šol Titovo Velenje, telefon 850-422 deloma pa tudi v Izobraževalnem centru TGO Gorenje.
Izobraževalni center
Na podlagi ponovnega sklepa delavskega sveta TOZD Servis in maloprodaja objavljamo
RAZPIS
za dodelitev, zamenjavo in sofinanciranje nakupa stanovanja tudi za delavce TOZD Servis in maloprodaja v Titovem Velenju.
Prijave bodo sprejemali v službi za stanovanjsko gospodarstvo
v torek, 14. 6.1983 od 8. do 15. ure.
Ostali pogoji razpisa so bili objavljeni že v Informatorju, 20. 6. 1983.
Prosimo vse prosilce, da pridejo k prijavi z vso potrebno dokumentacijo in sicer:
—	izkaznico o zaposlitvi
—	potrdilo o osebnem dohodku in o vseh ostalih dohodkih družine v preteklem letu
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
—	potrdilo o stalnem bivališču prijavitelja in zakonca, opremljeno z datumom, od kdaj stanuje na določenem naslovu.
Razpis za delavce TOZD Servis in Maloprodaja po Jugoslaviji bo objavljen v Informatorju, ki je tiskan posebej za njih.
Služba za stanovanjsko gospodarstvo
KADRI ZA TOVARNO HLADILNIH APARATOV V BIHAČU
Tovarna hladilnih aparatov v Bihaču je v polni izgradnji. Dela potekajo v dogovorjenih rokih. Že sedaj razmišljamo o potrebnih kadrih za delo v tej tovarni. Zaradi tega vabimo delavce Gorenja, ki so doma iz Bihača in bližnje okolice, da se zaradi eventualne zaposlitve v novi tovarni v Bihaču prijavijo v kadrovski operativi — pisarna št. 6.
Kadrovski sektor
IZLET NA STRELOVEC (1763)
Planinska sekcija organizira vzpon na Strelovec, (Savinjske in Kamniške alpe), ki je privlačen in zanimiv planinski cilj.
Ni težko dostopen. Izhodišče je v Logarski dolini. Predviden skupen čas hoje je pet ur.
Na Strelovcu je tudi štampiljka naše transverzale "Trideset vrhov".
Odhod bo torej v soboto, 18. junija 1983 ob peti uri izpred Rdeče dvorane.
V primeru, da bo sobota redni delovni dan, se bo izlet preložil na nedeljo, dne 19. 6. 1983.
Program in opis poti bo na razpolago ob vpisu pri Milici Lesjak v izvozu.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane. Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek,( Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka ,Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.
PREJELI SMO...
DSSS GORENJE VELENJE
SPOŠTOVANI
Prejeli smo vaš prispevek 2.000,00 din za gradnjo otroškega oddelka Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu in se vam 2anj najiskreneje zahvaljujemo.
Hvaležni smo vam za humano gesto — najbolj bodo to pač občutili otroci, bodoči pacienti novega otroškega oddelka, ki bo — tudi po vaši zaslugi — prej dograjen. Tako bo vaš Prispevek vgrajen kot kamen v mozaik njihovega ter našega vsakodneva, in nas stalno spominjal na vas.
Kolektiv otroškega oddelka Splošne bolnišnice
Slovenj Gradec, 3. 6. 1983	v Slovenj Gradcu
0ELO aktiva invalidov Lep IZLET V PTUJ
Aktiv invalidov Gorenje je 28. maja 1983. organiziral izlet za svoje člane. Prijavilo se je 52 članov in njihovih svoj-Cev. Lepa druščina za veliki avtobus, ki je odpeljal proti Ptuju in Halozam.
Dnevi pred izletom so marsikateremu prijavljencu grenili Pugled na otožno deževno vreme. Kar nič ni kazalo, da Se bo vreme izboljšalo. Vendar naši invalidi so znani po uptimizmu in jih vreme ni spravilo v obup. Tako se je avtobus ob sedmih napolnil z vedrino in veselim razpoloženjem. Samo, da ne pada dež, še sonce nam bo zasi-ialo, je bilo slišati vzpodbudne besede.
Krenili smo! Mikrofon so si štafetno podajali poznavalci ^egavih, šaljivih zgodb. Slišati je bilo, da jih je treba prihra-Piti še kaj za finale. Pa jih ni zmanjkalo vse do srečnega
Povratka.
V Ptuju sta nas že čakala predstavnika tamkajšnje organizacije Janko Vogrinec, predsednik ZB, in Jože Kovačec, smeli predstavnik in organizator Aktiva invalidov Gorenje, krenili smo skozi Rogoznico, Pecinje v Laze, kjer je junaško izkrvavela Lackova četa. Na levi strani ceste proti Radgoni pred vasjo Laze, stoji na široki jasi ob gozdu masivno belo obeležje, simbol trdne odločenosti branilcev slovenstva, smelosti in poguma. Strogo uperjeni mladeniški, v kamnu izklesani obrazi ponazarjajo slehernemu skrunilcu naše svobode, vztrajno in uporno razpoloženje, tudi za ceno lastnega življenja. Z vencem smo se poklonili tem herojem. Slovensko—Goriška, Lackova četa je štela 13 članov in je kot organizirana uporniška enota imela pomembno vlogo v širjenju narodne zavesti v teh krajih, nam je orisal medvojni komunist, borec in povojni organizator, Janko Vogrinec.
Na povratku skozi Ptuj smo se ustavili v Ptujskih toplicah, se s kosilom okrepčali in nato z zanimanjem ogledali proizvodnjo televizorjev in ostale dejavnosti v tozdu Elektronika Ptuj. Nato pa je sledil družabni del programa. Odpeljali smo se mimo gradu Bori v Haloze. Sonce, lepo vreme, bogato ozaljšana narava, pristna žlahtnina, športne igre, vse to je še povišalo zadovoljstvo.
Tako smo bili Gorenjski invalidi ponovno hvaležni vsem, ki so doprinesli k dobremu počutju in naslednji dnevi bodo bolj delavni in ustvarjalni!
Drago Urtelj
REZULTATI TEKMOVANJA INVALIDOV V METU PIKADA:
ŽENSKE: 1. Jožica Borovnik, 41; 2. Fanika Urbanc, 38; 3. Simona Časi, 35; 4. Anica Ramšak, 5. Pavlica Časi, 6. Danica Milankovič, 7. Fanika Žagar, 8. Cilka Sučec, 9. Stanka Šmon, Eleonora Kozmel, 11. Fanika Golub, 12. Milka Habe, 13. Anica Marinič, 14. Zinka Vohar.
MOŠKI: 1. Oto Ramšak, 63; 2. Jože Obran, 54; 3. Franc Urbanc, 46; 4. Janez Marinič, 5. Just Vocovnik, 6. Ivan Uran, 7. Novak Milankovič, 8. Štefan Golub.
Šport in rekreacija
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V KROSU
Prvenstvo je bilo 30. maja 1983 na stadionu AK Titovo Velenje.
Ženske, kat. "B" — nad 30 let — dolžina proge 700 m: Darinka Silovšek (Pralna teh., Alenka Carli, (DSSS GPS), Rezka Hojan, (Galvana), Silva Čurči, Ivica Svečko, Dušanka Dordevič, Silva Flis, Ančka Škrlin, Doroteja Jakop.
Ženske kat. "A" — do 30 let — dolžina proge 700 m:
Slavica Poznič, (DSSS GPS), Žalika Grudnik, (Galvana), Tatjana Krajnc, (Pralna tehnika), Marija Vinojčič, Anda Andrič, Jadranka Jajčevič, Angela Ciglar, Ljuba Donko, Sonja Felicijan, Zora Andrič, Jadranka Marinovič, Mirjana Simič, Ljuba Benko, Jolanka Vivod.
Moški kat. "C" — nad 40 let — dolžina proge 700 m;
Janez Sterkuš, (Orodjarna), Jože Pokos, (Plastika),
Moški kat. "B" — od 31 — 40 let — dolžina proge 1400 m: Martin Lah, (Plastika), IvanTišler, (Plastika).
Moški kat. "A" — do 30 let — dolžina proge 2100 m:
Dragan Anič, (Orodjarna), Branko Krajnc (Orodjarna), Spa-soje Tešanovič, (Servis in MP), Feris Balagič, Rasim Hasičič, Branko Žnikar, Jože Tišler, Helmut Kozjak, Ferid Hankič. MOŠKI EKIPNO: 1. mesto Plastika (Lah, Tišler, Pokos, Balagič).
ŽENSKE EKIPNO: 1. Galvana I, 55 točk, DSSS GRS, 51 točk, . Pralna tehnika, 48 točk , 4. Galvana 11, 41 točk, 5. DSSS GRS 11, 23 točk, 6. Plastika, 18 točk.
SREČANJE EMAJLIRCEV JUGOSLAVIJE
Delovna organizacija "Metal Emajl" iz Bosanskega Broda je letos 28. in 29. maja priredila srečanje delavcev — športnikov emajlircev iz vse Jugoslavije. Letos se je srečanja prvič udeležilo zastopstvo Gorenja, ki je dostojno predstavilo Gorenje in tudi osvojilo velik pokal za skupno zmago. Moški so tekmovali v osmih disciplinah, ženske ekipe pa v štirih. Srečanja so potekala v pravem prijateljskem in športnem vzdušju. Prisotni pa so posebej lepo pozdravili skupno zmago Gorenja in vsi so dokazali, da je srečanje doseglo svoj namen. Majsko srečanje bo marsikomu ostalo v lepem spominu.
Poglejmo si uvrstitve naših tekmovalk in tekmovalcev.
V malem nogometu so bili moški sedmi, v namiznem tenisu so zmagali (ekipa: Hribernik, Tešanovič, Hudovernik), v odbojki so zmagali, v kegljanju so bili četrti, v streljanju prav tako četrti, v vleki vrvi so bili sedmi, v šahu so zmagali , v ribolovu so bili šesti. Ženske so se izkazale tako: v pikadu prvo mesto, v kegljanju prvo mesto, v odbojki prvo mesto, le v streljanju tretje mesto!
Gorenje je tako osvojilo 168 točk in prvo mesto pred ekipo EMO Celje, ki bo naslednje leto organizator tretjega srečanja emajlircev Jugoslavije.
KOLESARJI GORENJA
Kaj pomeni biti povezan v veliko družino, so v nedeljo, 5. junija, dokazali tudi kolesarji Gorenja. Okrog 120 ljubiteljev kolesarjenja iz Gorenja—TGO, Gorenja—Mute in Gorenja— Fecra se je pomerilo na 40 km dolgem "mini" maratonu po Mislinjski dolini. Že zgodaj zjutraj so krenili na pot; iz treh sosednjih dolin so se pripeljali v središče Mislinjske doline, kjer jih je čakal štart in cilj obenem. Za kolesarje je bilo to tretje takšno srečanje, pomeni pa jim prijateljsko sodelovanje, spoznavanje.
Za spomin so udeležencem podelili priznanja in značke. Vendar mnogim med njimi ne gre zgolj za priznanja. Več jim pomeni sodelovanje, vožnja, rekreacija. Tako je tudi menil direktor delovne organizacije Gorenje—Muta, Marko Rutar. "Res sem že tretjič tu in še bom prišel. Sam maraton ni dolg, za to sem se tudi kar iz Radelj pripeljal s kolesom. Tako bom danes imel za sabo skupno 90 km poti ..."
Mirko Tovšak, eden izmed organizatorjev kolesarjenja v Gorenju — Fecru, je bil z udeležbo prav tako zadovoljen. "Saj smo velika družina in to je tudi lepa oblika proslave naše 210-obletnice. Udeleženci pa si lahko ogledajo tudi razstavo zelenega programa." Iz Gorenja TGO se je na maraton pripeljala druščina v zelenih kolesarskih majicah. "Mi smo pa družina Jančičev!" so v en glas dejali mladi kolesarski privrženci.
Skratka, kolesarski maraton, akcija, ki je vredna vse pohvale.
ŠPORTNO SREČANJE
V ponedeljek, 23. maja, je bilo v osnovni šoli Anton Aškerc športno srečanje, ki ga je organizirala osnovna organizacija ZSMS DSSS TGO.
Pomerili sta se ekipi velenjskih pedagogov in DSSS TGO.
Po izenačeni borbi smo po dveh podaljških zmagali Gorenjča-ni z rezultatom 76:71. V ekipi pedagog o v sta se najbolj izkazala Kert in Kavtičnik, v ekipi DSSS TGO pa je bil najuspešnejši Blagotinšek.
Za pedagoge pa so igrali: Lešnik 5, Škobrne 6, Kavtičnik 10, Vlahovič 10, Kristan 6, Napotnik, Štumberger 2, Hren 5, Copot 4, in Kert 18.
Tekmo sta na zadovoljivi ravni sodila Kristan in Jamnikar.
Po športnem srečanju smo se na krajšem sestanku dogovorili za nadaljnje sodelovanje v športnem in družbeno-političnem področju.
B.E.
Za DSSS TGO so igrali še: Jančič, Tominšek, 12, Jamnikar 15, Burič 11, Bartolac 2, Mravljak, Blagotinšek 23 in Žagar 12.