Leto LXYfll Poštnin« piafana t gotovini_V Ljubljani, v četrtek, dne 12. decembra 1940_itev. 286 a_«>na 2 din Odi. dot. dal}« ^^^^^ ^^^^ ^ ^^^^^^^^ ^^ M ^^^ph^ Cek. rač.: LJubljana ^^ š^^^k W 1 JL/IT/^ IHk flf m mm m f^Hkf B deljska izdaja ce- ^^HH^ ^ffif W JH| ^ JHf M HD H loletno 66 din. za ^ ^B— JBf U SBB ^^ ^^M B ^UB ^B ^Ml ^ Tel. 40-01 do 40-05 inozemstvo 120din. AH^A ^IL ^^^^^^ ffBBf .....g* ^Mk. -JF Podruli Maribor. Uredništvo: ^ ^^^^^^^^ Celje, Ptuj,Jesenice, Kopitarjeva ul.6/IIL Kranj, Novo mesto. Tel 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Trbovlja Usoda Alzacije in Lorene Takoimenovani srednji vek ni poznal narodnega vprašanja v današnjem smislu. Kulturno opredelitev narodov so odločali poleg nezavestnega nacionalnega nagona, ki ni bil odločujoči politični princip državnega življenja, pripadnost k temu ali onemu Deželnemu gospodarju, vera in ljudska tradicija pa seveda tudi geopolitične osobitosti življenjskega prostora. Tako »o si mogli tudi ljudje različnega jezika in krvi ustanoviti politično sožitje, v katerem ni bilo usodnih trenj, in tnke tvorbe so se še do danes ohranile v nekaterih federacijah; v Evropi na primer v Švicarski. Med dežple ki so živele v takem okolju in so oblikovale poseben tip ljudstva, spaoa tudi Alzacija in Lorena ali Lotaringija, če rabimo nemško ime- V tem malem pasu ozemlja, ki je stisnjeno med gornjim tokom Rena nu vzhodu in hribovjem Vogezov na zapadu, živi danes skoraj dva milijona prebivalstva, ki v resnici ni ne nemško ne francosko v polnem pomenu, govori pa deloma nemški, deloma francoski jezik ali pn oba jezika in se vsi med seboj, izvzemši inteligenčno plast, izvrstno razumejo Ob meji s Francijo, to je pretežno v bivšem srednjeveškem lotrinškem vojvod-stvu, ki je bila habsburška dedna oežela, prevladuje francoski element, vzdolž Rena v krajih na njega levem bregu pa nemški; v sredini govori del prebivalstva nemški, drugi del pa francoski. Dežela je bogata in ima tako visoko razvito poljedelstvo kakor industrijo, in veliko hidroelektrične sile Podnebje je jako milo in je mesto Kolmar bilo. oziroma je najbolj topla točka na vsem nemškem prostoru. Ta dežela je bila od nekdaj nekak most med francoskim in nemškim elementom in je bila razdeljena v celo vrsto malih kneževin, vojvoostev in grofovin, ki so vse pripadale k rimskemu cesarstvu nemške nacije Šele oib koncu 16 in v začetku 17. stoletja je postala predmet spora med nemškim cesarstvom in francoskimi kralji, in politiki največjega državnika tistega časa karoinala Rieheiieuja, je uspelo, da je po 30-letni vojni v westfalskem miru 1648 Alzacija pripadla Franciji. Stras-bourg, kulturno središče dežele, je francoska vojska zavzela in zasedla šele leta 16bt, I.oreno ali Lotaringijo pa so habsburški vladarji odstopili Franciji šele pred 200 leti, za kar so dobili v zameno veliko kneževino Toskano. Bogata dežela je pač mikala Vse sosede, ki so se za njo pulili skozi vsa stoletja. Značilno in zanimivo je, oa niti Francija niti njen nemški sosed nista mogla in znala zadovoljiti prebivalstva, ki se ni dalo nobenemu gospodarju, oziroma vladajočemu narodu1 nikoli prav priličiti in je po svojem značaju močno podobno Švicarjem, to je, je kljub temu, da je neprestano menjalo v raznih knezih in grofih svoje gospodarje, silno svobodoljubno, se vztrajno drži svoje osobitosti. je globoko verno in dasi je v svojih običajih čisto konservativno, politično skrajno demokratične miselnosti. Francoski kralji so pustili Alzačanom in Lorencem, kar se tiče jezika, občinske in deželne avtonomije ter posebnih krajevnih in stanovskih pravic, da so živeli svobor.no dalje kakor njihovi predniki, francoska revolucija pa je seveda po svoji miselnosti uvedla najhujši centralizem, francoski uradni in sodni jezik ter delitev dežele v tri departemente-l'od vplivom idej francoske revolucije se je najprej bogato meščanstvo, potem pa polagoma tudi srednji sloji, bolj in bolj približalo francoskemu duhovnemu življenju, preprosto ljudstvo pa se je oržalo svojega, in kar je bilo v množici nemškega, je več ali manj nemško ostalo, Odslej se francoski jezik in kultura neprestano borita za dušo alzaškega ljudstva, zakaj Lorena je bila od nekdaj po jeziku in tudi po kulturi močno francoska. Po porazu leta 1870-71 je Francija morala nemški državi odstopiti vso Alzacijo in Lo-reno. Takratni nemški cesarski režim je iz treh departementov ustvaril upravno čisto enotno alzaško-lotrinško deželo, kar je seveda pospeševalo prizadevanje, da bi se dežela priključila tudi nemškemu jzikovnemu in kulturnemu krogu, kolikor to ni bila. Venoar pa je takratni nemški režim tudi v nemško govorečem delu prebivalstva izzval hudo reakcijo, ker se je upravljala dežela bolj po strate-gičnih vidikih kot obmejna straža proti Franciji, ki so jo uvrstili v zvezo nemških držav kot poseben »Reichsland« (jiodobno kakor je bila avstrijski monarhiji priključena Bosna), dočim so Alzačani in Lorenei zahtevali svojo samoupravo. Povrh tega je začel Bismark svojo protikatoliško politiko izvajati tudi v globoko katoliški alzaški deželi, zaradi česar je vse prebivalstvo stopilo v odločno opozicijo. Šele ko je protikatoliška politika takratnega rajha doživela polom in se je ob industrializaciji Nemčije širilo gospooarsko blagostanje tudi v to provinco, je opozicija proti Nemčiji precej ponehala, zlasti ko je dobila dežela močno katoliško stranko, ki je zastopala Alzacijo^ in Loreno v nemškem parlamentu. Seveda je dežela to zastopstvo dobila zelo pozno, namreč šele leta 1911. Vendar pa Alzacija in Lorena nikakor nista bili resnično pomirjeni, ker zraven močne kulturne propagande francoskega elementa se je ustvarila tudi stranka, ki je bila za [losebno alzaško državo, in procesi zoper alzaške iredentiste so položaj le še bolj poslabšali. Z drugimi nemškimi zveznimi državami in deželami enakopravna edinica Alzacija in Lorena ni postala, in tako jo je zajela prva svetovna vojna. Verzajska pogodba je Alzacijo in Loreno zopet »končno in za vse čase« prisoaila Franciji, čiie prvo delo je bilo. da je deželo spet razdelila v departemente Haut-Rhin, Bas-Rkin in Moselles. Francoski jezik je postal tudi za nomški del edini deželni jezik in nemščina se je poučevala kot tuj jezik, kar je seveda nemško govoreči del prebivalstva hudo vznejevo-ljilo. Tudi proti Franciji se je dež.ela borila z.a avtonomijo, katere pa centralistična svobodomiselna republika za nobeno ceno ni hotela oovoliti. Začeli so se zopet procesi proti avto- Grof Csaky - gost Jugoslavije Jugoslovanska prestolnica je madžarskemu državniku pripravila izredno slovesen in nad vse prisrčen sprejem Danes bo podpis pogodbe o večnem prijateljstvu Belgrad, 11. decembra. AA. Grof Štefan Csa-ky, zunanji minister Madžarske, in grofica Csaky sta se davi ob devetih pripeljala na železniško jtostajo v Belgrad. Nekaj trenutkov pred prihodom vlaka so bile vse osebnosti, ki so prišle, da sprejmejo madžarskega zunanjega ministra, zbrane na peronu železniške postaje. Zunanji minister Aleksander Cincar Markovi? in njegova gospa sta prispela malo pred samim prihodom vlaka, s katerim so se pripeljali madžarski gosti. Sprelem gostov Prihod vlaka na postajo je pozdravilo svira-nje madžarske nacionalne himne. Svirala jo je godba drugega pehotnega polka. Na peronu je pa stala v vrsti častna četa z zastavo Pri izstopu iz vagona je madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja in grofico pozdravil zunanji minister Cincar Mar! ovič, njegova gospa je pa grofici Csa-kyjevi izročila lep šopek cvetlic. Ko sta se grof Csaky in Cincar Markovič prisrčno rokovala, sta v spremstvu armadnega generala, poveljnika Belgrada Milorada Petroviča obhodila častno četo. Ta čas je godba svirala himni obeh držav. Zunanji minister Cincar Markovič je v spremstvu madžarskega belgrajskega poslanika barona Bakacs-Be-csenieja in jugoslovanskega peštanskega poslanika Svetozarja Rašica krenil s svojim gostom v dvorno čakalnico, kjer se je vršilo predstavljanje osebnosti, ki so prišle pozdravljat madžarskega zunanjega minis»ra Tu so bili nemški poslanik Viktor v. Heeren v družbi poslaniških svetnikov dr. Gert-Peineja in Lurtza ter letalskega atašeja majorja Kreita, dalje italijanski poslanik Francesco Gior-gio Mamelli z Gastonom Guidettijem, prvim tajnikom poslaništva in polkovnikom Bonfantijcni, vojaškim odposlancem, nadalje dr. Cieker. slovaški odpravnik, madžarski vojaški odposlanec polkovnik vitez de Vasvary in osebje madžarskega poslaništva, dalje višji uradniki zunanjega ministrstva: pomočnik Miioje Stniljanif pomočnik Mi« livoj Pilja, jiomočnik Jukič, načelnik političnega oddelka Radovan Petrovič, načelnik pravnega oddeika dr Stojkovič, načelnika oddelkov La-zarevif in Jovanovif, načelnik tiskovnega oddelka Stefanovič, kabinetni šef Vukašin-Sečerovič, šef protokola Bukovac in njegov pomočnik Matič, dalje so bili belgrajski župan Jevrem Tomič, armadni general in poveljnik Belgrada Milorad Petrovič, poveljnik dunavske divizije general Pan-durovič, bivši belgrajski župan in predsednik madžarsko,jugoslovanske lige Vlada Ilič, bivši minister Vojin Djuričič in druge ugledne osebnosti. Pri knezu-namestniku Točno opoldne je grofa Csakyja sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle, grofico pa Nj. Vis. kneginja Olga. Slavnostno kosilo Na ča6t madžarskemu gostu je priredil slavnostno kosdo zunanji minister dr. Cincar Markovič v prostorih zunanjega ministrstva. Kosila so se udeležili: grof in grofica Csaky, dr, Cincar Markovič z gospo, madžarski poslanik v Belgradu Beszenyei z gospo in hčerko. 6 oseb iz Csakyjevega spremstva, pomočniki zunanjega ministra Milivoja Pilja, Miioje Smiljanič, Jukič, naš poslanik v Budimpešti Svetozar Rašič, načelnik političnega oddelka v zunanjem ministretvu Radovan Petrovič z gospo, načelnik oddelka za tisk Stevanovič £ gospo, šef protokola g. Bukovac z gospo, kabinetni šef zunanjega ministra Vukašin Šečerovič z gospo, šef odseka zunanjega ministrstva Stevan Cirkovič, tajnik zunanje, ga ministrstva Ivo Kovačevič, tajnik zunanjega ministrstva Aleksander Zvekič, konzul v Milanu Miloš Matič, tajnik zunanjega ministrstva Janjič. Po popoldanskem počitku so grofu Csakyju vrnili obisk v Teokarovičevi vili najprej zunanji minister dr. Cincar Markovič, nato pa predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, nato pa podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Zvečer je bila na čast grofu Csakyju in grofici Csaky slovesna večerja na dvoru. Današnji program Danes bo madžarski zunanji minister obiskal madžarsko vojaško pokopališče in grob Neznanega junaka na Avali, kjer bo položil venec. Ostali čas bo porabil za razgovore z zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem. Na čast grofu Csakyju bo ju- tri popoldne čajanka v vseh prostorih tukajšnjega Jugoslovansko - madžarskega društva, zvečer pa prireja zunanji minister dr. Cincar-Markovič na čast svojim velikim gostom slovesno večerjo v Gardijskem domu na Topčideru. Z jutrišnjim dnem bo zaključen uradni del obiska grofa Csakyja v Belgradu. Podpis pogodbe o večnem pri atelistvu Pogovori obeh zunanjih ministrov bodo kronah! s podpisom pogodbe o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. V petek bo na Belju grofu Csakyju na čast prirejen velik lov. Cincar-Markovič bo Csakyiu vrnil obisk Budimpešta, 11. decembra, b. Madžarski lisli poročajo, da bo jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič v najkrajšem času vrnil obisk madžarskemu zunanjemu ministru grofu Csakyju v Budimpešti. 20 madžarskih poslancev obišče Jugoslavijo Budimpešta. 11. decembra, h. Poročajo, da bo 20 madžarskih parlamentarcev obiskalo Jugoslavijo po novem letu med 16. in 18. januarjem. Vsi vodilni madžarski listi objavljajo obširna poročila svojih belgrajskih dopisnikov ter poudarjajo prisrčen sprejem madžarskih državnikov v jugoslovanski prestolnici. Svileni trak, na katerega so čakali madžarski časnikarji polnih 35 let Ganljiva slovesnost pri sprejemu madžarskih časnikarjev pri jugoslovanskih tovariših Csakyjevo spremstvo Na državni meji je madžarskega zunanjega ministra Csakyja pozdravil v imenu zunanjega ministra Cincar Mai kovica ministrski svetnik dr. Štefan čirikovič, ki bo ves čas Csakyjevega obiska dodeljen uglednemu madžarskemu gostu. V spremstvu ministra Csakyja so tele osebnosti: pooblaščeni minister Jeno de Guczy; načelnik političnega oddelka pooblaščeni minister Tibor de Bartieldy; ministrski svetnik, načelnik oddelka za mednarodne pogodbe Pal Sebasticn; ministrski svetnik in šef oddelka z.a tisk Ullein Revicky in osebni tajnik obmejni grof Hubert Palaviciny. Skupno z grofom Csakyjem se je pripeljalo tudi 17 madžarskih časnikarjev, zastopnikov velikih dnevnikov in poluradne madžarske brzojavne agencije. Po predstavljanju v dvorni čakalnici sta se grof Csaky in Cincar Markovič odpeljala z avtomobilom do Teokarevičeve vile, kjer bosta grof in grofica Csaky stanovala za dobo svojega obiska v Belgradu. Železniška postaja je bila bogato okrašena z madžarskimi in jugoslovanskimi zastavami, prav tako pa tudi ulice, po katerih so se vozili ugledni madžarski gosti. Zbrana množica je priredila madžarskim gostom prisrčen sprejem. Belgrad, 11. decembra, m. Z madžarskim zunanjim ministrom je dopotovala v Belgrad tudi večja skupina madžarskih časnikarjev, ki zastopajo vse vodilne madžarske dnevnike, skupno 18 časnikarjev. Po vpisu v dvorsko knjigo so si madžarski časnikarji ogledali Belgrad. Obiskali so tudi šefa osrednjega tiskovnega urada Predraga Milojeviča in generalnega ravnatelja agencije Ava-le Djordja Periča. Nato so si ogledali tudi uredniške in tiskarniške prostore »Vremena«. Na čast madžarskim gostom je opoldne priredil slovesno kosilo predsednik Novinarske zveze kralj. Jugoslavije Andra Milosavljevič v prostorih letalskega krožka. Po svojem pozdravnem govoru je gosp. Andra Milosavljevič izročil madžarskim časnikarjem tudi svilen srbski trak, bogato okrašen z zlato vezenino. Madžarski časnikarji so se namreč mudili v Belgridii pred 35 leti oh priliki kronanja pokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Tedanje srbsko časnikarsko društvo je hotelo vrniti obisk madžarskim časnikarjem in jim je hotelo podariti svilen trak v srbskih narodnih barvah. Zaradi razvoja dogodkov pa ni prišlo do tega in je trak ostal pri lvann Pavlnviču polnili 35 let ter ga je danes Andra Milosavljevič izročil madžarskim časnikarjem. Ta znak pozornosti jc na vse madžarske časnikarje napr.«vil najgloblji vtis. V imenif madžarskih časnikarjev je odgovoril na zdravir j predsednika dr. Andre Milosavljevica predsedrik madžarske časnikarske zbornice g. dr Milial Ka-laszvar, ki je v svojem lepem govoru poudaril, da sta madžarski in jugoslovanski narod s svojo zgodovinsko preteklostjo dokazala, da se znata boriti za 6vojo neodvisnost. Svoj govor jc zaključil z besedami: »Živijo jugoslovanski časnikarji!« Šef osrednjega tiskovnega urada g. Predrag Milojevič je priredil s svojo gospo r.a svojem stanovanju čajanko, na katero so prišli madžarski in jugoslovanski časnikarji. Na čajanki so časnikarji preživeli oh navzočnosti g. Milojeviča in njegove gospe par prijetnih ur. Turške ugotovitve o Csakyjevem obisku v Belgradu Prvi razgovor Po krajšem počitku se je grof C«aky odpeljal s svojim spremstvom v maršalat dvora, kjer 6e je vpisal v dvorske knjige. Takoj nato je odšel v zunanje ministrstvo, kjer je napravil prvi uradni obisk pri našem zunanjem ministru dr. Cincar Marko-v i č u, ki je madžarskega gosta pričakoval v svojem kabinetu. Njuna razgovora 6ta potekala v prisrčnem ozračju. Nato je grof Csaky obiskal predsednika vlade Dragišo Cvetkovič a, nato pa še podpredsednika vlade dr. Mačka. Po teh sprejemih 6e je grof Csaky vrnil na svoje stanovanje, odkoder se je z grofico Csaky odpeljal na Dedinje v Beli dvor. Carigrad, 11. dec. t. Ass. Press: V diplomatičnih krogih menijo, da je obisk arofa C s a k y j a v Belgradu začetek večjega diplomatičnega delovanja na jugovzhodu Evrope. Na poučenih turških mestih izjavljajo o tem obisku, da ni v nikakršni zvezi z načrti osišča ali trozveze, marveč, da jo to ločen, samostojen dogodek v okviru jugoslovansko-madžarskih teženj, da prispevajo k pomivjenju južnovzliodne Evrope, in da bi bilo pogrešeno spravljati ga v okvir dogodkov, ki mu ni namenjen. Velesili osišča tudi nista nikdar trdili, kakor je to hotela razhobnati neka propaganda, da hočeta s prijateljskim paktom med Madžarsko in Jugoslavijo slednjo spraviti v posredno zvezo i osišfem pač pa odobravata samostojne težnje Madžarske in Jugoslavije, da uredita medsebojne odnošaje. kar bo prišlo prav vsemu Podonavju in vsemu Balkanu. Glede Bolgarije menijo tukaj, da so trije zaporedni obiski sovjetskega diplomata pri kralju Borisu imeli namen obvestiti bolgarskega vladarja, dn se Sovjetska Rusija popolnoma sklada z nasveti, ki jih je Boris dobil od Hitlerja v Berchtesgadenn, da sedaj ni čas za to, da bi Bolgarija sejala vznemirjenje in da naj nc dela težav s tem, da bi dražila sosede. Bolgarija je žc odpustila domov veliko število svojih vojakov in je po nemških in sovjetskih nasvetih pokazala voljo, da se pogo-varja s Turčijo o morebitnem medsebojnem sporazumu. V sedanjem trenutku so ludi nemški in sovjetski vplivi v Turčiji zelo močni v tem smislu, naj Turčija pokliče iz Trakije svoje oborožene sile kot dokaz za to, da nima napadalnih namenov na Bolgarijo. Turčija zaenkrat teh nasvetov iii sprejela in se razvijajo nndaljna pogajanja za pogoje, pod katerimi bi Turčija to storila. nomistom, pa seveda tudi proti iredenti, ki se je nagibala k Nemčiji- Najhujše pa je delovala na Alznčane in Lorence proticerkvena politika francoske framasonerije, ki si ie na vso moč prizadevala, da vzame deželi svobodno katoliško šolo, v čemer pa ni uspela, pač pa je po nepotrebnem ndtujevala Alzacijo od Francije. Tik pred drugo svetovno vojno meseca oktobra 1939 so več alzaških avtonomistov nli iredentistov zaprli in njihovega voditelja Roosa obsodili na smrt in tuai res usmrtili. Poraz Francije v tej vojni je seveda imel tudi to posledico da je Alzaci ja - lotaringija zopet pripadla Nemčiji. Sicer je tned Francijo in Nemčijo samo premirje, zaradi česar je ta dežela formalno še vedno pod francosko suve-reniteto.. dejansko pa pod nemško zasedbeno oblastjo: Nemčija pa je že izjavila svojo voljo, da oeželo pojjolnoma priključi k Nemčiji, švicarski listi, ki so nepristranski, pišejo, da sko- raj vse alzaško prebivalstvo govori nemško, dočim je v tistem delu Lorene,' ki je bliže Nemčiji, najmanj 30% ljudi, ki govorijo francosko, v zapadnih okrajih Lorene pa so skoraj samo Francozi Francoska statistika od 1. 1932 je sama naštela poldrugi milijon nemško govorečih Alzačanov in Lorencev Po svoji misej-nosti pa je dežela in njeno prebivalstvo slej-koprej samosvoje V zadnjem času smo slišali, da je nemška uprava začela preseljevati francoski del prebivalstva Alzacije in Lorene v Francijo — menda že kakih 200.000 — je pa preseljevanje na posredovanje maršala Petaina ustavila. Usoda Alzacije in Lorene je, kakor vioimo, kaj pestra. Kakšna bo v booočnosti, kajpada ni mogoče vedeti; upati pa je. da bodoči gospodar ne bo delal tistih napak, ki so jih na->[>mii ieuiU ljudsivu zagrešile prejšnje vladavine. Turčija ne bo demobilizirala Ankara, 11. dec. b. Zaradi novega razvoja dogodkov v Afriki je Turčija sklenila, da bo Še naprej obdržala pod orožjem veliko itevilo vojaštva, ker smatra to za najboljše jamstvo proti kakrinemukoli iznenadenju. Singapore, 11. dec. t AFI. General de Gaulle je imenoval svojega zastopnika v Singapurju, ki bo zastopal interese svobodne Francije na Daljnem vzhodu I a je Guy de Schomprč, ki je bil doecdaj konzul Francije v Tjcncinu Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in padavine. Zemnnska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej državi- Ponekoo dež, v gorah pa sneg. Veter izpremenljive jnkostj pretežno južne in jugozahodne -meri. Toplota bn v severu* zahodnih krajih padla, drugod pa narasla. Izšla le nova krušna uredba Posvet o SUZORju Belgrajsko »Vreme« prinaša iz Zagreba pomočilo o bivanju ministra socialne politike v Zagrebu, ki«-r se je dalj časa [»ogovarjal z banom. List pripoveduje: »V prvi vrsti sta se pogovarjala o vprašanju razdelitve SUZOR-ja, ki jo zahtevajo vsi zagrebški gospodarski činilci. Zaradi tega je bila te dni v Zagrebu konferenca, ki ji je predsedoval šef odseka za socialno politiko na banski upravi g. dr. Josip Rasuhin. Te konference so se udeležili vsi »komisarji« SUZOR-ja. Ker ee niso sporazumeli, kako naj bi se izvedla delitev, sta bila ministru socialne politike in narodnega zdravja predložena dva predloga, ki bo o njih sklepal gospodarsko-finančni odbor ministrov. Ko trn omenjeni ministrski odbor to predloge pretresel, bodo jioslani vladi v končno odločitev.« Predlogi, kako razdeliti SUZOR Zagrebški »Hrvatski dnevnik« poroča: »Sklicana je seja ministrskega odbora, ki je bil letos ustanovljen z namenom, da pretrese vprašanje delitve SUZORja, ki je zdaj stopila v odločilno fazo. 0 delitvi SUZORja je več predlogov, ki se dajo v kratkem strniti v dve načeli, ali stališči. Po enem načelu naj bi se razdelilo zavarovanje za bolezen, medtem ko bi rentno zavarovanje ostalo skupno. Ta predlog temelji na stališču, da je po sporazumu določeno skupno gospodarsko področje, da delavci delajo po raznih krajih države, če pa je kak delavec poškodovan v podjetju v enem delu države in je pozneje zaposlen v drugem področju, se mu mora renta izplačati brez velikih težav. Tisti, ki zagovarjajo to stališče, se sklicujejo na vzglede drugih držav, na primer Švice, nekdanje Nemčije, koder je zavarovanje bilo skupno. Po drugem načelu pa naj bi bil SUZOR docela razdeljen, tako da bi na samostojnega nosilca socialnega zavarovanja bile prenesene vse panoge zavarovanja. Ta predlog gre s stališča, da rentno zavarovanje izhaja iz velike akumulacije kapitala. Zato Hrvatska zahteva kontrolo nad denarjem, ki je nabran na njenem področju, da bi tako imela jamstvo, da se bo ta kapital porabil v prvi vrsti za izpopolnitev gospodarskega življenja na Hrvatskem.« Naše stališče Naše stališče glede SUZORja je že znano, ker srno ga že večkrat naglašali. Vsekakor je SUZOR treba razdeliti, za kar so se izrekle že tudi skrb-ske delodajalske in delojemalske skupnosti. Slovenske so svoje zahteve v tem oziru že večkrat naglasile. Hrvatske gospodarske in socialne ustanove pa to zadevo vedno znova ženo v ospredje. Zato se res ne moremo dovolj načuditi, odkod izvira tisto mečkanje, da v tej stvari ne pridemo nikamor naprej. Da bodo zastopniki SUZORja branili svoje stališče in zagovarjali svoj sicer nepotrebni obstanek, to je s človeškega stališča že kar umevno. Kam pa naj se dene tisti bataljon direktorjev in načelnikov, če bo SUZOR razdeljen? Toda to je sicer osebna zadeva nekaterih, zaradi katere ne sme trpeti splošna in važna zadeva vseh naših dclavcev, nameščencev in našega gospodarstva. SUZOR je danes že itak napol v razsulu, nc da bi bila kje vidna kaka znamenja, da bi se zadeva začela reševati. To pa pomeni velikansko škodo za vse naše gospodarstvo, ki je iz dneva v dan večja. Kdo nosi odgovornost za to vedno večjo škodo, če ne tisti, ki je za delavsko zavarovanje odgovoren, ki pa ne zna ali si ne upa sprejeti tiste rešitve, ki jo zahteva interes delavstva, nameščenstva in vsega gospodarstva v celokupni državi. To smo zapisali zato, ker se bojimo, da tudi sedanja posvetovanja ne bodo prinesla končne odločitve, kakor je niso prinesla dosedanja. Nova določila za mletje žita in peko kruha Belgrad, lt. dec. m. Današnje »Službene noviue« objavljajo uredbo v mletju žita in o peki kruha. Uredba se glasi: Čl. 1. 1. Od 15- decembra 1940 bodo morali vsi mlini v državi mleti pšenico tako, du od 1(M) kg pšenice 75 kg hektoliterske teže dobijo 85 kg enotne presojane moke. Za mletje te moke se mora uporabljati pšenica, uradno pripravljena za mletje. Ce bi hektoliterska teža pšenice bila manjšo od 76 kg, se bo za vsak kilogram hektoliterske teže v/.elo po pol kilograma enotne moke manj. Če bi hektoliterska teža pšenice bila večja od 76 kg, se bo vzelo za vsak kilogram hektoliterske teže pol kilograma enotne moke več, tako da največje izkoriščanje pšenice more noseči 87 kg moke za 100 kg pšenice. Vsak načeti kilogram hektoliterske teže se bo računal za celega. 2. Z izjemo predpisov prednjega odstavka se more v usurnem mletju zmleti navadna ne-presejana moka. 5. Bela moka se more mleti samo za račun države, oziroma banovine Hrvatske v mlinih, ki jih določi ministrstvo za trgovino in industrijo, odnosno ban banovine Hrvatske, in sicer pod stalnim nadzorstvom njihovih komisurjev. Čl. 2- 1. V promet se lahko izroči kot enotna moka pšenična moka. zmleta v smislu čl. 1, odst. 1, ki odgovarja določenim vzorcem (tipom). Te vzorce (tipe) enotne moke določa za vsako področje pristojna upravna oblast 2. stopnje po zaslišanju strokovnih organizacij. 2. Promet bele kot tuod črn moke, ki se dobi z mletjem v pooblaščenih mlinih v smislu odst. 3 prejšnjega člena, bo z naredbo predpisal minister za trgovino in industrijo, ozir. Dan banovine Hrvatske. 3. V slučaju potrebe lahko pristojna splošna upravna oblast druge stopnje predpiše mletje koruzne moke v določenem odnoau s pše-ničuo. Čl. 3. 1. Cene enotne moke na veliko in na malo kot tudi cene otrobov in navadne neprese-jane pšenične moke določa splošna upravna oblast druge stopnje za 6Voje področje po zaslišanju urada za kontrolo cen. 2. Cene bele in črne moke, zmlete v pooblaščenih mlinih pod odst. 3. čl. 1. te uredbe določa trgovinski minister odnosno ban banovine Hrvatske. Čl. 4. 1, Za peko belega kruha, ki je namenjen za prodajo, 6e bo lahko upora'vala samo enotna pšenična moka iz odst. 1 čl. 1. te uredbe. 2. Za peko kruha se mora uporabiti 70% enotne pšenične moke in 30% presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se lahko zamenja do polovice z rženo moko, koruzna moka pa do dve tretjini s krompirjem. 3. Cene takega kruha bo odredila splošna upravna oblast 1. stopnje po navodilih urada za kontrolo cen. 4. Pričenši s 1. januarjem 1940 se lahko izroči v promet 6amo kruh spečen v 6mislu predpisov prejšnjega odstavka. Izjeme lahko določi samo splošna upravna oblast 1. stopnje, ki lahko dovoli peko kruha iz bele moke v določenih količinah za potrebe bolnikov in bolnišnic. Te oblasti bodo določile tudi določene cene takemu kruhu. 5. Kruh e predpisano primesjo koruze ozirema krompirja se lahko izroči v promet še istega dne ko je pečen. Čl. 5. 1, V roku treh dni potem, ko postane ta uredba veljavna, morajo V6i mlini, tovarne testenin in trgovci na veliko prijaviti 6plošni upravni oblasti 1. stopnje svoje zaloge bele in krušne moke, proizvode in izdelke po določbah čl. 5 uredbe za preskrbo prebivalstva in vojske 6 kruhom. Vse te prijave bodo oblasti dostavile ravnateljstvu za pro- Nadzorstvo nad tujim kapitalom v Jugoslaviji razširjeno Belgrad. 11. dec. AA. Po sklepu finančnega ministra iz meseca oktobra t. 1. se razširi nadzorstvo nad udeležbo tujega kapitala v vseh gospodarskih podjetjih poleg dosedanje kontrole samo nad delniškimi družbami. Pri tej priložnosti se opozarjajo vsa prizadeta podjetja v državi, da so dolžna izvršiti prijave na tale način: 1. Vsako domače gospodarsko podjetje brez izjeme, čigav glavnica je v celoti ali pa delno v rokah tujezcmccv, mora najpozneje do 1. januarja 1941 poslati naravnost na devizno ravnateljstvo Narodne banke vse podatke, ki jih določa obrazec, ki se dobi pri Narodni banki ali njenih podružnicah. 2. Pri navedbi podatkov je treba točno in jasno navesti: a) točni sedež domačega podjetja po protokolici z navedbo navedbo naslova: b) datum uslanovitve podjetja in navedbo, kdaj so tu-jezemci postali solastniki ali pa lastniki podjetja, če se je to pripetilo pozneje in ne že pri sami ustanovitvi podjetja; c) vrsta poslovanja, s katerim se bavi podjetje; d) specifikacija celotne glavnice (vseh deležev, odnosno vlog) podjetja s točnim seznamom domačih lastnikov in njihovih deležev ter seznami tujezemskih lastnikov z navedbo njihovih deležev. Vsi deleži skupaj morajo predstavljati celotno glavnico podjetja brez dolgov (posojil) tako nasproti družabnikom in nasproti ostalim osebam. Za tujezemske lastnikz je treba navesti poleg nijhovega bivališča in naslova tudi državo; e) način, kako so tujezemski lastniki pripeljali glavnico v državo, bodisi pri ustanovitvi podjetja, liodisi pri vstopu v podjetje pozneje. Treba je navesti tudi podatke glede datuma tega prinosa, zavod, preko katerega se je prenos izvršil, način, kako se je ravnalo z morebiti uvoženimi devizami, če se je v ta namen uporabila zahteva po uvozu blaga v našo državo, ali 60 se listine uničile in pri kom. 3. Ali vodi podjetje redne trgovske knjige vse od trenutka, odkar so tuiezemci udeleženi pri lastništvu, in koliko je znašal letni dobiček po sklepnih bilancah v zadnjih 5 letih. Navesti je treba tudi, koliko je od dobička pripadlo domačim in koliko tujezemskim lastnikom. 4. Navesti je treba način, kako se Je ravnalo z delom dobička v zadnjih 5 letih, ki je pripadal tujezemcem (navesti je treba številke in datume pooblastil, v kolikor so obstajala). 5 Ce podjetje ne vodi rednih trgovskih knjig in če se takšne knjige niso vodile vse od dneva, odkar sodelujejo tuiezemci pri lastništvu podietia, je treba navesti način, kako se določi celotni dobiček in kako se razdeli na družabnike. 6 Skunai s Dodatki na predpisanem obrazcu so podjetja dolžna poslati deviznemu ravnatelj- učevanje in organizacijo kmetijstva za prehrano v Belgradu oziroma pooblaščenemu gospodarskemu delniškemu društvu banovine Hrvatske v Zagrebu. Promet z belo in krušno moko, ki se zateče na dan stopanja te uredbe v veljavo, ki je urejen do uvedbe novega mletja po odst. 1, čl. 1. te uredbe, ostane svoboden za mline, tovarne testenin in trgovce na veliko, da vsakega 1. m 15, v mesecu prijavijo imenovanim oblastem vse spremembe v zalogah, ki so nastale s predelovanjem prodajo ali nakupom, kakor tudi, da označijo osebe, katerim so moko oziroma močnate proizvode prodale oziroma kupile. 2. Od dneva, ko postane uredba veljavna, do 1. januarja 1941, se lahko izroči v promet tako narodni kruh, ki je bil predpisan v odst. 1. čl. 7 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, kakor tudi kruh iz pšenice, enotne pšenične moke s koruzno oziroma rženo moko in krompirjem v smislu odst. 2. čl. 4. te uredbe. 3. Splošne upravne oblasti 1. stopnje bodo odredile z ozirom na velikost krajevnih zalog, kako dolgo se bo mogla z izjemo od predpisov čl. 4. te uredbe prodajati krušna moka (70%) in peči iz nje kruh. Te oblasti bodo prav tako določile tudi cene takemu kruhu. Čl. 6. 1. Kdor se bo pregrešil proti predpisom te uredbe čl. 1., 1. in 3 odst. ter 2. odst. bo kaznovan po čl. 11. in 15. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva s kruhom in se ga lahko pošlje na prisilno bivanje in prisilno delo po predpisih čl. 14. iste uredbe. 2. Vse količiue moke, pridobljene proti predpisom te uredbe, bodo odvzete v korist skladov, ki so določeni v odst. 3. čl. 11. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. ČL 7. Kdor se bo pregrešil zoper predpise čl. 1. odst. 2 te uredbe, bo kaznovan po predpisih čl. 11 odst 2. in čl. 15. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom in bo poslan na prisilno bivanje in prisilno delo po predpisih čl. 14. iste uredbe. Čl. 8. 1. Kdor peče kruh za prodajo proti predpisom te uredbe, bo kaznovan z zaporno kaznijo do 6 mesecev in denarno globo do 100.000 dinarjev. 2. Za tako dejanje se bodo uporabili predpisi čl. 15. uredbe o ukrepih za preskrbovanje prebivalstva in vojske s kruhom. ČL 9. Uredba je objavljena v današnjih »Slu-žbnih novinah« in je s tem postala veljavna. stvu tudi po en izvod zadnjih sklepnih računov (sklepno bilanco in pregled izgube in dobička) ter prepis protokolacije podjetja. 7. Izpremembe glede višine deležev tujezemskih lastnikov, ki bi nastale zaradi preračunanja obresti ali dotiranja, odnosno znižanja za izgubo po sklepnih računih se morajo takoj po njihovem nastanku prijaviti deviznemu ravnateljstvu. 8. Nobena druga sprememba v tujezemskem lastništvu, kakor n. pr. prenos prenos obstoječega deleža s tujezemskega na drugega, povečanje obstoječega deleža z vplačilom novih sredstev, sprejemanje novih družabnikov in deležev se ne sme izvršiti brez poprejšnjega dovoljenja deviznega ravnateljstva. 9. Nobeno izplačilo tujezemskim lastnikom na kakršni koli podlagi (izplačilo dobička, obresti na deleže, vrnitev deleža itd.), neglede na to, ali se izvrši pri nas ali pa v'tujini in ne glede na to, ali se izvrši nasproti lastnikom samim ali pa nasproti drugim osebam na njihov račun, se ne morejo izvršiti brez poprejšnjega dovoljenja deviznega ravnateljstva. Prošnje za izplačila kakršne koli vrste se sploh ne bodo reševale, če podjetje ne bi predložilo vseh gori navedenih podatkov. Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kraljevine Jugoslavije.) Visoko madžarsko odlikovanje dr. Korošca Belgrad, 11. dec. m. Regent Horthy je odlikoval predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Korošca z Ogrsko krono I. stopnje. Zveza fantovskih odsekov v Belgradu Belgrad, 11. dec. m. V Belgradu se mudi zastopstvo Zveza funtovskih odsekov iz Ljubljane g predsednikom dr. Žitkom na čelu. V zastopstvu sta še Jože Hvale in Tršinar. Zastopstvo je bilo sprejeto pri prosvetnem ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in ministru za telesno vzgojo Pantiču. Zastopstvo ZFO je obiskalo tudi senatorja Smodeja. Avtomatska centrala za vso Gorenisko Belgrad, 11. decembra. A A. V okviru del iz posojila 115 milij. din, ki ga je najelo ministrstvo za ptt za razne investicije, je minister za ptt Tor-bor odredil razširjenje avtomatske mrežne skupine Bled. Razen dosedanjih avtomatskih central v tej skupini bodo izgradili še avtomatske centrale v Kranjski gori za 30 naročnikov, v Mojstrani za 10, na Pokljuki za 10, pri Sv. Janezu za 18 in v Begunjah za 18 naročnikov. Razen tega se bo blejska centrala razširila na 300 številk, Bohinjska Bistrica na 30, Lesce na 40 in Radovljica na 80. Avtomatska mrežna skupina Bled se bo priključila avtomatski mrežni skupini Kranj, v kratkem se bo pa montaža vse te skupine priključila na avtomatsko centralo v Ljubljani, tako da bo promet v vsej tej veliki skupini popolnoma avtomatski, t. j. iz vsakega kraja na tem področju bo vsak naročnik lahko avtomatsko poklical kateregakoli naročnika iz drugega kraja. Ta skupina bo največja avtomatska telefonska skupina v naši državi. Osebne novice Belgrad, 11. dec. m. Na predlog ministrskega predsednika je bil odlikovan z renom sv. Save H stopnje dr. Danilo Gregorič, ravnatelj »Vremena«- iz banovine Hrvatske aZgreb, 11. dec. b. Ob priliki ustoličenja novega skopljanskega škofa dr. Smoljana Cekade je sprejel dr. Maček od njega in navzočih prisrčno brzojavko, v kateri mu želijo, da ga Bog še dolgo ohrani za dobro Hrvatske in Jugoslavije. Sklepi pravoslavnega arhijerejskega sabora Belgrad, 11. decembra, m. Arhiereiski sabor srbske pravoslavne cerkve je končal svoje zasedanje in je izdal daljše poročilo, v katerem pravi, da so na sejah, ki so trajale od 12. do 28. novembra, ugotovili med drugim: 1. Položaj srbske pravoslavne cerkve v državi in njeni odnosi do drugih priznanih ver v državi. 2. Pregledali so delo arhierejskega sinoda od preteklega zasedanja do sedaj. 3. Razpravljali so o stanju srbske pravoslavne cerkve v inozemstvu. Nato so predelali še naslednja vprašanja: 1. O verskem pouku v osnonvih, srednjih in strokovnih šolah ter o pouku v bogoslovju. 2. O vprašanju posvetitve veroučiteljev po osnovnih in srednjih šolah. 3. O stanju poslopja bogoslovne fakultete, o zidanju internata in zidanju poslopja bogoslovne fakultete. Z ozirom na težko stanje, v katerem se sedaj nahaja pravoslavna duhovščina, se je arhierejski sabor bavil tudi z vprašanjem zboljšanja materialnega stanja župnijske duhovščine ter ostalih cerkvenih uslužbencev. Razen tega je arhierejski sa- bor pretresal materialna in finančna vprašanja, ki se tičejo cerkve ali posameznih cerkvenih ustanov. Največjo pozornost je arhierejski sabor posvetil stanju naroda v sedanjem težkem svetovnem položaju. V zvpzi s tem je sklenil, da bo za božič izdelal skupno spomenico. Potem je sabor po poročilu Cerkve in uradov in po informacijah, ki jih je dobil z bolestjo ugotovil: ,• ,»Da sfbski narod trpi in prenaša mnogo krivic. Da se mu ovira njegovo versko in kulturno življenje, da se mu potiska cirilica iz javnega življenja, iz šolskih knjig, iz uradov in se jim delajo krivice samo zato, ker so Srbi. Arhierejski sabor smatra za svojo dolžnost, da svoj narod prepriča: Da globoko in bolestno občutijo vso neugodnost in krivice, ki se delajo Srbom v tej državi. Da za svoj narod stalno prosi Boga, ter da bo arhierejski sabor storil vse, da bodo popravljene krivice ljudstvu, da se tako ne bi državljani naše države čutili tujce v svoji skupni domovini.« Vrsta novih ] in spremenjenih uredb Belgrad, 11. dec. m. Finančni minister je predpisal točko 1, čl. 19 finančnega zakona za leto 1938/39, da se gospodarske zadruge, ki so svoja pravila prilagodile zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937, poleg osvoboditev, ki so jih že dobile z odlokom z dne 1. aprila 1938, oprostijo tudi plačevanja taks iz tarifne postavke št. 37 zakema o taksah za vsak pri njih odprt tekoči račun. Belgrad, 11. dec. m. Finančni minister je dne 29. novembra 1940 odredil, da se 4. odstavek odloka fin. ministra z dne 28. novembra 1938 spremeni in glasi: Terjatve in dolgovi za te nakaz-niške službe se bodo likvidirali sčasoma, in sicer po sporazumu našega poštnega ministrstva z nemškim poštnim ministrstvom v jugoslovansko-nemškem kliringu (novi račun nemških mark). Belgrad, 11. decembra m. Ministrski 6vet je na predlog prometnega ministra predpisal uredbo o pooblastilih prometnemu ministru za izdajo posojila Zveni nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev iz pokojnioskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov. Po tej uredbi je prometni minister pooblaščen, da z razpoložljivo gotovino pokojninskega sklada delavcev drž. prometnih ustanov odobri posojilo Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužben. cev do skupnega zneska 50 milijonov din s 4% letnim obrestovanjem. Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev bo morala plačati iz posojene vsote v mesečnih obrokih po milijon din. Uredba je bila dane6 objavljena. Dotrpel je moj dobri ljubljeni soprog, oče, dedek in tast, gospod Jakob Zebre nadučitelj v pokoju Pogreb nepozabnega rajnkega bo v petek ob pol 4 popoldne, z Zal, iz kajielice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Meksika, Jarše, 11. dccembra 1940 Žalujoči: Fani Žebre roj. Lavrič, soproga: Vili, sin; Jakobina por. Vrhunc, FanČi por. Hribar, hčeri; Vikec in Janezek, vnuka; Emilija, snaha; Gregor in Jože, zeta. Belgrad, 11. dec. m. Ministrski svet je predpisal uredbo o nagradi pogodbenem osebju državnih narodnih gledališč za slučaj mobilnega ali vojnega stanja. Gladom te uredbe bo pogodbeno osebje drž. narodnih gledališč prejemalo svojo nagrado tudi v mobilnem ali vojnem stanju v mejah odobrenih kreditov po državnih in posebnih proračunih gledališč. Za slučaj, da so odobreni krediti zmanjšani zaradi mobilnega ali vojnega stanja se bodo osebju državnih narodnih gledališč zmanjšale' tudi nagrade po spremenjenem stanju. Uredba je objavljena danes v »Službenih novinah« in je postala veljavna. Belgrad, 11. dec. ni. Kmetijski minister ie predpisal na podlagi odstavka II. čl. 10 uredbe o silosih, pravilnik o sprejemu, kvalifikaciji in razvrstitvi žitaric v tipe in razrede (tipiziranje) v silosih Privilegirane delniške družbe za silose v Belgradu. Silosi te družbe bodo lahko sprejemali žitarice, ki se uvažajo v silose po vodni poti, z železnico, kamioni ali vprežno živino. Najmanjša količina, ki jo lahko silos sprejme, znaša 5000 kilogramov. Pri kvalifikaciji in razvrstitvi žitaric v tipe in razrede se bo upoštevalo: izvor blaga. hektolitrska teža, vsebina in količina tujih primesi, njihova vrsta, količina blaga, napake v blagu, barva in duh. leto žetve, pri pšenici pa še steklavost in prašilnost zrna. Pravilnik je objavljen v današnjih »Službenih novinah« in je postal pravomočen. Belgrajske novice Belgtrad, 11. dec. m. Družino prometnega ministra, ing. Bešlifa, je danes zadela huda nesreča s smrtjo drugega siina Ivana, ki je obiskoval v Belgradu šesti gimnazijski razred. Globoko prizadeti družini izrekamo ob hudi izgubi globoko sožalje I Svojo ženo zadavil in potem obesil Zagreb, 11. dec. b. T. dni so našli obešeno Marijo Weiss v njenem stanovanju. Policija ie zaman iskala storilce, ki so 30-letno Marijo Weiss najpreje zadavili, nato pa jo obesili, da bi javnost in oblast mislili, da gre za samoumor. Medicinski institut univerze pa je ugotovil, da je bila pokojna Weiss najpreje zadavljena in šele potem obešena. Policija je danes končno aretirala njenega moža Julija Weissa, narednika-vodnika, ker je bilo ugotovljeno, da je le-ta imel zveze z neko Mariborčanko, ki je od Weissa zahtevala, da se z njo poroči. Policija ga je zaslišala in ie Weiss končno priznal, da je bila omenjena Mariborčanka v Zagrebu. Kakor hitro je to priznal, so narednika-vodnika odpeljali trije vojaki v vojaški preiskovalni rapor. Policijski uradniki pa so takoj odpotovali v Maribor, da najdejo in aretirajo njegovo prijateljico. Sidi Barani padel Angleško poročilo pravi, da so bili ujeti trije generali in da gre ofenziva dalje proti Libiji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 11. dec. AA. Štefani: Uradno poročilo št. 186 glavnega stana oboroženih italijanskih sil se glasi: Dne 9. t. m. zjutraj je devet angleških oklepnih divizij napadlo naše postojanke jugovzhodno od Sidi-el-Baranija, ki so jih branile skupne libijske čete. Te čete so se junaško uprle, toda po nekaj urah iih je sovražnih prisilil, da so se umaknile proti Sidi-el-Baraniju. Ves dan 9. t. m. in včeraj so se med sovražnikovimi in naSimi četami bile izredno srdite bitke. Divizija črnih srajc »3. januar« in prva divizija iz Libije sta se uprli sovražnikovemu napadu in prizadejale sovražniku zelo hude izgube. Tod se nadaljujejo srditi boji. V teku ene izmed teh bitk je general Maletti našel smrt na čelu svojih libijskih bataljonov. Naše letastvo je stalno preletavalo prizorišče bojev in obsipalo sovražnikove oklepne skupine s strojniškim ognjem in z bombami. Angleška poročila Kairo, 11. decembra, t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade je sinoči ob-j. ilo naslednja uradna poročila (ki se delno nahajajo že v naši včerajšnji izdaji); Suhozemska armada nadaljuje operacije z uspehom in je bilo do sedaj ujetih 4000 sovražnikov ter večje število srednje velikih tankov. Angleška letala pomagajo pri operacijah in so bombardirala ves dan sovražna letališča ter sovražne motorizirane kolone na cesti med Libijo in Sidi Baranijem. Uničenih je bilo 22 sovražnih letal, 3 angleška letala pogrešajo. Edinice angleškega vojnega brodovja so bombardirale Sidi Barani ter Maktillo, ki leži 25 km vzhodno od Sidi Baranija in kjer se nahaja sovražno vojaško taborišče. Kairo, 11. decembra, t. Reuter: Angleško vrhovno poveljstvo vzhodne armade poroča danes opoldne: Operacije v zahodnem delu puščave zadovoljivo napredujejo. Do sedaj smo ujeli nad 6000 ujetnikov ter velike množine vojnega materiala, ki ga sedaj preštevamo. Na sudanski fronti traja dalje delovanje pa-trul. Na drugih frontah je položaj nespremenjen Kairo, 11. decembra, t. (Reuter.) Nocojšnje poročilo angleškega vrhovnega poveljstva pravi: Angleške čete so zasedle Sidi el Barani. Zajele so veliko število ujetnikov, med katerimi se nahajajo trije generali. Angleške čete sedaj pritiskajo od Sidi el Baranija dalje proti zahodu. Šele začetek bojev London, 11. dec. Reuter: Londonski vojaški krogi posebno podčrtavajo veliki obseg operacij v Zahodni puščavi v Egiptu. V teh krogih izjavljajo, da je treba upoštevati to okoliščino pri brzojavkah o britanskem pritisku, ki se sicer nadaljuje na več kakor zadovoljiv način: ne gre za prebitje kakršne koli italijanske črte, ker v zahodni puščavi ni nikakršne črte v pomenu kakor se običajno rabi na frontah. Kljub temu pa mislijo, da je velik del italijanskih čet v nevarnosti, > da ga odrežejo od jedra, če se angleškim četam posreči uspešno nadaljevati boje okoli Bukbuka. Po drugi strani so pa še nekatera taborišča, katerih lega [e dobro znana, saj so jih več izmed njih Angleži že z uspehom napadli, in proti katerim je usmerjen angleški napad. Sedanji boji potekajo v pokrajini Maktili, okoli 25 km vzhodno od Sidi-el-Baranija. V istih krogih naglašajo, da ti boji pomenijo šele začetek operacij. Kako so Angleži izvedli svoj napad Reuterjev posebni poročevalec, ki se nahaja pri angleških napadalnih četah, je z dovoljenjem vojaških oblasti poslal naslednja pojasnila o angleških operacijah. Italijani so se potem, ko so pred nekaj meseci prišli do Sidi Baranija, na novo pridobljenem prostoru utrdili, in sicer v obliki trikota, ki se je na obali opiral na obalni naselji Sidi Barani in Maktillo, ki leži 25 km vzhodno od Sidi Baranija, v notranjosti pa na taborišče Mibeua. Angleška nilska armada je po pohodu skozi 150 km široko puščavsko pokrajino v noči od nedelje na ponedeljek proti jutru udarila na puščavsko oporišče imenovanega utrjenega trikotnika, ga podrla, se zasukala takoj proti severu in prišla do morja kakšnih 25 km zahodno od Sidi Baranija. Na ta način je ves zgoraj opisani utrjeni trikot S i d i B a r a n i - M a k t i 11 a —N i b e u a lepo odrezala od ostale armade maršala Grazianija, katere glavni del se nahaja na prostoru od Solluma dalje proti Libiji. Po cenitvah angleškega generalnega štaba 63 nahaja v odrezanem trikotu dve do tri divizij" Italijanov s pripadajočim orožjem in motoriziranimi vozili. Angleško vrhovno poveljstvo se do sedaj še ni hotelo izraziti, če smatra mogoče, da bo zajeta vsa italijanska oborožena sila, ki se nahaja v trikotu, ali če je pričakovati spopada z glavno italijansko armado, ki bo verjetno hotela priti na pomoč ogroženi posadki v trikotu Sidi Barani— Maktilla—Nibeua in bo sprejela bitk" z angleško armado, V tem primeru bi bile angleške operacije uvod v veliko srečanje med obema nasprotujočima se armadama; srečanje, ki so ga izzvali Angleži, da razčistijo položaj italijanske armade ob egiptki meji. Fronta, na kateri so se do danes opoldne razvijale operacije, je dolga 50 km. Delovanje angleškega bombnega letalstva Kairo, 11. dec. t. Associated Press: Poročilo angleškega letalskega poveljstva pravi: Včeraj ves dan so naša letala bombardirala italijanska letališča v puščavi, dve sovražni vojaški taborišči, zbirališča čet in motorne prevoze. Deset sovražnih letal je bilo uničenih v zraku, koliko pa jih je bilo uničenih pri napadu na letalsko lopo na letališču Eladam, kjer sta zgoreli dve lopi in je bilo videti, kako so italijanska letala zaporedno eksplodirala, pa ni bilo mogoče ugotoviti. Med Solumom in Bardio je bil bombardiran motorizirani transport, prav tako vojaška taborišča v Sofafiju. Pri Gazali je bilo bombardirano letališče in vojaško taborišče. Požare z bombardiranih letaliAč smo videli na razdaljo 100 km daleč. Tudi pomorsko letalstvo je sodelovalo pri bombardiranju ceste med Sollumom in Bardio. Naše letalske operacije so trajale polnih 24 ur. Samo eno angleško letalo se ni vrnilo na vzletišče. Veselje v Egiptu Aleksandrija, 11. dec. Associated Press: Egipt-sko časopisje, takj arabske kakor tujejezično, prinaša z velik'mi napisi poročila o ofenzivi angleške armade proti Libiji. Po ulicah velikih mest vlada nepopisno navdušenje in ljudje si liste kar trgajo iz rok. Neki egiptski visoki uradnik je dejal dopisniku Associated Pressa, »da so poročila sijajna in da je ves Egipt srečen, da se je angleška armada sprožila na pohod proti nasprotniku « Atene, 11. dec. Reuter: Tukaj objavljeno uradno poročilo pravi med drugim: Mislijo, da je britansko letalstvo poškodovalo železniško progo Adis-Abeba—Džibuti, ko so angleški bombniki metali bombe na progo blizu me|e Frmcoske Somalije. Bombardirali so tudi pristanišče Asab na obali Rdečega morja. Kairo, 11. decembra, t. Reuter Novi poveljnik angleškega letalstva v Afriki maršal A W. T e d -d e r je prispel v Kairo. On bo zavzel mesto, ki je bilo namenjeno maršalu Boydu ki se je moriji spustiti na tla v Siciliji, ker je bilo njegovo letalo zadeto, in so ga Italijani ujeli. Trdi in krvavi boji v Albaniji Vsako novo postojanko morajo Grki zavzeti na nož Italijanska poročila Nekje v Italiji, 11. dec. t. Štefani. Poročilo št. 186 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Albaniji se glasi: Na grški fronti je včerajšnji dan potekel brez omembe vrednih nastopov in dogodkov. Italijanski general o angleški pomoči Grčiji Trst, 11. dec. b. Italijanski vojni kritik general Cabiati trdi, da se Italija na vseh frontah: v vzhodni Afriki, v Egiptu, na Sredozemskem morju in v Grčiji, vedno nahaja pred istim sovražnikom — Anglijo. General Cabiati pravi, da je treba poudariti, da se je že pred vojno nahajalo v Atenah 200 angleških letalskih častnikov pod poveljstvom enega generala, ki je v začetku vojne prišel iz Kaira v Grčijo. V prvih 24 urah je angleško letalstvo že bilo na delu proti Albaniji in proti južni Italiji, da bi poškodovalo italijanska letalska oporišča ter luke za izkrcavanje in vkrcavanje italijanske vojske, da tako onemogoči pokrele italijanskih čet in prevoz čez morje. Sodelovanje angleškega letalstva v vojni med Grčijo in Italijo je nudilo Grčiji velike prednosti. Pod varstvom angleškega letalstva je Grčija lahko končala svojo mobilizacijo in pošiljanje čet na določena mesta brez večjih žrtev. Zaradi tega je jasno, da se Italija ni znašla pred grškimi, pač pa pred angleškimi silami, za katere je Grčija le področje za vojne operacije, ki so naperjene proti Italiji. Angleži dajejo Grkom letala, topništvo, municijo, protitankovske in protiletalske topove. Torpedovke in podmornice, ki operirajo ob grški obali, so prav tako angleške. Mine, ki plovejo okrog grške obale, so položile angleške ladje. Utrdbo na Kreti in Korintu so bile zgrajene pod nadzorstvom angleških častnikov. Brez ozira na sedanji statični položaj je Italija po mnenju Cabiatija strategično v obrambi, to se pravi, da je popolnoma sposobna, da še dalje vodi vojno. Grška poročila Atene, 11. dec. t. Atenska agencija poroča: Poročilo št. 45. grškega generalnega štaba se glasi: Grške čete nadaljujejo z napadalnimi operacijami na vsej fronti v Albaniji. Z bajonetom v roki so grške čete zavzele nekatere močno utrjene sovražne postojanke. Sovražnik je imel hude izgube in so grške čete zaplenile tri topove kalibra 10 cm. Zastopnik propagandnega ministrstva je na konferenci časnikarjev pri pojasnilu položaja na fronti omenil, da je prodiranje Grkov najmočnejše na južni fronti, kjer so grške čete prišle že 25 km severno od pristanišča Santi Quaranta in se Italijani neprestano umikajo. Na tem odseku grške čete tudi čistijo ozemlje pri Delvinu in Argirokastru ter zbirajo plen, ki so ga sovražniki pustili za seboj pri svojem umiku. Na severni fronti pa so v zelo slabem vremenu in sredi snežnih vinarjev večinoma boji na nož. Grki hočejo prodreti od obale Ohridskega jezera vodoravno čez Mokro planino v dolino reke Škumbe, kjer pa se Italijani na prelazih v utrjenih postojankah uporno upirajo. Vsako postojanko je treba zavzeti z ba-jonetnim napadom. Grška fronta na Mokri planini sega od Prenjesa na cesti, ki pelje iz Lina (jugoslovanska meja) vodoravno proti zahodu, po grebenih Mokre planine do Kalivača. Vrhovje Mokre planine, ki obdaja izvire reke škumbe, pa je na obeh straneh doline že v grških rokah. Delovanje letalstva je zaradi slabih vremenskih razmer zelo omejeno. Italijanska letala prinašajo okrepitve, živež in municijo svojim postojankam v gorovju. Italijanski vojni cilji Časnikar Ansaldo o »dveh središčih nove Evrope« Berlin, 11. dec. t. NZZ: Glavni urednik lista | grofa Ciana »Telegrafa«, Giovanni Ansaldo je imel v Berlinu pred inozemskimi časnikarji predavanje o italijanskih vojnh ciljih. Ker je »Te-legrafo« glasilo zunanjega ministra Italije, so bila izvajanja uglednega italijanskega časnikarja zelo zanimiva in so imela v diplomatičnih krogih velik odmev. Ansaldo je proglasil kot glavni cilj Italije v sedanji vojni »odstranitev angleške nadoblasti v Sredozemskem morju«, ker da je Anglija na tem prostoru tujka in pripada oblast nad Sredozemskim morjem tistim državam, ki ležijo ob njegovih obalah. Sredozemski narodi morajo biti torej osvobojeni vsakega angleškega varuštva in vpliva. Kakor hitro bodo Angleži pregnani iz Sredozemskega morja, je dejal Ansaldo. bo Italija ustanovila okrog sebe Zvezo sredozemskih narodov. Povojna Evropa ho po Ansaldovem prepričanju obstajala iz dveh velikih skupin: Ena bo obsegala vso srednjo in jugovzhodno Evropo ter bo imela svoje središče v Nemfiii, medlem ko bo druga obsegala vse Sredozemrie, tako evropsko kakor afriško in azijsko obalo, ter bo imela kot središče Italijo. Večerna poročila pravijo, da so Grki zasedli vas Kodrej, ki leži 5 km južno od važnega prometnega križišča Tepeleni, severno od Argirokastra. Poročila pravijo, da v prihodnjih dneh ni treba pričakovati senzacionalnih operacij, kar pa ne pomeni, da se je grška ofenziva ustavila, marveč, da so ozemeljske in vremenske prilike takšne, da je treba nekaj dni zbiranja in koncentričnega pripravljalnega delovanja, preden se bo pohod nadaljeval. Zastopnik vlade je dodal, da so se v zaledju italijanske fronte pojavili albanski četmki, ki delujejo med domačinskim prebivalstvom proti Ita-tifi. Albanski četniki so živahni v obalnih predelih južno od Valone. Angleški napad na Valono Atene, 11. dec. t. Atenska agencija poroča: Poveljstvo angleškega letalstva javlja, da so angleški bombniki tudi danes bombardirali Valono. -------- V pristanišču je bila zadeta ena ladja. Druge I Drač. bombe so padle med pristaniške zgradbe, mimi-cijska skladišča in skladišče za motorna vozila. Vsa angleška letala so se vrnila. Grki pred petrolejskimi vrelci v dolini reke Devoli Atene, 11. dec. t. Associated Press: Po razlagah vojaških krogov sc Grki približujejo zelo važni dolini reke Devoli, kjer se nahajajo pomembni petrolejski vrelci, kjer Italija črpa svoje poglavitne zaloge petroleja. Italija je vložila veliko denarja v izkoriščanje teh vrelcev, ki so Italiji v mirnem času dajali skoraj polovico petroleja, ki ga potrebuje. Samo I. 1033 je italijanska vlada dala 200 milijonov lir za utrditev petrolejskih vrelcev v dolini reke Devoli ter za gradnjo petrolej-skega voda do malega petrolejskega pristanišča južno od Valone, ki je bilo izročeno prometu že 1. 1936. Petrolejski vod je dolg kakšnih 120 km. Danes je navrtanih že več sto vrelcev in je Italija 1. 1930 dobila že 15.000 ton petroleja mesečno, med tem ko ga je 1. 1936 dobila komaj 1000 ton na mcsec. Odkar je angleška blokada prekinila vsak nadaljni uvoz petroleja v Italijo, jc italijanska vlada v zadnjem letu vložila izredno veliko truda, da je izpopolnila naprave in jih tudi vojaško zavarovala proti vsakemu morebitnemu napadu. Za čiščenje tega petroleja je Italija zgradila posebno dragocene tovare v Livornu in Bariju, ki jih zadnje čase obiskujejo angleški bombniki. Prodiranje grških čet čez Moskopolj e v obrečje reke Devoli predstavlja torej neposredno nevarnost za petrolejske vrelce in je razumljivo, da so Italijani v ta odsek vrgli velike okrepitve, da zaustavijo Grke. Kakor hitro bi Grki prišli v dolino reke Skumbe, bi bila tudi dolina Devolija ogrožena tudi z vzhodne strani. Na tem odseku pričakujejo šc velike boje. Ameriški poročevalci o bojih na severnem odseku Newyork, 11. dec. b. Poročevalci ameriških agcncij z raznih položajev v Albaniji so sporočili danes dopoldne svojim listom, da so na severnem odseku bili boji zelo srditi. Tukaj je italijanska vojska na izredno močnih položajih, ki obvladajo dolino reke Devoli. Vse področje pri Cerovu je pod globokim snegom in so prehodi proti reki Devoli in Skumbi zelo težavni. Italijanske čete na Mokri planini še vedno dobivajo močne okrepitve. Dovajanje čet pa hoče preprečiti grško in angleško letalstvo. Vendar pa je delovanje letalstva zelo omejeno, ker divjajo nad gorami izredno hudi viharji. Zah^'no od Podgradca je divjal snoči hud topniški dvoboj, neprestano pa so regljale tudi stro:nice. Angleško letalstvo je ponovno bombardiralo Valono in Dan brez bomb v Angliji Na merodajnih mestih trdijo, da je to le »mir pred viharjem« Na koncu se je Ansaldo bavil z vprašanjem, kako dolgo bo trajala vojna. V odgovoru je omenil službeni tolmač italijanske zunanje politike, da bo, sodeč po vseh znamenjih, vojna še zelo huda in verjetno še zelo dolga. „Popolo dMtalia": »Komunisti, fašisti in narodni socialisti skupno utrjujejo socialno pravico« Rim, 11 dec. Štefani- »Popolo di Roma« piše, da se angleški plutokrati pod videzom obrambe 6Vo. bode vojskujejo za ohranitev koristi plutokratov in kapitalistov, ki izkoriščalo angleško ljudstvo in ves imperij Komunisti, fašisti in narodni socialisti prihajajo pred novo zgodovino in pri tem utrfuiejo načelo socialne pravice, ki ga je uresničila država, ki podpira delo in dvomi v predpravice in v pravico izrabljanja. Med temi dvemi stališči sporazum ni mogoč. To sta kako: dva svetova, od katerih eden prepada preteklosti in mora izginiti Nemška poročila Berlin, 11. dec. DNB: Nemško vrhovno povelj, stvo poroča: Zaradi neugodnih vremenskih razmer 6e je delovanje letal omejilo tudi 10. decembra in v noči z 10. na 11. december na oborožene oglede. V Prin-tonu smo zadeli pristaniške naprave in zanetili v njih ogenj. Zadeli smo tudi industrijske naprave v pokrajini med Folkstonom in Canterburyjem. Pred Harwickom smo vrgli bombe na trgovinske ladje, ter jih obstreljevali tudi z ladijskim topništvom. Daljnostrelne baterije pomorskega brodovja in kopenske vojske so napadle sovražnikove ladje, ki so hotele priti skozi Rokav. Te baterije so uspešno obstreljevale tudi vojaške cilje v okolici Dovra. V noči z 10. na 11. december je nekaj sovražnikovih borbenih letal vrglo nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb na zasedeno pokrajino in na zahodno Nemčijo. Obstreljevali so neki otroški dom v nekem mestu jugozahodne Nemčije. Če to izvzamemo in razen neznatne škode, prizadejane v nekaterih krajih te pokrajine, ni bilo nikjer nikakršne pomembne škode. Na ozemlju Nemčije sta nevarno ranjeni dve, lažje lanjena je pa ena oseba, v zasedenih krajih je pa našel smrt en otrok, dve osebi pa sta ranjeni. Protiletalska obramba je včeraj zbila dve sovražnikovi letali tipa Bristol-Blenheim. Naše letalstvo ni imelo izgub. Nemci popravljajo svoja letala v francoskih tovarnah Pariš, 11. decembra t AFI. Pariške tovarne so dobile nalog, da popravljajo nemška letala, ki jim bodo poslana v popravilo. V tovarne so prišle nemške komisije, ki so določile dnevni red za delo. Tudi iz nezasedene Francije poročajo, da so nemške komisije po tovarnah oddale naročila in stroga navodila, po katerih se imajo francoski tovarnarji ravnati. 15.000 francoskih delavcev je bilo odpravljenih na delo v notranjost Nemčije. Angleška poročila London, 11. decembra, t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli noči ie bilo delovanje sovražnega letalstva nad Anglijo zelo omejeno. Poročila, ki prihajajo iz vseh krajev države, ne javljajo nikjer nobene škode in nobenih človeških žrtev. Reuterjev zasebni poročevalec pristavlja, da v pretekli noči sploh ni padla na angleška tla nobena sovražna bomba. London je preživel noč brez alarma. Proti jutru je bil dan protiletalski znak, toda bil je po kratkem času spet preklican. Associated Press poroča, da so v angleških vojaških krogih mnenja, da je treba 6edaj pričakovati spet kakšnega množinskega nemškega napada na kakšno angleško industrijsko mesto. Dvodnevna tišina da je bila tišina pred viharjem. Po novi nemški taktiki nastopa v eni sami noči do 1000 letal, ki po svojem povratku v Nemčijo potrebujejo en dan ali dva oddiha, da pregledajo motorje in jih usposobijo za nove napore. Le tako si je mogoče razlagati presledke, ki sedaj nastajajo v nemških napadih na angleška mesta. London, 11, decembra t Reuter. Šele pozno popoldne je manjša skupina nemških letal vrgla bombe na neko iužno angleško mesto. Bombe so uničile stanovanjske hiše in trgovine ter so zahtevale nekaj človeških žrtev. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno. Napadi na Nemčijo London, 11. dec. A A. Reuter: Današnje pch poldansko poročilo letalskega ministrstva pravi med drugim: V noči s torka na sredo ie bilo vreme zelo neugodno za bombardiranje. Kljub temu so angleška letala napadla več vojaških ciljev v zahodni Nemčiji in na ozemlju, ki ga je bil zasedel sovražnik. Govori v angleškem spodnjem in gornjem domu London, 11. dec. t. Globereuter: V spodnjem domu in pri lordih so ministri odgovarjali na nekatera stavljena jim vprašanja. Tako je v spodnjem domu državni podlajnik B u 11 e r odgovoril na vprašanje o usodi dveh podmornic, ki jih sedaj že več tednov popravljajo v pristanišču Tanger, da je angleška vlada pri španski vladi storila primerne korake, da se ta stvar postavi na čisto. Angleška vlada ie španski vladi predočila sploh vse vprašanje Tangerja. Če ima španska vlada namen v Tatigerju zgraditi trajne utrdbe, angleški vladi še ni znano. Toda španski vladi je bito sporočeno brez vsakih ovinkov ali obzirov, da ima angleška vlada zelo velike interese na Tangeriu in da daje velik pomen vsaki zadevi, ki tiče Tangerja. Državni podlajnik za finance je odgovoril, da so državni izdatki v tednu, ki se je končal dne 7. decembra, dosegli najvišji znesek v zgodovini Anglije. V tem tednu je Anglija izdala namreč 110 milijonov funtov (27 milijard din). Izdatki so šli večjidel za vojne potrebščine. V lordski zbornici je v imenu vlade odgovarjal lord Tempolmore lordu Strabolgi, ki je napadal vlado zaradi velikih izgub, ki jih teden za tednom trpi angleško trgovinsko brodovje, ker vlada ne najde sredstev, da bi ga zavarovala proli nemškim napadom. Lord Strabolgi je zahteval, da je treba storiti to. kar je neobliodno potrebno: če namreč stvari ne gredo dobro, ie treba spremeniti metode, a tudi ljudi, ki jih uporabljajo. Lord Tempelmore je odgovoril, da so angleške pomorske izgube reš zelo občutne, toda ni jih treba pretiravati. Izgube še davno niso dosegle obsega v 1. 1917. V novembru številke že znatno padajo. Saj so v tem tednu za 100.000 ton nižje, kakor v prejšnjem. Naša vojna mornarica ima danes mnogo večje naloge, kot jih je imela v zadnji svetovni vojni. Angleško letalstvo dan za dnevom bombardira sovražna oporišča za podmornice v francoskih lukah, konvoji trgovskih ladij pa dobivajo posebno protipodmorniško spremstvo. Moč angleškega brodovja in letalstva narašča od dneva do dneva in prišel bo čas. ko bosta mogli končnoveljavno premagati to nevar-uost, ki grozi angleški pomorski plovbi. Francoska letala bombardira o S am Singapore, 11. dec. t. Siamski konzulat je objavil uradno sporočilo, da so francoska letala iz lndokine preletela mejo, vrgla 20 bomb in s strojnicami obstreljevala prebivalstvo pri Nakham-Pa-nomu. Od treh francoskih letal, ki so nastopila, je bilo eno sestreljeno. Istega dne je francosko topništvo obstreljevalo Amfu-Tukdaharu, na katerega je padlo 100 granat. Stanovanjska poslopja v evropskem delu mesta so bila poškodovana. Hitler—Mussolini—Laval Bukarešta, 11. dec. b. Lastnik lista »Curentuh poroča svojemu listu iz Rima, da bo kmalu prišlo do konference med nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem, šefom italijanske vlade Mussolinijem in podpredsednikom francoske vlade Lavalom. — Lastnik omenjenega lista napoveduje tudi, da se je stališče Italije napram Franciji spremenilo ter da bo Italija ublažila svoje zahteve napram Franciji. Za znižanje cen jedilnega olja Ko je prišlo olje iz novega pridelka semenja na trg, mu je bila v drugi polovici oktobra letos določena enotna cena za vso državo na 20.79 din na debelo frankov vsaka nakladalna postaja (to je tvorniška cena). Na osnovi tega je bila določena tudi ona v veletrgovini ter v nadrobni trgovini v posameznih mestih države. Na Hrvatskem pa je bila pretekii teoen odrejena znatno manjša cena). Na osnovi tega je bila določena tudi cena v veletrgovini ter v nadrobni trgovini v posameznih mestih države. Na Hrvatskem pa je bila pretekli teden odrejena znatno manjša cena. la cena znaša samo 19.58 din (za olje v sodih po 200 kg) in je torej /a nad 2 din nižja kot cena za ostalo državo. Ta cena pa velja samo v banovini Hrvatski. oočim velja zu olje, ki gre iz hrvatskih tvornic na ostalo področje države, še vedno višja cena, kot je bilo prvotno določena. Na osnovi nove cene je bila n. pr. v Zagrebu določena cena jedilnega olja na drobno za liter na 21.75 din kar je znatno manj kot prej. Za primer navajamo, da znaša cena olja v Ljubljani v nadrobni pronaji 25.50 din. Tako je prišlo do velike razlike v cenah. Prva hrvatska tvornica olja iz Zagreba, ki dobavlja olje tudi Sloveniji, bo imela od vzdrževanja sedanje cene velik dobiček, ki ga bo moral plačati slovenski konzument. Zaradi tega je nujno potrebno, da se zniža sedanja cena olja, ki je previsoka, tudi pri nas, ker ne gre, da bi v državi imeli področja, ki morajo plačevati orožje cene kot druga področja. Če so že merodajni faktorji prišli do spoznanja, da je potrebna enotna cena olja v vsej državi, naj bo ta cena v resnici enotna in hrvatski zgled kaže, da je mogoče sedanjo ceno olja znatno znižati. Urad za nadzorstvo cen mora tukoj prilagoditi ccno olja v ostuli državi cenam olja, ki veljajo na Hrvatskem, ker se drugače samo bogate tvornice olja na račun kon-zuma, ki je že itak dovolj prizadet z draginjo orugih življenjsko važnih potrebščin- Merodajni faktorji pri nas so se že prej trudili, da dosežejo znižanje cene olia, vendar v svojem prizadevanju niso uspeli. Na uradu za nadzorstvo cen v Belgradu, ki spada pod kompetenco ministra trgovine in industrije, ki je Hrvat, je sedaj, da zniža cene olju v Sloveniji ali pa naj prepusti regionalno uieditev cen našim faktorjem. Cene olja na debelo Kraljevska banska uprava odobruje na prijavo banovinskega prehranjevalnega zavoda na podstavi čl. 5. v zvezi s čl. 2. uredbe o kontroli cen e dne 5. februarja 1940, SI. 1 .68-15, da sme Banovinski prehranjevalni zavod v kritje svojih stroškov pri dobavljanju in porazdeljevanju jedilnega in bučnega olja računati k ceni kg olja bruto pribitek 20 par. Ta pribitek imajo predkazovati Banov i n6k emu prehranjevalnemu zavodu trgovci oa veliko. Ti krijejo ta pribitek do izno6a 5 par iz brutozaslužka, ki jim je odobren pri veletrgovou z oljem. Iznos 15 par pa 6mejo pribiti k prodajni ceni določeni za prodajo olja na veliko. V kolikor brutozaslužek pri prodaji olja v trgovini na malo ne presega 15% nabavne cene smejo trgovci na malo povišati za ta pribitek ceno olju pri prodaji na drobno. V primerih, kjer pa ta zaslužek presega 15% nabavne cene, se ima pokrivati prispevek za Prehranjevalni zavod iz tega presežka in se cena olju v detajlni trgovini zaradi prispevka za Prehranjevalni zavod ne sme povišati. Nalezljiva ohromelost svinj v celjskem okraju Celje, 11. decembra. Dodatno k že objavljenem obvestilu o tej novi kužni bolezni svinj smo zvedeli, da se je bolezen pojavila v 1 dvorcu Šibenika in v 1 dvorcu v Stopčah v občini Št. Jurij pri Celju, nadalje v 1 dvorcu Dri Sv. Uršuli, občina Dramlje, v 1 dvorcu v Zadobravi pri Skofji vasi ter v dvorcu v Bukov, žlaku pri Teharjih. Najavljena komisija za proučevanje te bolezni, ki jo na Češkem in v NemčViški mline, industrijska družba z oin. zavezo, Ljubljana ,glavnica 1,250.000 din, poslovodji: Bezenšek Dominik in Sever Mukso. F. Čas, lesna trgovina Meža. Ustavljena likvidacija: Maritex, družba z om. zavezo, Pobrežje pri Mariboru. Potrjena poravnava: Ljubljanski oblačilni bazar, družba z cm. zavezo za 65% v 14 dneh po potrditvi poravnave. Zonec poravnave: Zajelštiik Roman, v Sv. Jerneju pri PoljČanah. Likvidacija: Mlekarska zadruga v Borovnici, r. z. z o. z., Zadružna knjigarna v Trbovljah, Vinarska zadruga v Brežicah, r. z. z o. z. Pospeševanje kmetijstva v konjiškem okraju Slov. Konjice, 11. decembra. Konjiški okrajni kmetijski odbor je, kakor ostali kmetijski odbori v Sloveniji, po nalogu kr. banske upravo izdelal petletni program za pospeševanje kmetijstva v konjiškem okraju. Sestavljen je na podlagi dejanskega stanja in velikih potreb, ki jih ta predei naše ožje domovine zahteva za dvig svojega gospodarstva. Okraj Slov. Konjice obsega 33.419 ha zemljišča, torej je eden najmanjših v Sloveniji. Razen 795 ha, je vsa ostala zemlja rodovitna. Podnebne razmere so milejše, ker brani Pohorje dostop severnim vetrovom, vsled tega so vroča poletja in toplejše zime. Svet je večinoma hribovit ter dosega z Roglo na Pohorju višino 1517 m nad morjem. Tla so večinoma suha, le v spodnji konjiški dolini prevladuje močvirje zaradi večkratnih poplav. Ker je po raznih krajih temperatura različna, niso povsod enake gospodarske razmere in je zato delo okrajnega kmetijskega odbora mno-gostransko in obsežno. Povečini je zemlja razen manjše izjeme ob potokih in v dolinah, kjer je lažja in peskovita, težka ilovica. Ker je okraj precej oddaljen od večjih tržnih središč (Maribor 36, Celje 25 km od SI Konjic), se ne more na veliko prodajati onih kmetijskih proizvodov, ki ne prenesejo daljšega transporta, kot n. pr. mleko in je kmet navezan na trgovino onih svojih pridelkov, za katerimi je vsako leto veliko povpraševanje tei je v vnovče-nju siguren. Poljedelstvo je v konjiškem okraju glavna kmetijska panoga. Polja obsegajo 5780 ha ali 17% zemljišča. Glavni pridelek je krompir, ki uspeva v vseh legah. Zatem se goji še pšenica, koruza, oves, rž, ječmen, črna detelja, soržica, karnadka, jari ječmen in jara rž. Prav malo pa 6e seje in prideluje prosa, lanu in konoplje. Krompirja se sadi več sort in sicer oneidovec, jubel, pozni rožnik in kersnik. Pridelek znaša cirka 77 centovi na hektai. Tekom par lel pa je več posestnikov vršilo poizkuse s 6 sortami, od katerih so se naj-, bolj obnesli oneidovec, pozni rožnik in Acker-segen. Okrajni kmet. odbor bo te tri sorte posebno pospeševal. Pšenice se tukaj pridela okrog 12 centov na hektar, kar je zelo malo. Uvedba betinske pšenice se ni posebno obnesla, pač pa se je pokazalo, da izborno uspeva pšenica »Kolonija« ter se bo z razširjenjem in izmenjavo semena dosegla večja količina pridelka (od 15 do 20 centov na hektar). Odporna je tudi proti polegi in rji. Tudi se ni posrečilo vpeljati italijanske sorte Via glo-ria, Kvaderna, Monatana. Odbor bo nabavljal razkuževalna sredstva in zatiral sneti ter priporočal setev lanu, konoplje in oljnate repice, ki bodo odlično služili pri domači uporabi. Razširje-val bo v višjih legah pohorski, v nižjih pa češki oves. Sploh bo delal za čim večjo gojenje žitarice. Kmetijska organizacija naj bi si nabavila trierje za čiščenje. Travništvo ni v okraju na zadovoljivi višini. Od 4.811 ha travnikov je precej zamočvirjenih in poraslih s hmeljem ter bo okr. kmet. odbor z denarnimi sredstvi podprl dobavo drenažnih cevi in travniških bran. Potrebno je mnogostransko odpiranje jarkov. Pašnikov je preko 2000 ha, večinoma so vsi na Pohorju. S strokovnim poukom se bo delalo na izboljšanju pašništva. Za zboljšanje sadjarstva, ki je v konjiškem okraju zelo dobro razvito (Zreče, Oplotnica, Slov. Konjice), toda radi ne preveč vnetega čiščenja in škropljenja sadnega drevja precej pomanjkljivo, ima odbor lepe načrte. S pomočjo sadjarskih podružnic bo organiziral škropilne kolone za zimsko in letno škropljenje ter bo dajal v okviru proračunskih možnosti prispevke za sredstva za škropljenje. Pri saditvi se bodo upoštevale le one 6orte, ki so tuk'aj najbolj donosne, kot: po- renjski krivopecelj, Bobovec, Štajerski mošanc-kar, Baumanova reneta, Boskopski kosmač, on-terio in kanaSa. Posebno pozornost bo obrnil na zidavo sadnih sušilnic. Zidajo se že v LoČali, na Zrihovi in v Oplotnici, drugo leto se bodo postavile v Slov. Konjicah, Zrečah in Vitanju, naslednje leto pa pri Sv. Jerneju, Špitaliču in Žičah. V Slov. Konjicah se namerava sezidati sadno skladišče, v Ločah pa kotel za kuhanje sadne mezge. V okviru sadjarskih podružnic se bodo prirejali tečaji za čiščenje sadnega drevja, škropljenje in precepljevanje. Vinogradov je v konjiškem okraju 500 ha, od katerih so najvažnejši v Škalcah, na Tepanjskem vrhu in v Špitaliču. Odbor bo s prirejanjem tečajev o rezanju trte, prirejanjem vinskih razstav ob boljših letinah in kontroli trsnic, ki jih je v okraju lepo število, vinogradništvo 6pravil do višje stopnje. Zadružništvo je že lepo razvito. Poleg štirih gospodarskih blagovnih zadrug, ki lepo delujejo, obstojajo še 4 živinorejske selekcijske zadruge (v Slov. Konjicah, Špitaliču, Oplotnici in Zrečah). V Vitanju deluje tudi ovčje?ejska selekcijska zo-druga, v Ločah pa perutninarski krožak. Zadružnemu delu na kmetijskem polju bo tekom 5 let posvečena posebna pažnja, kajti doslej se zadružna zavest v konjiškem okraju še ni tikoreninila. Živinoreja je razmeroma zelo dobro napredovala. K temu so veliko pripomogle že prej omenjene selekcijske zadruge. Goji se lepo število plemenskih bikcev in teličk ter je živina napredovala tudi po zunanji obliki. Delalo se bo na izboljšanju mlečnosti. Kmet. odbor bo delovanje zadrug podpiral gmotno, dajal nagrade za lepo plemensko živino in pospeševal licei\ciranje ne samo bikcev, ampak tudi merjascev in ovnov. Za občine bo nabavljal tudi plemenske bike. Delal pa bo tudi zlasti še na ovčjereji, ki se mora v konjiškem okraju razviti do zavidljive višine, ker je zlasti Pohorje za to idealno. Dela se na uvajanju plemenskih ovnov in ovac jezersko-solčavske pasme. Kmet. odbor ima namen stalno podpirati dobavo plemenskih ovnov in ovac, izboljševati hleve in dvigniti produkcijo volne. Organiziral bo zaradi pospeševanja ovčjereje, ki more okraju nuditi sčasom lepe dohodke, poučna predavanja. Na Keblju se namerava ustanoviti še eno selek-cijsko društvo. Konjerejo bo pospeševal kmet, odbor z ustanovitvijo konjerejskega društva za konjiški okraj in strok, poukom o konjereji. Dobil je enega dobrega banovinskega žrebca za plemenitev kobil. V okraju je 450 konj, od tega 245 kobil starih nad 3 leta. Letos se je prvič uvedlo tudi licenci-ranje merjascev ter bo odbor dajal licencovalne nagrade in nabavljal dobre merjasce. Vseh svinj je v okraju preko 6.000. Pospeševalo se bo tudi perutninarstvo z razširitvijo štajerske rjave kokoši. Perutninarski krožek v Ločan dobro deluje ter oddaja plemenske peteline, jurkice in vaiilna jajca. Ustanovilo se bo še eno takšno društvo v Zrečah. Odbor bo pospeševal dobavo teh kokoši in jajčec ter bo prirejal strokovna pmdavanja. Čebelarstvo bo pospeševal s strokovnimi predavanji. Doslej ni mnogo razvito. Gozdarslvo je močna kmetijska panoga ter skoraj polovica površine okraja odpade na gozd, kjer prevladujejo iglavci Vršiia se bodo pogozdovanja goličav in predavanja o umnem gozdarstvu. Posebno del svojega delovanja bo okr. kmet. odbor posvetil kmetijski propagandi in pouku s prirejanjem kmetijsko-nadaljevalnih tečajev in predavanj sporazumno s Kmečko zvezo, kmetijskimi in sadjarskimi podružnicami. Na ljudskih šolah so slalno gospodinjski in kmetijski nadaljevalni tečaji. Drugo in naslednje leto bodo še tri- Borze Dne 11. decembra 1940. Dena* Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.10—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,324.645 din, na belgrajski borzi 11,530.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 295.000 din. Od tega v markah po novem tečaju 66.429, po starem 421.000, 285.500 šv. frankov in 760.000 drahem Ljubljana — orodni tečaji: London 1 funt....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frarkov..... 1028.64—1038.64 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt.......215.90— 219.10 Newyork 100 dolarjev . , . , 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 41.65—42.35 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 41.65—42.35 Ziirich. Belgrad 10. Pariz 8.90, London 16.05, Newyork 431, Bruselj 69.25 nom., Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229.50 nom., Berlin (rg. marke 54.25, trg. marke 38.75) (172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98 50 nom., Kopenhagen 83.50 nom.. Sofija 437.50, Lisabon 17.24, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 3 37.5, Bukarešta 2.15, Hel-singfors 87.5, Buenos Aires 101.50, Beg. M. 54.25, Hand. M. 38.75. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 447 denar v Zagrebu 448—449 v Belgradu 450—451 Ljubljana: Državni papirji: 7% in-vestic. posojilo 99.50 denar, agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 447 denar, begluške obveznice 78—78.50, dalm. agrarji 72—72.25, 8% Blerovo posojilo 102 denar, 7% Blerovo posojilo 95.50 do 98, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 96 denar. — Delnice: Narodna banka 6.500 denar. Trboveljska 375 denar, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100 denar,agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 448—449 (449), begluške obvez. 78.50 denar, dalm. agrarji 71.50 denar, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 51 blago, 8% Blerovo posojilo 102 denar, 7% Blerovo posojilo 96 denai, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7% stab. posojilo 96 denar. — Delnice: Priv. agrar. banka 193 denar, Trboveljska 372.50 denar, Sladk. tov. Bečkerek 700 denar. Belgrad 7% invest. posojilo 99.75 denar, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 450—451 (450), begluške obveznice 78—78.50 (78.25), dalm. agrarji 72—72.50, 6% šumske obveznice 71.50— 72.25, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 102.50 denar, 7% Blerovo posojilo 97 denar, 7% posojilo Drž. hip banke 102.50 denar. — Delnice: Narodna banka 6.500 denar, Priv. agrarna banka 200 denar. 2itni trg Novi Sad. Ječmen, bač., srem. 360—362.50. spomlad, ne nolira. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejm v Mariboru lo- decembra. Prignali so 6 konj, 23 bikov, 120 volov, 515 krav, 10 telet, skupno 674 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 8.50 do 9.75, polde-beli voli 7.50 do š, plemenski 8 oo 10, biki za klanje 6 50 do 8, klavne krave 7 do 8, plemenske krave 7.50 do 9. krave za klobase 4.75 do 6.50, molzne krave 7 do 9. breje 7 do 8.50, mlada živina 7 do 9, teleta 9 do 12. Prodanih je bilo 299 glav. Cene mesu: volovsko meso I. 14 do 18, 11. 13 do 15 meso bikov, krav telic 13 do 18, telečje I 16 rlo IS, II. vrste 14 oo 16. svinjsko meso 18 do 20 din. mesečni gospodinjski tečaji v vseh večjih krajih v okraju. Petletni program okrajnega kmetijskega odbora je vsekakor obširen in dobro sestavljen. Mislimo, da bo mogoče ga izvršiti in s tem dvigniti z organiziranim delom, ki je jedro in posebna odlika načrta, konjiško kmetijstvo na ono stopnjo, ki si Jo želimo. Oblas* naj bo odboru naklonjena in s tem bo cilj prav gotovo dosežen. Izseljenski fond in slovenska skromnost Zadnje mesece so izšli v »Slovencu« trije sestavki, ki se bavijo z izseljenskim vprašanjem in ki vsi zadevajo v živo, ki pa hkrati razkrinkava jo, koliko je pri reševauju tega vprašanja zakrivila slovenska skromnost, ki je pogosto pokvarila to, kar je slovenska požrtvovalnost ustvarila. Najprej je pred meseci izšel pod ruljriko »Kaj pravile« sestavek, kjer naglasa velik pomen slovenskih izseljencev, ki se more v najmanjši meri vsaj postaviti ramo ob rami k pomenu hrvatskih izseljencev. Sestavek je nagla-šal, da imajo Slovenci v Severni Ameriki pet velikih dnevnikov, Srbi in Hrvati pa samo enega, da imajo Slovenci nešteto svojih intelektualcev in da so sedaj že skoraj vsi v dobrih socialnih položajih ter že davno niso več tako imenovani »lumpenproletarijat«, na milost in nemilost izročeni izrabljanju. Skoraj vsaka slo-vtnska družina v Severni Ameriki ima svoj radijski aparat, svoj avto, mnoge tudi svojo hišo, svoj vrtiček, da, mnogo je tudi slovenskih farmarjev, ki so pravi veleposestniki, vsaj v primeri z evropskimi razmerami. Slovenski izseljenci so poslali v teku zadnjih 22 let obstoja naše države najmanj deset milijard dinarjev in sicer v zlatih dolarjih v Jugoslavijo ter s tem neprimerno obogatili državo, zlasti posredno tudi Narodno banko z najbolj zdravo valuto in devizami. Slovenci so poslali v državo vsaj toliko, kolikor so poslali srbski in hrvatski izseljenci v Ameriki. Tudi za ugled Jugoslovanov so Slovenci storili več kakor srbski in hrvatski izseljenci. Koliko je v Severni Ameriki prosvetnih domov, društev, slovenskih šol, župnij, koliko zbirališč, koliko podpornih socialnih organizacij. Kaj takega Srbi in Hrvati v Severni Ameriki kljub njihovi dobri volji in velikim naporom vseeno ne morejo pokazati kakor Slovenci. In kaj je dala država Slovencem v Ameriki za te velike usluge? Neprimerno mani kakor srbskim in hrvatskim bratom. Isto velja tudi za Južno Ameriko. Ako je kako resno kulturno delo med Jugoslovani v Južni Ameriki, je to nedvomno delo Slovencev, slovenskih izseljenskih duhovnikov in slovenskih društev, ki so v resnici solidna in vredna imena društval To je bil smisel prvega člančiča. Drugi članek je predstavljal poročilo o občnem zboru Rafaelove družbe. Iz tega poročila je resnično razvidna neverjetna skromnost Slovencev. Smo tik pred razdelitvijo izseljenskega fonda v državi in Slovenci zahtevamo iz tega fonda za svojo izseljensko organizacijo samo 14%. Od kakih 100 milijonov dinarjev bi to znašalo komaj 14 milijonov dinarjev v najbolj ugodnem primeru. Kdo ta fond upravlja in kako leži mrtev ta veliki kapital, ki so ga naši izseljenci zbrali, lo bi bilo treba še natančno preučiti. Toda če bi Slovenci za sebe zahtevali pošteno mero, bi morali zahtevati vsaj polovico iz tega fonda, ker vsaj polovico tega denarja se je zbralo po raznih odbitkih iz denarja Slovencev, ki so vseh 22 let po vojni pošiljali denar v domovino. Res je, da imajo Srbi in Hrvati kakšnega multimilijonarja. ki se na smrtni postelji spomni svoje rojstne občine in ji zapusti večji znesek (n. pr. primer občine Milno), res pa je, da je stalni dotok vsaj do začetka te vojne v Jugoslavijo predstavljal denar slovenskih izseljencev in ne hrvatskih ali srbskih! Hrvatski in srbski izseljenci so mlajši v Ameriki, bolj naglo tonejo v tujini kakor naši Slovenci in manj pošiljajo kakor naši, ki se na stara leta radi vračajo v domovino. Tudi v tretji in v četrti generaciji Slovenci v Ameriki po zaslugi slovenskih šol, slovenske duhovščine, še ostanejo zvesti svoji domovini in svojemu jeziku. Sami smo v Ljubljani slišali mlado 15-lctno govornico, ki je prišla iz revirjev bakrenih rudnikov v Anakondi, ki nikdar ni videla Slovenije in ki se je na daljnem ameriškem zapadu naučila od staršev krasno slovenski jeziki Taki smo mi Slovenci! Mnogo več. kako 14/® iz izseljenskega fonda moramo zahtevati Slovenci, zakaj zasluge, ki jih imamo mi za ugled in moč naše države v Ameriki, prekašajo vsaj To potrjuje tudi tretji članek, namreč citat iz lista »Ravnopravnost«, ki navaja, da imamo Slovenci vsaj v Clevelandu 20 krat toliko kulturnih delavcev, intelektualcev, prosvetnih in kulturnih ustanov, kakor Srbi in Hrvati skupno. Čast Hrvatom in Srbom, storili so, kar so mogli. Posebno pazite, kaj bolnik pije! RH^H Pijača ni le za zdravega človeka zelo ^B^Pr važna, temveč tudi sa bolnika mno ^^T gokrat važnejša od hrane 1 Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo na|bol|Bo mineralno vodo, ki je obenem tadi zdravilna ono z rdečimi srcil Prospekte in vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI organizirali svoje časopisje, svoja društva, tudi oni so pošiljali devize v domovino, toda primere s Slovenci nikakor ne morejo vzdržati. Potrebno je zaradi tega, da Jugoslavija kot država ameriškim Slovencem končno vendar enkrat prizna vsaj to, kar jim gre. Namesto tega pa še vedno šari po raznih predalih in spisih ter v srbsko-hrvatskem časopisju smešna statistika, — tudi nekateri slovenski časopisi so jo že ponatisnili —, češ, kaj Slovenci v Ameriki, to je vendar peščica, Srbov in Hrvatov je v Ameriki vsaj 850.000, Slovencev pa niti ne 300.000. V takih »uradnih« statistikah je, naveden vsak letak, ki ga izda kak hrvatski šta-cunar ali lastnik »saluna«, izpuščeni pa so veliki slovenski dnevniki in revije v Ameriki, navedeni so vsi količkaj zaslužni hrvatski ali srbski reporterji in krajevni dopisniki, izpuščeni pa so tako zelo zaslužni ljudje za Ameriko in Slovence, kakor sta n. pr. misijonarja škof Baraga in Pire, sodobni slovenski javni delavci, kakor n. pr. pesnik Zorman in Adamič in tako dalje. Poudarjamo, da je temu kriva tudi nemogoča slovenska birokracija, ki daje izšel jeni- škim uradom zelo cokljaste podatke, ne upošteva naravnega naraščanja naših ljudi, ne upošteva onih Slovencev, ki so se izselili iz slovenskih pokrajin, ki niso v sklopu Jugoslavije, ne upošteva tega in onega. Zato smo Slovenci v vsakem oziru zapostavljeni. Vedeti moramo namreč, da so deset let staro statistiko, ki je še danes alfa in ornega vseh državnih ustanov, o jugoslovanskem živi ju v Ameriki, v Avstraliji, sestavili Hrvatje, hrvatski uradniki v Jugoslaviji, ki so se sicer potrudili, da korigirajo podatke o Hrvatih, o Slovencih so se pa kar zadovoljili s številko 300.000. Dosti je za Slovence in to bodo ponavljali tudi, ko pride do delitve izseljenskega fonda, do drugih ugodnosti, ki jih mora imeli domovina v rezervi, ko zopet pride čas, da bomo niogli sprejemati naše ljudi iz Amerike v domovini. Torej proč s staro statistiko o izseljencih, proč z zelo črnim kruhom, ki se reže v škodo slovenskih izseljencev, in vsaj toliko, kolikor imajo odločati o izseljencih neki uradniki, ki so po poreklu Hrvatje, toliko ima pravico odločali tudi slovenska javnost. Kaj nam prinaša zima Zimska idila v gozdu. Ljubljana, 11. decembra 1940. Danes zjutraj je noč odgrnila svoj plašč nad našo zemljo, ki je bila pokrita s snegom-Sneg je padal več ur proti jutru in v Ljubljani t'e danes ves oopoldan še precej snežilo. To-;rat je padel sneg na suho in zmrzlo podlago in bo tako ostal najbrž precej časa, dasi je še bolj med prvim, ki se ne obdrži rad. Kdor je danes zjutraj premotril obzorja, ki so bila vsa bela, je mogoče kar dobrovoljno vzkliknil: »Tudi ta zima nam še ni prinesla ničesar prehudega. Kako hudo morajo letošnjo zimo sprejemati in prenašati šele drugod po svetu!« _ Nam ta zima res na ne prinaša najhujših preizkušenj, toda nanjo smo se pripravljali tako, kakor da bi nam bilo treba iti skozi vse moderne tegobe in težave časa. Meščani so si letos bolj ko kdaj poprej založili drvarnice in shrambe. Tiste, ki imajo vsaj nekaj denarja pod palcem, letošnja zima še ne bo preveč tepla in z nekaj dobre sreče se bomo vsi brez večjih pretresov lahko prebili tja do marca ali pa do aprila. V glavnem se nam ne bi bilo treba pritoževati nad razmerami, če vzamemo v poštev vse tisto, kar moia človek prenašati drugod po Evropi. Ne bi rekli, da mogoče ravno preveč sočustvujemo z ostalimi množicami po svetu, ker njihovega položaja oodobra niti ne poznamo, vendar pa se opaža zlasti po mestih in večjih naseljih, da na ljudi zelo vpliva vse to, kar se dogaja po svetu. Ne vemo, ali je to strah ali pa zagrenjenost — nam vsem se nekam mudi, vse bi radi preživeli in doumeli, ker se nam zdi, da bo jutri ali pa pojutrišnjem j že prepozno. , . • : December je najbolj napolnjen z lepimi i družinskimi prazniki in z najlepšimi prosla-I vami našega verskega življenja. Takih praznikov vendarle ne bi bilo treba potrošiti vse samo v tako čudni smeri. Basi živi marsikdo mogoče v obupu ali pa v razočaranju. Po naših ljuaskih in prosvetnih domovih pa je bilo te dni mnogo lepih Miklavževih proslav in prireditev za naše male. Številne prireditve jx> mestih so bile prirejene tako, da je bil njihov presežek določen za to, da bodo z njim lahko ob božičnih praznikih obdarovali revne družine in uboge otroke. Med našimi malčki je bilo tako ponekod nabranega mnogo denarja, ki bo ob božiču lahko pokril največjo bedo ali pa zakril največji mraz med najbolj potrebnimi- Mladina se tuoi rešuje iz neizvestnosfi sedanjih časov s še drugimi lepimi in primernimi prireditvami. Med organizacijami, ki naj po mestih in drugih krajih podpirajo Zimsko pomoč, ki je pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneginje Olge, bodo v teh zimskih mesecih sodelovale tudi razne šolske mladinske organizacije. V teh dneh pa se bodo najbrž na razna podjetja obračali s prošnjo številni zavoc-i, ki jk) naših predmestjih in med delavsko mladino skrbe za mladino in reveže po raznih zavetiščih in domovih. V ta namen naj pač vsakdo poišče po starih shrambah ali pa zalogah, če ima kaj, kar bi moglo biti v pomoč bližnjemu — kdor pa nima vsega tega, pa naj seže nekoliko globlje v žep in podari v dober namen tisto, kar bi sicer mogoče hotel zapraviti v bučni družbi ali pa v veseli bratovščini. Zimski večeri so dolgi in noči so tibe; nič ne moti narave in človeka, če si hoče v teh mesecih poiskati malo več miru in smotreneje izrabiti dolge zimske noči za počitek. Mladina si tega ne bo jemala preveč k srcu, ker bo v zimi našla ravno toliko razve-crila kakor poleti. Samo to razvedrilo je nekoliko bolj naporno kakor poletno. Smučanje (Da Je Aspirin originačen zajamčuje vtisnjeni „Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se^dobi v vseh le-karnah* OM 004 S. ISt M n. i in sankanje bo našo mladino čez dan tako ustrojilo, da se bo mladež komaj naspula vso noč. Starejši člani naših družin pa bodo v teh dneh radi posegali po knjigi in več bo časa na razjiolago za duhovno okrepilo in razmišljanje. O vsem bomo brali in razmišljali te zimske mesece. Pri tem pa moramo vedeti, da jo letošnja zima v znaku velikih dogodkov in hudih preizkušenj in zato bomo morali svoje razmišljanje in zbiranje duhovnih sil usmeriti tako, c.a bomo v bodoče še bolj budni, kakor smo bili dosedaj, še bolj poučeni o vsem in da lx>mo s pravilnejšim in obširnejšim znanjem še trezneje lahko čakali in opazovali vse dogodite, ki se razvijajo okoli nas in ki posredno tudi nam oblikujejo novo usodo. Španci bodo poslej obedovali ob istem času kahor mi Na Španskem so imeli doslej tako razdeljen dan, da so |>opolnonia drugače pojmovali noč in dan kot drugje v Evropi. V Španiji so šele zajtr-kovali, ko so že drugod po Evropi obedovali. Ko so Španjolci večerjali, je ostala Evropa že spala. Zato ni čudno, če je dnevno delo večkrat zastulo in ni bilo pravega reda. Da bi uvedli v življenje red, so izdali nekaj novih predpisov, po katerih mora biti dopoldansko deio v uradih končano ob pol 1, popoldansko pa vsaj ob 8 zvečer. Gledališča in kina. ki začno s predstavami ob pol 10 zvečer, morajo končati o polnoči, kavarne in bari pa morajo biti zaprti najkasneje ob'enih ponoči. Prav tako bo spremenjen dnevni red po hotelih in restavracijah. Dočim je bilo iinogoče po stirem dohiti kosilo do petih popoldne, ga bo j>o novem moči dobiti le do pol dveh. Večerjo bodo dajali ob osmih zvečer. Ta novi red bo v družabnem življenju Španije pomenil majhno revolucijo. Angleška pomožna obramba Podtajnik angleškega vojnega ministrstva Grigg je dal v spodnji zbornici izjavo o angleški pomožni obrambi. Med drugim ie rekel: »Nihče ne sme misliti, da ni več nevarnosti za nemški vpad na otoke. Blizu pristanišč stoje velike množice nemške vojske, pripravljene za boj. Njihovi poveljniki jih lahko vsak čas pošljejo proti nam, tudi sedaj pozimi. Pomožna obramba mora bili pripravljena. Poveljstvo angleške vojske ve ceniti delo pomožne obrambe in zveze med njo ter redno vojsko so odlične.« Na razna vprašanja je nato odgovarjal vojni minister Eden. Bekel je: »Vlada misli, da bo pomožna vojska igrala prihodnjo zimo prav tako važno — če že ne važnejšo vlogo — kot doslej. Nevarnost vpada še vedno obstoja. Prihodnje leto pomožna vojska sicer ne bo mogla nadomestiti redne vojske, vendar pa bo kot pomožna sila, omogočila, da se bo redna vojska lahko borila na drugih bojiščih.« V spodnji zbornici so bile objavljene tudi nekatere številke o angleški pomožni obrambni vojski, ki ima sedaj 1200 bataljonov. 5000 konipanii za posebne naloge in 25.000 motoriziranih palrol. V zaMonišč« Žena možu: »Povej mi hitro besedo, ki se začne in neha s črko uc. Mož: »Sirena«. Povše Leopold: Tatinska svetinja (Sv. sindon.) Ugotovitev arheologije. a) Spomnimo se, kakšno važno vlogo je igrala arheologija pri ugotovitvi, da po kakovosti tkanine spada sv. prt prav v tisto dobo, kamocliiaroscur-u«. š katerim je vc6 prt prepojen. (Enrie G.: La santa Sindone rivelata dalla foto- 1 grafia.) Vse to, kar smo dosedaj povedali, lahko I vidimo na sv. prtu. Vs te izsledke lahko povzamemo iz pozornega opazovanja in iz znanstvene anaiize značaja in kakovosti sv. peta ter njegovih odtisov. Pri tej znanstveni analizi so nam pomagali kemiki, umetniki in arheologi. Kemiki, da so nam povedali, odkod oni čudni madeži na sv. prtu in odkod njegovi obrisi. Umetniki, da so nam izjavili, kam bi z onimi odtisi na sv. prtu in arheologi, da so nam strokovnjaško opredelili blago sv. prta in nam iz oblik tolmačili važne okoliščine, ki so vtisnile sv. prtu svoj pečat. Veseli nas, da moremo danes, po skoraj 43 letih raziskovanja vseh teh učenjakov (kemikov in arheologov) in umetnikov ugotoviti, da ni danes med njimi niti enega resnega nasprotnika turinske svetinje. Dokazi se kopičijo. Se eno smo mogli ugotoviti ob razmišljanju snovi, ki so nam jo nudili odtisi na sv. prtu: res pretresljiv in veličasten je ta dokument trpljenja Gospodovega. Ob teh odtisih lahko napravimo res cclo razmišljanje o trpljenju Gospodovem. Pa ni bil to naš namen! Mi dokazujemo le pristnost sv. prta. Ali na podlagi dosedanjih ugotovitev že kaj dokončnega lahko ugotovimo? Da! In naša sodba bo po vsem tem. upam pozitivna. Pa niti ni potrebno, da že sedaj storim, ker nismo še izčrpali glavnih dokazov. Dosedaj smo z gotovostjo ugotovili tole: 1. da nam sv. pismo enoumno govori o mrtvaškem prtu. 2. pravtako tradicija. Četudi je sem ter tja pretrgana in zgodovinski podatki nam tudi bolj govore za pristnost, kakor protj njej in 3. pogled nanj, ki nam toliko pove. govori tudi za njegovo pristnost. Toda mi bi morda želeli še trdnejših, šc bolj neoporečnih dokazov, pred katerimi mora kloniti še tako kritičen duh! Pravijo, da je fotografija ona, ki najbolj dokazuje pristnosti in avtentičnost sv. prta. Poglejmo! IV. Kaj nam o turinski svetinji pripoveduje fotografija Prvi posnetek. Leto 1898. je bilo za sv. sindon res zgodovinsko leto. Tega leta je bil namreč po posredovanju P. Noguiera de Matijan prvič fotografiran. Kralj Umberto je šele po oklevanju na to pristal. Morda se je bal. da bi se varuh njegove hiše (paladij) izkazal za potvaro. 0( ko bi kralj takoj vedel, da se bo vprav s fotografijo najsijajnejše legitimirala ta čudovita Gospodova svetinja. — Prišel je zgodovinski trenutek I Advokat Secondo Pia, takratni predsednik društva turinskih fotografskih amaterjev je izvršil to znamenito nalogo. Sv. prt je bil izpostavljen na oltarju v posebnem okvirju ter zaščiten s steklom, ves ožarjen od dveh močnih električnih svetilk, ki so bile nameščene na 10 ni pred oltarjem. Za fotografiranje so rabili ploščo 50X00! Prva dva posnetka nista uspela. Razvijanje tretje pa je dalo izreden rezultat: namesto običajnega necativ-nega odtisa slikanega predmeta je fotografska plošča v tem slučaju čisto nepričakovano za prisotno (ki niso preje niti mislili, kaj šele hoteli tak rezultati), pokazala pozitivni lik človeka z obrazom. ki je bil tak(5 jasno izražen, kot na pravem portretu. Sledovi krvi. ki so na prtu odtisnjeni v naravi (pozit.), rjaste barve, so se na plošči re-producirali negativno, v svetlem tonu. Pravtako je posnetek izprevrgel (inventiral) barvo platna samega (v kolikor je izven odtisnjenega lika) ln delo oltarja. Vsi so dobili nasprotni ton, nasprotno vrednoto, kakor se kažejo v naravi I (Dalje.) Rokice Koledar Četrtek. 12. decembra: Aleksander, mučenec; Dionizija, mtičenica. Petek, 13. decembra: Lucija, devica, muče-nica; Otilija, devica, Novi grobovi "f- V Jerovi vasi pri Grosupljem je v 89. letu starosti umrla ga. Marija Podržaj roj. Bučar. Ranjka jc bila skrbna mati svojih otrok, bilo jih je 14, in dobrotnica revežev, ki jo bodo težko pogrešali. Med drugim zapušča hčerko uršulinko S. Armelo Ranjka je bila tašča rač. inšpektorja g. Pestotnika Toneta. Pogreb bo v petek na Grosupljem po prihodu vlaka. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novico — Tz rezerve • > bili prevedeni v aktivno službo med drugimi tudi rezervni pehotni poročniki: Vesel Jane/., Debeljak Borisav, Osinak Vinko; topniški: Maček Edvard in rezervni podporočniki: Starman Ferdinand, Kune Pavel, Kancler Franc ter topniški podporočnik Šimunec Ivan. Vsem našim cenjenim inserentom Vse, ki so nam lansko leto zaupali novoletne oglase, opozarjamo, da ne nasedajo zastopniku nekega drugega lista, ki z izrezki novoletnih voščil iz našega lista vabijo naše stare inserente, češ, zaupajte nam novoletne oglase tudi letos, saj ste lansko leto tudi v našem listu naročili voščilo, — kar pa vedno ne odgovarja resnici; zato pozorno poglejte izrezek oglasa, če ni iz našega časopisa, in nam vsak primer takoj javite. Nekaj dokazov o takem nelojalnem postopanju imamo že v rokah in ker spadajo pod zakon o nelojalni konkurcnci, bomo proti njim postopali. Uprava »Slovenca«, Osebne spremembe pri TPD Med vodilnimi uradniki Trboveljske premogo-kopne družbe so bile velike osebne spremembe. Upokojen je ravnatelj kočevskega rudnika, inž. Lipužič. Na njegovo mesto pride ravnatelj inž. Hamrla iz Rajhenburga Tu prevzame vodstvo obratovodja Dular. Obratovodja Mastnak iz Zagorja gre k centrali TPD v Ljubljano v tehnično-žtudijski oddelek, na njegovo mesto pride obratovodja Malovrh iz Vzhodnega obrata v Trbovljah. Obratovodji pa postaneta inž. Kcrsnič na Tereziji in inž. Gostiša na separaciji v Trbovljah. Za majave /Olie za prenežno dlesen, tudi za piškavosl zob uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN, ki razkužuje ustno duplino. Dobiva se v drogeriji Gregonč, Ljubljana, po Din 16'—. Glavno skladišče: Laboratorij „Vis-Vit, Zagreb, Langov trg 3. — Socialni delavski tečaj v Kranju. V nedeljo, dne 15. decembra bo v Kranju za delavstvo kranjske dekanije celodneven tečaj. Te.čaj bo v prostorih Ljudskega doma. Začne se dojšoidne ob 9 in traja do 12. Popoldn.i se nadaljuje ob 14 in traja do 18. Spored tečaja je sledeč: 1. Slovenske delavske organizacije; 2. Zapisana pravica delavcev; 3. ZZD za zmago svojega programa pod geslom: Bog—stan—narod; 4. Delavstvo kranjskega okraja (njegova številčna moč, organiziranost, življenjski standard, kulturne prilike itd.; 5. Delavske socialne ustanove; (i. Trenutno važne naloge za slovensko delavstvo; 7. Delo in naloge delavskih zaupnikov in organizacijskih odbornikov. Delavstvo kranjske dekanije vljudno vabimo na ta tečaj. Predavanja na tečajih bodo imeli samo dobri poznavalci slovenskih delavskih razmer. Udeležba na tečaju bo zato v največjo korist vsem udeležencem. — Božič je blizu, slike Marije Pomagaj pa še nimaš! — Piiznr pred nepoštenim agentom. Po gorenjskih vaseh se vozi le dni z avtom starejšega t i pa. poljsko govoreč agent, ki pravi, da pobira naročnino zn bombažasto nogavice, prle, brisačo itd. po izredno nizki ceni, češ, da bo blago v teku enega tedna pripeljal z avtom iz tovarne. Ne zahteva za nnročeno blago nobenega podpisa, no ničesar na račun, pač pn po izvršenem naročilu privleče iz kovčega kose po 3 m blagn za obleke ali suknje o katerem trdi, da je pristno volneno. Blago ie ničvredno, n na zunaj lepo in ga prodaja po trikrat višji ceni kot jo v trgovini. Z ozirom na nizko, ceno naročenih izdelkov, o katerih pravi, da iiii bo dobavil, a jih nikoli ne bo, ljudi premoti, da kupujejo za gotov denar to ničvredno blago. Torej pozor in ovadite moža, ki je že več ljudi prevnril, prvi orožniški postaji, oziroma zapišite številko njegovega avta, da pride čimprej v roke oblasti. Ako ugotovite njegov naslov, s|k)ročite to uredništvu »Slovenca«. — Požar pri Dol. Logatcu. Pred par tedni je uničil požar posestniku in gostilničarju Gramu Francetu in Martinj hriba lep gospodarski kozolec, ki je pogorel do tal. V ponedeljek, 9. t. m. ob 6 zvečer pa je spet gorelo na Martinhribu pri Mi-hivcu Antonu, po domače pri Lovrečih. Do tal je jKigorel velik gospodarski kozolec. Gasilska četa iz Dol. Logatca je prihitela takoj na pomoč in obvarovala, da se požar ni razširil še na hišno poslopje. — Vremensko poročevalno službo o stanju snega sta prav dobro organizirali obe slovenski Tujsko-prometni zvezi v Ljubljani in Mariboru s sodelovanjem Slovenskega planinskega društva in Zimskosportne zveze. Od 15. decembra dalje bodo poročevalci obeh Zvez pričeli pošiljati vremenska poročila potom telegramov svojim matičnim organizacijam. Ljubljanska zveza poročila redigira, v primeru potrebe kontrolira, potem pa odda telegrafskim potom Putnikom v Belgrad, Zagreb, Novi Sad, Osijek, Subotico, Sušak in Sarajevo. Ti Put-niki stavijo vremenska poročila na razpolago redakcijam listov, Putnik v Belgradu in Zagrebu pa tudi radiopostajam. Avtentična poročila o stanju snega so na ta način objavljena še isti dan. Kakor doznavamo, skušajo po istem sistemu organizirati poročevalno službo po vsej državi. To bi bilo stvari le v korist, ker daje preizkušeni sistem poročanja iz Slovenije polno zagotovilo, da 60 vremenska poročila vedno avtentična ln pravilna. — Izvrstno rumovo kompozicijo in 36 vr»t likerskih esenc za domačo pripravo ruma in likerjev priporoča drogerija Gregorič, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana, Prešernova 5. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. — Umna prašičereja v Št. Lovrencu na Dolenjskem. Ker se povsod iščejo popolno izpitani prašiči za praznike, sporoča Mlekarska zadruga v St. Lovrencu, da ima v svojem pitališču večje število izpitanih prašičev po ugodni ceni. Živinozdravnik je v Trebnjem na razpolago. Lepe izpi-tane prašiče imajo tudi člani zadrug naprodaj. Pozna se, da je umna prašičereja v okolici zelo razširjena. Hitite, da ne zmanjka. Kdor potrebuje lepe pršute za najfinejšo šunko, mu tudi lahko postrežemo. 5 letnica mk za protiletalsko zaščito v Ljubljani Jeseni leta 1935 je bilo dograjeno na dvorišču I. drž. realne gimnazije v Ljubljani majhno poslopje, namenjeno za šolo protiplinske in protiletalske zaščite. Kraljevska banska uprava naše banovine je prva v državi spoznala, da se mora poučevanje v teh popolnoma novih panogah in sploh vse prizadevanje za popularizacijo civilne zaščite vršiti uspešno le v posebni šoli. Zato je zgradila omenjeno poslopje, v katerem so laboratorijski prostori, za predavanja pa se uporablja velika predavalnica v poslopju realne gimnazije, ki je prav tako banovinska last. Tako je leta 1936, pričela delovati v Ljubljani prva šola za protiletalsko zaščito, ki se je — z ozirom na laboratorijske prostore — ime. novala tudi le »Plinska soba«. Ta zavod je torej najstarejša šola za splošno poučevanje o protiletalski zaščiti v vsej državi. Zagreb je dobil šolo te vrste šele leta 1938., Belgrad pa lansko leto. Sola je prirejala in prireja poleg krajših informativnih predavanj daljše strokovne tečaje. Na teh se je v prvih letih poučevala le kemijska in deloma sanitetna služba protiletalske zaščite. Postopoma pa je uerava zavoda, sledeč velikanskemu razvoju protiletalske zaščite v inozemstvu, pričela uvajati tudi vse drugo panoge civilne zaščite v program šole. Nova uredba o zaščiti pred letalskimi napadi 7. dne 13. aprila 1939. pa je dala povod, da se je šola še bolj razvila. Iz prejšnjega mogoče nekoliko enostranskega poučevanja je po zaslugi nove uprave, imenovane oo kralj, banski upravi, v istem letu nastala popolnoma sodobna šola o protiletalski zaščiti. Skupnemu prizadevanju banske uprave, uprave šole in posameznih predavateljev 6e je posrečilo z razmeroma majhnimi sredstvi organizirati tak program poučevanja, da se more delo šole primerjati z delom podobnim zavodom v naprednejših državah. Poučevanje v tečajih banovinske šole je čim bolj nazorno. Predavanja ponazorujejo skioptične slike in razni modeli ter poizkusi, demonstracije in vaje. Vsak tečajnik ima priliko, da se priuči pra. vilnemu ravnanju z masko in da se v zastrupljeni atmosferi prepriča o njeni učinkovitosti O kvaliteti tečajev banovinske šole za protiletalsko zaščito pa najboljše priča knjiga »Protiletalska zaščita«, ki je izšla letos v maju v založbi banske uprave. Knjigo so namreč spisali sami predavatelji te šole, uporabivšl za to izbrana poglavja iz svojih predavanj. Knjiga je bila od prebivalstva, od strokovnjakov in od nadrejenega oblastva ugodno sprejeta, saj y p.v:u poj.u mesecih razpečBn* fl*d 40% vse zaloge. Namen šole je predvsem vršiti predavanja, vendar pa je opravljala tudi čisto znanstvene poizkuse in raziskavanja na kemijskem, medicinskem in fizikalnem področju. Želeti je, da šola vsa svoja prizadevanja nadaljuje, tako da bi se — ob nabavi potrebnih sredstev — razvila v še popolnejši zavod svoje vrste. Organizatornega dela po vzorcu šol v Zagrebu in Belgradu šola ni vršila, ker 6pada to v delokrog krajevnih, t. j. občinskih šol, dočim je banovinska šola osrednji zavod za vso banovino. Bano ^nska šola za protiletalsko zaščito je izvedla nekaj tečajev tudi v podeželju, v glavnem pa je vršila tečaje v Ljubljani: za osobje kraljevske banske uprave, za okrajne sanitetne referente iz vse banovine, za osebje dravske finančne direkcije in podrejenih uradov, za direkcijo P. T. T. in osebje raznih ljubljanskih pošt, za okrajne inštruktorje pro. tiletalske zaščite, za vse letnike gojencev žandar-merijske šole za osebje policije, za gasilce, učiteljstvo ter dijaštvo srednjih šol, za dijaštvo nekaterih zasebnih učilišč, za člane Rdečega križa, telovadnih društev in nekaterih drugih organizacij, za uradništvo mestnih uradov i. t. d. — Skupno je bilo dosedaj prirejenih 96 tečajev s skupno 682 urami predavanj in 200 urami praktičnih vaj. Te tečaje je skupno obiskovalo 5.444 oseb. Vse te osebe so se tudi vadile v plinski sob« v zastrupljeni atmosferi. V več primerih pa je banska uprava dovolila uporabo te sobe tudi za tečaje, ki so jih pri. redile razne druge ustanove zlasti Gasilska zajed-nica dravske banovine. Tečaji v banovinski šoli za protiletalsko zaščito so brezplačni, zato pa ima dokajšnje finančne težave. Šolo je postavila otopila, posadka pa se je rešila * Zagrebška policija išče elegantno »svakinjo^ Kakor smo poročali včeraj, je v zvezi z umorom Marije Weissove neki fant, ki je do maja meseca vsak dan donašal mleko, izjavil, da se na njegovo večkratno trkanje na vrata ni nihče oglasil, čepra vje v stanovanju slišal korake in pa udarce s kladivom ali kakim drugim predmetom. izjavo tega fanta je j>otrdiIa soseda Žinger-lin, pri kateri je fant mleko pustil, ko se v VVeis-sovem stanovanju ni nihče oglasil. Zingerlinova je izjavila, da je Gjuru VVeissu, ko se je vrnil domov, izročila mleko in ga vprašala, kdo je bil v njegovem stanovanju. Weiss je odgovoril, da je njegova »svakinja« prišla v Zagreb Zaslišali so ponovno Weissa, ki pa zanika, da bi kaj takega rekel. Policija sumi. da obstoji neka zveza mod to »svakinjo« in umorom Marije Weissove. Zato se sedaj trudi, da bi izsledila to skrivnostno »svakinjo«, ki je jx> navedbi Zingerlinove, katera jo je dvakrat videla pred hišo, izredno elegantno oblečena. * Usodna zamenjava. V vasi Zaveščaku, okraj Varaždin, se je zgodila tragična nesreča. Tridesetletni Dragotin Ormanec je rionoči začutil, da nekdo prihaja v hišo. Mislil je, da jo zločinec in je ustrelil nanj. Mož se je mrtev zgrudil na tla. Ko jc- pogledal truplo, je videl, da je ustrelil svojega oseminpetdesetletnega očeta Viktorja, ki se je v jxjzni nočni uri vračal domov. Sedaj orožnišivo preiskuje ta žalostni oogodek. * Okostje v spalnici. V Doboju živi gostilničar in kmet Mitar Pajevič, ki se je kot prostovoljec udeležil balkanske vojne in se je v svetovni vojni zelo odlikoval na fronti pri Solunu. V njegovi hiši je lepa zbirka starega orožja, pištol, samokresov in dolgocevnih pušk, s katerimi so hodili v boj njegovi predniki-Tudi puške, ki jih je imel naš prostovoljec v vojnah, so na častnem mestu zbirke. Najbolj zanimiv predmet te zbirke pa je v spalnici. Tam stoji poleg zakonske postelje, v kateri počivata Mitar in njegova žena, steklena krsta, v kateri je človeško okostje. V neposredni bližini krste stoji postelja Mitarjeve hčere. Čez dan je krsta jipkrita s pregrinjalom, zvečer jo j>a odkrijejo in žena prostovoljca prižge svečo v sjx>min pokojnega. Gre za okostje nekega vojaka, ki je padel v južni Srbiji za svobodo svoje domovine Mitar je z dovoljenjem oblasti izkopal okostje nn nekem vojaškem pokopališču in njegovi vojni tovariši se vsako leto zberejo pri njem da pred zbirko preizkušenega orožja in preti kostmi padlega junaka obnovijo prisego zvestobe do kralja in domovine. * Boj z uklenjenitni kaznenci. Roparja Mu-stafa Arifovič in Delija Recepovič sta poskušala pobegniti iz ječe v Gnjilanih, pa sta ju pri tem zalotila dva paznika. Po hudem boju nn življenje in smrt se je paznikoma posrečilo obvladati kaznjenca in ju ukleniti, vendar sta bila pri tem oba [>aznika hudo ranjena. Večkratnega morilcu Delija Recepoviča so j>o tem oogodku odvedli skupnj z vlomilcem Zefirjem Bnjramovičem v Skopi je, da bi tamkaj odse-deia svojo kazen. Močna orožniška patrola je prevzela oba kaznjenca, ki sta bila uklenjena v verige Na poti v Skoplje so prišli nekega jutra v bližini vasi Ramnjane v neko globel. Nenadoma so zadoneli streli. Orožniki so hitro poiskali kritje in nastal je boj kj je trajal eno uro, Najbrž so tovariši razbojnika Recepoviča vprizorili napad, da bi rešili kaznenca. Med streljanjem sta oba kaznjenca skušala jx>beg-niti, Kljub temu. da sta bila uklenjena v težke verige, sta bežala proti izhodu globeli. Orožniki so ju pozvali, naj obstaneta, vendar sta nadaljevala svojo pot. Orožniki so kaznenca ustrelili. Ko so napadalci končno prenehali z bojem in se umaknili v gozd, sta Recepovič in Bajramovič že izkrvavela. Ljubljana, 12. decembra Gledališče Drama. Četrtek, 12. decembra: Cigani Red Četrtek. — Petek, 13. decembra, ob 15: Razvalina življenja. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. — Sobota, 14. decembra: Cigani. Iz-ven. — Nedelja, 15. decembra, ob 15: Mali lord, Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene. Opera. Četrtek, 12. decembra: zaprto. — Petek, 13. decembra: Friderika. Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Rokodelski oder Božično igro >Petrčkove poslednje sanje« bo uprizoril Rokodelski oder v nedeljo 15. t. m. ob 5 popoldne. Ker igra, ki ugaja odraslim in mladini, še ni bila igrana na Rokodelskem odru, smemo pričakovati, da bo dvorana pri predstavi v nedeljo popoldne popolnoma zasedena. Vsakdo naj si preskrbi vstopnice v predprodaji. Radio Ljubljana Četrtek, 12. decembra; 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Uverture (plošče) — 13. Napovedi — 13.02 Dvospevi ob spremljavi lut-nje. Pojeta gg. Anton Sladoljev in Janez Lipušček, spremlja Stanko Prek — 14 Napovedi, poročila — 18 Koncert Rad. ork. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Domači kvartet — 20.45 Re-produciran koncert simf. glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Večerni 6porcd Rad. ork. Drugi programi Četrtek, 12. decembra: Belgrad: 20.10 Violina, — Zagreb: 20 Hrvatski skladatelji. — Bratislava: 18.40 Slovaški plesi. — Praga: 17.10 Pisan konc. — Sofija: 19.45 Lahka glasba. — Stockbolm: 21 Ork. konc. — Beromiinster: 10.25 Ork. konc. — Budimpešta: 19.20 Ork. konc. — Bukarešta: 20 Kom. konc. — 11 al. postaje: 20.30 Pisan spored. — Sottens: 21 Bachove skladbe. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, VUB (49.18 m); 19 40 — Poročila v slovenščini — YUF (19.o9 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Slovenska simfonična glasba. Koncert »UJMA« pod tem naslovom bo v ponedeljek, 16. decembra 1940. Na sporedu so orkestralne skladbe naših avtorjev: Bernarda, Lajovica, Osterca, Tomca in Žabreta. Vstopnice od 40 din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. Predavanja Šentjakobčane opozarjamo, da prireja šentjakobsko prosvetno društvo vsak četrtek ob 8 zvečer skioptična predavanja v cerkveni dvorani. Vabite se, da se teh zanimivih predavanj udeležujete v čim večjem številu. V nedeljo ob 5 popoldne pa priredimo dramatično bajko »Izgubljeni raj«. Sestanki Umetnostno zgodovinsko društvo ▼ Ljubljani bo imelo XVII. redni letni občni zbor v torek, 17. t. m. ob 5 popoldne v knjižničnih prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani (vhod z Bleivveiso-ve ceste). Čl mi in prijatelji društva vabljeni. F. O. Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem g. Gajška. Udeležba obvezna. Odbor Barjanskega okrožja ZFO ima danes popoldne ob 4. na Rakovniku širšo sejo. Udeležba je za vse odbornike strogo obvezna. — Tajnik. Nase dijaštvo Kongregacija akademičark ima drevi ob pol 8 redni sestanek v frančiškanski kapeli. Novinke prav lepo vabljene I Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tus, Moste-Zaloška cesta. Poizvedovanja Izgubila se je aktovka, v kateri je bilo več knjig, med njimi tudi poljska knjiga s štampiljko Slovanskega seminarja na univerzi v Ljubljani. Ker bj knjigo dotični dijak rad vmil, prosimo, da najditelj prinese aktovko proti nagradi v uredništvo Sloveflfca. Anekdota Neki pisun je poslal slavnemu ameriškemu humorističnemu pisatelju Marku Twainu dolgo in zafrkljivo pismo v katerem ga med drugim tudi sprašuje, če je resnična trditev nekaterih znanstvenikov, da ribje meso dobro vpliva na delovanje in razvoj možganov. T\vain je na pismo tole odgovoril1 Da, dragi gospod, ribja hrana zares odlično vpliva na delovanje možganov, ker ima riba mnogo fosforja v sebi. Sodeč po pismu, ki ste mi ga izvolili poslati. mislim, da bi vi zaenkrat potrebovali dva do tri kite. Začnite z najmanjšim, končajte pa z največjim. Moderna pristava. »Vidiš, llubi rhrnk, ti zame ne skrbiš. Svinje imajo že davno svoje plinske maske.« I LJUBLJANA Tudi krošnjarji so organizirani Krošnjarji. ki nimajo lahkega življenja, so se letos organizirali v društvu, ki naj bi jim pomagalo v borbi za njihove stanovske pravice. Lepo so že razpredli svojo organizacijo po Sloveniji in na praznik 8. decembra so imeli svoj prvi redni letni občni zbor v hotelu Štrukelj. Za ta prvi redni občni zbor je med krošnjarji vladalo veliko zanimanje, kar je še najlepše potrdila številna udeležba članov na občnem zboru. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli krošnjarji, da bi prvič poslušali poročila o delu odbora in o uspehih prvega poslovnega leta. Poročila so pokazala, da je odbor imel veliko težavnega dela, zlasti za organizacijo slovenskih krošnjarjev, še več pa z zastopanjem njihovih interesov in varovanjem posameznikov pred škodo. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni za predsednika Velikonja Daniel, za podpredsednika Kravanja Franc, za tajnika Takovič Štefan, za blagajnika Lipovž Alojz, za gospodarja Cerkvenik Anion, za odbornike pa Kovačič Alojzij, Kolar Franc, Slermecki Josip in Rožmarič Franjo. Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor. Predsednik Velikonja in blagajnik Lipovž sla nato z lepimi besedami apelirala na članstvo, naj bo zavedno in naj privede šc druge neorganizirane člane v skupno društvo. Le v složnem nastopu vseh krošnjarjev bo inoglo društvo doseči zastavljene cilje. Neaj grenkih besed je padlo na račun šušinarstva in zlasti takih škodljivcev, ki z nepoštenimi nastopi in prevarami kvarijo ugled z zakonom dovoljenemu in poštenemu krošnjarjenju. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog, naj se ustanovi podporni sklad, iz katerega bi prejemali onemogii in bolni člani podpore. Končno je bila sprejeta resolucija, ki opozarja na najvažnejša vprašanja, ki se tičejo zaščite krošnjarslva. Ob splošnem zadovoljstvu vseh navzočih, ki so v celoti odobravali dosedanje delo društva, je bil občni zbor zaključen. 1 Namesto venca na grob g. dr. P. Krajca so darovale zaščitne sestre iz OUZD revni družini M. R. iz Ljubljane 165 din. 1 Praktično božično darilo za gospode, kakor: blago za moško obleko in površnik, pižamo, srajco, kravato, žepne robce itd. dobite po ugodnih cenah pri Goričar, Sv. Petra cesta. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozareo naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Za odlaganje snega so določeni posebni prostori, ki bodo označeni tudi z vidnimi napisnimi tablami, ker drugod odlaganje ni dovoljeno in je zato tudi kaznivo. Odlaganje 9nega v Ljubljanico je dovoljeno na Trnovskem pristanu nasproti Šva-bičeve ulice, na Grudnovem nabrežju pri Šentjakobskem mostu, na Krakovskem nasipu na pripravljenih snežnih drčah, na Cankarjevem nabrežju pri Čevljarskem mostu, na Novem trgu ob ograji nad Ljubljanico, na Dvornem trgu na nabrežju, na Poljanskem nasipu za rdečo hišo, na Sv. Petra nasipu na snežnih drčah, na cesti Ob Ljubljanici pa od Šempetrskega mosta do mosta pri mrtvašnici. Odlaganje snega v Gradaščico je dovoljeno ob Do-brilovi ulici, na mostu na Cesli XV. na Glincah in na Cesti XXI. na Glincah. Odlaganje snega v Gru-barjev prekop je dovoljeno s Hradeckega ceste pri N (pozabiti prizori strahovitega potrosi in nepregledne poplave so vzrok, da film privabi še vedno nove gledalce, ki odhajajo od predstav s priznanjem, du so videli delo, ki jim pomeni pravo doživetje. Predstave ob 16., 19. in 21. uril KINO UNION w. 22-21 Briljantna družabna satira t najboljšimi filmskimi iveidniki je film: w avl" Jil" V gl. vlogah: Errol Flynn, Olivia de Javnost zeli vedeti... kkk^ts:ra,ina KINO SLOGA, tel. 27-30 Predstave danes ob 16.. 19. tn 21. url KINO MATICA, tel. 22 41 mojstrovina BEAU GESTE — Predstave ob 16„ 19 in 21. ur| — Danes zadnjikrat nedosegljiva (Modra zvezda) z Gary Con perjem v gl. vlogi. Najboljše kritike so dokaz visoke kvalitete filma. Ne zamudit* I ] Poljanskem in pri Karlovškem mostu. Razen na teh prostorih v vodo je pa dovoljeno odvažanje snega tudi na nekatera zemljišča, in 6icer na Vodnikovi cesti pri starem gasilskem domu v Tivoliju na otroškem igrišču, v gramoznici prt bežigrajski šoli, povsod drugod, tako v vodo k?kor na zemljišča, pa je odlaganje snega prepovedano. m \ i"?* v " l|( : Novi godbeni paviljon v Zvezdi bo nekoliko večji, kakor je dosedanji. Širok bo 11 m, visok pa skoraj 7 m. Zgrajen bo po vseh pravilih akustike. I X. prosvetni večer bo v petek 13. decembra. Na sporedu je predavanje pod naslovom »Zvezde žarijo«. Malo komu je podano, da bi obvladal številna nebesna telesa, katera tako lepo žarijo v lepih jesenskih nočeh na našem nebu. Slehernega gotovo zanima zvezdno nebo. Zato cenj. občinstvo vljudno vabimo, da se tega večera v obilnem številu udeleži. 1 Božič je blizu, slike Marije Pomagaj pa še nimaš! 1 Združenje trgovcev obvešča člane sekcije trgovcev s špecerijskim in kol. blagom, da izdaja mestni prehranjevalni urad, Krekov trg, Mahrova hiša, oddelek 12, nakaznice za petrolej, katere naj nemudoma dvignejo. Združenje trgovcev. 1 Opozorilo javnosti, zlasti trnovski! Ker pobira neki moški prispevke za božič v imenu Vin-cencijeve in Elizabetne konference za Trnovo, se javnost naproša, naj v ta namen daruje samo pooblaščencem obeh konferenc, ki se bodo izkazali s polarni, opremljenimi s tremi pečati: župnim Vincencijeve in Elizabetne konfcrence. — Vodstvo obeh konferenc za trnovski okraj. PROSLAVA 500 LETNICE GUTENBERGA V soboto dne 14. decembra ob 20. uri v »ran-tlikanskl dvorani v Ljubljani ODlItIN SPORED Zborovsko in solopetje, recitacije, govor, glasba, dramatski prikaz Vabimo vso iavnost, da obliče pomembno kulturno manifestacijo In zanimivo prireditev Vstopnina: sedeti po 12, 10. 8 in 6 din; stoJISča po 4 din 1 Mladinska opereta »Angel z avtom«. Otroci, ki so jim bile dodeljene vloge šolarjev v mladinski opereti »Angel z avtom«, naj prihajajo odslej redno vsak dan ob 17 na skušnje, ker je predvidena uprizoritev predstave za božične praznike. Ce katerim od otrok zaradi popoldanskega pouka v Šoli ali iz drugih razlogov nt mogoče sodelovati, naj to javijo v Operi in naj čimprej vrnejo vloge. 1 Srajce, kravate, Karnienik, Nebotičnik. 1 Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu je daroval g. Bogdan Zilič, trgovec v Ljubljani, 300 din v počastitev spomina pokojnega vseuč. prof. dr. Janeza Plečnika. Iskrena hvala! 1 Obiščite brivski salon »POLANC«, Kopitar jeva ulica. MARIBOR Za sadjarstvo v mariborskem okolišu Maribor, 11. decembra. Poročali smo že, da so kmetijski odbori po nalogu banske uprave izdelali petletni kmetijsko pospeševalni načrt. O načrtu, ki ga je izdelal kmetijski odbor za Maribor desni breg, smo v našem listu že obširno poročali. Danes bi nekoliko vrst posvetili posebnemu referatu, ki ga je za sadjarstvo izdelal referent za sadjarstvo za okraj Maribor desni breg, ki nain daje zanimiv vpogled v sadjarstvo tega okraja. Okraj Maribor levi breg je najbolj sadjarski okraj v Sloveniji, saj ima po štetju iz leta 1939 vsega 710.449 sadnih dreves, ki pač predstavljajo velik del premoženja naših kmetov v tem okraju. Sadjarstvo je torej v tem okraju močno razvito in nastopa tudi kot močan činitelj na inozemskem trgu, kjer postaja konkurenca vedno težja. Prav ta konkurenca pa sili naše sadjarstvo, da se dvigne na višji nivo, če hoče, da bo v bodočnosti na inozemskem trgu še igralo vlogo, ki jo je imelo doslej. Referat sadjarskega referenta opozarja na najvažnejša vprašanja, ki jih je treba v interesu dviga našega sadjarstva rešiti. Referent zlasti poudarja, da je vrednost sadovnjaka v dobrem in primernem sadnem izboru, od katerega je odvisen ves uspeh, in da je prva naloga sadne proizvodnje standardizacija in tipizacija pridelka. V tem oziru je sicer v okraju že mnogo storjenega, vendar še ne v zadovoljivi meri. V bodočih letih bo naloga kmetijskega odbora delovati v tem smislu, čemur bo zlasti služil pouk sadjarjev, do korenine vsega tega vprašanja bo pa kmetijski odbor šel s pažnjo, ki jo bo posvečal našemu dre-vesničarju. Poleg odličnih drevesničarjev je v okraju tudi še vedno nekaj drevesničarjev, ki povzročajo našemu sadjarstvu le škodo in ki jih bo treba s sistematičnim delom izločiti, ker bi sicer v našem sadjarstvu nastale razmere, ki bi prinašale nepopravljivo škodo. V tem oziru bo odbor izvajal strogo kontrolo nad blagom, ki ga drevesničarji oddajajo. Nadaljna naloga odbora bo, da bo skušal organizirati poskuševališče za nekatere novejše vrste podlag za pečkasto in koščičasto sadje. Proizvodnjo teh podlag bo moral odbor prevzeti v lastni režiji. Pereče je že postalo tudi vprašanje preureditve starejših nasadov, ker so povečini prenatrpani z vsemi mogočimi sortami, od katerih sadjar nima mnogo koristi. Treba bo organizirati smotrno in velikopotezno precepljanje starejših nasadov, zlasti tistih, ki producirajo za izvoz. V zvezi s poenotenjem sadne proizvodnje predvideva načrt skupno upravo sadonosnikov. Pri maloposestneni ustroju našega kmetijstva imamo mnogo majhnih sadovnjakov s preobilico raznih sort. Z zložitvijo majhnih sadovnjakov v večje pod skupno upravo bi^ bila dana možnost racionalnejše oskrbe, zmanjšanje obratnih stroškov in efektnejše zatiranje sadnih škodljivcev ter boljše gnojenje in še marsikaj drugega. Pri taki skupni upravi bi končno bilo mogoče enotno sortiranje in vkladanje in končno gradnja in uporaba skladišč. Referat opozarja, da je gnojenje naših sadovnjakov in preganjanje sadnih škodljivcev še vedno preslabo in nesmortno. Vsemu temu bo kmetijski odbor posvečal kar največjo pažnjo in skušal v petih letih odstraniti glavne napake. Seveda odbor ne bo skrbel le za dvig in kakovost proizvodnje, ampak bo svoje storil tudi za lažje in boljše vnovčevanje pridelkov, k čemur je vse delo za sadjarstvo končno usmerjeno. V tem oziru bo treba vse storiti za boljše in pravilnejše obiranje sadja in za gradnjo sadnih skladišč, ki morejo občutno vplivati na ceno sadnega pridelka zlasti v letih, ko sta pridelek in ponudba velika. Naloga odbora v tem oziru bo, da dobi vsaka občina zbiralno skladišče, akcija večjih skladišč pa je žc v teku in je upanje, da bo kmalu uspela. Stremljenje po kakovostni proizvodnji se ne bo nanašalo le na presno sadje, ampak tudi na osušeno sadje. V tem oziru je že doslej nekaj storjenega, saj ima sedem občin že sadne sušilnice. Delo bo šlo naprej v tej smeri, da tudi ostale občine dobijo sušilnice, propagirala in podpirala pa se bo tudi misel, da naj bi vsak večji posestnik imel svojo sušilnico., _AlK«n«lt. nratlftlnif. Tirana, moderni del mesta. Končno referat poudarja pomembnost zadružne ideje, ker bo zadružna skupnost naših sadjarjev mogla marsikaj doseči, česar posameznik nikdar ne bo mogel. Zato bo na prvem mestu pospeševalnega programa tudi vzgoja in pouk sadjarjev za zadružno obliko gospodarskega udejstvovanja. • m Vzgojna dneva v Mariboru. Katehetsko društvo in Slomškova družba v Mariboru priredita kot zaključek proslav 140 letnice rojstva A. M. Slomška vzgojna dneva v četrtek, 10. dec. in v soboto, dne 21. dec. Oba dni bosta v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 zvečer ob 8 predavanji. Prvi večer bo predaval prof. E. Boje o temi »Temelji Slomškove narodnostne vzgoje«, drugi večer pa prof. dr. V. Brumen o temi »Slomšek vzor-vzgo-jitelj«. Vzgojitelje in starše že sedaj ojiozarjamo na ti dve predavanji. m Nastop plesalcev g. Pilata in gdč. Mohar-jeve, članov opernega baleta v Ljubljani bo drevi v mariborskem gledališču. Na klavirju bo igral dirigent ljubljanske opereg. dr. Danilo švara. — Plesni s|>ored: Dvorak »Harmonija«, Osterc »Zapuščeni«, Gounod »Ave Maria«, Chopin »Epizoda«, Čajkovski« Zadnja noč v prostosti«, Rahnaninoff Praeludium«, Sibelius »Valse triste« in ciklus španskih plesov. Nekatere izmed navedenih točk sta plesalca izvedla že v ljubljanskem opernem gledališču ter dosegla priznanje m zanimanje tako pri občinstvu kakor pri kritiki. Z delom tega programa bosta plesalca gostovala tudi v Belgradu, v začetku marca pa nameravata nastopiti v televizijski oddajni postaji v Berlinu, kjer bosta pokazala tudi naše lepe narodne plese. m Dr. Lovrec Rudolf, Strossmajerjeva 8 zopet redno ordinira. m Slikarska razstava Primožič-Zei, ki je v Beli dvorani Sokolskega doma, bo odprta do vključno 23. decembra. Razstava je odprta od 9 do pol 20 nepretrgoma (tudi preko poldneva). m Smučarska sekcija SK Maratona ima danes ob ]X>1 osmih v Delavski zbornici svoj sestanek. Prinesite s seboj verifikacijske izkaznice. Vsi in točno. Pogovoriti se imamo o važnih zadevah. Načelnik. m Na Ljudski univerzi predava v petek, dne 13. t. m. prof. Stanko Modic o napadih iz zraka mNamesto venca na grob g. Josipu Cernov-šku, višjemu poštnemu kontrolorju, so darovali za šolsko kuhinjo učiteljstvo II. dekl. meščanske šole v Mariboru 230 din in gospa Olga Juvančičeva, šolska upraviteljica v pokoju 50 din. m Profesorska samopomoč ima v nedeljo, dne 15. dec. ob pol enajstih dop. v posvetovalnici kla sične gimnazije svoj občni zbor. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil. m Carinski dohodki. V mesecu novembru je mariborska carinarnica imela 9,940.618.75 din dohodkov. Od tega odpade na uvoz 9,365.921, na izvoz pa 574.697.75 din. Na depozitih je bilo položenih 270.409 din. m Prva operna predstava v letošnji sezoni bo v soboto, 14. dec. V spomin 40-letnice Verdijeve smrti bodo dali njegov melodiozni »Ples v maskah«. Gostuje gdč. Vera Majdičeva. m V Bosni vlomil, na domu aretiran. Kakor znano izdajajo naše policijske oblasti policijske dnevnike. Ena med številkami policijskega dnevnika je javljala o veliki tatvini, ki jo je izvršil pekovski pomočnik Simonič Karel iz Gočovskega vrha, v Brčkem, kjer je svojemu mojstru razbil blagajno in iz nje odnesel svojo poslovno knjižico, vojaško knjižico in mojstrovih 10.000 din. S policijskim dnevnikom opozorjene, so oblasti poizvedovale za Sitnoničem in ga v njegovem kraju tudi iztaknile. Sedaj se Simonič nahaja v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru. m Aretiran požigalec. Dne 21. okt. je izbruhnil požar v hlevu posestnika dr. Arturja Per-gerja v Mislinju. Hlev je pogorel do tal in z njim vred vsa živina, seno, slama in nekaj poljedelskega orodja. Kaj hitro je bilo ugotovljeno, da je morala požar zanetiti zločinska roka. Sum je padel na P. iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu,- ki se je pa dalj časa spretno skrival. Te dni pa je padel v roke pravice. Domnevajo, da je P. zažgal zalo, ker je mislil, da se bo s hlevom vžgala tudi hiša, v kateri stanujeta zakonca Gros, na katere je bil požigalec jezen, ker mu nista hotela dati hčerke za ženo. Zvedela sla namreč, da je bil P. že večkrat kaznovan. Požar je povzročil nad din 12.000 škode. m V pijanosti se pokaže surovost. V Ribnici na Pohorju se je zopet dogodil primer, ki priča, ikoliko zla povzroča med našim prebivalstvom alkohol. V neki gostilni je neki delavec brez povoda z nožem nevarno ranil svojega delavskega tovariša Alojzija Kopa iz Josipdola. katerega so morali na zdravnikov nasvet prepeljati v mariborsko bolnišnico. Napadalec se zagovarja, da je bil pijan in da zato ne ve, kaj je delal. Dejanja se kesa. Doslej je bil na dobrem glasu. Gledališke Četrtek, 12. decembra ob 20: Baletni večer Moharjeve in Pilata, članov ljubljanskega baleta. Red C. Petek, 13. dec.: Zaprto. Sobota, 14. dec. ob 20: »Ples v maskah«. Premiera. Oostovanip cdc. Vere Maidičeve. Brusnice pri Novem mestu Obnova sv. misijona. Tri dni, krasne za dušo, smo preživeli, ko je p. Odilo Hajnšek O. F. M. obnovil z nami sv. misijon, ki so ga lansko leto pri nas vodili lazaristi. — Nepozabni dnevi so bili to! Rudarski praznik sv. Barbare. Pred dnevi so Imeli ruda. ii premogovnika Oločec, ki pod vodstvom g. Franca Gorupa po dolgih letih spet obratuje, lepo slovesnost. Korporativno so se udeležili sv. maše v št. Petru. Na čelu sprevoda stn šla solastnik premogovnika g. Karel Villavinren-cio Margheri in gospa, ki sla ostala tudi po službi božji v družbi preprostih rudarjev in lako pokazala, da čutita z našim ljudstvom. Kranj III. prosvetni večer. Drevi ob 8 bo predaval v gornji dvorani Ljudskega doma privatni docent dr. Valter Bohinec o Egiptu. Skioptične slikel Kostanjevica Nenadoma je umrl dne 7. t. m. gosp. Golob Alojz, brat g. dekana. Pokojni je bil zelo dober in plemenit človek, nadvse priden in varčen gospodar. Vse življenje ga je odlikovala resnobna skromnost in živo krščanstvo. Priljubljenega rajnega, ki je užival splošen ugled, cmo pokopali v ponedeljek ob veliki udeležbi faranov. Pokojnega bomo ohranili v najlepšem spominu. G. dekanu in ostalim naše iskreno sožaljel Žalec Nastop gluhonemih. Priznati moramo, da je stremljenje gluhonemih v cilju, dokazati koristnost njihovega šolanja, res žilavo. Obiskali so vse večje kraje po Sloveniji. V 6oboto, 14. t. m. pa nastopijo ob 8 rvečer v /alcu. Če pomislimo, da je njihovo delovanje združeno z velikimi gmotnimi žrtvami, je dolžnost javnosti, da jih v tem pogledu podpre. Njihovi svojevrstni in nadvse zanimivi nastopi so do sedaj bila velika privlačnost za našo javnost. Zato opozarjamo prebivalce Žalca in okoličane, da jih obiščejo v čim večjem številu. Vstopnice sc že prodajajo po hišah. v Vransko Lepo akademijo v čast Brezmadežni sta priredila tudi pri nas Fantovski odsek in Dekliški krožek. Spored je obsegal lepe simbolične vaje, dc-klamacije, razne prizorčke 6 petjem i. t. d. Dvorana Slomškovega doma je bila polna prijateljev naše katoliške mladine, ki so bili z izvajanjem programa zelo zadovoljni. Vsi so odhajali z željo: Pokažite nam kmalu zopet kaj tako lepega in prisrčnega. »Trije kralji« je naslov igri, ki jo pripravlja Katoliško prosvetno društvo za sveti večer. Igra je zelo dramatična in vsebuje obilo lepih prizorov, v katerih je lepo prepleteno resnično življenje z le-gendarnostjo. Zato je kakor nalašč primerna za sveti večer. Božičnico za revne šolarje bo priredil Pomladek Rdečega križa na tukajšnji šoli. Ptuj Ptuj za bitoljske žrtve. Mestna občina je poslala bitoljskemu županstvu 1000 din za žrtve bombardiranja. Zupan ptujske občine je ob tej priliki izrazi! predsedniku bitoljske občine sočustvovanje v svojem in svojih občanov imenu Člani Slovenske dijaške zveze na gimnaziji pa so nabrali v isti namen 408 din. Dijaško podporno društvo bo imelo občni zbor v nedeljo, 15. t. m. ob 9 v gimnazijski zbornici. Dnevni red običajen. Trbovlje Smrt pobira. Umrla je učiteljica na gospodinjski šoli, gojpa Julijana Rak, roj Cukjati, stara šele 34 let. Vzela jo je jetika, kateri se je dolgo upirala. Trpela ie veliko. Bila je dobra in skrbna žena in mati. Na posledicah padca po stopnicah je umrl upokojeni rudniški preddelavec Rotar Miha iz Praprotnega, star 51 let. Bil je iz znane dobre Rotarjeve hiše Zapušča veliko družino. Rajnim daj Bog svoj mir, preostalim pa naše sožaljel Proslava sv. Barbare, rudarske priprošnjice, smo obhajali v Trbovljah zadnjo nedeljo. V Zagorju so jo že en teden prej, v Hrastniku pa jo bodo šele prihodnjo nedeljo, to pa zaradi tega, ker se je zadnjo nedeljo proti vsem dosedanjim dobrim navadam delalo. Zato tudi ni bila udeležba posebno velika. Z zeleno rudarsko zastavo s podobo sv. Barbare in delavsko godbo na čelu je prišel sprevod z gg ravnateljem Kolkom, obrato-vodje, inženirji, nameščenci in rudarji v župnijsko cerkev, kjer |e b:la slovesna služba božja s pridigo. Tudi ni bilo to nedeljo običajne živahnosti, ker so običajni Barbarin denar razdelili že teden prej ob priliki plačilnega dne. Nekdaj so obhajali rudarski praznik lepše. Slovenska Bistrica Dne 8. t. m., nn praznik Brezmadežne, je priredil krožek SDZ tuk. meščanske šole v Slomškovem domu lepo uspelo akademijo. Na programu so bile zborne deklamadje, simbolične vaje in misterij. Prireditev je bila po skrbni pripravi in izvedbi ena najlepših, kar smo jih v zadnjem času videli ni odru Slomškovega doma. Ugajal je zlasti nastop gojenk tuk samostana, pa tudi ostale točke so bile izvedene dobro. Mežica Miklavžev večer v otroškem vrtcu. Tudi letos je Miklavž razveselil otroški vrtec. V soboto, 7. deembra je nosil v sobi, kjer ima otroški vrtec šolo. Okoli iO otrok je bilo obdarovanih. Neka1 i otroci so bili tako veseli, da niso vedeli, kaj bi počeli. Starši, ki so prišli z otroci, so bili prijetno presenečeni. Dobri Miklavž, pridi še dru£Q leto! KULTURNI OBZORNIK Mariborska Drama: Kastner: Pikica in Tonček O Kastnerjevem dramatiziranem romanu »Pikica in lonček« j} bilo na tem mestu pred daljšim Časom več govora, ko je dramatizacija doživela svoje prennero na ljubljanskem odru. Zato se mi ne zdi potrebno označevati ali ocenjevati dela samega, temveč se boni omejil samo na mariborsko uprizoritev: na režijo in igranje. Z uprizoritvijo »Pikice in Tončka« se je mariborsko gledališče končno spomnilo tudi najmlajših ter jim podalo nekaj za Miklavža; kajti premiera se je res vršila prav na Miklavžev dan. Lansko leto je posebno Mladinsko gledališče v Mariboru pod vodstvom prof. E. Smaska napravilo uspel poskus samostojnega mladinskega gledališča, ko je'uprizorilo dramatiziranega »Martina Krpana«. Žai prvemu delu ni sledilo nobeno naslednje. Potrebo takega gledališča pa je čutiti povsod, da si je seveda Maribor golovo dalj od njega uresničitve, kakor n pr. Ljubljana. Mlado gledališče je upoštevale psihoioške stopnje otrokovega razvoja, medtem ko je videti pri mariborskem in ljubljanskem gledališču, da vse starostne in psihološke stopnje otroške dobe od drugega ali tretjega leta, ko olrok spregovori, pa do pubertete mečeta vse v en koš, in vsem letom enako dajeta predstave, ki jih vprek imenujeta mladinske. Treba bo vendar kdaj ločiti predstave vsaj v otroške in mladinske, ker bodo sicer starši, ki prihajajo ali pošiljajo otroke v gledališče, večkrat razočarani nad podajano igro. To se je zgodilo gotovo mnogim staršem tudi ob »Pikici in Tončku«, ki je mladinska igra prav posebne vrste in ji ne more sledili kdorkoli. Prav za prav zahteva od otroka kar posebno duševnost in miselnost, ki je zrasla iz velemestne sredine in mora imeli že kar velik čut za kritiko in satiro ter precejšnjo kombinacijsko zmožnost; kajti sicer ne zna iz odlomkastih slik in prizorov splesti celote, ki bi bila smiselna in bi kaj povedala. V kolikor sem mogel soditi gledalce, v pr«i vrsti otroke, pri premieri in reprizi, moram reči, da je ostala miselna in etična vsebina, a tu pa tam tudi zgolj zunanja vsebina igre pogosto otrokom nedostopna ali vsaj nejasna. Krivda za to ne zadene prav za prav nikogar, v prvi vrsti ne pisatelja ali njegove interprete, igralce. Razočaram bodo deloma samo starši, ker bodo videli, da otroci igri niso mogli slediti, ker so bili po veliki večini premladi. Zato ne bo odveč, ako gledališka uprava ob vsaki »mladinski predstavi« — v Mariboru jih pač žal ne moremo pričakovati veliko — na objavah navede, katerim letom je igra razumljiva in dostopna To bo olajšanje igralcem, ki n. pr. pri »Pikici in Tončku< prepogosto niso mogli najti odziva, čeprav so ga naravnost izzivali, in obenem staršem, da ne bodo vodi1 i otrok k igrani, ki jim niso dorasli. Predstavo so brez dvoma bolj uživali starši kakor otroci. V maribor. uprizoritvi je bila učinkovitejša satira na družino in kritika staršev kakor mladinska zgodba o Tončkovem junaštvu in Pikičinem življenju izven doma. Režiser M. Ko-šič je dramatizacijo razdelil na dvoje polovic. S tem je sicer strnil nekam razbito dramatizacijo, toda zdi se, da bi z več skupinskimi enotami prizorov dosegel še učinkovitejšo dramatičnost in napetost. Z dvodelnostjo pa je bila bolj poudarjena povest o »Pikici in Tončku«, kakor dramatičnost njune zgodbe. Prizori so se posrečeni režiserjevi zamisli hitro menjavali in je vrsta dra-matskih prizorov neprisiljeno tekla od začetka do konca. Vsem igralcem vprek bi mogel očitati naglico v govorjenju. Velikokrat gotovo gledalci niso mogli slediti prehitevajočim se dialogom. Za Pikico je režiser odkril novo igralko, T. Naratovo, ki je v svoji prvi vlogi nenavadno dobro odrezala. Priznati ji je treba prijetno igro, naravno igralsko kretnjo in veliko neprisiljenost, s katero nam je podala res lepo jkx1o1>o mlade, razposajene, pa že močno zrele deklice. Tonček v osebi Danice Savi-nove je imel tu in tam nekaj ženskih potez, a ni zaostajal volil«o za svojo tovarišico. Najtoplejša oseba v igri je bila pač Tončkova mati (Zakraj-škova): preprosta v joku in smehu, prisrčna v ljubezni in igri. Pikičino družino so predstavljali: J. Košuta, ki se je razživel v posrečenega ravnatelja Korena, Rasbergerjeva, ki pa je bila še premlada Pikičina mati, Gorinškova kot Filo-mena, ki je podala uspelo karikaturo vzgojiteljice, ter Starčeva kot Tinka-Debelinka, ki pa je uhajala v prehrupno burko. Sploh je opaziti pri njej, da polaga več važnosti na zunanjo kretnjo in slušni učinek kot na značajsko izoblikovanost in narejeno prirodnost. Crnobori je igral vražjega Marka. Pri reprizi je hotel učinkovali tudi z zunanjimi sirovostmi, pa ne preveč okusno. Blaž je dobro podal Brbljača. Zdi se, da tiči v njem prav poraben igralec, le da ne pride do pomembnejših vlog. Nakrst kot učitelj Gruden, se mora v prvi vrsti postarati — tak učitelj je nemogoč. Poleg tega mu ni služilo tudi besedilo ter je neprijetno plaval v svojem -azredu ki je bil naravno živahen in simpatičen Taka malomarnost zlasti ni odpustljiva pri mladinskih predstavah. Bojim se tudi za Gorinška, ki igra Kazalca, da bo vedno globlje pada! v ton »Totcga lista«. Tako bi vsaj sodil po razliki med njegovo igro pri prvi in drugi predstavi. Zamisel, da nastopa igralec Kazalca v vsakdanji obleki in podobi, je vsaj problematična. Kljub pisateljevemu stremljenju hočejo otroci na odru vendarle videti — igralca'. V manjših vlogah je nastopila še vrsta drugih. Smolej Viktor. Trboveljski slaveki Za 10 letnico svojega obstoja je »Trboveljski slavček - priredil v ponedeljek v veliki filharmonični dvorani koncert. Ob tej priliki moramo poudariti velik pomen ustanovitve tega mladinskega zbora, čigar umetniška kvaliteta se je dvignila visoko nad tradicionalno raven v prizadevanju in uspehih ostalih mladinskih zborovskih skupin. Poleg tega, da je do danes izpolnil veliko delo v reprodukciji, ki je postala merilo za druge, ki so se mu pozneje približali, poleg tega, da je tudi inozemstvu predstavil svojo kvaliteto in našo mladinsko zborovsko literaturo najrazličnejših smeri, si je za našo domovino pridobil še posebno zaslugo: z njegovo umetniško rastjo je rasla tudi mladinska zborovska literatura in vzbudilo se je zanimanje za mladinsko petje po vsej Sloveniji in doseglo ponekod prav pomembne uspehe. Koncerti malih pevcev iz Trbovelj so bili vedno pomembni kulturno-glasbeni uspehi, ki smo jih morali uvrščati med tiste prireditve, kakor so nastopi Akademskega pevskega zbora ali Glasbene matice. Kajti pojav »Trboveljskega slavčka« pomeni važen faktor v donosu celotni slovenski kulturi. Za vse svoje delovanje in uspešno umetniško prizadevanje v desetletnem obstoju zasluži iskreno priznanje in čestitke. Želim, da vztraja v istem umetniškem hotenju, da bo še v nadalje ostal v glasbeni kulturi važen činitelj. Koncert v ponedeljek je bil v splošnem na dostojnem nivoju. Pogrešal sem pa vendar tistega zvoka in glasovne uravnovešenosti, kakršne smo bili navajeni v prejšnjih letih. Predvsem je še nehomogena nizka skupina, ki pa utegne postati jx> barvi najlepša, dočim je to zdaj motilo še nekaj izstopajočih posameznikov, prvi glasovi so še neizdelani in intonančno včasih neprecizni. Vstopi so bili na par mestih mani točni. Seveda, moramo upoštevati, da je dirigentu najtežje vzdržati kvaliteto mladinskemu zboru, ki se vsako leto presnavlja in dobi v par letih že popolnoma druge pevce, ki jih mora vedno znova šolati in učiti. Kdor zna ceniti tako delo in trud. potem mora dati vse priznanje dirigentu g. A. Šuligoju, ki Ik> gotovo v kratkem pripeljal svoje pevčke zopet do iste višine, kakršno je njegov zbor že dosegel. Še na nekaj mi je pripomniti: da se naj interpretacija izogiblje sunkovitih zvočnih efektov, kajti poudarki, ki z dosledno izpeljano linijo niso v skladu, izraziti crescendi in decrescendi sredi fraze. ki hočejo dati poudarka, posameznim besedam, prelamljajo glasbene črte in rušijo muzikalno lepoto celote. Interpretacija se mora v prvi vrsti opirati na muziko, njeno motoriko v izpelje-vanju posameznih fraz z vsemi pripadajočim dinamičnim niansiranjem — v smislu linearnosti, zlasti v skladbah kakor so »Gospodi pomiluj«, »Slava«, ki je bila boljše izvedena, dalje »Olej, saj ne moreš več«, dočim so druge bile zopet z ozirom na svoj slog boljše izvedene. — Sjiored je vseboval Ivana Grhca »Gosjiodi pomiluj« in »Slava*, E. Adamiča »Pesem beračev«, A. Lajo-vica >Veseli koledniki«, D. Cvetka »Glej, saj ne moreš«. S. Osterca »Šttiparama«, L. M. Škerjanca »Kralj Matjaž«; drugi del zborskega programa se je nadaljeval: M. K rejci »Ukolebavka«, C. Pregelj: »Osamljeno doni zvonček«, prirejena ruska narodna. O. Šin »Babka«, češki ples, »Šateček«, hanaški ples, »Vrtena«, slovaški ples in »Kolo« Matije Tomra. kar je zbor prav lepo zapel. Srednji del pa je izpolnila gdč. R. Koritnikova z J. Pavčiča »Mehurčki«, Verdija arijo Gilde iz opere Rigoletlo ter Offenbacha spevom 01ynipie iz Hoff-manovih pripovedk. Prednašala je sicer zelo lepo. ima tudi prijeten, čeprav šibek glas. vendar sem mnenja, da je koloraturno petje zanjo še nepriporočljivo. ker ga tehnično še ne obvlada, zlasli v pravilnosti dihanja še ni popolnoma orientirana. Ima pa brezdvomno velik talent in smisel za petje, ki io je lopot uvrstilo med muzikalno-občutljive oblikovalce. Mlada je Se in treba je pji pevski vzgoji previdnosti. 2al, da »e moram Veliki žerjavi, s katerimi postavljajo najtežje topove ob Rokavski obali. radi pomanjkanja prostora omejiti samo na te pripombe. — V celoti pa je bil koncert na dostojni višini in pomembni umetniški stopnji. — Pevko in nekatere zborovske točke je spremljal na klavirju prav dobro operni dirigent dr. Danilo Švara. sil, Jubilej Zofije Borštnik-Zvonarjeva Danes je preteklo 58 let, kar je prvikrat kot 14 letna deklica nastopila 1. 1882 na slovenskem odru igralka Zofija Borštnik-Zvonarjeva, ki je pozneje s svojim možem Ignacijem Borštnikom E omagala graditi slovensko odersko umetnost v jubljani, pa tudi pozneje hrvatsko v Zagrebu. Sicer 58 let ni noben zaokrožen jubilej, toda čas je, da se spomnimo ob tej priliki tudi slovenske igralke, ki je s svojim delom soustvarjala slovensko umetnost, ki pa zdaj životari v Zagrebu v visoki starosti, ne da bi se spomnili njene 60 letnice, niti njene 70 letnice, ko bi se ji Slovenija pred dvema letoma lahko spomnila. Tako spada Zoiija Borštnikova, ki je še 1. 1922 aktivno igrala v našem hramu Talije (živo je nam v spominu njen lik Hamletove matere), med slovenske odrske veterane, v generacijo »ata Danila«, s katerim je nastopala še v stari Čitalnici. Pozneje se je razvila v eno najodličnejših slovenskih igralk ter je predstavljala največ klasični repertoar v našem Narodnem gledališču. Pomisliti moramo na tedanje stanje slovenskih igralcev, ko je morala vsaj deset let igrati vse zastonj, brez redne plače, vse iz resnične ljubezni do slovenske Drame. Prvo nastavitev je potem dobila šele v Zagrebu. Zofija Borštnikova je bila znana po vsej deželi, saj je s svojim možem gostovala skoraj po vseh večjih či-talniških odrih v Sloveniji, pa tudi v svet je šla, kjer je žela slavo in z njo širila slavo slovenske umetnice. »Die Slowenen konnen stolz sein auf ihre Kiinstlerin« so tedaj pisali n. pr nemški časopisi, kajti Zofija Borštnikova ni nikdar tajila svojega slovenskega navdušenja. Toda ji ni bilo dano, da bi slavila svojo 40 letnico na slovenskem odru — nekaj mesecev pred jubilejem je bila upokojena. In od tedaj se nihče več ne zanima za njo, ki je dala slovenskemu odru vse svoje velike sile in pomagala slovenski Taliji do tega razmaha, kot ga ima sedaj. Zato čutimo dolžnost, da se je vsaj sedaj ob 58 jubileju njenega prvega nastopa spomnimo, spomnimo v njenih težkih razmerah v Zagrebu in opozarjamo nanjo naše gledališke uprave, ali bi se morda ne dalo tudi zanjo predvajati kaka jubilejna predstava' saj je Zofija BorštnikovaZvonarqjeva gotovo zaslužila da bi kdaj praznovala svoje zaslužne jubileje na slovenskem odru, kateremu je s svojim pokojnim možem stala v temeljih? Zato se spominjamo njenega sedanjega jubileja, kajti s tem se spominjamo po-četkov slovenske odrske umetnosti izpred pol stoletja in svetlega idealizma tedanjih prvih slovenskih igralcev, med katerimi je najvidnejše mesto zavzemala tudi Zofija Borštnik-Zvonarjeva. td. » Izšel je 6. zvezek revije Katoliške akcije. Na pr\em mestu prinaša razpravo dr. F. Grivca, Kristus Kralj. V njej nam podaja pisatelj pojem božjega kraljestva, zgodovinsko pot Kristusovega kraljevanja in njegovega praznika ter njegovo notranjo zvezo s !?rrem Jezusovim, evharistijo in Cerkvijo Posebno za člane KA je to silno važna tvarina, vredna temeljitega študija Naj bi nam avtor še in še pisal o tej vzvišeni re«nicil Drugo razpravo, Osnove modernistične miselnosti, je spisal dr. I. Lenček. Mnogokrat slišimo ali beremo o modernizmu, toda poznamo ga tako malo. Iz te razprave pa jasno zvemo, kaj je modernizem, odkod i/vira, kakšna zmota je; da širi napačne pojme zlasti o veri. Cerkvi, cerkveni avtoriteti in svobodi. Iz razprave Nova oporišča Zedinjenih držav Iz Londona uradno poročajo, da ie med angleško in ameriško vlado sklenjen naslednji dogovor, po katerem prepušča angleška vlada ameriški vladi v zakup sledeča vojaška oporišča: Bermudski otoki: pokrajino, nahajajočo se čisto na vzhodu le kolonije. Jamaica: ozemlje okrog Portlandskega zaliva na južni obali otoka Jamaica, kakih 40 km od glavnega mesta Kingston. Bahamski otoki: otok Mavaouana. Antigoa: pristanišče Braham z zaledjem. Sv. Lucija: ves vzhodni del lega otoka. Angleška Guajana: ustje reke Demarara in obrežje te reke 40 km v notranjost, kakor tudi ustje reke Esseauibo. Uprava in pravosodstvo v teh zakupljenih krajih še povzročata nekatere težave, ki pa bodo rešene z obojestranskim sporazumom med angleškimi in amerikanskimi izvedenci. Vendar pa ne bodo čakali na rešitev leli malenkostnih vprašanj, ampak bodo Amerikanci takoj začeli graditi potrebna oporišča. Kateri ženski klobuki so moderni Mlada zakonca v Budimpešti sta se sprla, ker mož ni hotel kupiti ženi klobuka. Rekel je, da si danes ženska lahko posadi kar koli na glavo, pa bo modem in ne bo prav nič smešno, še v oči ne bo nikomur padlo. Žena je hotela dokazati možu nasprotno. V neki restavraciji si je dala na glavo košarico za kruh. To njeno nenavadno pokrivalo ni zbudilo nobene pažnje. Priznati je morala, da je imel mož prav. Slovesna prireditev v R'mu ob 40 letnici Verdijeve smrti V Rimu se hočejo slovesno spominjati na šti-ridesetletnico Verdijeve smrti. V baziliki Santa Maggiore bodo pri slovesni maši peli Verdijevo »Missa solemnis«. V orkestru bo sodelovalo 160 profesorjev glasbe, peli bodo sami slavni pevci, med njimi tudi tenorist Benjamin Gigli. V zboru bo sodelovalo 300 pevcev. ŠPORT ASKovo prvenstvo v plavanju! Sredi zime škerlj Majda, Velikonja Mija, Kamcnšek Savo in Resman Mate ASK-ovi prvaki v plavanju za leto 1940. V torek, 10. decembra je ASK priredil v zimskem kopališču SK »Ilirije« I. klubsko prvenstvo v plavanju, ki se ga je udeležilo lepo število članic in članov ter številnih prijateljev- Že vso jesen so ASK-ovci pridno trenirali poo' spretnim vodstvom g. prof. Dobovška. Tehnični rezultati so sledeči: Gosfiodje: prsno 100 metrov: 1. Kamenšek Savo, iur. 1:56.5, 2. Pucko Vinko, i ur. 1:41,2, 3. Šorli Marjan, inž. arch. 1:4-3,6, 4-. Strožer Rudi, med 1:44,2, 5. Resman Mate, iur. 1:47,5 itd-Prosto 5? metrov: 1, Resman Mate, iur. 4-5, 2. Kamenšek Savo, iur. 53, 3. Horvat Lojze, phil. 55 itd. Dame: Prsno 5? metrov: 1. Velikonja Mija, tech. 1:03,4. 2, Velikonja Ivanka (naraščaj ASK-a) I :U6.5 itd. Dame: Prosto 5? m: 1- Škerlj Majda, techn. 43.6 itd. — ASK. Nekaj športnih novic v kratkem Oslepeli bivši boksarski svetovni mojster Mi-lou Pladner je pred kratkim z uspehom prestal izpit za športnega maserja. Francoski generalni komisariat za šport je zdaj slavnega boksarja dodelil kot maserja za nacionalno vzgojno šolo za atlete v Antibesu. Pladner, ki, mimogrede povedano, že nekaj časa vozi tudi kolo ter je začel plavati, bo nastopil svoje mesto na šoli v Antibesu 1. januarja. Italijan Spoldi je zdaj v Ameriki. V Newyorku je dosegel svoj veliki cilj. Premagal je bojevitega in vročekrvnega Amerikanca Eldridgea, katerega ie hladnokrvno zbil na tla že v prvem kolu s k. o. Vodstvo Madison Square Gardena mu je nato ponudilo boj s svetovnim prvakom v lahki boksarski kategoriji, Lewom Jenkinsom. Ni pa še znano, če bo to hkrati tudi boj za naslov. Japonski smučarji pridejo v Evropo. S svoje teniške turneje po Japonskem sta se te dni vrnila Nemca Henkel tn Gies. Povedala sta, da bo januarja meseca prišlo v Evropo pet ali šest japonskih smučarjev, ki se bodo udeležili zimskega športnega tedna v Garmisch-Partenkirchenu in svetovnega smuškega prvenstva v Cortini d'Ampezzo. Verjetno pa bo prišla v Evropo tudi japonska prvakinja v umetnem drsanju, Inada. Seeste, finski telovadni prvak. V telovadnem dvanajsteroboju finske telovadne zveze je zmagal se nadalje prepričamo, koliko njegove miselnosti sega prav v naš čas in med nas. n- pr. zahteva popolne in absolutne avtonomije znanosti, kulture in umetnosti; nejevolja in zagre-njenost katoličanov ob raznih avtoritativnih odločbah Cerkve itd. — Kakšnega pomena za nas je Cerkev, ki je naša vodnica in učiteljica! — Skoda, da nt naznačeno, od kod so vzeti citati. A. Križman nam pot.aja misli k razvoju našega delavskega gibanja. Pove nam, da je komaj dobra desetina vsega delavstva organiziranega v vseh strokovnih gibanjih, ostalih devet desetin pa stoji ob strani, se jirepira med seboj in z organizacijami ter te prerado naseda prevratnim agitatorjem. Članek Sovjetski filmi opozarja na komunistično propagando, ki jo komunizem vrši na Slovenskem zlasti v filmu. — Za oceno IV. zvezka Ušenikovih Zbranih spisov (dr, čepon) razpravlja F. Glavač o Teologiji profesorja Kocbeka. Na podlagi 13 Kocbekovih trditev in zahtev ugotovi: Vse naštete Kncbckove trditve so'zgrešene, dvoumne, večinoma pa zmotne in krivične. Ker je s tem zvezkom zaključen I. letnik Revije KA. mu je prioejano tudi kazalo celega letnika Prvi letnik je debela knjiga. «-aj obsega kar 332 strani- Prinaša: 23 razprav, 23 člankov, 11 ocen. 3 krat iz revij in s »Pripomb poti črto« — Naj bi se aktualna revija kar najbolj raz-_ t anna: — u — letos Seeste. Vrstni red je naslednji: 1. Esa Seeste 333.9 točk; 2. E. Terasvirta 332.1 točk; 3. Heikki Savolainen 330.6 točk; 4. K. Laitinen 313.5 točk; 5. H. Kuitto 299 točk; 6. A. Tanner 295.4 točk. Boj med prvimi tremi je bil izredno ogorčen. Ali bo v Cortini d'Ampezzo vendarle tudi smuški kongres? Po poročilih iz Helsinkija bo finska smuška zveza predlagala sklicanje mednarodnega smuškega kongresa v Cortino d'Ampezzo. Švedska baje finski predlog podpira. Zadnji mednarodni smuški kongres je bil leta 1938. v Lah-tiju. Švedska vojaška smučarska patrola za mednarodni vojaški patrolni smuški tek v Cortini d'Ampezzo je že imenovana in bo skoraj gotovo nastpila v naslednji postavi odlčinih tekačev: Martina Matsboja, Donalda Johanssona, Billyja Petterssona in Nilsa Oestenssona. Največji svetovni »zračni akrobat«, rekorder, sloviti letalec Michol Detroyat. je v Parizu odprl svojemu prejšnjemu poklicu hudo malo podobno podjetje: izposojevalnico — kočij! Kočije so v francoski prestolnici zdaj zelo »v modi«. Iz letalca je postal kočijaž. Pogreb smrtno ponesrečenega svetovnega drsalnega prvaka Mihaela Staksruda je bil v Oslu. Izredna množina je spremila odličnega rozaka na zadnji poti. Ob grobu sta bila za častno stražo svetovna prva Ballagrund in Engnestangen. »Ilustrovane sportske novosti«, št. 63., so izšle. Ta številka med drugim prinaša: 1 : 1 je uspeh Madžarov. — Kaj je vzrok iuniorskega poraza v Splitu? — Okrog 50 rokoborcev v oorbi za državno prvenstvo. — Turneja table-tenistov v Nemčijo. Rusijo, na Japonsko ali v Ameriko. — Neooločeni dvoboj Babica in Stariča na dirkah v Ljubljani. — Po Garmischu bodo hokejisti igrali v Romuniji — Razen tega je v številki še mnogo drugega, pisanega in aktualnega gradiva iz vseh športnih področij. Posamezna številka tega dobro informiranega športnega lista, ki veliko pozornost posveča tudi slovenskemu športu, stane 1 din. Vesti Športnih ?vez. klubov in društev Po sklepu upravnega odbora SZSZ, z dne 8. decembra t 1., sklicuje upravni odbor Slovenske zimskošportne zveze v smislu § 11. točka h zveznih pravil za 5. januar 1941 ob 9 dopoldne v prostorih mestne posvetovalnice na Jesenicah izredno glavno skupščino SZSZ s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo verifikacij-skega odbora, 2. odobritev pravilnikov in poslovnikov SZSZ. V slučaju, da skupščina ob določenem času glasom § 13 zveznih pravil ne bi bila sklepčna, bo skupščina pol ure pozneje z istim dnevnim redom in je sklepčna brez ozira na število zastopanih članov. Delegat mora predložiti predsedstvu skupščine poverilnico, ki mora biti opremljena z društveno štampilj-ko in podpisana v smislu društvenih pravil. Ln oelegat lahko zastopa največ tri društva in to samo iz področja svoje podzveze- Na skupščini pripada vsakemu klubu, društvu ali odseku po en glas. Dokler član ne izpolni svojih denarnih obveznosti napram zvezi in podzvezi, ni-na glasovalne pravice na skupščini. S Črnega vrha prihajajo porodila, da so snežno razmere usodne ter bo tako ASK-ov smuški tečnj od lfi. do 2. decembra, ki frn bo vodil državni repre-zentant in olimpijcc Ciril Ptaček. odliSno uspel. Da-neo„'1e 7iRtin'ii fa* zs prijave. Prijavite se šc tajniku ASK-a Zupcu v Akademskem domu, prijavnimi din 2(1 Jutri v petek pa je oh H v Akademskem domu obvezen sestanek vsi-h prijavljenih tekmovalcev, da se pomenimo o hrani itd. - ASK. Hokejska nckcija Ilirije. Danes oh pol 7 zvečer obvezen treuing na drsališču. Razdelitev opreme. Vsi — točno! ZFO Zasavsko okrožje. Seja voditeljskega zbora bo v soboto 14. t. m. pri Šv. Petru ob 8 zvečer. Člani smučarskega zbora pridite s«gumo. Načelmki, vodja mladcev in naraščaja! V nedeljo 15. t m. bo tehnični svet v društvenem domu v M o«lah. Udeležba obvezna. Prinesite poročila. Okrožni načeinik. PK - propagandne čete-najnovejše nemško »orožje« Ko smo v nemških listih čital! po Izbruhu npmško-polj6ke vojske prva poročila z bojišč, nismo vedeli, kaj |>omcnita črki PK, ki smo ju videli pred vsakim poročilom. Kmalu za tem sta se javljali ti dve črki v svetlobnih žurnallh na velikih hišah po večjih nemških mestih, ki so prav tako prinašali najnovejša poročila z bojišč. Le majhen krog vodilnih mož v nemški vojski je vedel, kaj ti črki pomenita. Počasi pa se je začelo jasniti. V listih je bila večkrat omenjena beseda »Propaganda-Kompagnien« — čete za propagando. Nov neznani vojaški pojm je postajal vedno bolj znan v zaledju. Popolnoma tiho io ustanovili v nemški vojski nove enote, ki so organizirane popolnoma vojaški, njihova naloga pa je, sestavljati poročila o vojnih dogodkih. Zveza med fronto in zaledjem Izkušnje iz svetovne vojne so pokazale, da jo nezadostno in pomanjkljivo takratno poročanje časopisov o vojnih dogodkih. Zato je postalo jasno, da v moderni, zlasti pa še v totalni vojni, ne moremo nikdar dovolj visoko ceniti tesne in pravilno urejene zveze med fronto in zaledjem. Na to spoznanje je nemško vojaško vodstvo mislilo že v miru in je za ta namen izšolalo posebno moštvo. Prvenstvena naloga novih propagandnih čet je vzdrževanje stalnega duhovnega etika med fronto in zaledjem, ki ni več prepuščeno svobodnemu pisanju tega ali onega časopisa in samovoljnemu ugibanju o tem in onem, kakor je bilo v svetovni vojni, temveč je urejeno enotno in dobiva stalilo potrebna navodila iz najvišjih mest. V novih propagandnih četah služijo samo ljudje s potrebnim strokovnim novinarskim znanjem, vešči vseh najnovejših propagandnih metod, opremljeni z dobrimi potrebnimi tehničnimi sredstvi in strogo vojaško organizirani, tako da so spretno orodje v rokah višjega vojaškega vodstva. Po teh načrtih so bile ustanovljene propagandne čete najprej v suhozemski vojski, nato pa tudi v mornarici in letalstvu. Prvič se je izkazala ta nova vrsta nemškega »orožja« pri zasedbi Su-delov, v vsej resnosti pa potem čez leto dni v vojski s Poljaki. Njihove naloge so bile težke in odgovorne. Iz neposrednega opazovanja naj približajo zaledju vsa doživetja vojakov na fronti, pa naj bo to v kakršnih koli okoliščinah. Jasno je, da bodo dali prednost velikim junaštvom in uspehom, ki naj dvignejo moralo ljudstva, ki dela doma na polju ali v tovarnah. Članki, slike, film, radio ... Propagandne čete drže zvezo z zaledjem s pomočjo člankov, fotografij, filmskih posnetkov in Za uboj v Naklem 5 let rohšle Ljubljana, 11. decembra. Neka gostilna v Naklem pri Kranju je bila 4 nedeljo, 20. eovembra t. 1., zvečer prizorišče strašnega krvavega dejanja. V to gostilno sta prišla samski zidar, 31 letni Vinko Lahovec in njegov znanec čevljar Slavko Meštrovič, 33 letni družinski oče, oba stanujoča v Strahinju. Slavko je bil kot čevljar zaposlen pri nekem čevljarskem podjetju v Ljubljani, hodil pa je ob sobotah domov. Že podnevi sta popivala in baje zavžila velike količine najrazličnejših alkoholnih pijač. V r.akelski gostilni sta se pogovarjala o draginji in je Slavko omenil, da so postali čevlji zelo dragi in bo svoji ženi napravil čevlje, vredne do 500 dinarjev. To pripombo je slišal Lojze Golob, ki je sedel pri sosedni mizi z domačimi fanti. Vpa-del je v pogovor in pikro pristavil: »Za tvojo ženo so dobre coklje.« Te izzivalne besede so razburile Lahovca, začel se je prepir. Lahovec je Goloba najprej udaril, ga nato začel lasati in daviti za vrat. Nato je odnehal in skočil za tovarišem Slavkom zahtevajoč: »Daj mi nožlc Slavko mu je izročil čevljarski nož. S tem je napadel Goloba in ga strašno obdelal. 1'rerezal mu je glavno odvodno žilo tako, da se je Golob zgrudil na tla in po nekaj minutah izkrvavel. Slavko Meštrovič je v tem boju podpihoval tovariša. Žalostna smrt Lojzeta Goloba je napravila povsod v okolici Kranja globok vtis. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je danes obtožil Vinka Lahovca zločina uboja, Slavka Me-štroviča pa zločina pcdpihovanja k zločinu in dejanske pomoči, ko je dal prvemu v roke nož. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Brelih, je danes o tem uboju razpravljal nad 3 ure. Obtoženca sta v bistvu priznavala očitana jima kazniva dejanja. Zagovarjala sta se na popolno pijanost. Posebno prvi je omenjal, da se ni nič zavedel, kaj počenja z nožem. Zaslišanih je bilo do 10 prič, ki niso mogle potrditi, da bi bila obtoženca do nezavesti alkoholi-zirana. Mali kazenski senat je za nož izrekel primerno strogo kazen. Zaradi uboja je bil Vinko Lahovec Obsojen na 5 let robije, Slavko Meštrovič pa zaradi pomoči k zločinu in podpihovanja na 1 leto robije. Sodba je med drugim naglasila, da je sodišče po izvedenih dokazih prišlo do prepričanja, da nista bila obtoženca v takem stanju, da se ne bi bila zavedala dejanja in da bi bila zato manj kazensko odgovorna. Uboje, pri katerih se rabi nož, je treba najstrožje kaznovati. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni, branilec prvega obtoženca pa priziv zaradi previsoke kazni. radijskih poročil. Poročevalci so prav lako kot drugi pravi vojaki v sivih suknjah, ki so dan in noč, v miru in bojih stalno v zvezi z ostalim vojaštvom, pa naj bo v stiski ali sili, veselju ali trpljenju, v dolgih pohodih in pomanjkanju, v prvi vrsti tik ob sovražniku ali v rezervi. — V zgodnji jutranji zori morajo na pot s tankovskimi in drugimi oklopnimi divizijami; bili so v napadalnih četah na Visli, na Sommi in Aisni, prvi so Vdrli v Maginotovo črto, tudi v Narviku niso manjkali. Kdor je moral kdaj v takih okoliščinah prijeti za pero, la bo razumel, kaj se pravi biti vojni poročevalec na večer napornega dela, ko si utrujen, lačen, žejen, od nog do glave zaprašen, pa se moraš vsesti k pisalnemu stroju in pisati pogumne članke na hitro in v največji duševni napetosti. Kako hladnokrven mora biti fotograf ali tisti, ki snema dogodke na film prav blizu čuječega nasprolnika ali sredi najhujšega bojnega ognja. Toda kaj bi pomenili napeti opisi borb, posrečenih presenečenj, zmagovitih bitk, kaj najlepši fotografski posnetki, če ne bi prišli hitro in sveži tja, kamor so namenjeni. Tudi za lo je poskrbljeno. Za to skrbe posebni poročevalski pododdelki, ki postavljajo sredi največjih nevarnosti žične ali brezžične zveze z več sto kilometrov oddaljenim zaledjem. Izdajanje posebnega časopisa na fronti Važna in težka naloga propagandnih čet je izdajanje posebnih listov za vojake na fronti. Poleg majhnega radijskega aparata, katerega pa smejo imeti lo najvišji šlabi, je časopis edino sredstvo, iz katerega vojaki vsaj nekaj zvedo, kaj se dogaja po drugih bojiščih, kaj je novega na svetu. Kdor tega ni sam doživel ne more prav doumeti, kako težko pričakujejo oficirji in vojaki skromne, nalašč za vojake pisane lističe I Pa tudi takrat, kadar ni bojev, imajo propagandni bataljoni polne roke dela. Takrat pripovedujejo in opisujejo tiste dogodke, ki jih med boji zaradi prevelike naglice niso mogli opisati. Sedaj pridejo na vrsto podrobni opisi večjih bitk, letalski napadi, razmere v zasedenih krajih, junaštva posameznih oddelkov in vojakov, gradnja novih cest in mostov in sploh vse iz življenja vojakov, kar zanima druge, ki so ostali doma. V tem času morajo skrbeti tudi za to, da se vojaki malo raz-trosejo in razvedrijo. V ta namen služijo gledališke in filmsko predstave, preskrba s knjigami, časopisi, igrami, godbenimi instrumenti. Takšne so naloge novih propagandnih čet, ki doslej niso bile v navadi, ki pa imajo veliko nalogo, da ljudstvo in vojaštvo vedno informirajo tako, da ne postane malodušno, da mu po potrebi nudijo tudi duševno razvedrilo in ga drže v stalni napetosti in pospešujejo bojevitega duha pri vojaštvu. Kanadski potniški parnik »Empress oi Russia«, o katerem trde Nemci, da so ga Angleži spremenili v pomožno križarko. CELJE c Važno delo v okviru regulacije Dravinje. Kr. banska uprava je v okviru regulacije Dravinje pred nedavnim pričela zidati v Bokorini nad Zrečami nekoliko pod Vidmarjevim lesnim skladiščem škar|K>. Tukaj je soteska najožja ter potok izpodjeda cestišče, da je postalo že nevarno. Struga bo obenem dvignjena v obliki dvojnega vodopada. Ko bo to izvršeno, se bo odtod navzgor regulacija nadaljevala. Delo ne bo popolno, če ne popravijo ceste same, ki povzroča velikemu prometu radi izdolbenosti največje težave. c Olepševalno in tujskoprometno društvo bo v sredo 18. decembra proslavilo v dvorani hotela Evrope 70 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo tudi redni občni zbor c t Anton Lavrinc. V Lastnem domu št. 7 v Celju je umrl 62 letni tovarniški mojster Anton Lavrinc. Pogreb bo iz hiše žalosti v petek ob 3 popoldne na okoliško pokopališče. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje 1 c Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja vse hišne lastnike, da v smislu 8 75 mestnega cestnega reda sproti odstranjujejo zapadli sneg s pločnikov, ker ne bo vzelo na znanje ni-kakih opravičevanj in ugovorov, pač pa bo prekrške strogo kaznovalo. Zlasti opozarja lastnike hš in zemljišč, da bodo pločniki očiščeni do 7 zjutraj. V primeru poledice morajo biti pločniki posuti. c »Cene in njihova vloga v modernem življenju« bo tema predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek, 16. t. dec. ob 8 zvečer v risalnici mešč. šole univ. prof. g. dr. Andrej Gosar. c V Pečovniku pri Celju je umrl 74 letni posestnik Vrečar Martin; v celjski bolnišnici pa sta preminula 55 letna Mastnak Uršula in 70 letni Hladin Gašper. c Predavanje SPD: »Z Jadranske obale na vrhove Durmitora« bo drevi ob 8 v risalnici meščanske šole v Celju. Predaval bo prof. Viktor Petkovšek iz Maribora. c Epilog k krivoprisežniškemu procesu iz šmarskega okraja 1. 1937. Senat okrožnega sodišča v Celju je razpravljal o krivoprisežniški zadevi iz znanega Bodreža v šmarskem okraju. Pred sodiščem so se zagovarjali radi krivega pričevanja 40 letni Zidar Frnac. 37 letni Cerovšek Mihael, 54 letni Kovač Anton in 50 letni Zidar Karel. Pri okrajnem sodišču v Šmarju je tekla lela 1932. pravda MastnakaJožefa proti Zidarju Karlu in Emi radi neobsloja služnostne prvice voženj. Pravdo je izgubil tožitelj Mastnak Jožef, kr-r so po krivem prisegli Zidar, Cerovšek in Kovač. H krivemu pričevanju jih je nasnoval Zidar Karel. Po 8 letih je Kovač Anton priznal, da je krivo prisegel in tako izdal oba Zidarja in Cerovška. Kovač je bil že 1. 1937. v znanem procesu obsojen na 3 leta robije, Cerovšek pa na leto in dva meseca strogega zapora. Komaj sta prišla iz zapo- Bombe, ki bodo čez nekaj časa ilpaie smrt in razdejanje. rov, sta bila ponovno obsojena. Zidar Franc in Kovač Anton sta bila obsojena po 4 mesece strogega zapora, Cerovšek Mihael n Zidar Karel po 6 mesecev strogega zapora, vsi pa na izgubo častnih državljanskih prvič za dobo dveh let._ c Še o koncertu Celjskega okteta — ali malo odgovora g. Cererju. Na prošnjo g. urednika sem napisal v »Slovencu« kritiko o vašem zadnjem koncertu. Bila je prav mila, kar mi boste sami priznali, če ste vsaj malo avtokritični. Tudi vam nisem dajal nobenih naukov, dasi sedaj uvidim, da ste jih zelo potrebni. Zakaj vas je torej moja kritika tako zbodla? Vsak, ki zasleduje pevsko življenje v Celju, ve, da je vzklilo seme Celjskega okteta v Celjskem domu. Tega dejstva ne izpre-meni trditev, da vsi sedanji člani niso peli v omeniš-'-m zboru! S svojim zadnjim koncertom Celjski oktet ni izpričal upravičenosti do obstoja kot samostojna koncertna enota, še manj pa seveda, da bi smel odrekati celjskim zborom umetniška hotenja in stremljenja, kamoli da bi se smel, četudi le od daleč, vzporejati z Akademskim pevskim zborom v Ljubljani, kar vse lahko razberemo iz vašega nepotrebnega odgovora na mojo kritiko. Iz petja Celjskega okteta res nismo mogli spoznati, da bi bili pevci deležni kdo ve kake pevske šole. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da ob- Na kolodvorih v zasedeni Franciji so povsod nem-iki napisi za nemško vojaštvo. stoja v vsakem celjskem pevskem zboru vsaj tako temeljita pevska šola kot pri oktetu. Rad vam verjamem, da je oktet tekom 3 in pol letnega obstoja predelal mnogo materiala, a po javnem izvajanju sodeč, menim, da površno in slabo. Tudi Celjski Zvon si je nabavil za časa vašega pevo-vodstva, g. Cercr na kg not, kako je bilo v tem oziru pri »Oljki«, ne vem! Da ste dali te pesmi namenoma na program, vam verjamem — Bog ob-vari, da bi dajali pevovodje pesmi slučajno na program — kakor tudi, da posnemate v programu APZ. Spomniti vas pa moram, da ie APZ domala vsak svoj program dovršeno izvajal tudi v Celju! Teh pesmi res zaman pričakujete od celjskih pevskih zborov, ker jih pač ne študirajo. Prepričan sem pa, da bi se našel v Celju pevski zbor, ki bi vse pesmi vašega zadnjega koncerta naštudiral v 3 do 4 mesecih in da bi pokazal pri izvajanju toč-nejše obvladanje in predvsem čistejšo intonacijo, kot ste jo vi, kajti to dvoje je poglavitna zahteva vsake glasbene reprodukcije Da imenujete pevce v pevskih zborih — četudi ne vseh — pevske reveže, je žalitev ljudi, ki žrtvujejo svoj prosti čas za napredek naše pevske umetnosti in kulture sploh. Preglejte sporede n pr. Celjskega Zvona — pod vodstvom pevovodij Močana, Zafošnika, Kna-pa — ali CPD ter se informirajte o izvajanju teh sporedovl Taki uspehi se ne dosegajo s pevskimi revežil Res je, da niso vsi pevci v vsakem zboru enako dobri; zato pa je dolžnost boljših pevcev, da s svojim sodelovanjem pomagajo dvigniti raven vsega zbora. Požrtvovalnosti je treba! Ne mislite pa, da si le boljši pevci žele manjših kombinacij; to je stara bolezen tudi slabših pevcev. Kam bi pa prišli, če bi vsaka skupinica boljših pevcev hotela imeti svoj oktet ali kvartet? Vsi pevski zbori bi razpadli in večina naših pesmi bi ostala neizvajana, kajti za male ensemble je le bore malo pesmil Če pa že imamo kakšen oktet ali kvartet, mora biti res izvrsten, če hoče nastopati kot koncertno telol Za takšen oktet, kot je vaš, pa najdemo že še eno ali morda dve garnituri med »celjskimi pevskimi reveži«. Trditev, da oktetovo delo nikoli ni oviralo drugih pevskih zborov, ne drži popolnoma! Celjski Zvon n. pr. pod vašim vodstvom, g. Čereh ni bil na isti višini kot pod drugimi pevovodjil Ker vam zmožnosti menda ne manjka, je pač bilo delo pri oktetu temu vzrok! Moja kritika vašega koncerta je bila poštena. Ker ste po nepotrebnem odgovorili nanjo, zaključujem ta svoj odgovor z vašimi besedami — namreč, da bi bilo pravilno, če bi res hoteli peti le »samo zase«, ne pa, da hočete nastopati kot koncertno združenje! — Običajno se kritike ne podpisujejo s polnim imenom, tako sem storil tudi jaz. Naprosil pa sem g. urednika, da vam pove moje ime, če želitel pš. Novi fašistovski tajniki Gorici je imenovan za fašistpvskega tajnika fašist Di Paolo Mihael, v Mirim pri Gorici pa fašist Scalettari Rafael, ki je dozdaj kot komisar vodil mirenski fašijo. Znan lovec se je ponesrečil. V bovških gorah se ie na lovu na gamse ponesrečil lovec Jo,že Domenik. Pokojni je imel v Bavšici majhno posestvo, poleg tega je pa delal kot rudar v Rablju. Zadnji petek je prišel domov, ker imajo v Rablju v soboto delopust. Zgodaj zjutraj v soboto je šel z več tovariši na gamse. Na stezi, ki io je mnogokrat prehodil, se mu je pod korakom odkrušil kos skale in je strmoglavil v globino, kjer je mrtev obležal. Bil ie znan lovec in najboljši plezalec po vrtoglavih pečinah. Imel je 41 let. Poštenemu možu, ki zapušča obupano družino, nai sveti večna luči Sentviškogorska planota. Letošnje leto nam ni prineslo posebno dobre letine: imeli smo preveč moče. Zaradi premrzle pomladi in poznejšega deževja smo imeli slabo košnjo. Otava in detelja sta potem zamašili pomanjkanje, ki nam se je obetalo. Za živino je sedaj zadosti krme. Pšenica ie bila dobra, popolnoma pa je odpovedala ajda. Drugi pridelki: krompir, koruza, fižol se niso povsod na planoti enako obnesli. Krompirja je bilo še dosti, pa mnogokje gnije; ravno tako tudi koruza marsikje ni dobro dozorela; fižola pa imajo večinoma povsod obilo. Skoraj nič pa letos ni obrodilo sadje. V celoti tedaj srednja letina. Na šebreljski strani, kjer imajo boli močno zemljo, ie deževje rodilo še hujše posledice. Glasovi, ki prihajajo od tam, pravijo, da Šebreljci že dolgo ne pomnijo tako slabe letine, kakor je bila letošnja. Sv. Križ pri Ajdovščini. Dobili smo novega župana v osebi fašista Štefana Petrisa. Upamo, da bo dobro upravljal in vodil našo občino. Prepogosto menjavanje podestatov in občinskih komisarjev se nam za dobrobit občine ne zdi prav primerno. Visok gost v Gorici. Za krajšo dobo bivanja se je v Gorici nastanil člnn vladarske hiše princ Evgcn Savojski. vojvoda ankonski. Goriško prebivalstvo je visokega gosta z veseljem sprejelo. Prve dni njegovega bivanja so se mu poklonili predstavniki raznih civilnih in vojaških oblastev in uradov, med njimi prefekt, župan, predsednik deželne uprave, in mu izrazili svojo vdanost. Oddaia sena v skupna skladišča. Letos je bila v naši deželi uvedena oddaja odvišnega sena v skupna skladišča, kakor je bila že prej izpeljana oddaja nekaterih drugih pridelkov, n. pr. žita. Kmet je moral na iesen prijaviti količino krme, katero je imel namen prodati. Pozneje je dobil obvestilo, nai svoje seno pripelje v skupno zalogo, ki ie bila ustanovljena v ka-večjem kraju dr.žclc; v Gorici, v Ajdov- h Julijske Krajine V Štandrežu pri ščini, v Kanalu, v Ročinju, v Cerknem in še v nekaterih središčih. V kratkem času so kmetje navozili v imenovana skladišča 9000 kvinlalov sena. Kupec vsega tega sena ie bila vojaška uprava, kajti v kritje potreb vojske je bila v prvi vrsli celotna oddaja sena tudi organizirana. V resnici ie vojaštvo ludi vse zaloge pokupilo. Cene so bile že prej določene in so šle od L 27 do L 38 za kvintal sena. Srednja cena, po kateri so kmetovalci dobili svoje blago plačano, se po uradnih podatkih suče okrog 35 lir za kvintal. Uradno poročilo s poudarkom naglasa, da je ta visoka cena velik uspeh skupnih skladišč in skupne prodaje, pri kateri so bili izključeni vsi trgovci in mešetarji. Budov zob je izginil Na otoku Cejlonu je nastalo velikansko razburjenje: iz najlepšega in najveličastnejšega templja Dalada Maligava v skrivnostnem gozdu pri mestu Kandy je izginil slavni Budov zob, ki so ga tam stoletja dolgo z na jvečjo skrbnost io hranili. Novira o tem se je bliskovito razširila po vsej Indiji in milijoni vernikov smatrajo to za znak, da se bližajo hudi časi. Po starem ustnem sporočilu je Buda sam izročil t^ zob kralju na Cejlonu. S posebnim spoštovanjem so ga dolgo časa hranili domači knezi. V strahu, da ga ne izgube, so ga nosili v kodrih na glavi. Toda kljub temu zoba nekega dne ni bilo več in vsa poizvedovanja za njim so bila brez uspeha. Enajst sto let pozneje so ca vendarle našli v Goi na zahodni indijski obali. Goa je bila takrat portugalska kolonija. Portugalci zoba niso hoteli izročiti, čeprav jim je birmanski knez ponudil zanj vse svoje zaklade in bogastvo. Ker so bili Portugalci še naprej trdosrčni, tako pravi ustno izročilo naprej, je Buda sam posegel vmes. Dvignil se je s svojega prestola in zamenjal svoj zob 7, navadnim živalskim zobom. Pravi zob je prišel nazaj na Cejlon, kjer so mu postavili prekrasen tempelj. Ko ie sedaj ta zob znova izginil, so Indijci zelo obupani, ke rso prepričani, da je to skrivnostni znak za veliko trpljenje vseh vrst, ki jih bo zadelo. , Na čudovit način rešen policaj I.izhonski listi obširno pišejo o čudoviti rešitvi nekega policaja. Policaj je opozoril na ulici dva pijanca, na; mirujeta. Pijanca ga nista poslušala, pač pa Rta ga napadla. V pretepu 7. njima je bil policaj ranjen. Pijanec ga je obstrelil z revolverjem. Krogla je predrla plašč, nnto pa jo zadela ob škatlico za tobak, ki jo jo imel policaj v žepu. Na tej Jkatljlcl so je krogla odbila in padla v hlače. Policaj je imel samo malce osmo-teno kožo, življenje pa je le odnns?! iz pretepa. HALO avtomobilis ti I je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor za pogon z ogljem. — Napravi Vam najbolje Specialna delavnica za plinske generatorje, Ljubljana, Tyrševa cesta 13. MALI OGLASI V matih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenliovanjskl oglasi Z din. Debelo tiskane naslovne besede se ratunajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Osebam, ki foz dan mnogo delajo in katerih živci ne prenesejo kave ali ruskega čaja, se priporoča le zdravi cvetlični čaj, naš pravi aromatični »Emona« čaj. Z dodatkom iiinone, runid, žganja ali mleka si pripravite odlično in krepilno pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod. Gospodična Iščo mesto v trgovini z raeS. blagom, bifeju ali kot blagajničarka. - Je voljna pomagati v gospodinjstvu. Nastop 15. dec. ali 1. januarja. Ponudbe v. upravo »Slov.« v Mariboru pod »Poštena 1364«. Služkinjo za gospodinjstvo in Šivanje, sprejmem. - Rimska cesta 23-11. gospa Burgar Krajevne agente za širjenje patentirane naprave »Terma«, ki drži toploto in prihrani EOVo na gorivu, sprejmemo. — Podrobnosti se dobe pri » Balkanmetai « , tovarna pločevinastih ln kovinskih Izdelkov, Subotlca. Ul Cvetje in jajca vedno v zalogi pri Baloh, Kolodvorska st. 18, dvorišče, telefon 39-66. Jabolka obrana, zimska, mošanci (gambovec), bobovec, ta-felln ter razne druge trpežne dobre zimske vrste od 4 din naprej, razpošilja Henrik Cehner, trg., Libeliče, Koroško. Do 100.000 din posodim na prvo mesto vknjižbe. Dopise v upr. »Slov.« v Ljubljani pod »Zasebnik« št. 111066. Seriozna industrija v Srbiji sprejme posojilo ali soudeležbo do 300.000 din. - Upoštevamo samo resne ponudbe, ki jih je poslati na: Prvi statistični zavod v Beogradu, Dečanska 29, pod značko »M IKRA«. Trajno ondulira in barva lase »Polanc« Kopitarjeva ulica. Avtoprevozništvo! Selitve, prevoz raznovrstnega blaga, Izvršuje hitro in po solidni ceni: Franc Kušar, Rožna dolina, Cesta II. št. 39. Telefon 33-89. Za vaše lase Preparate Anna Csillag ! 2o 64 let sijajnega uspeha po vsem svotu. Garniture za odstranjevanje prhuta, sprečevanje izpadanja in za novo okrepljeno rast las din 85.-, 125.-, 200,- in 300.-. Pošilja Jugoslovansko zastopstvo Laboratorium Aurora (SI), Novi Sad. ■ ww IfffA CA v severnem delu Dravske ba-JC novine in sicer v okolici Maribora. Ljutomera, Ptuja ali Čakovca ležeče poljedelsko posestvo v vrednosti Din 500.01.0-— plačljivo takoj pri sklepu kupne pogodbe. Tozadevne ponudbe poslati na naslov: MARIJA SMOLA, Planina pri Rakeku. Takoj sprejmemo prvovrstnega strokovnjaka srednjih let, z dolgoletno prakso, marljivega in sposobnega za poslovodjo tovarne suhomesnatih izdelkov. — Ce bo odgovarjal vsem pogojem, bo zelo dobro zaslužil. — Ponudbe s točnim življenjepisom na »Propaganda« a. d., Beograd, pošt. pret. br. 409 pod značko »Prvoklasan 1385«. ..._______oč med nalivnimi peresi" Dobi se v vseh boljših papirnicah in knjigarnah. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam žalostno vest, da me je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila moja nad vse ljubljena soproga, gospa Terezija Neiger Pogreb drage pokojnice bo v pelek, dne 13. decembra 1940 ob 2 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidov-danska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubl jana, dne 11. decembra 1940. Globoko žalujoči soprog Franc Neiger, žel. uradnik. Kupimo sREbao - PLnuiNO i.USERE.IT.D. STARINSKE , NRKITETER UHETNIME PO NAJVIŠJIH CEMI1H •: »turu TVnn'*'«., J0SEBERLE Stekleničke od kollnske vodo kupim. »Polanc«, Kopitarjeva ul. Vsakovrstno zlato b r 11 J a n t e tn srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Ovseno slamo prvovrstno, zdravo 100— 200 stotov kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Slama« 18740. Vsakovrstno ZiafOkupuie po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica St. 3 Bukove hlode od 35 cm prečnlka naprej ln 2.50 m dolžine naprej, brez grč, kupuje Anton Birgmayer, Maribor, Aleksandrova 147 a. Priložnostni nakup! Novo pohištvo, soba za gospoda, kauč, pisalna miza, omara, navadna miza itd., zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Figovec, dvorišče levo). J^B a tliJ tU Tri tovorne avtomobile 2, 3 in 5 tonski, predelan na pogon z ogljem, v odličnem stanju, zelo ugodno naprodaj. - Generator delavnica, Ljubljana, Tyr-ševa 13. Novo harmoniko klavirsko, znamke Bauer, j 34 tipk, 70 basov, prodam. Tovarniška Moste. ulica 16-1., j Kupujte pri naših inserentihl Otroški Kotiček Mihčeve čudovite dogodivščine (189) Komornik je ves divji od jeze. Mihca vtakne v neko mrežo in zaklene v omaro, zraven pa strahovito gode. Tako je Mihec zopet lahko premišljeval o svoji smoli in kako bi se mu posrečilo uiti. (190) Med tem je prišel kralj na to, da je Mihec izginil. K.nez ni vedel, kaj naj bi sedaj storil. Vsa palača je bila pokoncu, vse je iskalo in iskalo. Zahtevajte povsod „SLOVENCA fi »REALITETA« zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Gostilno dobro vpeljano, na prometnem kraju, z vsemi pritiklinami, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19063. Sončna parcela v centru mesta, ugodno naprodaj. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Priložnost 1361«. IŠČEJO: V sredini mesta išče enosobno, majhno stanovanje starejša gospa samo zaso. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 190S6. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš dobri soprog, oče, brat, gosp. ANTON LAVRINC tovarniški mojster danes, dne 10. decembra 1940, ob pol 5 popoldne, po kratki, a mučni bolezni, v 62. letu starosti, za vedno zapustil. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 13. decembra 1940 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Celje, Lastni dom št. 7, na okoliško pokopališče. — Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne i4. decembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Celju. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Celje, dne 10. decembra 1940. Ana Lavrinc, soproga; Anton, Albin, Antonija, Pepi, Matilda, Agica, otroci — in ostalo sorodstvo. Dvosobno stanovanje čisto, Iščem za takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Državni uradnik« št. 10065. e^a Za dušo pokojnega dr. Janeza Plečnika bo opravljena sv. maša v soboto 14. dec. ob 8. uri pri sv. Petru. Alphonse Daudet: 115 J le Prevedel Fišer Franc šla sta jih torej z Ido včasih obiskat. V tesnem predmestnem stanovanju je našel školjke, gobe, morske konjičke, svete podobe iz nekdanje Zenaidine sobe in debelo okovano omaro kot v Indretju Rac. je bi! med temi dobrimi, preprostimi ljudmi, vendar pa je opazil, da se n jegova mat: dolgočasi ob Zenaidi, ki je bila zanjo predelavna. preresna, in naj jo je peljala kamorkoli, vedno je bila enako žalostna, vse ji je bilo zaprno in to je izrazila s temi besedami: »Je pač delavsko!« Hiša v ulici des Panoynux, veža. sobe, v kateri je stanovala a svojim sinom, kruh, ki ga je jedla, vse je zanjo imrlo poseben vonj. poseben okus, tisti neprijeten, umazan duh siromašnega predmestja, zgnetenih množic, tovarniškega dima in r.elavskega potu — »Je pač delavsko!« Čc je odprla okno, je zavel ta ritih z dvorišča, če je odšla z doma, ga občutila v nezdravem uličnem zraku. — ne samo iz ljudi, ki jih je srečavala. celo iz njenega jakca je, kadar se je v pomaščeni obleki vrnil iz tovarne, udarjal tisti zoprni vonj, ki jo je tako du-tako moril... VIII. Kateri od obeh? Nekega večera je Jakec našel svojo mater nenavadno živahno. Oči so ji žarele, lica gorela in nič več ni bila tako čudna upadla, da se je lakec že bal. ' »D'Argenton mi je pisal.« mu je brž po-vedaIa.»Da, dragi moj. ta gospod si je upal me- ni pisati... Štiri mesece me je pustil brez vsega, brez besede in sedaj je seveda postal nepo-trpežljiv, ko je videl, tla se ne ganem. V pismu mi sporoča, da se vrača v Pariz, da je bil na kratkem popotovanju in da mi je ves na uslugo, čc bi ga rabila.« »Mislim, da ga ne boš, kajne?« je razburjen vprašal Jnkec. in opazoval svojo mater. »Jaz da bi ga potrebovala?... Saj vidiš, kako lahko živim brez njega ... Najbrž je njemu nolgčas po meni ., Človek, ki s svojimi rokami ne zna drugega, ko držati pero-,. No, da! Je pač pravi umetnik!« »Ali mu boš odgovorila?« »Odgovorila?... Podležu, ki se me je pre-drznil udariti .. Ah! Me še ne po/naši — Preveč sem ponosna, hvala Rogu! Pisma niti nisem do konca prečitala. Ne vem, nekam proč sem ga vrgla, raztrgala na tisoč koscev. Nn gradu, v razkošju vzgojena ženska, kakršna sem bila jaz, si ne bo dopustila takih nesramnosti... No. knr je, je! Samo radovedna sem, kakšno je njegovo stanovanje, ko mene ni več tam, dn bi držala v renu .. • To je razmetano... Ko bi vsaj... Oh! Ne. ne! Saj ni mogoče... ne dajde se vsak dun norica, kakršna sem bila jaz... Sicer je pn dovolj razvidno, kako se je dolgočasil, ker je moral oditi za dva meseca v.., v... kako se imenuje tisti kraj?...« Mirno je potegnila iz /epa pismo, o katerem je pravkar dejala, da je zavrgla, raztrgala in začela iskati ime dotičnega kraja... »Ah, da!... V kopališče ne Rovat je odšel.., Taka neumnost, slatinske vode so zanj vendar najslabše..- Končno naj dela, kar hoče! Me nič ne briga!« Jakec je mesto nje zardel ob tej laži, toda dejal ni ničesar. Ves večer je čutil, da okrog mize hodi nemirna ženska, ki jo gloda neka misel- Postala ie |>ogumna in delavna kot prve dni —, pospravljala in čistila je sobo a med delom, meo stopicanjem je mrmrala sama s seboj, zmajevala z glavo in vzklikala, kot bi bila zelo huda na nekoga Nato je stopila k Jakcu, se naslonila na stol, ga objela in mirila: »Kako si podjeten, dragec! Kako pridno se učiš!« Prav nasprotno je bilo res: ni mu šlo učenje, ker ga je tako skrbelo, kaj se dogaja v materinem srcu. »Ali objema res mene?« se je vprašal. V teh slutnjah ga je potrdila malenkost, ki je pokazala, kako globoko in neizbežno se je preteklost vsidrnla v dušo uboge ženske. Neprestano je polglasno pela najljubšo d'Ar-gentonovo popevko, neki >ples listja«, ki jo je pesnik »na mile viže« tolkel po klavirju: Plešite, plešite kot ponoreli ubogi listi, plešite, plešite! Napev je bil žalosten in dolgočasen. Melodija in besede sta Jakca spominjali na njuno žalost in sramoto. Oh! Ko bi si upal, kakšne grenke beseoe bi povedal tej brezvestnici! Kako rad bi z zaničevanjem vrgel med smeti vse ovencle šopke v sobi, vse mrtvo in suho listje, ki bi še vedno toliko ponorelo, da bi zmešalo njeno ubogo prazno glavo, ln vendar je njegova mati! Ljubil jo je, po sili jo je hotel spoštovati in jo s tcin tudi naučiti spoštovanja do samega sebe. Dejal ji torej ni ničesar Že ob prvem občutku nevarnosti sta mu planila v srce nemir in ljubosumnost kot bitju, ki čuti, dn bo izdano- Pazil je, kakšen obraz ima, kadar je odhajal in motril njen nasmeh, ki ga jc sprejel ob prihodu Bila je njegova mati in je' zato naozorovati ni mogel. Nikomur ni mogel zaupati slutenj, ki so ga težile. Sicer je pa Ida, odkar je prejela d'Argentonovo pismo, z vso vnemo skrbela za gospodinjstvo. Jakec je kljub temu bil nezaupljiv. Dobro je vedel, kako se godi varanim možem, zaslepijo jih s tisoč malenkostmi, z najnežnejšo pozornostjo, ki ni drugega kot izraz notranjega kesanja i" po kateri si lahko sami povedo dan svoje nesreče. Ko se je nekega dne vračal iz tovarne, se mu je zdelo, da je videl llirscha in Labas-sinora, ki sta pod roko zavila okrog ogla ulice de Panoyatix. Kaj neki sta imela opraviti v tem delu mesta, tako daleč od Revije in Avguštinskega nabrežja? »Ali nas je kdo obiskal?...« je vprašal oskrbnika. In po izrazu, s katerim mu je ta odgovoril, je čutil, da ga varajo, da so zaroto skovali proti njemu. Ko se je naslednjo nedeljo vrnil iz Etio-lles. je našel svojo mater lako zatopljeno v či-tanje, da ga niti slikala ni, ko je vstopil- Vendar pa na to ne bi postal tako pozoren, ker je poznal Idino strast no romanov, če ne bi Trla tako naglo skrila knjižice, ki jo je imela odprto na kolenih »Tako si me prestrašila!...« je dejal istočasno in se kazala silno razburjeno, da bi s tem odvrnila Jakčevo pazljivost. »Kaj si čitala?« »Oh! Nič... neumnosti... Kako gre najinim prijateljem, doktorju, Ceciliji? Ali si j«1 poljubil tudi mesto mene? Tako ljubka je i» tako dobra!« Toda medtem, ko je govorila, ji je skozi prozorno in nežno kožo rdečica udarila na čelo-Je pač značilnost otroških značajev, da se hitro zlažejo, oa so pn obenem tudi silno nerodni. Todn pred pogledom, ki je ni zapustil, .i0 bila vedno bolj v zadregi in se končno razburjena dvignila: »Hočeš vedeti, kaj sem čitala?... No, poglej...« la jugoslovansko iskarno v Ljubljani: '"že Kramaris izdajatelj: inž. Jože Sodja urednik: Viki-- Cenžiž