Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN OPRAVA: Trst, Ul. Marti ri della LLbertS (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštnič.r.: Trst, 11/6464 Poštnina platana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 30 lir.— NAROČNI NA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za Inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-letma lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 242 TRST, ČETRTEK 26. FEBRUARJA 1959, GORICA LET. VIII. NEMŠKA IN NAŠA MANJŠINA V ITALIJI Kam vodi države napačno ravnanje z manjšinami Kdo je naredil iz Južnega Tirola mednarodno vprašanje - Kratkovidnost tukajšnjih demokristjanov Razmerje med Avstrijo in Italijo se zavoljo Južnega Tirola prav naglo in nevarno slabša. Laška javnost je prepričana, da so ^a to odgovorni južnotirolski nemški hujskači, katerim je na žalost uspelo pritegnili v borbo proti Italiji tudi dunajsko vlado in vse avstrijske stranke. Borba je krivična, zakaj Italija je širokosrčno izpolnila vse obveznosti, katere je prevzela do manjšine v sloviti De Gasperi-Gruberjcvi pogodbi 1. 1946. Kaj hočeta manjšina in Dunaj še imeti? Avstrijci pa trde, da se je nasprotje med sosednima deželama poglobilo samo po krivdi Italije, ker že več ko 12 let po podpisu pogodbe ni še dala Južnim Tirolcem tega, kar jim po sporazumu pritiče. Najboljši dokaz, kakšne namene ima Rim z manjšino, se vidi že po tem, kako prihaja v deželo čedalje večje število Italijanov iz vseh delov republike. V prej čisto nemški pokrajini tvorijo tuji priseljenci danes že eno tretjino prebivalstva. Če sc umetno doseljevanje pravočasno ne ustavi, bodo domačini postali na lastni zemlji nemočna in brezpomembna manjšina. Ali je bil to cilj De Gasperi-Grubcrjeve pogodbe? OBLETNICA HOFERJEVE SMRTI Južnotirolski voditelji so upali, da jim v lej mučni zadevi priskoči na pomoč Fan-fani, ki jih je pa tudi razočaral. Zato so pretrgali vsako sodelovanje s Kršč. demokracijo ter se obrnili na Avstrijo, sopodpisnico manjšinske pogodbe. Zavoljo tega njihovega koraka se je polastilo italijanske javnosti veliko ogorčenje in misovci so prijavili južnotirolske odposlance državnemu pravdništvu, češ da so zakrivili zločin veleizdaje. Položaj se je še bolj zaostril, ker je skoro v isti čas padla 150-letnica smrti tirolskega narodnega junaka Andreasa Hoferja. Ta kmečki človek je 1. 1809, ko je Evropa ječala pod Napoleonovim jarmom, dvignil na oborožen upor Tirolce ter izrinil francosko vojsko malodane iz dežele. Nekaj podobnega, kot so storili Jugoslovani za časa druge svetovne vojne, ko je Hitler skupno z Mussolinijem zasedel in podvrgel skoro vso Evropo. Končno je pa' Hofer po krivdi nekega izdajalca prišel v roke cesarja Napoleona, ki je upornika ukazal ustreliti. Od njegove smrti je minilo, kot rečeno, te dni 150 let. Ker leži Hofer jeva rojstna hiša na Južnem Tirolskem, so se proslave onkraj meje hoteli udeležiti tudi zastopniki Severnega Tirola. V ta namen jim ni bilo treba prositi za posebno dovoljenje, kajti med Italijo in Avstrijo so, kot znano, potni listi odpravljeni. Toda ko se je pojavil na meji severnotirolski prvak dr. Oberham-mer, ga je italijanska policija prisilila, da se je vrnil v Avstrijo. »POZIV NA ZDRUŽENE NARODE« Dunajska vlada je takoj protestirala v Rimu, a brez uspeha. Novi zunanji minister Pella je prepoved odobril. Posledica je bila, da se je nemudoma sestal na izredno sejo severnotirolski deželni zbor v Innsbrucku ter soglasno sprejel zelo ostro resolucijo. V njej je rečeno, da pomeni zadržanje Italije očiten napad na »čast Tirola«, na kar mora Avstrija primerno odgovoriti. Vse v deželnem zboru zastopane stranke pozivajo dunajsko vlado, naj poskrbi, da se čimprej zaključijo pogajanja, ki se zaupno vodijo že eno leto o izvedbi De Gasperi-Gruberjeve pogodbe. Če se izkaže, da je sporazum z Rimom nemogoč, naj Avstrija predloži zadevo Južnega Tirola Organizaciji združenih narodov. Ta poziv je politično važen zavoljo tega, ker imajo Tirolci velik vpliv na dunajsko vlado in ker se tudi v avstrijskem parlamentu čedalje bolj množe glasovi, da je treba manjšinski dogovor o Južnem Ti-rolu predložiti v razsodbo velesilam: kar je bilo sklenjeno med De Gasperijem in Gruberjem, tvori namreč del mirovne pogodbe, za katere izvajanje so odgovorne vse podpisnice, v prvi vrsti pa velesile. Medtem razburjenje javnosti na obeh I straneh meje čedalje bolj raste. Razne avstrijske organizacije pozivajo prebivalstvo, j naj ne potuje na počitnice v Italijo in naj ne kupuje italijanskega blaga. V Rimu so visokošolci in učenci srednjih šol šli na ulice demonstrirat proti Južnim Tirolcem in Avstriji. Z vprašanjem nemške manjšine se je te dni na dolgo ukvarjala Segnije-va vlada in z zadevo se je pečal tudi sam državni poglavar Giovanni Gronchi. RIM GASI OGENJ Iz tega se jasno spozna, kolik političen pomen pridobiva spor z Avstrijo. Res je sicer, da Raab in drugi avstrijski državniki nimajo moralne legitimacije bogsigavedi kako samozavestno protestirati proti neizpolnjevanju De Gasperi-Gruberjevega dogovora, če sami istočasno očitno kršijo skoro vse manjšinske določbe iz mirovne pogodbe na Južnem Koroškem in med gradiščanskimi Hrvati. Take dvojne morale svet ne more prenašati. Toda če hoče avstrijska vlada kljub temu predložiti vprašanje Južnega Tirola velesilam ali Združenim narodom, to lahko stori, ne da bi jo mogel kdo pri tem ovirati. Kdo na svetu ji more to prepovedati? Da bi se Južni Tirol pretvoril v mednarodno zadevo, je za Ttalijo vsekakor precej neprijetna stvar. Zato skuša Segnijeva vlada sedaj ogenj gasiti. Izjavila je, da želi pogajanja z Avstrijo nadaljevati ter priti z njo, če je le mogoče, do poravnave. Kdo je vsega tega kriv? Da so se stvari tako zaostrile, nosijo po našem mnenju vrhano mero odgovornosti razne rimske vlade, ki so jim načelovali vScelba in drugi demokristjanski državniki. Vedeti je namreč treba, da so južnotirolski parlamentarci že 1. 1954 predložili Rimu zelo obširno in podrobno spomenico, v kateri so navedli vse svoje pritožbe, želeč, da bi jih z vlado mirno preučili ter našli zanje sporazumno rešitev. Vsa obstoječa nasprotja so južnotirolski voditelji hoteli poravnati lepo doma, to je z Rimom, niti v misel jim ni seglo, da bi iskali pomoči v inozemstvu. Toda kaj se je zgodilo? Minilo je leto, minili sta dve, minula so tri in štiri leta, a na njihovo spomenico niti odgovora niso dobili, kaj še, da bi hotel kdo z njimi o pritožbah resno razpravljati ter preiskati, ali so v zakonih utemeljene. Tako ravnanje se je zdelo Južnim Tirolcem žaljivo in politično nespametno, a si niso znali pomagati. Naposled jih je minula potrpežljivost: če Italija, so si rekli, noče z nami razpravljati o dokončni in polni izvedbi De Gasperi-Gruberjeve pogodbe, katera je za naš narod življenjske važnosti, smo pač primorani se obrniti na drugo državo podpisnico, sc pravi na Avstrijo. Iz vsega tega je za slehernega pravico-Ijubnega človeka jasno, koga zadene politična in moralna odgovornost, da se Južni Tirol spreminja brez potrebe v mednarodno vprašanje. NE PONAVLJAJTE NAPAK! Govoreč o Južnem Tirolu mislimo seve nehote obenem na našo manjšino. Tudi nam Slovencem pritičejo po mirovni pogodbi, italijanski ustavi in po londonskem sporazumu nekatere jasno določene narodne in socialne pravice. Odkar je bila londonska pogodba podpisana, teče že 5. leto, a (Nadaljevanje na 3. strani) SODNA OBRAVNAVA V FLORENCI Včeraj so v procesu proti Beneškim Slovencem nastopile kot priče pomembne osebnosti : bivši ministrski predsednik Ferruccio Parri, komunistični poslanec Luigi Longo in senator Fermo Solari, ki so med vojno vsi vodilno sodelovali v partizanskem gibanju Italije. Parri je naglasil, da so se Slovenci dvignili proti fašizmu in nacizmu že pred 8. septembrom 1943 in so bili dobro organizirani in oboroženi, še preden so v naših krajih nastopili italijanski partizani. Ko so se vrgli v borbo tudi garibaldinci, je zategadelj bilo nujno potrebno, da poiščejo stike s slovenskimi partizani ter z njimi tesno sodelujejo. In res je bil v marcu 1944 podpisan sporazum med voditelji italijanskega in jugoslovanskega odporniškega gibanja, ki se je nanašal tudi na skupne nastope v Beneški Sloveniji. Kako prisrčni so bili odnosi med partizani obeh narodnosti, ■ je razvidno tudi iz izjav naslednje priče: poslanca Longa. Saj je Italijanski narodni osvobodilni odbor (CLN) dal slovenskemu IX. Korpusu celo posojilo 5 milijonov lir, da bi mogel ojačiti svojo borbo. O mejah bo govor po vojni O Slovencih v Italiji je Longo dejal, da jih je fašizem neusmiljeno zatiral. Čuditi se je skoro treba, da je prebivalstvo Beneške Slovenije navzlic teinu ohranilo zvestobo državi. O krivicah, ki so sc godile Slovencem, je govorila tudi zadnja priča Lizzero - Andrea. V Beneški Sloveniji je bil jezik prebivalstva zabranjen celo v cerkvah in prepovedan je bi! slovenski katekizem. Kar se državnih meja tiče, je pa bila stvar taka: Ko so Nemci priključili tako imenovano ozemlje Adrialisches Kiistenland, kamor je spadala tudi vsa Julijska krajina, Hitlerjevemu rajhu, so Jugoslovani v odgovor proglasili priključitev istih krajev Ju goslaviji. Toda pozneje je bil dosežen spo razum z italijanskimi partizani, da bo o državnih mejah odločala po vojni mirovna konferenca. Obravnava v Florenci se bo nadaljevala 16. marca. V ENEM LFITU NEODVISNI V ponedeljek je bil objavljen dokončni sporazum, katerega so dosegli Angleži, Grki in Turki glede Cipra. Najkasneje do 19. februarja 1961) bo postal otok neodvisna država. Poravnava sloni na tehle osnovah. Velika Britanija, Grčija in Turčija jamčijo skupno za neodvisnost, nedotakljivost in varnost nove republike. Otok se ne sme niti deliti niti se sme v prihodnosti priključiti kateri drugi državi. S lem sc je Grčija odrekla težnji, da bi združila ciprske rojake v matično državo, obenem pa je dosegla, da se tudi turška manjšina ne sme vključiti v Turčijo. Angleži so se odpovedali otoku, zato so pa dobili v polno, vrhovno oblast dve vojaški oporišči. Povrhu imajo pravico uporabljati luko Fumagusto in letališče v Nico-siji in ra/nc ceste. Dovoljeno jim je tudi svobodno preleta!i Ciper. Med Grčijo, Turčijo in ciprsko republiko se sklene vojaško zavezništvo z glavnim poveljstvom na otoku. Ciprska vlada bo sestavljena iz 7 Grkov in 3 Turkov. Tako je Angležem uspelo spraviti s sveta spor, ki se je zdel dolgo časa nerešljiv ter jim povzročal velike politične preglavice. MACMILLAN V MOSKVI Načelnik angleške vlade Macmillan se z zunanjim ministrom in izvedenci nahaja že več dni v Moskvi kot gost Nikite Hrušče-va. Pred odhodom je izjavil, da ne gre v Rusijo na nobena pogajanja, temveč samo zato, da zve, kakšno je mišljenje sovjetskih voditeljev o raznih mednarodnih vprašanjih, in da potipa, ali bi se dal vendarle doseči kak sporazum med vzhodnim in za-padnim svetom. S Hruščevom je imel dolge razgovore, s katerimi je bil precej zadovoljen. Na svečani pojedini v Kremlju se je Macmillan spominjal tesnega zavezništva med Rusi in Angleži za časa zadnje vojne ter obžaloval, da je med obema državama minilo nekdanje prijateljstvo. Želel je, da bi se našel izhod iz sedanjih težav in omogočilo spet sodelovanje med sprtima taboroma. Mac-millanu je Hruščev ravno tako prisrčno odgovoril in močno hvalil angleški narod. Nepričakovani napad na zahodnjake Zdelo se je, da obisk poteka kaj zadovoljivo, ko je iznenada počila politična bomba: Hruščev je sklical v Kremlju shod, na katerem je z nenavadno odločnostjo napadel zapadnjake in njihovo zunanjo pplitiko. Zlasti ostro je prijel Adenauerja, o katerem je trdil, da bo še po smrti dajal Bogu odgovor, ker vodi politiko sile, namesto da bi se zavzemal za mir med narodi. Nastop Nikite Hruščeva je seveda silno presenetil angleške goste, ki so komaj obvladovali svoje nerazpoloženje. »To je zares najbolj nenavadno in čudno diplomatsko izkustvo«, je vzkliknil Macmillan, »katero sem doživel v politiki«. Kljub napadalnemu govoru .bodo Angleži nadaljevali izmenjavo misli s. Hruščevom. Macmillan pri tem ne tvega ničesar. Ce se razgovori v Moskvi navzlic vsemu dobro I končajo, bo to zanj velik uspeh, če propa-I dejo, pa lahko reče laburistični opoziciji, da je dokazal pač dobro voljo, a da ni on kriv, ako je pošteno sodelovanje z boljše-viki nemogoče. V vsakem primeru bo imel od obiska korist pri volitvah v parlament, ki bodo letos na Angleškem razpisane. KNJIŽNA OMARA ZA HRUŠČEVA Macmillan je prinesel s seboj v Moskvo tudi različna darila. Hruščevu je poklonil knjižno omaro iz 18. stoletja in 2 srebrna svečnika iz iste dobe. Gospa Hruščev je dobila srebrni čajni pribor, žena sovjetskega zunanjega ministra Gromika pa čaše iz kristala za 24 oseb. KUČMA IZ BELEGA ASTRAHANA Ko ie načelnik britanske vlade stopil v Moskvi iz. letala, je vzbudil med občinstvom | takoj pozornost, ker je njegova glava bila : pokrita s kučmo iz belega aslrahana, medlem ko so Rusi nosili vsi črne kučme. Macmillan si je kupil kožuhasto pokrivalo točno pred 30 leti, ko je prvič obiskal Moskvo. Pred kratkim je potegnil kučmo iz naftalina, časniki pa pišejo, da je Macmillan gizdalin, ki uvaja novo modo. VOJAŠKA DOLŽNOST ODPRAVLJENA Velika Britanija je sklenila ukiniti obvezno vojaško službo. Od meseca decembra dalje ne bodo več klicali mladeničev na nabore, temveč bo vojska sestavljena iz samih prostovoljcev. Vojaška služba bo poklic, kot so vsi drugi, v katerem bo vsakdo za svoje delo prejemal primerno plačo. Število vojakov se bo skrčilo, toda angleški obrambni minister Sandys trdi, da se moč oboroženih sil zavoljo tega ne bo prav nič zmanjšala. Nasprotno, ker bodo v armadi služili le dobro izšolani poklicni vojaki, se bo njena udarna moč še povečala. PITTERMANOVA IZJAVA Avstrijski podkancler socialisL Bruno Pit-terman se je v nedeljo vrnil na Dunaj z dvotedenskega potovanja po Združenih državah. Na sestanku s časnikarji je v torek med drugim izjavil: »V svojih razgovorih z ameriškimi državniki sem ponovno naglasil, da pariški odgovor De Gasperi-Gruber ni bil spoštovan«. Nov dokaz, kako je Avstrija odločena predložili vprašanje južnotirolske nemške manjšine, če bo treba, v razsodbo velesilam in kako si že danes pripravlja za ta primer ugodne pogoje v inozemstvu. DEMONSTRACIJE SE NADALJUJEJO Več tisoč dijakov je predvčerajšnjim obnovilo v Rimu ulične demonstracije proti Avstriji in Južnim Tirolcem. Ravno tako so priredili ulične povorke srednješolci v Benetkah in Neaplju, noseč s seboj napise, s katerimi so pozivali rimsko vlado, naj čvrsto brani italijanstvo na Južnem Tirolskem. Srednješolci so včeraj in danes demonstrirali tudi v Trstu. V povorki so odšli pred avstrijski konzulat, ki ga je policija zastražila. Zatem so krenili k Sv. Justu in sc zbrali okrog spomenika padlim. Okrog tisoč srednješolcev je šlo na ulice tudi v Bocnu. SLOVENCI NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU Prihodnji ponedeljek bi na tržaškem vseučilišču morali izvoliti novo predstavništvo visokošolcev, ki ima zlasti nalogo, da ščiti stanovske koristi akademikov. Predloženih je bilo šest list, med njimi prvič tudi Slovenska lista Adria, katere nosilec je viso-košolec Saša Rudolf. Zaradi slovenske liste je v volilnem odboru nastal velik spor. Nekateri desničarsko usmerjeni italijanski akademiki so predlagali, naj odbor enkrat za vselej sklene, da se volitev na tržaškem vseučilišču ne sme udeležiti nobena slovenska lista, češ da je tukajšn ja univerza največji branik i tali janstva. Ker je bil predlog zavrnjen, so desničarji v znak protesta svojo listo umaknili ter sklenili, da bodo skušali z vsemi sredstvi onemogočiti volitve. Na tržaškem vseučilišču je vpisanih okrog 200 slovenskih visokošolcev, ki bi z enotnim in dobro pripravljenim naslopom lahko na volitvah dosegli pomemben uspeh. Kam vodi države napači (Nadaljevanje s 1. strani) manjšinski dogovor še danes v zelo važnih točkah ni izveden. Njegova izpolnitev sc tudi pri nas zavlačuje. Za Slovence na Tržaškem in Italijane v Koprščini je bil povrhu ustanovljen mešani jugoslovansko-italijanski odbor, katerega skrb bi morala biti, da pomaga obema manjšinama do njunih zakonitih pravic. Ta odbor dela sicer zelo počasi, a se je začel zadnje čase vendar nekako gibati. V njem sede možje, ki kažejo dobro voljo, a naletavajo pri svojem delu na velike težave. Mi vsi smo n. pr. priče, kolik krik in vik je na Tržaškem izzvala že novica, da naj se prizna uradno raba njihovega jezika tudi tukajšnjim Slovencem! če bi kdo to le poskusil, kriče šovinisti, bo tekla kri! Zna- OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE V nedeljo je bil v Trstu občni zbor Kmečke zveze. Po pozdravnem govoru predsednika g. Jožeta Škrka je tajnik ing. Pečenko poročal o delovanju zveze ter obenem podrobneje razčlenil položaj, v katerem se nahaja tukajšnje kmetijstvo. Vsebina njegovega poročila je bila nato povzeta v resoluciji, ki jo je občni zbor soglasno odobril. V resoluciji Kmečka zveza med drugim predlaga, naj se sestavi načrt za skladni razvoj kmetijske proizvodnje in napredek posameznih vej kmetijske dejavnosti. Ustanovi naj sc nadalje poseben sklad, ki naj omogoči, da se na tukajšnjem ozemlju zgra-de zlasti namakalne naprave, kar bo gotovo dvignilo vso kmetijsko proizvodnjo in zboljšalo predvsem živinorejo. Našim kmetovalcem naj se dodelijo posojila, ki jih zakon predvideva za izboljšanje majhnih posestev, ter naj se čimprej ustanovi kmetijska šola. Resolucija omenja tudi nepotrebno razla-ščevanje zemlje, škodo, ki jo kmetom povzročajo vojaške edinice, ter vojno škodo, katera povečini sploh ni bila še poravnana. Občni zbor je končno pozval generalnega vladnega komisarja, naj nemudoma raztegne na Tržaško ozemlje zakon o bolniškem zavarovanju kmetov. Sprejeta je bila zatem še ena resolucija, ki odobrava dosedanje tesno sodelovanje Kmečke zveze z Zvezo malih posestnikov ter izraža željo, da se združita v enotno organizacijo ter vključita v Vsedržavno kmečko zvezo (Alleanza Nazionale dei Con-ladini) in v Slov. kulturno-gospodarsko zvezo. Pri volitvah so v izvršni in nadzorni odbor ter razsodišče bili izvoljeni povečini dosedanji člani. ODLOŽENA RAZPRAVA Pred prizivnim sodiščem v Trstu bi se v Ponedeljek morala pričeti razprava proti 12 oseb iz Ricmanj, ki so obtožene, da so v novembru leta 1954 s silo preprečile učiteljici riemanjske italijanske šole vstop v 'olsko poslopje. Zaradi tega jih je sodišče, kot znano, leta 1957 pogojno obsodilo na 4 mesece zaporne kazni brez vpisa v kazenski lisi. io ravnanje z manjšinami čilno pa je, da se dvojezičnosti niso uprli samo fašisti, temveč tudi veljaki tukajšnje Kršč. demokracije in celo od škofa imenovani predsednik Ital. Kat. Akcije! Katoličani, ki javno nasprotujejo spoštovanju mednarodnih pogodb ter zanikajo slovenskim bratom v Kristusu jezikovno enakopravnost! Bog ne daj, da bi se rimska vlada vdala pritisku teh »kristjanov!« Prej ali slej bi Italija zagazila v globoko nasprotje tudi z Jugoslavijo, kot je že z Avstrijo, ter bi bila tako skregana z vsemi sosedi. Vsaka država, ki podcenjuje važnost pravičnega ravnanja z narodnimi manjšinami, dokazuje, da ne razume današnje dobe, ter pri tem zagreši politično napako, katera sc bo konec koncev le njej s^mi maščevala. Kot smo svoj čas obširno poročali, so Ricmanjci takrat v resnici le hoteli izraziti svoje ogorčenje nad oblastvi, ki so za 5 ali 6 italijanskih otrok odprla šolo, medtem ko za 20 slovenskih otrok niso hotela ustanoviti vrtca. Vsi obtoženci so vložili priziv, toda ker sta branilca dr. Tončič in dr. Kukanja v Florenci, kjer zagovarjata partizane iz Beneške Slovenije, je bila ponedeljkova razprava odložena. SINDIKAT SLOV. ŠOLNIKOV V GORICI V sredo, 18. t. m., je bil v Gorici redni občni zbor Sindikata slovenskih šolnikov. Vodil ga je predsednik dr. Rado Bednarik, ki se je najprej spomnil v lanskem poletju umrlega dr. Viktorja Devetaka in zatem poročal o delu sindikata. Poudaril je predvsem, da je še precej šolnikov, ki niso člani te prepotrebne in važne stanovske organizacije. Omenil je nadalje obširno delo, ki ga je odbor izvedel za uzakonitev slovenskega šolstva in poudaril, da so zastopniki tržaškega in goriškega sindikata iskali pomoči pri predstavnikih vseh italijanskih šol. Medtem je goriški sindikat pripravil vse, kar je bilo potrebno, da sc tudi v Gorici ustanovi prepotrebni nadstrankarski šolski odbor. Nato sta ■ poročala tajnik prof. H. Močnik in blagajničarka Anka Feigel, ki je člane razveselila z vestjo, da je sindikat lani dobil tudi nekaj podpornih članov. Zatem je v imenu nadzorništva govoril dr. J. Bitežnik in predlagal staremu odboru razrešnico s pohvalo. V izvršni odbor so bili izvoljeni: dr. R. Bednarik, dr. Kazimir Humar, Lidija Vižintin, dr. Nežica Kocjančič, Ivo Bolčina, dr. Albin Sirk in Mirko Filej; v nadzorni odbor: dr. A. Macuzzi, dr. Franc Močnik in dr. Rafko Premrl; v razsodišče: dr. Boris Mašera, Viktor Vižintin in dr. Mirko Rener. »POBALINSKO DEJANJE« V petek se je v tržaškem mestnem svetu pripetil zelo značilen dogodek. Neki frko-lin je položil na galerijo za občinstvo papirnato bombo, ki naj bi se med sejo razpočila ter raztrosila po dvorani letake, naperjene zoper vlado. V njih groze »iredentisti«, da se bodo z vsemi sredstvi borili »proli dvojezičnosti in slovenskemu gospodarskemu prodiranju v Trstu«. Bomba se ni razpočila, pač pa se je iz nje vzdignil plamen in goreč časnik je padel na glavo fašistke Ide De Vecchi ter ji vnel lase. Seja je bila prekinjena in policija je zaprla vse izhode, a ni mogla najti krivca. Podžupan je označil dogodek za »pobalinsko dejanje«, za katero pa nosijo po našem odgovornost ne le misovci, temveč še bolj tukajšnji demokristjanski prvaki, vodeči neprestano hujskaško borbo proti Slovencem. Naj pazijo, kaj delajo! S svojo politiko utegnejo tako okrepiti fašizem, da bo njim samim silno neprijeten. Tedaj bodo po njihovih glavah padale hujše stvari kol goreči časniki. NEVAREN POKLIC Na splošno prevladuje mnenje, da poklic krotilca zverin dandanes ni več nevaren. V resnici pa ni tako. V zadnjih desetletjih so zverine raztrgale pred očmi gledalcev kar 117 krotilcev. Najbolj nevarni so tigri, na drugem mestu so levi. Nato so na seznamu tudi navidez krotki sloni. Te debelokožce napade rada neke vrste hipna blaznost in tedaj so silno nevarni. Po svetu AVSTRALIJA — Neka gospodinja iz Melbourna je v želodcu zaklane kokoši, ki jo je kupila na trgu, našla 50 kot grah velikih zlatih zrnc. Družina sedaj poizveduje, od kod so kokoš pripeljali na trg. JAPONSKA — Mladi japonski slikar Sclsno Kirnoe in njegov prijatelj sla pred dnevi zapustila Tokio in se na triciklu odpravila na pol okrog sveta. V 18 mesecih nameravala obiskali 27 dežel. — 0 — Japonska vlada je določila otok, na katerem bodo redili opice, ki jih potrebujejo za pridobivanje cepiva proli otroški ohromelosti. ŠVICA — Prebivalci gorskega naselja Her-briggen so morali prod kratkim zapustiti svoje domove, ker se je vasi že tako nevarno približal ogromen plaz, da zanjo ni več rešitve. Bližajoči sc plaz bodo skušali sicer razstreliti z dinamitom, a je malo upanja, da bo kaj pomagalo. NEMČIJA — Na mednarodni razstavi športnih novosti v Wicsbadcnu je vzbudil veliko pozornost tako imenovani avtomatični konj. Naprava hodi, skače in dirja, se pravi, da omogoča jahalni šport brez konja. PORTUGALSKA — V Lizboni so je gospodinja Rosa Navarro, ki je prod kratkim obhajala 100-lctnico, omožila z 10 let mlajšim Brunom Vargasom. Mlademu paru čestitamo ! SOV. ZVEZA — V južnem Kazakistanu živi 4-lctni deček, ki tehta 50 kg, in sicer 1,8 kg več kot njegova 24-letna mati. Ob rojstvu je bil težak skoraj 7 kg. ITALIJA — V Bologni so pred kratkim tekmovali v jedi suhci in debeluhi. Za dolgo mizo je sedelo 17 suhih in 8 debelih mož. Zmagal je debcluhar, ki je v četrt uri pospravil 3 kg makaronov. AMERIKA — V neki ncwyor.ški banki so nastavili atomsko uro, ki no kaže le ur in minut, marveč zaznamuje ludi dneve in leta. Zupan je s pritiskom na gumb pognal uro, ki naj bi merila čas 200 let. \S Tvzubhviju DOLINA Dolinski občinski svet je na seji, ki je bila prejšnji četrtek, med drugim sprejel resolucijo, v kateri je od oblastev zahteval, naj še pred zaključkom tekočega šolskega leta odprejo otroška vrtca v Ricmanjih in Mačkovljah. Svet ugotavlja, da je občina že leta 1954 naprosila oblastva, naj se v Ricmanjih ustanovi vrtec, enako prošnjo pa je leto zatem vložila za vrtec v Mačkovljah. V Ricmanjih je bilo medtem s pomočjo države že preurejeno šolsko poslopje, toda generalni komisariat kljub temu ni še dovolil, da se vrtec odpre. Zato je svet v resoluciji izrazil svoje »ogorčenje nad nerazumljivim ravnanjem odgovornih oblastev« ter ponovno zahteval, naj se v obeh vaseh ustanovita otroška vrtca. Svetovalci so odobrili tudi letošnji proračun, ki predvideva okrog 32 in pol milijona lir dohodkov ter skoraj 64 milijonov izdatkov, tako da znaša primanjkljaj okrog 31 milijonov. V proračun so letos vključili dve novi postavki, in sicer nad 5 in pol milijona lir, ki jih nameravajo potrošiti za nakup pogrebnega avtomobila ter za plačo oskrbniku vseh pokopališč v občini. BRIŠČIKI Ilali jansko-jugoslovanski odbor za zaščito narodnih manjšin, ki je pravkar zasedal v Beogradu, je med drugim razpravljal o ljudski šoli v Briščikih. Italijansko odposlanstvo je, kot slišimo, privolilo, da sc v naši vasi odpre osnovna šola. Prošnjo, da sc otvori, je naša občina odposlala tukajšnjim oblastvom že pred 3 leti. Ker je medtem že dobila primeren prostor in nakupila opremo, bi sc pouk lahko pričel v najkrajšem času. SV. KRIŽ Na cesti v Nabrežini se je v nedeljo popoldne zgodila prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 32-lclni domačin Zdravko Tretjak. Mladenič se je na motorju vozil proti Scsljanu, a je na nekem ostrem ovinku najbrž zaradi prevelike hitrosti iznenada zašel s ceste in z vso silo treščil v zid. Odpeljali so ga takoj v bolnico, toda njegove poškodbe so bile tako hude, da je v ponedeljek zjutraj izdihnil dušo. Naj mu bo lahka domača zemlja! Užaloščenim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Ob tem prežalostnem dogodku smatramo za svojo dolžnost, da zlasti vsem našim mladim motoristom ponovno priporočamo, naj bodo pri vožnji silno previdni. Sodobna motorizacija je namreč doslej povzročila zlasti v naših podeželskih vaseh že preveč smrtnih žrtev, preveč žalosti in bolečin ! Zato sodimo, da bi starši in vsi tisti, katerim je izročena skrb za vzgojo mladine, morali nenehno opozarjati na nevarnosti, v katere lahko zaide, kdor neprevidno dirja po cestah. Nekdaj so moralne in zdravstvene temelje našega ljudstva rušili pijančevanje, razvratnost, pretepaštvo itd., danes pa je njih mesto prevzela nova, prav tako nevarna bolezen, to je blazno in nepremišljeno dirjanje z motorji. Skrajni čas je, da tudi tej bolezni napovemo neizprosen boj. NABREŽINA Prejšnji petek je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je po daljši razpravi soglasno odobril letošnji proračun. Ta izkazuje okrog 49 milijonov lir dohodkov in okrog 90 milijonov izdatkov, tako da znaša primanjkljaj približno 41 milijonov. Največ dohodkov ima občina od trošarine (okrog 23 milijonov) in od raznih davkov in pristojbin (nekaj nad 12 milijonov). Predvideno je nadalje, da bo občina letos prejela nekaj manj kot 3 milijone lir najemnine za kamnolome, kar je, kot je poudaril odbornik Legiša, odločno prenizka odškodnina, če upoštevamo'sedanjo proizvodnjo nabrežinske kamnoseške industrije. Govornik je izjavil, da bo občina tudi v bodočnosti naredila vse, kar je v njeni moči, da se določi nova, pravičnejša najemnina. Izdatki se bodo letos nekoliko povečali, kajti število prebivalcev občine stalno narašča, kar je v tesni zvezi z načrtnim naseljevanjem istrskih beguncev. Največ izdatkov bo tudi letos občina imela za plače uslužbencem, za katere bo potrošila nad 36 milijonov, se pravi nad 40% proračuna. Okrog 22 milijonov pojde za šole in občinske vrtce in skoraj prav toliko za zdravstvo, redno vzdrževanje cest, poslopij itd. Od izrednih stroškov omenimo postavko za ureditev avtomobilskega parka v Devinu ter za modernizacijo tamkajšnje javne razsvetljave (skupno 3 milijone 350 tisoč lir). Dva milijona in pol je bilo nadalje določenih za opremo zdravniške ambulante v Sesljanu in nove šole v Ccrovljah. Na predlog svetovalca Vižintina so v proračun tudi vključili 1 milijon lir za zgradnjo spomenika padlim v Nabrežini. SMRT ZAVEDNE SLOVENKE V soboto je v Trstu izdihnila svojo dušo 87-letna Justina Colja, stara mati znanega slovenskega protifašističnega borca Pinka Tomažiča in njegove sestre Danice, ki je leta 1944 skupno z možem dr. Stankom Vukom padla pod streli, katere je sprožila doslej žal še neznana zločinska roka. Pokojnica sc je rodila v Škrbini na Krasu, kjer je tudi preživela večino svojega življenja. Skoraj do konca svojih dni je bila kljub častitljivi starosti izredno žilava in bistrega uma ter kot vsaka kraška ko-lenina močno navezana na rodno zemljo. Vse svoje otroke je vzgojila v narodno zavednem duhu in kljub bridkim udarcem, ki ji je namenila usoda, ni nikdar zgubila vere v zmago pravice ter pogumno in ponosno prenašala ogromno gorje, prizadejano njenim najdražjim. V zadnjih dneh ji je tolažbo sv. vere nudil g. Matija Škabar. Njene telesne ostanke so iz Trsta prepeljali v rodno Škrbino, kjer so jih pokopali na vaškem pokopališču. Naj plemenita žena in mati mirno počiva v ljubljeni domači zemlji. Vsem otrokom in sorodnikom pa izrekamo globoko občuteno sožalje. Sožalju mnogih tržaških Slovencev se iz srca pridružujeta tudi uredništvo in uprava Novega lista. Vhc/dn [Imhn v ir po mm Ravno tako kot duhovnika Janka v Filipanu so se fašisti iste dni nameravali polastiti osebe župnika Kreljiča v Tinjanu, da bi ga s silo prignali do meje ter sunili v Jugoslavijo. Toda tudi Kreljiča so domačini obvestili, da se vasi bližajo oboroženi fašisti, tako da je mogel še pravočasno zbežati ter se skriti. Ko črnosrajčniki niso našli Kreljiča v župnišču, so se v svoji jezi spravili na hrvatsko gostilno Ivana Defora, kjer so razbili pohištvo ter spustili v kleti vino iz soda. Vendar niti Janku niti Kreljiču niti števl-nim drugim našim duhovnikom v Istri vse be-žanje ni moglo dolgo časa pomagati. Ker jim oblastva niso nudila zakonite zaščite, temveč trpela, da so fašisti nekaznovano delali, kar se je njim zdelo umestno in potrebno, je bila 28.___________Pr. E. BESEDNJAK usoda zaznamovanih hrvatskih in slovenskih dušnih pastirjev že vnaprej zapečatena. Nekaj časa so se potikali in skrivali po raznih krajih, naposled so pa padli v roke črnosrajčnikov, ki so jih zapovrstjo metali čez državno mejo. Proti takemu nasilju v tedanji Italiji ni bilo leka. V JUŽNI ISTRI TEČE KRI Nekaj dni po žalostnih novicah o duhovnikih Janku in Kreljiču je pa Edinost priobčila še neprimerno hujše vesti iz Istre. II Piccolo in ostalo italijansko časopisje je javilo, da je med hrvatskimi kmeti v Krnici izbruhnila o-borožena vstaja proti fašistom. Razvila se je prava bitka, v katero je moralo seči poleg orožnikov tudi vojaštvo in celo oddelek mornarice. V uredništvu Edinosti smo kar zastrmeli! Kaj se godi v južni Istri? Iz laškega tiska smo zvedeli, kako so fašisti iz Vodnjana že pred časom postali pozorni na hrvatskega visoko-šolca domačina Antona Ciligo, katerega so imeli na sumu, da razvija politično propagando med kmeti in delavci v okraju. Ker so se bližale volitve, so fašisti sklenili, da se ga od-križajo, in sicer na način, kakor so bili navajeni delati z duhovniki : hoteli so ga zgrabiti, peljati do meje in brcniti v Jugoslavijo. V ta namen je 14 vodnjanskih črnosrajčnikov sedlo 4.aprila na tovornik ter oddrdralov bližnjo vas Krnico iskat Ciligo. Toda stvar to pot ni šla tako gladko, kot so si zamišljali. Kmetje so bili sklenili vzeti domačega visoko-šolca v zaščito ter odgovoriti na nasilje z nasiljem. Najprej so Ciligo skrili, fašistom pa dajali napačne nasvete, kje naj ga iščejo. Medtem so se začeli zbirati in oboroževati. OBLEGANA VOJAŠNICA Do prvega spopada je prišlo v bližnjih Va-reških, kjer so fašisti podlegli premoči kmetov ter se začeli naglo umikati spet proti središču Krnic. V boju sta bila ranjena dva fašista. Da bi se rešili, so črnosrajčniki poiskali zatočišče v poslopju krniških orožnikov, kamor so privlekli s seboj enega kmeta. Da bi tega ne bili storili! Pred vojašnico orožnikov se je na mah zbrala množica kmetov, ki so burno zahtevali takojšnjo osvoboditev zaprtega tovariša. Ker njihovi zahtevi ni bilo zadoščeno, so obkolili poslopje ter razpostavil straže na vseh po- (Nadaljevanje na 5. strani) šLopihi 12 GORIŠKI MESTNI SVET Na seji goriškega mestnega sveta, ki je bila v sredo prejšnjega tedna, se je župan dr. Bernardis najprej spomnil 30. obletnice lateranskih pogodb in v jedrnatih besedah poudaril njihov zgodovinski pomen. Nato je tovariše obvestil o odgovoru, ki ga je glede okrajnih sodnij v Krminu in Gradiški poslal minister Gonella. Ta je obljubil, da bo upošteval želje Goričanov, ko bodo o tem vprašanju razpravljali v Rimu. Župan je tudi poročal o pripravljalnih delih za zgradnjo vodovoda v Gradiškuti in v Štmavru. Dela v Gradiškuti so se že pričela, za ona v štmavru pa je bila razpisana dražba. V kratkem prično graditi tudi krožno cesto od prehoda pri Rdeči hiši preko Podturna do Tržaške ceste. Svet se je nato dolgo pomudil pri vprašanju, ki sta ga postavila komunista Battel-lo in Batti. Ta sta zahtevala, da se v pravilnik proste cone vnese določilo, ki je že v veljavi v Dolini Aoste in po katerem naj bi se prevoznikom, ki višajo voznine, odvzela nakazila za pogonsko gorivo po cenah proste cone. Batti je dejal, da so se prevozne cene na goriških avtobusnih progah povišale, čeprav prejemajo lastniki avtobusov bencin po nizkih cenah proste cone. Odbornik Poterzio je odgovoril, da bi to vprašanje lahko proučili, ko bo na dnevnem redu razprava o pravilniku proste cone. Dodal pa je, da ni mogoče primerjati proste cone v Dolini Aoste z goriško, kajti pri nas so povsem druge razmere. Svet je zatem razpravljal in odobril celo vrsto predlogov upravnega odbora. Med temi omenimo sklep, da se tlakuje postajališče za avtomobile na gradu, ki bo stalo 1 milijon 852 tisoč lir. Odobril je tudi dogovore z Ustanovo za gradnjo ljudskih hiš (TACP), ki bo zgradila nove stanovanjske stavbe v ul. Leoni, Torriani in Brigata Pn-via. Za šolski patronat je svet določil prispevek za leto 1959, ki znaša l milijon 265 tisoč lir. Na petkovi seji ie podžuoan Poterzio nai-prej zavrnil predloga socialista Pizzula in komunista Battella, ki sta zahtevala, naj svet razpravlja o deželni avtonomni. Podžupan je naglasil, da bi razorava bila danes nekoristna in celo škodljiva. V polni veljavi pa ostane sklen z dne 6. maia 1957, v katerem je svet zavzel jasno stališče do tega vprašanja. Battellu in Pizzulu ni seveda ostalo drugega, kot izjaviti, da z odgovorom nista zadovoljna. Na tajni seji je svet zatem odobril napredovanje nekaterih mestnih uradnikov, med katerimi je tudi g. Filei. ki je sedai postal načelnik upravnega oddelka. Nato je določil nov honorar žuDanu, nodžunanu Ir odbornikom, župan bo odslej prejemal 70 tisoč lir mesečno, oodžupan 46 tisoč in odborniki po 30 tisoč. IZ ŠTEVERJANA V torek prejšnjega tedna je naša občina oddala na javni dražbi gradnjo novega otroškega vrtca. Doslej so bile že tri javne dražbe, toda ker je bila cena prenizka, se jih ni udeležilo nobeno podjetje. Zato ie županstvo s privoljenjem prefekture dvignilo ceno na 6 milijonov 300 tisoč lir. Podjetje f/ r• 'n‘i le (> Milanese iz Gorice, ki se je udeležilo zadnje dražbe, je zahtevalo, naj se cena dvigne še za 5 odstotkov ter določi še 200 tisoč lir za upravne stroške. Delo bo tako stalo 6 milijonov 900 tisoč. Doslej so na županstvu cepili 30 otrok proti poliomielitisu, v petek, 26. t. m., pa bodo cepili še 17 otrok, starih od treh mesecev do 3 let. IZ ŠTANDREŽA Naše Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje je v torek preteklega tedna imelo redni občni zbor. Znano je, da spada društvo med najdelavnejša v goriški pokrajini in je eno najbolje organiziranih. Predsednik g. Dušan Brajnik je v poročilu obvestil člane, da je odbor naprosil oblastva, naj društvu izdajo dve obrtnici, in sicer eno za prodajanje sadja in zelenjave ter eno za mlekarno v novem naselju v ulici Carso. Prva prošnja je bila že odbita, na drugo pa niso še prejeli odgovora. Iz tajniškega poročila izhaja, da ima društvo danes 111 članov, ker so trije medtem umrli, med njimi tudi društveni knjigovodja Rudi Lutman. Odbornik Pavletič pa je članom sporočil, da je društvo naročilo za 4,6 milijona lir semenskega krompirja in amoniaka. G. Viljem Zavadlav je poročal o inventarju in omenil, da je društvo pred kratkim nabavilo črpalko za gnojnico in poskrbelo za katastrsko mapo štandreškega polja. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je društvo lani imelo manj dohodkov s smetiščem ter da ie bilo zaradi slabe letine polovico manj dobička kot 1. 1957. IZ RUPE V nedeljo se je izpolnila dolgoletna želja naših mater. Generalni vikar goriške nadškofije msgr. Soranzo je v prisotnosti dr. Nitrija, šolskega skrbnika dr. De Vette, ,rpr! odnika ONAIR poslanca Carona in drugih oblastnikov blagoslovil novi otroški vrtec, ki ga je s pomočjo države zgradila sovodenjska občina. Med gosti sta bila tudi župana iz Doberdoba in števerjana. Oblastnike in občinstvo je pozdravil župan Ceščut, ki se je obenem zahvalil vladi, prefektu in ustanovi ONAIR, da so pripomogli k uresničenju tega dela. V novem prijetnem domu bo našlo zatočišče 30 naših malčkov. Naš župan je navzoče oblastnike tudi naprosil, da podprejo prizadevanje sovodenjske občine, da se zgradi vrtec za otroke s Peči in iz Gabri j. Za županom sta spregovorila msgr. Soranzo in poslanec Caron. IZ PEVME V soboto je zadet od srčne kapi umrl v bolnici pri Rdeči hiši 50-letni domačin Vladimir Komavli. Pokojnik je bil nameščen kot telovadni služitelj na slovenski nižji gimnaziji v Gorici. RAVNATELJSTVO STROKOVNE ŠOLE V GORICI javlja, da bo v nedeljo, 1. marca, RODITELJSKI SESTANEK, in sicer ob 10 30 v šolskih prostorih. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. Pogreba se je udeležila velika množica vaščanov, mnogi dijaki vseh slovenskih sred njih šol iz Gorice, ravnatelji in profesorji. Slovenske šole so pokojniku v zahvalo položile na grob lep venec. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč. Njegovi užaloščeni soprogi in otrokom iz rekamo globoko sožalje. Po Novem letu pri nas neusmiljeno žanje smrtna kosa. Prejšnji mesec je ta svet zapustila 67-letna Jožefa Fanin. Bila je zaved na slovenska žena, ki je dobro vzgojila dva sinova, živeča danes v Jugoslaviji. Oba sta se udeležila materinega pogreba. Podlegla je hudi bolezni, v kateri ji zdravniki niso mogli pomagati. V Grojni je pred kratkim izdihnil dušo 74-letni Anton Drufovka, na Oslavju pa sta umrli 83-letna Jožefa Mikluš in 84-letna Frančiška Dornik. Naj vsem pokojnikom sveti večna luč Družinam in sorodnikom naj gre naše globoko sožalje. 1/irgilu Šenku 11 spomin (Nadaljevanje s 4. strani) teh, ki vodijo v Krnico. Povsod so namestili tudi cestne ovire. Obleganim orožnikom in fašistom je bila poslana pomoč iz Vodnjana in Pulja. Vendar tovorniki, polni karabinjerov, zaradi cestnih ovir niso mogli v Krnico. Umakniti so se morali v sosedno vas Marčano. Da se vzpostav’ red, so zatem oblastva poslala proti Krnici oddelke vojaštva, katerim so se pa razsrjeni kmetje tudi postavili po robu. EN MRTEV IN DVA RANJENA Vojaštvu se je bila namreč pridružila šti-ridesetorica oboroženih fašistov iz Pulja, o katerih so kmetje dobro vedeli, da se bodo brez usmiljenja znesli nad prebivalstvom. Zato so spravili žene in otroke v bližnje goščave, sami so se pa razvrstili po okoliških strelskih jarkih, ki so bili tam še iz vojnih časov, ter se pripravili na obrambo. Medtem je padla na zemljo noč in ovila Krnico in bližnje vasi v polno temo. Vojaki in fašisti so poskakali z avtomobilov, se vrgli na tla in začela se je prave* bitka, ki je trajala več ur. V spopadu so bili trije vojaki ranjeni, od katerih je pozneje eden umrl. Kmetje so naskok na Krnico odbili, a vsakomur je bilo jasno, da ne bodo mogli dolgo vztrajati. U-pirali so se le zato, ker so se bali okrutnega maščevanja fašistov. Medtem je število vojakov, ki je hitelo na pomoč, neprestano naraščalo. Iz Pulja je priplula v krniški zaliv celo tor-pedovka, ki je imela na krovu 200 mož. Proti Krnici so poslali, kot je pisal Piccolo, razen tega dva bataljona brigade Lombardia. V boj so posegle tudi skupine finančnih stražnikov, oboroženih s strojnimi puškami. Po polnoči so prešli vojaki in fašisti v naskok na Krnico. Najprej so s strojnicami o-čistili okoliška polja, zatem pa udarili v središče vasi ter jo zasedli. V vojašnici oblegani orožniki in fašisti so bili rešeni. Toda boji se s tem niso še končali, zakaj kmetje, ki so se bali maščevanja, so se umaknili v gozdove onkraj vasi, se tam utrdili ter se še zmerom trdnovratno borili. (Nadaljevanje) ^et»e^/tci f/looeitffci - Jiriiinlbleft tl&liiia IZ SV. PETRA SLOVENOV V torek, sredo ter četrtek prejšnjega tedna se je v Florenci nadaljevala razprava proti slovenskim partizanom iz Beneške Slovenije. V torek so bile zaslišane najprej zadnje tri obremenilne priče. Prvi med njimi je bil nekdanji občinski tajnik v Sovod-njah Feletig Danijel. Tudi njegovo pričevanje je dokazalo, da so bile izjave, ki so jih priče dale pred karabinjeri in zlasti pred preiskovalnim sodnikom v Vidmu, češ da so obtoženci agitirali za priključitev dežele Jugoslaviji, nedokazane in zato pravno brez pomena. Pred sodiščem se je izkazalo, da je šlo le za govorice, ki so jih priče slišale od drugih. Tudi kar se tiče opustošenj nekaterih županstev, je Feletig izjavil, da ne ve, kako je prišla v zapisnik trditev, da je bilo opustošeno županstvo v Sovodnjah, ker se tu ni zgodilo nič podobnega. Glede Beneške čete je dejal, da je bilo to le ime, s katerim je ljudstvo na splošno označevalo partizansko gibanje. Za presojanje teda nje zapletene stvarnosti je zlasti važna njegova izjava, da je obstajal le briško-bene-ški odred, ki naj bi bil ustanovljen leta 1944, ter da je bilo po 8. septembru pozno v jeseni zelo veliko spopadov med slovenskimi partizani in Nemci. Omenil je zlasti spopad pri Sv. Kvirinu in boje pri Spodnji Mirsi. Na vprašanje državnega nrav-dnika, ali mu je znano, da so partizani agitirali za priključitev Beneške Slovenije Jugoslaviji, je izjavil, da ne ve nič razen tega, kar so mu govorili drugi. Za njim je sodišče zaslišalo geometra Pa-scolija Petra iz Čedada, ki je pričal o ustrelitvi Crucila. Izpovedal je, da se je zanimal za njegovo usodo pri nekem Brescianiju iz Gorice in nekem slovenskem časnikarju. Ta naj bi mu pripovedoval, da je bil sam prisoten na sodni razpravi proti Crucilu in da so bile obtožbe dokazane in tako hude, da ga ni bilo mogoče rešiti pred smrtno obsodbo. Isti časnikar mu je baje pravil, da je bil na obravnavi prisoten tudi Zdravljič, ki da je nastopil kot obremenilna priča proti Crucilu. Pascoli je še dodal, da je na obsodbo po njegovem vplivalo tudi to, da je Crucil surovo ravnal z ljudmi, ki so sodelovali s partizani, obenem so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci. Zadnja obremenilna priča je bila bivša zaročenka pokojnega karabinjera Spinazzija Marina — Cassina Klara. O njej je treba zabeležiti le dve izjavi, ki zgovorno objasnju-jeta vrednost njenega pričevanja. Pred preiskovalnim sodnikom je izjavila, da Spinaz-zi po 8. septembru leta 1943 ni bil več v službi, medtem ko je v torek priznala, da je bil v službi še nekako do maja 1944. Iz drugih pričevanj pa je znano, da je bil Spi-nazzi v službi Mussolinijeve fašistovske republike. še bolj značilen je pa odgovor, ki ga je ta priča dala predsedniku sodišča, ko jo je vprašal, zakaj je sodnikom bila izjavila, da je Spinazzija aretiral obtoženec Anton Durli: »Durli Anton je eden od poglavarjev in zato je moral biti on tisti, ki je dal ukaz za aretacijo mojega zaročenca!« je izjavila priča. Na takih pričevanjih je osnovana vsa obtožnica proti »veleizdajalcem« iz naše domačije! Sodišče je zatem začelo zasliševati razbremenilne priče. Nimamo namena danes podrobno naštevati vseh pričevanj, temveč izreči samo splošno sodbo o izjavah zadnjih' obremenilnih in prvih razbremenilnih prič. Iz vseh izjav namreč moremo izlušči- ti nekatera dejstva, ki obtožnici izpodbija jo pravno osnovo. Tako je na primer dokazano, da je obstoj beneške čete, o kateri govori obtožnica, le plod žive domišljije ali domneve. Prav tako je danes povsem dokazano, da se je tudi v Beneški Sloveniji vodil oborožen boj proti nacističnemu okupatorju, da so ta boj vodili slovenski in italijanski protinacistični in protifašistični borci. V tem tednu bodo v florentinski porotni dvorani še odločilna zaslišanja. Z napetostjo vsi pričakujemo, kaj bodo pred sodi ščem izpovedali voditelji italijanskega pro tinacističnega in protifašistovslcega gibanja senatorja Parri in Solari, poslanec Longo in drugi. IZ ŽABNIC Našo dolino je pred kratkim pretresel težak dogodek, ki je za naše kraje popol noma nenaveden. Kot blisk se je namreč razširila vest, da se je poročen mož, ki ima tri otroke, zagledal v 20-letno dekle. V svoji ognjevitosti sta jo popihala kar v Nemčijo. Ker pa nista zaljubljenca imela listin v redu, so ju nemška oblastva poslala nazaj domov. Dekle je zopet dobilo službo v trgovini, mož pa je izginil z avtomobilom našega domačina g. Kravine neznano kam. Vozilo so pozneje našli pri Belopeških jezerih, moža pa ne. Kam je izginil? Nemudoma so spravili pokonci reševalne skupine v Raj bi ju in Trbižu. Začeli so moža iskati vsepovsod in končno so ga našli mrtvega v .nekem prepadu na jugoslovansko-avstrijski j meji. Človek se ob takih dogodkih kar zgrozi, j ko pomisli, kako hitro je mestna skvarje-nost prodrla celo med preproste kmete in delavce v naše gore. Najbolj žalostno pa je pri tem dejstvo, da trpe zaradi takih žaloiger tudi nedolžni otroci. 71 V s © kh IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Zbornik „Svobodne Slovenije” za L 1959 Tednik Svobodna Slovenija, ki -izhaja v Buenos Airesu kol glasilo begunsku skupine, ki vidi v dr. Mihi Kreku svojega politično-idejnega predstavnika, je izdal tudi za letošnje leto obsežen zbornik z raznovrstnim gradivom, od političnih člankov do poezije. Knjiga šteje skoro 300 strani koledarske oblike in je tudi obilno ilustrirana. Zbornik so uredili Miloš Stare, Joško Krošelj, Janko Hafner, Pavle Fajdiga in Slavimir Batagelj. To je vsakoletna reprezentativna publikacija omenjene skupine in je izšla letos že enajstič. Kol dokaz življenjske sile slovenskih ljudi v svetu in ljubezni do slovenske kulture ima svoj pomen, zlasti ker prinaša obilo gradiva o Slovencih, ki so raztreseni po svetu. V miselnem oziroma idejnem pogledu pa vzbuja delo vtis precejšnje nejasnosti in celo zmedenosti. Se hujše pa je, da najdemo v njem čisto anahronistične poglede na današnjo slovensko stvarnost in da gredo pisci v zagovoru takih svojih stališč vse predaleč čez mejo, ki jo dovoljujeta poštenost in publicistični nravni zakonik. Toda o tem pozneje. Najprej si oglejmo prispevke, ki po svoji vrednosti zaslužijo, da jih omenimo kot prve. Tak je predvsem daljši članek Jožeta Košička »Koroška — naša boleča rana«. V njem precej podrobno prikazuje, kako so potujčevali Koroško, in vzroke, zakaj smo to deželo izgubili po prvi svetovni vojni. Zanimivo popisuje tudi delo in smrt nadporočnika Malgaja v bojih za Koroško. »Malgaj je eden tistih .naših ljudi, ki ne smejo iti v pozabo. Njegovo ime mora biti za slehernega Slovenca simbol narodne zavesti in .pripravljenosti za žrtve, kadar gre za brambo narodnih koristi«, piše Košiček. Med najzanimivejšimi prispevki je dnevnik polarnega raziskovalca Dinka Bertonclja: V južni polarni noči. Slovenski planinec oziroma »andovec« in »himalajevec« Bertoncelj, ki se je z argentinsko odpravo udeležil raziskovanja Antarktike v mednarodnem gco-fizikalnem letu, popisuje svoje dogodivščine na večnem ledu okrog južnega tečaja. Obširna razprava o Kreku in Šušteršiču, katero je napisal I.D., je važna za zgodovinarja, a sc zdi „F I L M“ Ze deveto leto izhaja v Ljubljani mesečnik Film. Te dni nam je prišla v roke zadnja, februarska številka, ki napravlja prav prijeten vtis s svojo okusno, sodobno opremo in je tudi vsebinsko zanimiva. Naj .navedemo najpomembnejše članke: Milan Stante: Triglav-film snema »Dobri stari pianino«; Marija Marinčič-Majda>k: Rade in Olivera Markovič med filmom in gledališčem; Vladimir Pogačic, režiser filma »Sam«, govori o svojem novem filmu; Harry Belalonte, ki je »izumil« ca!ypso; Marija Marinčič-Majdak: Dva nova domača filma (Gospa ministrica Ln Miss Stone); »Nagrada Suzanne Bianchelti in Pascale Petit«; »60 let ustvarjalnega dela« (Reneja Claira); izčrpna poročila o novih filmih v svetu, obilno ilustrirane novice iz domačih in tujih filmskih središč, n. pr. iz Hollywooda, Anglije, Francije, Sovjetske zveze itd. Posebno zanimivo pa je poročilo o snemanju novega slovenskega filma Dobri, stari pianino, ne zaradi vsebine, ker se zdi, da se slovenski film še vedno ni izmotal iz vojnih tem in našel poli v sodobnost, kot pa zaradi novih obrazov, ki jih bo prikazal. Simpatična je zlasti mlada Vida Kuharjeva, le da so ji na žalost prisodili malo simpatično vlogo dekleta, ki spominja na junakinjo sovjetskega filma: Enainštiridcseti. Bojimo se, da bo pomenila ta stvaritev nov neuspeh in novo nepotrebno razočaranje za slovenski film. Sijajno pa se razvija hrvaški film (vključno z produkcijo Bosna-filmom) in najbolj prav zato, ker se je lotil izrazito sodobnih tem; s temi filmi žanje hrvaška filmska umetnost priznanja tudi že v tujini. Partizanske tematike naj bi se lotevali zdaj samo umetniki, ki so sposobni snov prikazati na visoki človeški in umetniški višini. Po vsebini in bogastvu ilustracij je Film enakovreden tujim revijam in marsikatero celo prekaša. Za nekaterimi zaostaja le po kvaliteti tiska. napisana nekoliko pristransko, ker pri Kreku vse opravičuje, pri Šušteršiču pa išče celo v zaslužnih dejanjih le hinavske namene. Alojzij Geržinič piše o slavistu Nahtigalu, dr. Ignacij Lenček pa o dr. Francu Ksav. Lukmanu ob njuni smrti. Izredno zanimiv je tudi sestavek R. P.: Borba za Maribor in severno mejo 1918, iz katerega zvemo za čudno vlogo socialističnih sindikatov slovenskega delavstva, ki so sc postavili na stran mariborskega nemštva, ker jih je mikala avstrijska »socialistična« republika. Malo je v zborniku narodopisnega gradiva že z ozirom na to, da odseva razmere izseljencev, ki so raztreseni po vsej ameriški celini. Najpomembnejša izjema je izčrpni članek Antona Ranta Ognjena zemlja, ki je že kar majhna monografija. Politični članki se hranijo iz idejnega humusa predvojne Slovenske ljudske stranke in iz njih je mogoče dobiti le zelo bledo predstavo o tem, kakšen je politični program Krekove begunske skupine v konkretnih stvareh. Iz Krekovega članka Prva nujnost sedanjosti je razvidno, da zagovarja Atlantsko zvezo, združitev vsega protikomunističnega sveta v odporu proti komunizmu, ki ga navdaja s strahom in pesimizmom (n. pr.: »Komunizem pritiska in napreduje s tako silovito naglico, da bo — če bo nezadržan — v nekaj letih (!) ostal le še kak otočič svobodnega življenja«). Egipt vidi že v »gospodarski in vojaški odvisnosti od Moskve«, »Afriško-azijski ljudski solidarnostni svet« imajo od leta 1957 v rokah komunisti, »načina rešitve iz sedanjo usodne zagate pa še ni videti«, razen morda v »enotni fronti svobodoljubnih in miroljubnih ljudi«. Slovenska politična emigracija pod vodstvom dr. M. Kreka pa »bo izpopolnjevala svoje narodno poslanstvo s tem, da bo na prvem mestu in pred vsem delala za složen nastop in zedinjenje vseh protikomunističnih sil, ki morejo pomagati, da bi narod in domovina dobila demokratične ustanove, socialne in politične svoboščine«. Nikjer besede o konkretnih slovenskih problemih in kako si ta skupina zamišlja slovensko bodočnost. To lahko sklepamo le po fotografiji, ki kaže dr. M. Kreka na obisku pri Aleksandru Karadžordževiču in Mariji Piji Savojski. j . Leposlovje je tradicionalno »domačijsko« ali obdeluje v črno-belem slikanju motive iz zadnje vojne. Najboljše so pesmi, ki so jih prispevali Vladimir Kos, Hotimir, Stanko Janežič, Slavko Srebrnič in (za mladino) Mirko Kunčič. Kakšen .nestrpni duh pa navdihuje nekatere sodelavce zbornika in kakšne publicistične nepošteno- sti so zmožni, dokazuje sestavek Zdravka Novaka: Knjižne založbe slovenskih narodnih manjšin, kjer proglaša Novi list mirne duše za »filokomunističen list, ki odločno drži z režimom v Jugoslaviji, napada pa samo krščanske stranke«; Galeb je »titovsko komunistični list za mladino«, nekdanji reviji Sidro in Tokovi pa »zmes filokomunističnih, nemoralnih in dobrih spisov«. Kako jih pozna, pa dokazuje že samo dejstvo, da poroča, ka'ko je' izšla baje samo ena številka Sidra. Ljudje, ki ne poznajo najpomembnejših književnih poskusov pri nas, tudi ne bi smeli biti tako nesramni, da bi o njih sodili. Tako pisanje pa tudi jasno dokazuje, da vendarle še niso izumrli totalitarči, o katerih smo pred kratkim pisali, nakar je skušal neki tukajšnji štirinajstdnevnik zanikati njihov obstoj. KULTURNE VESTI m Prejšnji teden je umrl v celovški bolnišnici koroški pisatelj Josef Friedrich Perkonig. Doma je bil iz Borovelj. Oče je bil Slovenec, mati pa nemško govoreča Avstrijka, a tudi njeni predniki so bili Slovenci. Pisatelj je znal slovensko in je prevedel v nemščino več del iz slovenske književnosti. Sam je napisal celo vrsto dobrih romanov. Star je bil 69 let. Bil je med najboljšimi avstrijskimi pripovedniki. • Glasilo furlanskih avtonomistov Patrie dal Friul, pisano v furlanščini, izhaja s podnaslovom, ki pravi, da ga izdaja »Avtonomistično furlansko gibanje za obrambo furlanske keltske manjšine«. Ena zadnjih številk je prinesla tudi daljši članek, v katerem dokazuje, da so Furlani keltskega pokolenja in da se je tudi furlanščina kot latinsko narečje izoblikovala v izgovarjavi in naglasu pod neposrednim vplivom keltščine, ki jo je govorilo ljudstvo v Furlaniji še v poznih rimskih časih. • Ruska filmska igralka Tatjana Samojlova, ki je zaslovela s svojo igro v filmu: Kadar lete žerjavi, je morala v neko moskovsko bolnišnico, kjer bo dobila pneumotoraks. Zaradi tega so morali odložiti snemanje filma: Kaj je novega na vzhodu, ki bo rusko-francoska koprodukcija in v katerem naj bi simpatična Samojlova igrala glavno vlogo. Režiral bo Marcello Pagliero. • Državna založba Slovenije je izdala v slovenskem prevodu roman Prezir Alberta Moravie. To je eden njegovih najlepših romanov in pripoveduje zgodbo o revnem pisatelju v Rimu, ki ga začne žena prezirati, ker meni, da ni tako sposoben kakor bogati filmski proizvajalec, za katerega dela, ker si pač ne zna pridobiti bogastva. Roman je prevedel Ciril Zlobec. /< o /// a n /) / s a l e / j a O malokaterem pisatelju bi lahko rekli, da se skozi večino njegovih del pretaka njegovo lastno življenje in v njih zrcali borba s samim seboj in z nasprotujočim okoljem. Eden lakih redkih je angleški romanopisec W. Somerset Maugham. Pred kratkim je obhajal 85-Ietnico rojstva in obenem .neprestanih borb, a tudi uspehov. Njegovih 24 romanov, 26 komedij, nad 100 povesti izpričuje Maughamovo neizčrpno delavnost, saj si je upal do dvajset ur na dan zaporedoma pisati. Žalostna otroška leta je živel kot sin angleškega diplomatskega uradnika in matere Nemke. Umi^ la mu je za jetiko, ko je bil komaj osem let star. Kmalu nato še oče. Bolehnega dečka se je umsilil. stric, protestantski pastor, mož gospodovalne narave. Po vsej sili je zahteval, naj si deček izbere du-hovski poklic. Mali, bolehni Viljem je iz mrzlega župnišča hodil v šolo, kjer so ga sošolci venomer zbadali zaradi jecljanja. Povrhu mu je še zdravnik naravnost povedal, da ne bo zaradi jetike učakal niti dvajset let. Po dolgih bojih je utekel od strica in se je z lastnim delom preživljal, da je postal zdravnik. Kar čudovito je, kje je še našel časa, da je s štiriindvajsetim letom napisal knjigo Liza Lambeth. Sicer sprva ni našel založnika, toda »zlezel sem v pisanje kot raca v vodo«, je dejal. Pisanje jc Mau-ghamu postala življenjska potreba. Odšel je v Španijo; tam je v revni madridski sobici pisal knjigo Zemlja device Benedette, ki mu je prinesla slavo. Bolezen ga je pa tako razjedala, da jc moral na Škotsko iskat zdravja. Hujša kot telesna je bila pisateljska mrzlica. Napisal je obširen roman Mrs. Craddock, kateremu je kot odrskemu delu burno ploskalo vse londonsko občinstvo. Pisatelj je postal na mah slaven in bogat. V romanu Of Human bondage jc naslikal svojo težko mladost. Pot ga je sedaj zanesla v Indijo, na Kitajsko in na pacifično otočje. V delavca preoblečen je doživljal vso rusko revolucijo. Tedaj se ga je bolezen tako lotila, da je moral domov v zdravilišče. Med boleznijo jc njegova domišljija bujno delovala. Tajnici je s postelje narekoval celo vrsto novel. Rastla sta njegova slava in bogastvo, loda njega je spet vleklo v svet preko južne Evrope in Indije na Malajsko in kitajske gore, kjer je živel kot domačin med domačini. V odmorih neprestanega popotovanja je brez prenehanja pisal. Ameriški in angleški založniki so se kar trgali za njegova dela. Po pet tisoč funtov so mu plačevali za novelo. »Verjemite mi, da ne pišem zaradi denarja,« je izjavil. »Delam za skupnost. V plačilo mi je le zavest, da sem komu olepšal življenje s sanjami.« Zdaj zbira svoje misli v posebni knjigi, ki naj bi bila njegovo zadnje delo. Toda pri tako vulka-ničnem značaju jc malo verjetno, da bi bil to res njegov poslednji spis. GOSPODARSTV O .s kakšno pestjo umetnih gnojil, posebno su- MEŠANEC ALI KOMPOST V navodilih za sajenje cvetlic v lonce ali na prosto in za zasajanje mladih dreves strokovnjaki vselej priporočajo uporabo mešanca ali komposta. Toda mešanec ni priporočljiv samo za cvetice in mlada dre- ; vesa, temveč je tudi izboren pripomoček za pomlajevanje senožeti in zlasti tistih, ki imajo tenko, plitvo plast zemlje. V naprednih deželah ni nobenega kmetijskega obrata, kjer bi ne pripravljali mešanca, saj ga ni nikdar dovolj ne v vrtnarstvu ne v sadjarstvu. Mešanec je predvsem važen v malih kmetijskih obratih, kjer ni živine in zato tudi ne hlevskega gnoja. Takih kmetij je v naših krajih mnogo, posebno v mestih in njih neposredni bližini. Koliko je n. pr. manjših in večjih vrtov v tržaški občini, ki nimajo hlevskega gnoja in si ga lastniki vrtov tudi ne morejo nabaviti. S samimi umetnimi gnojili pa ni mogoče dolgo vrtnariti, ker zemlja kmalu postane prepusta in ne rodi, čeprav vsebuje dovolj rudninskih redilnih snovi, to je dušika, fosforove kisline in kalija. Zemlja namreč potrebuje tudi gnojila rastlinskega izvora, ker se le na ta način v zemlji razvije obilica p repo-! trebnih clrobnoživk (bakterij), spreminja-i jočih rudninske snovi v oblike, ki jih než- j ne rastlinske koreninice morejo vsrkati. V ; umetnih gnojilih pa teh drobnoživk ni. Kdor si zato ne more nabaviti hlevskega gnoja, mora poskrbeti za dober kompost. O mešancu lahko rečemo, da je dober, če vemo, iz česa je sestavljen, in če smo z njim pravilno ravnali. Za kompost ni namreč mogoče navesti nobene kemične formule, ker si nista niti dva popolnoma enaka. Na splošno pa lahko rečemo, da mešanec zavzema mesto nekje v sredi med zelo rodovitno zemljo in hlevskim gnojem. Kako pripravimo kompost? Kompost si lahko pripravi vsak kmetovalec in vsak vrtnar, tudi tisti, ki ima komaj nekaj desetin kvadratnih metrov vrta. Določiti je potrebno primeren prostor, kamor lahko odlagamo vse odpadke rastlinskega izvora, drevesni pepel in tudi navadne smeti, med katerimi pa naj ne bo stekla in pločevinastih predmetov. Tla naj bodo nepropustna, zato jih v večjih obratih betonirajo, v manjših pa dobro steptajo: zelo dobro služi tudi zbita ilovica. Na tleh se polagoma nabira kup odpadkov, ki jih je mnogo v vsakem gospodarstvu in tudi gospodinjstvu: vrtni plevel, list je, ostanki zelen jave | iz kuhinje, pepel itd. Če pa hočemo, da se te snovi spremenijo v dober kompost, jih moramo tu pa tam zasuti z nekoliko zemlje, in sicer ne s kakšno mrtvico, to je z zemljo iz globljih plasti, marveč z rodovitno zemljo iz vrhnih plasti, najbolje prav z vrha. V taki zemlji sc namreč nahajajo drobnoživke (bakterije), ki povzročijo v kupu neko vrenje, zaradi česar rastlinska snov razpade v rodovitno prst. Zemlje naj bo toliko, kot je ostalih snovi na kupu. Kdor more, polije kup mešanca z gnojnico in s tem pospeši vrenje ter razpadanje rastlinske snovi. Drugi obogatijo mešanec perfosfata ( per fosfat o) ali Thomasove žlindre (scorie Thomas); najbolj pa pospešuje razpadanje rastlinskih snovi apneni dušik (calcionamide). Zelo važno je, da kup vsaj vsaka dva me-Iseca popolnoma premešamo, in sicer najbolje z lopato. Kdaj je mešanec dober in primeren za uporabo? Na vsak način šele takrat, ko je vsa rastlinska snov razpadla in se spojila z zemljo. To se lahko kmalu zgodi, če smo kupu primešali apnenega dušika ali ga polivali 7. gnojnico, toda preteči mora najmanj 6 mesecev. Če pa kupa nismo polivali z gnojnico in mu nismo primešali apnenega dušika, traja razpadanje lahko tudi celo leto in več. Kompost po enem letu na vsak način lahko uporabimo, a ne vsega. Pred uporabo ga moramo presejati in vse še nerazpadle dele vržemo zopet na kup; drobne, zemlji podobne pa uporabimo. Kompost potrebujemo v vrtnarstvu, cvetličarstvu, sadjarstvu in tudi za gnojenje se-, nožeti. To je posebno važno za kraške pre-1 dele, kjer je plast zemlje tenka: z raztro-šenim mešancem obsujemo posamezne krmne rastlinice, ki potem mnogo bujneje rastejo. V CŠportni pregled JESENICE — DR/.AVNI PRVAK V HOKEJU NA LEDI) Moštvo Jesenic je že tretje leto zaporedoma doseglo najboljše meslo na lestvici. Jesenice so gotovo najboljše jugoslovansko moštvo, saj so njegovi igralci letos zmagali vse tekme, kar je obenem zasluga njihovega vaditelja Poljaka VVolkovvskega. Tudi Ljubljančani so dosegli dober uspeh in zasedli i drugo mesto na lestvici. Sredi lestvice sta pa ob- \ tičali moštvi Partizana in Crvene zvezde, ki nedvom- j no veliko obetata: saj so njuni igralci mladi in | potrebujejo le dobrega vaditelja. Tašmajdan je le- I tos zaigral še kar zadovoljivo; Zagreb pa, ki je do-i bro začel, je slabo končal. Po mnenju strokovnja- | kov je od igralce\ najboljši Valentar. ki je član | moštva z Jesenic. Končno stanje na lestvici: Jesenice 10 10 0 0 103:20 20 Lj ubljana 10 5 3 2 64:35 13 Partizan 10 4 2 4 26:24 10 Crvena zvezda 10 3 1 6 22:58 7 Tašmajdan 10 2 2 6 33:42 6 Zagreb 10 2 0 8 21 :88 4 ŠPORT PO SVETU Plavanje — Najboljši plavalci iz Avstralije in ZDA so se pomerili na tekmah za avstralsko prvenstvo, ki so bile v Horbatu. Štirinajstletna lisa Konrads je s časom I0'1L'4 postavila nov višek na razdaljah 880 y in 800 m in tako izboljšala svoj prejšnji višek (10’H”8). Na istih tekmah je njen brat John dosegel pet zmag, in sicer vselej v prostem slogu. Kljub izrednim uspehom Avstralci se ne čutijo varne za nastop na olimpijskih igrah, ker trdijo, da imajo le malo takih plavalcev, kot so lisa in John Konrads, John Devvitt in Dawn Fraser. Nogomet — V Veroni sta se pomerili mladinski enajslorici Italije in Avstrije. Zmagali so domačini z izidom 3:1. HIBRIDNA KORUZA ZA POLENTO Z ameriškimi križanimi ali hibridnimi sortami koruze dosežemo zelo bogate pridelke in zato sc te vrste tudi tako hitro širijo, j Za naše razmere pa imajo ameriške križanke eno slabo stran: na splošno niso primerne za človekovo prehrano. Polenta iz te moke je zelo pusta in malo tečna. Ame-i riška križana ali hibridna koruza služi pred-I vsem kot krma. 1 V Italiji pa je še mnogo predelov, kjer je I polenta zelo važen del prehrane. Najboljšo ! polento dobimo iz sorte Marano Vicentino, '< ki ima drobno, okroglo zrno rumene barve, a daje kljub temu precej velike pridelke. Ni čudno, da so hoteli strokovnjaki — genetiki — ustvariti novo sorto, ki bi ohranila vse dobre strani domače sorte Marano in ki bi sc istočasno tucli glede pridelka kolikor toliko približala ameriškim križankam. Poskusi so bili uspešni in tako je nastala križana ali hibridna koruza Maliani. S to sorto so lansko leto napravili mnogo poskusov v vseh severnih italijanskih pokrajinah, kjer gojijo mnogo koruze. V mnogih primerih so dosegli hektarske donose 60 do 70 stotov, dobrota zrnja ni pa prav nič zaostajala za domačo sorto Marano. Križana koruza Maliani dozori v povprečno 110 dneh, je torej precej zgodnja ter jo marsikje lahko sejejo tudi po žitu. Zrnje se lahko proda, in po mnogo večji ceni, kot | jo ima ostala koruza, ker je zelo dobra za polento. Seme stane okoli 220 lir za kg, a ga potrebujemo mnogo manj kol za ostale sorte. Košarka — Madžarsko moštvo je v Budimpešti premagalo italijansko z izidom 80:61. Košarkarice Srbije (2 moštvi), Slovenije i.n tlrvatske so odigra- Biathlon — V Courmayeuru so se pomerili .najboljši športniki te panoge. Naslov svetovnega prvaka je osvojil Rus Melanin, drugi je bil njegov rojak Sokolov. Tekmovalci so morali preteči razdaljo 20 km in med tekom streljati na 4 tarče, postav-! Ijene ob progi. j le tekme za prvenstvo v boju za »Pokal republik«, i Na pivo mesto se je uvrstila Srbija I., ki je že tretjič zaporedoma osvojila ta naslov; na drugem mestu je bila Slovenija. Smučanje — Tekme za svetovno študentovsko prvenstvo so bile letos v kraju Zeli ara See v Avstriji. Od moških so zmagali: Schebenigg v teku na 15 km; Mii le r v veleslalomu in smuku ter Gun-ther v slalomu (vsi trije so Nemci). Najboljše mesto na lestvici za alpsko kombinacijo je zasedel Miiler in na lestvici za nordijsko kombinacijo Mo-ser (Avstrija), ki je prvačil v skokih. V štafeti 4x8 km so bili uspešni Italijani. Jugoslovani so se izkazali v samostojnih skokih: 1. Omar, 2. Roji.na, L Gorjanc. Od žensk so zmagale: L Italijanka Ve-: ra Sehenone v veleslalomu (zasedla je tudi prvo meslo v alpski kombinaciji), Nemka VVismath v slalomu in Avstrijka Mittermaier v smuku. Zaključila so se srečanja na zadnjem velikem i tekmovanju letošnje sezone, to je za veliko mednarodno nagrado Chamonix. Zmagovalka Kandahar- i ja Avstrijka Netzer je zasedla prvo mesto v smuku ter je prva na lestvici alpske kombinacije. V slalomu je doživela uspeh Italijanka Jerta Schir. Od moških sta se odlikovala Avstrijec Gramshammer (smuk) in Franco/. Bonlieu (slalom), ki je prvi tudi na lestvici za alpsko kombinacijo. Kolesarstvo — Na dirki Genova - Nizza jc zmagal Francoz Groussard; tudi ostala najboljša me-sia so zasedli Francozi. Nemec Loffler jc zmagal na mednarodni kolesarski dirki »Po Egiptu«. Namizni tenis — V Ljubljani so se zaključila srečanja na turnirju jugoslovanskih najboljših igralcev. Razvrstitev je naslednja: I. Hrbud, 2. Vogrinc in 3. Markovič II. Turnir so priredili, da bi zvezni kapetan Wei!ler mogel določili petorico igralcev, ki bo odpotovala v Dortmund na tekme za svetovno prvenstvo. Kdor obdeluje zeml jo in hoče, da mu bo-j 1 je rodi, naj poskrbi, da bo imel izdaten j kup mešanca ali komposta. Stran 9 26. februarja 1959 NOVI LIST ČMENTA, TA PA ZNA! POGLE3, UAUO GA ČREDA UBOGA.,. . PREMISLIL SEM Sl ...T2ES Z*: NI PROSTORA ZAN3E, / SICER Ml 3E HUDO, / UO 31W MORAM ZAPUSTITI, v TODA,,,. ŽIVEL , LL 1AUOTNIH, Wy~r?\ r\ nas rešitelji TAUO, UPAM, DA STA 'ZADOVOLJNA .„.ZDA3 1AURO ODLETIMO' UMALU SO SLONI OBSTOPILI LETALO NO, ^ ZDA3 PA LE POPRIMI S DVOJIMI PRAŠIČJI, 1AUOTNIIA! PRAV, SAMO POVEJTA, RAM NA3 GA OBRNEMO. ' 2DA3 ^ NA3U ČARA ^ HUDA NALOGA BREZ ŽIVALI NE BO HOTEL ODLETETI. UA3 PA ŽIVALI» UltftV ČE 3£ TAUO, PA UAR BRŽ. \l LETALO IN.,. TRRR.. ,LETALO SE "3£ PREMAUNILO IN ZDRVELO PO TRAVNATI 3ASI UMALU NATO SO iC 3APRALI VISORO NAD NEPREHODNIMI GOŠČAVAMI ČRNE AFCIRE IPOSREČILO SE 3IM 3£ POGNA Tl MOTOR3E... S MOR3E!! ŽE DVE- TRI URICE, PA SMO DOMA GORIVA IMAMO DOVOLJ HURA!! VŽGALO 3E! ZDA3 PA PRITISNI NA PLIN".. f % t /to, 'm' : IN RES SO UMALU PRISTALI NA TRAVNIUU BLIZU DOMAČE VASI TODA ftETSA i<’ |> riit-;il. da ji' precej h ribi c n in colo /,\ it. a I> rez hiiidolbije. Iz bogveikaikšnogia raceiloga sc jo dola! omiejcmega. NliikoJi pa nitse.m vprašal po njegovih ratznuerah. vendar im je potem, ko jo dolbli^ zaupanje vame, večiklrait piriipo’veidoval o svojem domu im dražim j. Bil jo preprost človeik im \ taborišče 'je prišel zaradii sabotaže. Imel je črn itriiifcoitinik pod številko, a liil je na.jpridnejši, •ned nianii. \ekami mehanično je zaboidail lopaito \ zemljo in premišljeval svoje stvari, zlatiti ker se zaradi neznani j a jezikov ni mogel udeleževati naših debat. Kadar pa pa je kdo nagovoril v nemščini, .sc je ipriiijla/.no iim dobrodušno nasmejal ter odgovtnriI \ s\oji sik or o nerazumljivi saščini, povrh pa jo imel še eeilo tih L glas. kot. dia goivorii le samo zase. In res je vičaisib govoril sam s se!Mij. Tedaj simo se niapiraiviili. kot da ne siliišimo. Med naimi tujci se j«-, eliitil ncikiaim izgubije-nega. /Janti. ker Tildi i.ivlolekll i Mid n ■ i ni .padal med na». in laku je I ■ 11 sik or o otio--ko hvaležen za \salko prijazno hesedo. It 11 pa je v mnogih sl n a rob zielo praktičen iiti nam je riaidl šel na rolko, kjer je Milo troha. Malokateri mod namili so je hod j veselili bližnjega poraza n a cističnih, vojsk 'kol on. Hojamdei so bili •nuni drugim zasiloipanii z doligiun srninimi plavolasimi študentom. Če se ne motilni, je študiral pred vojno geologijo. V spominu mi je os'aila zlasti njegova odlločnost, da se ho šel po koncu vojne v Evropi bojeval v 1 ndloneiziijo protii Japonceim ki da pomaga zagotoviti ito 'kolonijo Holandiji. Neikaileri Slovenc,i, so) se močno spirij at oljili1 z njimi. Med Holandci in Sfl.ovemci je siploh, vladala čudma niagonska iiaikilonjeinosit im miiisiliim, da ni bilo dvellil drugih narodnost i > dachaiislkeni Habilomu. kil bi se blilii taiko priv-laičevali. Iindi z Norvežani nas je vezalo nciko tajno soroifeitvo Ziiiaea ja. modlom ko simo najteže našli stik s 1' rancozi iki Nino j ib imeilii. del no it udi po iklrivieii, za egoiste, a so nami b.itli) tudi po značia jiii zelo nasiprotini. Hiili so zgovorni, v splolšnemi nnalo odiporni in so so nami zdeli neresni. V taboriiiču jih je bilo veliko, lodia v našo komando je le redkokdaj 'kateri zašel. Uaid se spimmiinjani tunli prijaznega in debelušnega poljslkega duhov niikia. ki je ljubil sammito in si je navaidno i/brail ikaiko takrt delo. da je hiil sami. pii čomcir mu je šel Morala močno na ro.ko. • SpeeiaJ i/ii ii'hi -e jc /a na prav lija n je 'koimposta in sami kopal v iiiajbol j odda I jenom kolu VI i! d parka globoke jame tor z.alkopavat TEDENSKI KOLEDARČEK 1. marca, nedelja: 3. postna, Albin 2. marca, ponedeljek : Lucija 3. marca, lorek: Kunigunda 4. marca, sreda: Kazimir 5. marca, četrtek: Hadrijan 6. marca, petek: Danica 7. marca, sobota: Tomaž Ak vinski VALUTA — TUJ DENAR Dne 25. februarja si dobil oz. dal za: ameriški dolar 620—622 lir avstrijski šiling 23,75—24,25 lir 100 dinarjev 73—77 lir 100 francoskih frankov 122—125 lir funt šterling 1725—1750 lir nemško marko 48,75—149,75 lir švicarski frank 143,50—145 lir RADIO TRST A Nedelja, 1. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 15.40 Slovenski zbori; 17.00 »Uporni pelikan«, igra v 2 dej. Igrajo člani RO; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Taras Hrihorovič Ševčenko«; 22.10 Mussorgsky: Slike z razstave; 22.40 Slovenski oktet. Ponedeljek, 2. marca, ob: 12.55 Barnabas bakos in njegov ciganski orkester; 18.00 Radijska univerza: Tone Penko: Iz življenja tujih ptičev: »Liro-repec«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Stanislavv Moniuszko: »Halka«, opera v 4 dej. Orkester in zbor Poznanske filharmonije vodi Walerian Bieriajeiv. V drugem odmoru, ob 21.50: »Mala literarna oddaja«. Torek, 3. marca, ob: 18.00 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Zakaj rastejo vetrnice ob gozdu«; 21.00 Postno predavanje — Viljem Žerjal: »Kesanje, pogoj za spravo z Bogom«; 21.40 Samospevi Krcšimira Baranoviča; 22.00 Obletnica tedna: Boris Mihalič: »Zaželena Mandžurija«; 22.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Cherubini: Anacreon, uvertura; Beethoven: Koncert št. 4 v G-Duru za klavir in ork., op. 58. Sreda, 4. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Luigi Volpicelli: Poklicna usmeritev: »Delavne sposobnosti in nagnjenja«; 19.00 Zdravstvena oddaja; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 »Ha- sanaginica«, žaloigra v 5 dej. (Milan Ogrizovič -Anton Funtck). Igrajo člani RO. Četrtek, 5. marca, ob: 18.00 Z začarane police — Zora Kafol: »Zakleti kraljevič«; 19.00 Šola in vzgoja — Ivan Teuerschuh: »Zakasneli poklici«; 21.00 Postno predavanje — Lojze Škerl: »Zakrament božjega usmiljenja: Sveta pokora«; 21.30 »Potovanje na Mesec«, rad. zgodba. (Ch. Chillon - M. Javornik). Igrajo člani RO; 22.35 Ivan Matetič Ronjgov: Ro-ženice. Petek, 6. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: »Ob večeru življenja«; 18.40 Vokalni kvartet iz Ljubljane; 19.00 širimo obzorja — Tržaški gradovi: Sveti Just, napisal D. Štoka; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov: Dragotin Kette. Sobota: 7. marca, ob: 12.55 Boccherini: Koncert v B-Duru za čelo in orkester; 16.00 Novelist tedna; 16.20 Veseli dolinski trio; 18.00 Oddaja za najmlajše — Radislav Rudan - Saša Martelanc: Bilo je nekoč... Zena povodnega moža. Igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Zbor Emil Adamič; 21.00 »Sovražnik žensk«, radijska veseloigra. (Roderick Wilkinson - Boris Mihalič). Igrajo člani RO; 22.25 Ruski narodni plesi. VPRAŠANJA im ODGOVORI Vprašanje št. 520: Sem begunec iz bivše cone B in sedaj italijanski državljan. V bivši coni imam posestvo s hišo, ki bi ga rad prodal jugoslovanski državi. Ali je to izvedljivo? Odgovor: Če imate vse listine v redu, lahko prodate tudi državi, a sc morate prej dogovoriti s pristojnim Okrajnim ljudskim odborom (OLO). Vprašanje št. 521: Imam na prostem precej hor-tenzij, ki vsako leto obilno cvetejo. Čeprav so iste sorte, imajo nekatere hortenzije cvete lepe modre barve, druge pa bledorožnate. Kako naj si to razlagam? Ali vpliva na to tudi gnojenje? Odgovor: Hortenzije najbolje uspevajo v kisli zemlji, da cveti postanejo modri, mora zemlja vsebovali precej aluminija. Očitno je, da vaše horten-zije rastejo v različno sestavljeni zemlji. Kjer so cveti z modro barvo, mora biti v zemlji tudi nekoliko ilovice. Umetna gnojila imajo velik vpliv na barvo hortenzij, kar se pozna zlasti pri tistih, ki rastejo v loncih, kajti kemične snovi v umetnih gnojilih vežejo nase aluminij, tako da lahko dobijo rožnato barvo tudi tiste hortenzije, ki so prej imele moder cvet. Za nase zdravje HULA HOOP IN POSLEDICE Vsak dan lahko vidimo, kako mladi in celo starejši ljudje kupujejo pisane obroče, imenovane hula lioop, katerih domovina je v daljni Polineziji. Nova igra se je razpasla kol nalezljiva bolezen. Milijoni otrok po svetu danes vrtijo svoj hula hoop okrog vratu, bokov, rok in nog. Lahko bi rekli, da je to vrtenje zanimiva in prikupna telovadba. Toda vsakdo ve, da s telovadbo ne smemo pretiravati. Nova igra zahteva veliko truda in gibanja, ki ga v vsakdanjem življenju nismo vajeni opravljati. To pa ima dobro in slabo stran. Dobra je v tem, da s kroženjem povzročimo delovanje mišič, ki jih drugače malo ali nič ne uporabljamo. Slabo pa ravnamo, če si prizadevamo doseči čimvečje število obratov. Zaradi takega početja so lahko prizadeli sklepi, mišice, srce, krvni obtok, jetra, črevesje, ledvice, živčni sistem in posebno hrbtenica, ki utegne izgubiti prožnost in otrdeti. Kadar je eden od naštetih organov šibak, bolan ali komaj ozdravljen, ni nič čudnega, če se po daljši telovadbi s kolobarjem bolezen poslabša ali ponovi. Zato moramo igro z obročem odločno prepovedati priletnim in bolnim na srcu, pljučih, ledvicah in želodcu, oziroma vsem tistim, ki jim škoduje napor, če porabimo vsak dan deset minut za kroženje s hula hoopom, je za zdravo osebo to čisto dovolj. Telovadba z obročem je primerna za ženske, ki se jim nabira preobilna tolšča, in za osebe, ki med delom mnogo sedijo. KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 13. marca, ob 20.30 v Trstu, ul. Comnierciale 5/1. Na sporedu je predavanje prof. P. Merkuja: O NOVEJŠIH IZSLEDKIH SLOVENSKE GLASBENE ZGODOVINE SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 1. marca, ob 16.30 na Opčinah Marija H o 1 k o v a »PEPELKA« pravljična igra s petjem v štirih slikah Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 vam je po bogvekahšnem sistemu sveže im nagnito rasi.lin j e Blizu jam oziroma kupov zemlje, kii jih je nakopičil nad jamami, si je zgradil celo šotor iz vej in zemlje in v dežju se je vedno zatelkel vamij. Niti v naj hujšem nalivu ni prišel vedrili med nas v čolnarno. Kadar smo se poltem v deižjn odpravljali v taborišče, ;je bilo treba njega vedno posebej klicala. Nekoč je celo zaspal v svojem šotoru 'itn ker v prvem hipu lin nihče uganili, kdo manjka, 'je nastalo veliko vznemirjenje. Končno se. je Morala le spomnil nanj in ga poslal iskal. Ker sila bila rojaka i:n ker je bil Morala kot veren Poljak sploh zelo dober z duhovniki, stvar ni imela hudih p o,sledile. Močaia je znal potolažila celo SS-ovskega Obersturm,-baihnfiihrerja, ki je bil odgovoren za red in diiisciiplino na plantaži. Kljub svojemu samotarstvu pa je bil tisti duhovnik ljubezniv človek i,n včasih, kadar je naneslo, da je moral prijel i tudi za' kako; dlruigo delo, n. pr. ko je bilo treba očistili zelem jadne nasade, plevela, je it udi kakšno zinil v družbi. Tod® če je le mogel, jo zaostal za drugimi, da je bil spel sam, aillii pa je prenesel svojio pručieo. na kateri je sedel pri plevenju, nekoliko vstran im si izbral posebno pirogo plevela, laiko da je mogel v miru premišljevati ali se vdajali svojim sanjarijam, ikii niso mogle biti vodno žalostne, ker som ga pogoisito videl, da se je smehljal. Pred okrutnostjo življenja se je umlikal v svoje piriividle. Bil je nekoliko skrivnostna pojava, a 'ko smo se ga navadili, se za njegovo čudaštvo nismo več zmenili. C.e-nilii smo ga kot pohlevnega', nedolžnega človeka, in po prej opi-samem dogodku se je vedno našel kdo. hi ga je pravočasno pokl ical, kadar j c. Močaia zapiskali in smo se morali zbirali' \ \ rslo /a odhod. Z nami |jie delali tudi prijazen, okrogel češki duhovnik, ki so je vedno vljudno smehljal, govoril pa saimo, kadar ga je kdo kaj vprašal. Vse d rogačem je bil duhovnik Frane Hrastelj. S Škerlaikom, 'kii je bil fizik .im laisilstent na univerzi, po prepričanju pa marksist z nihilistično žilico, sla vodila neskončne debate o tem, če moderna fizika dopušča božji izvor vsega al!i ne, lin te diebate so bil e nadvse zanimive. Tudi drugi smo se jih radi udeleževali. Pni temi, sla se bojevito spopadla im tudi duhovito zbadala, da smo se mnogokrat od srca nasmejali, vendar nista nii/kolii postala žaljiva drug do drugega. Oba sta bila v bistvu ljubezniva in dobra človeka, čeprav je zlasti Škerla k svojo resnično srčno dobroto itn človeško lahnost skrival za navideznim ci.niamom, hi gai je kazal včasih z ne ravno slalomskimi izrazi. V njem je bilo nekaj izredno vitalnega in ekoro lahkomiselno drznega din tipično panonskega. Doima je bil namreč iz Prekmurja, kar je izdajala tudi njegova široka, počasna govorica, kii je vzbujala vtis, kot da se vedno nalilo norčuje, A tudi Hrastelj je bil globoko optimistična narava, čeprav je bil kot gospodarstvenik in politično izkušen človek tudi velik realist. Bil je prvi, kii je izrazil mnenje, da bo Jugoslavija po vojni le težko dobila Trst in Koroško, kar »e nam je zdelo tedaj zlasti glede Koroške pretirano pesimistično. Pač piti je zaradi tega, ker so ga Nemci že kmalu po zasedbi Maribora poslali v Dachau, precej napačno presojal notranji razvoj v Sloveniji po letu 1941 in je šel vedno verjel, da se po vojni notranjepolitična ureditev v Sloveniji ne. bo bistveno iizpremeinila, ali bolje, rečeno, veirjlel je, da bo zavladal v njej zahodnoevropski lip politične demokracije. Tega sinjega prepričanju tudi ni skrival ne i debatah in ne v razgovorih s prijatelji. (Dalje)