Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 255. v LjoH v H 7. novem 1916. LMO XLIV, s= Velja po poŠti: ~ Za oelo leto naprej . , E 26'— za en шевео „ ■ . . „ 2'2Q za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'- V LJubljani na dom: Za oelo leto napre) . . K 24'— ■a en meseo „ . . „ 2'— K upravi prejemali mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = ia oelo leto......K T— ia Nemčijo oeloletno . „ 9'— za oatalo inozemstvo. „ 12'— Enoatolpna petitvrsta (72 am široka ln 3 mm visoka ali n|4 prostor) za enkrat .... po 39 v za dva- ln večkrat . .25,, pri večjih naročilih primaren popust po dogovora. Enostolpna petitvrsta po 80 vin. Izhaja vsak dan, lmemil ne-dalje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Tosnl nt its* Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. В/Ш. Rokopisi se ne vračajo; neirankiranu pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Oprarnlštvo |e v Kopitarjevi uliol št. в. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563, — Upravnlškega teleiona št 188. Vojni orkan na naSih goriSkih tleh. (Izvirno poročilo »Slovenca«. Goriško, 6. novembra 1916. To je bil vihar, strašen vihar na Krasu in v Vipavski dolini. Res, mimo naših goriških poljan, grebenov in vinskih goric je šel te dni veliki, strašni dan vseh mrtvih, kot ga nismo videli še nikoli. Položaj je bil nekaj dni težak, izredno težak, smrt je kosila trumoma. In ko sem šel skozi Vipavsko dolino, vsi grobovi okrašeni s kri-zantemami, a nad njimi v ozračju grom, bobnenje topov, črna smrt. Strašni so bili ti prvi dnevi devete laške ofenzive, z vso besnostjo je napadel sovražnik. Res, čuditi se moramo junaštvu naših fantov, da so vzdržali v tem peklenskem ognju topov, min in plina, da so odbili te nepregledne množice laške pehote. Bi'i so to trenutki, ko se jc zdelo, da ne bomo mogli vzdržati; vojaki, došli iz strelnih jarkov, so pripovedovali grozepolne stvari. Toda junaštvo naših ljudi je slavilo svojo polno zmagoslavje. Na te naše ljudi je lahko ponosna Avstrija, na te naše sinove-junake je ponosen naš slovensko-hrvatski jug. Bili so trenutki v teh dneh, ko jc en sam naš bataljon uničil, popolnoma uničil dva laška polka. Najhujše jc bilo na Krasu. Znano je iz naših poročil, s kakimi množicami so tu navalili tam pri Lokvici in Kostanjevici Italijani. Toda padli so trumoma. Dolgo časa smo bili v velikih skrbeh za usodo Kostanjevice. Slišali so se že glasovi v soboto, da je Kostanjevica zavzeta. Toda, hvala Bogu, ni bilo res. * * * Italijani se trudijo, da bi pokazali pred svetom potom svojih poročil laški značaj lasih krajev. Žal, da jim pri tem tudi mi sami pomagamo. Nova vas je Nova villa, Hudi log — Bosco malo. In sedaj se postavljajo s starorimskimi imeni naših krajev. Na dan Vseh svetnikov je napadlo našo Vipavsko dolino 17 Capronijev, ki so metali bombe. Italijani imenujejo to pot v tozadevnem uradnem poročilu našo Vipavsko dolino — dolina Frigido — po starorimskem imenu za Hubelj, oziroma za V V pavo »Frigidum flumen«. Vojni orkan na Goriškem! Koliko grobov, a koliko junaštev, nepopisnih junaštev naših ljudi, ki branijo našo zemljo. Dokler bomo imeli take junake, ne bodo imeli in ne bodo imeli naše zemlje pohlepni tujci. —tov— * * * AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. novembra. Uradno: Na Primorskem so zelo ponehali napadi Italijanov. V primeri z nastopom množic italijanske pehote so bile tudi njih izgube v zadnjih dneh bitke izredno težke. Topovski ogenj je bil včeraj živahnejši le pri Biljah, Hudem Loqu in zahodno od Jamelj. Pri Biljah smo odbili z ognjem pehoto, ki je napredovala. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. i. novembra. V dolini Travignolo (Avisio) so osvojili naši oddelki utrjeno postojanko »observatorij« imenovano na južnih slemenih Cima delle Boche, približno sto metrov od vrha. Ljut ogenj sovražnik topov naših ni oviral, da so utrjeno postojanko močno utrdili. Na karnijski bojni črti je topništvo močnejše delovalo. V odseku vzhodno od Gorice, je sovražnik, ki je privedel v bojno črto nove topove raznih vrst, močno obstreljeval naše јк>-stojanke; naše topništvo je z največjo odločnostjo in učinkujoče odgovarjalo. Na Krasu se je nadaljevala sijajna ofenziva čet 11. armadnega zbora proti Vipavski dolini. Pehota 49. divizije je osvojila močne višine Volkovnjaka in napredovala proti severu, višine kote 123. Nekoliko vzhodno od mirenskega Gradu in od kote 126 proti vzhodu smo s krepkim sunkom dosegli v širini nad en kilometer koto 291 in smo tako napredovali na cesti Opatjeselo do 200 m pred prve hiše Kostanjevice. Na ostali bojni črti do morja smo napadli po najskrajnejše besnem obstreljevanju s topovi vseh vrst goste sovražne množice v smeri višine kote 208. Naš osredotočeni hitri ogenj jih jc zadel in razkropil; obrnile so se in v neredu bežale; pustile so veliko mrtvih in ranjencev. Ujeli smo 553 mož, med njimi 11 častnikov, osvojili smo eno baterijo i- možnarjev 105 mm kalibra s strelivom približno 1000 strelov za vsaki možnar, daljo strojne puške, orožje in strelivo kakor tudi skupino voz s konji in drugo dragoceno blago. 5. novembra. Sovražno topništvo jc včeraj zelo delovalo v dolini Brand, v odseku Pasubio in na visoki planoti Assiago. Sovražnik je v Travignolo dolini ljuto naskočil petkrat po vrsti observatorij na slemenih Cima delle Bocche. Vselej smo ga vrgli s težkimi izgubami zanj; končno smo ga napadli z bajonetom in ga razkropili. Med mnogimi mrliči, ki so ostali na bojišču, smo našli štiri častnike. V odseku vzhodno od Gorice in na Krasu so včeraj naše čete utrjevale pridobljene postojanke, dasi jih je sovražno topništvo nadlegovalo. Z malimi ofenzivni- mi sunki so razširile svojo posest v odseka južno od ceste iz Opatjega sela v Kostanjevico in so zopet ujele 198 mož, ki so bili večinoma ranjeni ali ki so se razkropili na bojišču. V bojih od 1. do 4. smo ujeli 8982 mož, med njimi 270 častnikov; ž njimi se je zvišalo število ujetnikov od 6. avgusta na julijski bojni črti na 40,363, med njimi 1008 častnikov. ^ t »Armada strahov«. Pod tem naslovom poroča Luigi Bar-zini v »Corriere della Sera« z našega Kra-< sa. »Na nemalo krajih so se dogodile čudne reči. S trdovratnim streljanjem smo popolnoma razdrli nek utrjen odsek, artiljerija je polno zadela prav vsak kvadratni meter, infanterija je naskočila za napad, toda kar naenkrat vstanejo iz razvalin, iz divjega kaosa razvaline sovražne množice. Na krajih, kjer se jc zdelo, da je vse podrto in razbito in uničeno vsako življenje, so se pojavili, kakor pričaran od čarovniške roke, sveži bataljoni, opremljeni s številnimi strojnicami, pravcata armada strahov. V velikanskem gromenju so se razvili novi protinapadi in napolnili puščo z rjovečim gromenjem topov. In vendar so naše poizvedovalne patrulje ravnokar prav natanko preiskale vse ozemlje in niso našle nc enega živega bitja. Da, na naši strani jc žc tu in tam prodrla masa, kar sc nenadoma za njenim hrbtom ali ob strani pojavi sovražnik, gro-zepolna in pravzaprav nadnaravna prikazen. Kakšni čarovniki so bili proti nam? To je bil Kras sam, vsi avstrijski jarki se namreč zlivajo v kraške lijake. Stopaj po njih kamorkoli hočeš, končno gotovo prideš v eno teh votlin, ki pokrivajo Kras kakor zrela pokrajina na luni. Dosti teh podzemeljskih hodnikov se razcepi in tvori velike dvorane, v katerih se lahko zberejo celi bataljoni. Čo Italijani napadejo, pa pridejo ti bataljoni nenadoma kakor iz drobovja zemlje in šele sedaj se branijo za vsako ceno. Ob napadu vržejo Avstrijci tudi »španske jezdece« preko zgornjega roba dolin in postavijo strojnice in tako nastane iz nič cel sistem skrivnostnih utrdb, ki uničijo vsak napad. 27 mesecev vojske — italijanske skrbi. Curih, 6. nov. »Ziiricher Post« piše: 27. vojni mesec potrjuje, da so od ententinih armad v Voliniji in Galiciji, v Picardiji in ob Mozi, kakor tudi ob Soči z najtežjimi izgubami priborjeni uspehi vsled dogodkov na Balkanu postali brez pomena. Maloštevilne turške in bolgarske z nemškimi četami podpirane divizije so ob spodnji Donavi izvedle doslej v tem letu najvažnejše operacije. To se je moglo zgoditi, ker niso bili Bolgari v Maccdoniji dovolj zgodno in ostro, Turki v Mezopotamiji in Siriji pa sploh nič zaposleni. Pasivno zadržanje v teh ozemljih je omogočilo prevoz turških' čet v Galicijo, dalje vporaba turških in bolgarskih bojnih sil v smeri, ki postanfe v nadaljnem poteku lahko nevarna za rusko južno krilo. »Idea Nazionale« opominja, naj se pravočasno preskrbi, da sc nc bodo italijanske čete izčrpale. Že doslej je Italija ta-korekoč vse za vojno sposobne može v starosti od 19. do 40. leta postavila na bojišče in treba je misliti na varčevanje s člove-šk m materialom. To se zgodi lahko najboljše s tem, da se bogato preskrbi s mehaničnim voznim materijalom. Biti moramo tembolj previdni, ker sc trdovratno vzdržuje vest, da namerava Avstrija in Nemčija po porazu Rumunije z vso silo udariti na Italijo. Vihar v genovskem pristanišču. Lugano, 6. novembra. (Kor. ur.) V, genovskem pristanišču se je potopilo vsled nevihte veliko ladij in čolnov z doloma dragocenimi tovori. Poplavljenih je veliko trgovin in stanovanj v spodnjem delu mesta. Vojaški krogi proti vojvodi Aosta. Italijanski generalštabni polkovnik I Douhet jc bil to dni pred vojnim so-! diščem obsojen na enoletni vojaški za-j por in 170 lir globe, ker jc poslal mini-I atrom Bissolatiju, Sonninu in Ruffiniju I spomenico o vojnem položaju, iu to s Naše čete so vrgle Lahe z velikanskimi izgubami nazaj. Vse postojanke so tutrdnov naših rokah. Kakor pripovedujejo očividci, leži posebno okrog vodnjaka v Dolenji Vrtojbici vse polno laških mrličev. Istotako smo vrgli Lahe nazaj pri Sv. Gori, Sv. Katarini, Damberju (skupina hiš severno od Sv. Katarine) in v Panovcu. Kakor lahko sklepamo iz izjav in razpoloženja številnih laških ujetnikov, so laške vojake trdno uverili, da bodo Lahi prišli te dni v Trst. Med številnimi ujetniki smo ujeli nekaj naših slovenskih Benečanov. Ko so naši natikali bajonete, da jih odvedejo v zaledje, so jim ti prigovarjali, naj nikar ne natikajo bajonetov, saj jim ne bodo zbežali. Bili so videti precej zadovoljni. Najhujše je bilo v torek, sredo, četrtek in petek. V soboto jc topovski boj nekoliko ponehal. Ravno tako tudi v nedeljo. Ponoči med nedeljo in ponedeljkom je zopet strašno grmelo. V ponedeljek zjutraj zopet nekoliko bolj mirno. In sicer vse to vsled slabega, meglenega, deževnega vremena. Danes, v ponedeljek, popoldne krog 2. ure pa se je kanonada povečala, in sicer v smeri proti Kostanjevici. Boj divja naprej. Zdi sc, da se jc pričel drugi del devete laške ofenzive. Lam streljajo z granatami na naše vasi, jih rušijo, ubijajo naše ljudi, junake. Na Vseh svetih so se igrali pod Pre-serjami, občina Rihenberg, otroci. Kar naenkrat zagrmi in strašno zažvižga v zraku. Drugi otroci so se vrgli na tla. Samo sedemletna Emilija Ličen (podomače Ludvi-kova) iz Preserji je vstopila na bližnjo brežinco, da bo videla, kam bo padla granata. In granata je padla, se je razletela, deklica jo je videla, precejšen drobec granate je priletel v njeno telesce in deklico smrtno ranil. V rihenberškem gradu so deklico v bolnišnici takoj operirali. Toda pri operaciji jc izdihnila svoje mlado, nežno življenje. Deklica je videla in je smrtno obledela. Drugim otrokom se ni ničesar zgodilo. * * * Danes popoldne sem se peljal mimo pokopališča v Vipavi. Topovi so tako strašno grmeli, da so šklepetale šipe avtomobila. Križi na grobeh vojakov so bili okrašeni. Hrizanteme, astre, imortele so jih krasile. Ko sem zadnjič šel tu mimo pokopališča, so devali ravno v grob junaka-vojaka. Na zadnjem potu ga je spremljal, zadnji blagoslov mu je podelil vojni kurat Gnidovec. Danes samevajo grobovi. Njega ni! Tudi on je odšel od nas, tako nenadoma! Najlepši, najboljši med nami!-- odprtih zavitkih in po osebah, ki nimajo zveze z vlado. Douhetovo poročilo da ni bilo točno ter treba grajati tudi celo obliko. K ukor pravi neko drugo poročilo, je obsojeni polkovnik v omenjeni spomenici ostro kritiziral vodstvo tretje ilaUjauske armade, ki je v rokah vojvode Aosta. Le-temu je očital vojaško nevednost in v trdih besedah zahteval, da knežjega armadnega poveljnika radi dokazane nesposobnosti takoj odpokličejo. En prepis te spomenice je po ovinkih prišel v roke Cadornu. Kako Lahi pretiravajo. — d' Annunzio postal stotnik. Lugano, 6. novembra. (K. n.) Italijanski listi poročajo z bojišča tako, kakor da bi bili Italijani osvojili več trdnjav prve vrste in da se bore tako že-nialno. cla se jim ni mogoče ustavljati. Poročajo tudi. kar je uraden opis zamolčal, da so med 12urnim avstrijskim protiobstreljevanjem avstrijskega topništva. ki se je pričelo ob pol 7. zvečer, Italijani posebno na koti 308 strašno trpeli. Med drugim sta bila nevarno ranjeua neki brigadni general in neki polkovnik. Težko so trpeli Italijani tudi pod sovražnim ognjem v Lokvicah in v Opatjem selu. Pri koti 208 se jo protinapad zelo približal italijanskim postojankam, ki so bile obstreljevane z granatami; tam se je razvil boj z bajoneti. Avstrijska letala so letala tako nizko in spretno nad italijanskimi postojankami, da so njih strojne puške uničujoče učinkovale, predno so sploh Italijani znali, kaj da se godi. Pri napadu na Veliki hrib je navdušaval napadalce Gabriele d' Annunzio, Cadorlia ga ie zato povišal za stotnika. Sacro egoismo. Lugano, 6. novembra. V celi Italiji je povzročila veliko pozornost razprava proti visokim častnikom radi zlorabe pri vojnih dobavah v Palermu. 20 obtožencev je bilo bsojenih, med njimi i štabni častniki intendance, vsak na •20 let ječe, ker se je dokazalo, da so bili pri dobavah posteljnih odej podkupljeni. Novi isoji ob Sommi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. novembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina prestolonaslednika Ruperta. V trajni bitki pri Somme je bil 5. november zopet dan velikih bojev prve vrste. Angleži in Francozi so izvedli silovit sunek proti bojni črti armade generala pl. Belowa, Čete raznih nemških rodov, ki so jih vodili generali baron pl. Marschall, pl. Deimling in pl. Gar-nier, so se neomajljivo držale in zadale sovražniku težak poraz. Beli strassbur-škega zbora, saške In badenske čete, Berlinci, Hanseati in meiniuški pešpolk so se posebno odlikovali. Na celi skoraj 20 km široki napadalni bojni črti od Le Sars do Bouchavesnes so zvezni sovražniki imeli največje krvave izgube in niso ničesar dosegli, če sc izvzame mali krajni dobiček na severnem delu gozda S». Pierre Vaast. Kjer je sicer sovražnik mogel vdreti v naše črte, smo ga takoj zopet vrgli iz njih. Ujeli smo 10 častnikov in 310 mož: plen je velik. Severnovzhodno od Le Sars smo ujeli nad 70 mož in zaplenili 11 strojnih pušk. Napad slabega francoskega oddelka smo odbMi pri Soissonu. Bojna črta nemškega cesar-j e v i č a. Na desnem bregu Moze v odseku Hardaumont živahni boji s topovi in boji z ročnimi granatami. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. Pariz, novembra ob uri popoldne. Južno od Somme je bilo delovanje topništva v odsekih Lihons in Chilly živahno. .Napad Francozov na jarke vzhodno od Gaucourta sc je popolnoma posrečil. Na desnem bregu Moze jc bilo ponoči razmeroma mirno. Tekom včerajšnjega dne so Nemci izpraznili utrdbo Vaux med silovitim več dni trajajočim obstreljevanjem, nc da bi čakali francoskega pohotnega napada, ki postaja vedno silnejši. Zvečer je francoska pehota zasedla to važno utrdbo, nc da bi imela kaj izgub. Pur zunanjih utrdb pri Verdunu je tedaj zopet popolnoma rokah francoskih čet. Ob 11. uri ponoči. Na desnem bregu Moze je naša pehota po zasedenju utrdbo Vaux prodrla do gozdnega roba vasi Vaux. Severno od Stanga smo su ustalili na višini, ki obvladuje va«. Krvavi dnevi pri Somme. Wolff poroča o krvavih dneh pri Somme: Prvi veliki naval se je izvedel mesca julija. Bil jc močnejši in jc trajal dalje, kakor so pričakovali Nemci, a na požrtvovalnosti nemških čet se jc razbil. Sovražnik je opustil svoj načrt, da bi bil prebil v gotovi smeri; avgusta je brez načrta lc pritiskal na celo bojno črto, seveda je dosegel le delni uspeh. Septembra jo nastopal sovražnik s popolnoma spremenjeno taktiko, napadalec je brezdvojbeno primeroma pre-cej pridobil. Drzno jc poizkušal zopet prebiti severno od Somme med rekama Somme in Ancre. Bitka se je razdelila v dve bitki. V bitki na jugu v prostoru Biaches-Vermandovillers jc sovražnik potem, ko se mu ni posrečilo, da. bi bil prebil, s krepkimi sunki v odseku Berny-Chaulnes le pridobil precej prostora, a izrabiti ga radi svojih izgub ni mogel. V severnem odseku se mu je posrečilo, da je med Somme in An-ere s silo skupnega navala precej razširil priboreni trikot, ker je vzel 25., 26. in 27. septembra Guenecourt in Raudcourt in Comles s prostorom vmes. Smotra, da bi bil tum prebil, kljub morečemu borenju ni dosegel. Ncčuveni francosko angleški napori v bitkah mesca oktobra so se tudi izjalovili ob nemški obrambi, ki se je pač od sredi septembra cnormno pomnožila. Uspeh bitke pri Somme ic dozdaj tak: Napadalcu se ni posrečilo, da bi bil prebil, zdrobil ni tudi nemških sil in ni zmajal nemške zahodne bojne črle. Napadalcu se niti ni posrečil skromen smoter, da bi bil pridržal veliko nemških čet na zahodni bojni črti in da bi bil preprečil večjo nemško akcijo na nekem drugem mestu, kar dokazujeta zavzeta Dobrudža in oproščena Erdeljska. Izgube Angležev pri Somme. Daily Telegraphc poroča: Angleži so izgubili pri Somme od 1. julija dalje — 412.756 mrtvih, ranjenccv in pogrešancev; med njimi 21.538 častnikov in 391.218 podčastnikov in vojakov Angleška sodba o nemški vojni moči. Rotterdam, 6. nov. • Observer- prinaša članek o položaju v Nemčiji. • Nation« trdi, da je članek spisal Churchill, kar pa ta zanika. V članku se trdi. da se Nemčija upira pritisku na tisoč milj dolgi črti in še ni bila prisiljena, da bi se resno umaknila. Armada ima številne rezerve, njene muni-cijske tvornicc delujejo izborno; nobenih gotovih znakov ni za to, da bi gospodarski pritisk prisilil Nemčijo, da odloži orožje! Materijclno je Nemčija na suhem še vedno najmogočnejša izmed v«sch vojskujočih sc držav. Nemci se na zahodu branijo po dobro premišljenem načrtu. Gotovo jc, da bo, če bo onfeziva trajala čez zimo in se spor mladi pričela s podvojeno silo. Angleška morala načeti vse sile, da da dovolj vojakov in zviša svoje rezerve topov in granat. O Hindenburgu se pravi, da mora ententa računati s presenečenji. Brez Angleške vojska ne more trajati niti 3 mesece več. Kažejo se znaki, da Rusi nimajo dovolj topov in municije. Tudi Italijani bi potrebovali več topov. Konečno pravi člankar. da se more Nemčijo premagati le z orožjem. Angleške rabi š« skoro pol milijona muni-cijskih delavcev. Lcndon; 6. nov. Dr. Addison od munl-' cijskega ministrstva jc izjavil, da je potreb-i nih še najmanj 315.000 moških in 100.000 ; ženskih delavcev, da se izvede ves načrt za j izdelovanje municije. Uspeli pri KirloDi. | AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6 novembra. Uradno: Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla, Rumunski napadi v severni Vla-I hiji tudi včeraj niso ničesar dosegli. Jugovzhodno od prelaza Rdečega stolpa smo pridobivali na prostoru in smo vzeli goro La Omu, V ozemlju Borlza in pri Bokas iu pri Tiilgyes se bojujejo dalie. Vzhodno od Kirlibabe so se polastili oddelki hrabrega sobotiškega polka št. 42 ln drugih delov čet s presenetljivim sunkom višine Ledni; ob j tej priliki smo ujeli 100 Rusov in zaplenili en metalec min. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. novembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Nobenih posebnih dogodkov . Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Boji v odseku T«lgyes kakor tudi na ccsti v prelazih AHschnnz ln Bodza trajajo dalje, ne dn bi se Ml položaj bi* šivano izpremenil. Jugozahodno od Predeala smo pridobili višino La Omu; jugovzhodno od prelaza Rdečega stolpa smo napredovali. Na obeh straneh ceste v prelazu Szurduk smo odbili rumunske napade. Na juinem bojišču smo ujeli nad 450 mož. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. Fetrograd, 3. novembra. Uradno: Zapadno bojišče: Ob Stohodu se nadaljuje boj pri vasi Vitonjeć in naselbini Aleksandrovka. Nekemu našemu oddelku se je posrečilo vreči sovražnika iz postojank, ki jih je zasedel na, zahodnem bregu Stohoda. Na višinah vzhodno od Lipnice-Dolne (Nara-jovka) ,«o naši oddelki, potem ko so prerezali sovražne žične ovire, potisnili sovražnika nazaj. Gosta megla je ovirala delovanje topništva Ob Bistrici pri Ivriviču so naše poizvedovalne četo na južnem rlelu črte napadle krilo neke stotnije in jo. razkropile ter pri tem ujele 13 mož. Sedmograško bojišče: Nobenih vaz-nih poročil. Dobrudža: Nič novega. Odstavljen dobruškl poveljnik. Iz Odese poročajo, da je višji poveljnik rusko-rumunsklh dobruških bojnih sil odstavljen radi nesposobnosti, ki jo je pokazal s tem, daje prehitro liopustil postojanke ob Trajanovem nasipu. Odstavljenih je tudi več rumunskih štabnih častnikov. Bumunska armada v razsule. »Az Eslov« vojni poročevalec pri Falkcnhaynovi armadi poroča: Neki rumunski častnik, ki je bil nedavno ujet južno od Predeala, je pripovedoval, cla umikanje zelo neugodno vpliva ua rumunsko armado. Uvrstitev novih čet komaj vzravna strašne izgube. Nedavno je obiskal rumunski vrhovni poveljnik. spremljala sta ga en angleški in en rumunski častnik generalnega štaba, bojišče jugozahodno od Predeala. Angleški častnik je ob tej priliki izjavil ,da Angleži niso nikdar na nobenem mestu izgubili toliko ljudi, kolikor so jih izgubili Rumuni pri prelazu Tomos. Rumunski divizijski poveljniki sc poslužujejo v svojih dnevnih poveljih najrazličnejših sredstev, da bi oslabili strah rumunskih vojakov pred našimi topovi. Neko tako d h izijsko povelje širi bajko, da se straše Nemci in Ogri boja z bajoneti. Drugo povelje zopet napoveduje, da bo doseglo rumunsko topništvo kmalu premoč. Rumunske vojake tudi tolažijo, češ da je nemško in ogrsko topništvo sicer mogočno, a da je pehota po številu v manjšini. Vojake dalje navdušujejo, naj ne dopuste, da bi Nemci dobili dragocene petrolejske vrelce. Kako že primanjkuje. Rumunom vojakov, dokazuje dejstvo. ker je rumunsko vojno vodstvo moralo v prelaz Tomos poslati 100 mož orožnikov iz Bukarešta. Krvne žrtve Rumunije, »Adeverul« poroča: Nobena vojskujoča se država ni primeroma prelila toliko krvi, kolikor jo jc Rumunija; kar nam jamči, da bomo dobili Erdeljsko in Bukovino. Predpogoj naše zmage je zmaga sporazuma. Položaj v Si'tetri. Lvovska -Gazeta Wicczorna< objav. Ija naslednje poročilo iz Silistre: Mesto je podobno naselbini vil in stanovalci tvorijo najpremožnejSi del prebivalstva v tem delu Dobrudže. Prodajalne so večinoma še zaprte in mnogo je Še sledi o nasilnosti Rumunov. Moške so Rumuni ob svojem begu večinoma odvlekli s seboj, mnoge so tudi na zverinski način umorili. Na prodajalnah so še rumunski napisi. Rumuni so zvišali davke v tem delu Dobrudže od 20 na 100 milijonov levov. Veliko hiš in trgovin so Rumuni oplenili. Kar je njim ostalo, so pobrali ruski kozaki. Pri nekem ujetem koza-ku so našli 30.000, pri nekem drugem pa 12.000 levov, ki sta jih bila pač naplenila. Porusenje vzhodne Galicije. Rusko časopisje zahteva, naj se zasedeni del vzhodne Galicije prične takoj porusovati in naj se proti judom najostrejše nastopi. Listi pišejo, da do--kler ne bodo vzhodne. Galicije porušili, naj jo ne smatrajo za rusko posest. Potres, Felrograd, 6. novembra. (Kor. ur.) Mesto Edsmiadzin je obiskal zelo hud potres. Vse vasi v okolici so močno poškodovane. jltljško obal. Takoj na pomoč prihitelo torpedovke ga niso moglQ več rešiti. U 20 so zato 5. t. m. opoldne razstrelili; ko so posadko rešile naše torpedovke. Načelnik admiralnega štaba mornarice. OMiev Poljske. Radost poljskega naroda. Poljski poslanci na Dunaju so dobiva-li na Dunaju veliko brzojavk iz zdaj samostojne kraljevine Poljske in iz Galicije o nepopisnem navdušenju prebivalstva. Skoraj vsa mesta so v zastavah; prirejajo se slavnostni izprevodi. Vse se veseli tudi napovedane samouprave Galicije, Pripravljajo izjave hvaležnosti cesarjema Franc Jožefu in Viljemu. Kako so proglasili kraljevino Poljsko r Varšavi. VVolff )>oroča 5. t. m.: Generalni gu*. verner pl- Beseler je sprejel pred ofici-elnimi slavnostmi zastopnike nemškega, poljskega in nevtralnega časopisja v gradu Belveder, kjer stanuje. Časnikarje je prisrčno pozdravil in je v daljšem nagovoru opozarjal na zgodovinsko važen dan. Če bi rekli naši sovražniki, da potrebujejo Nemci vojake, je nam to postranska stvar, da je Poljska stara vojaška dežela. Glavno nam je veliki politični dogodek, ki bo popolnoma izpremenil v vzhodni Evropi položaj nasproti silam, ki nam groze a vzhoda. Nočemo koristiti le Poljakom, marveč celemu svetu hočemo pokazati, da ne zatiramo tnalih narodov in da smo, ko se bo sklepal mir, pripravljeni« da postavimo svet na dobra in na trdna tla. Po sprejemu časnikarjev se je podala gospoda v grad, kamor so pričeli gostje že ob pol 11. dopoldne prihajati. Povabljeni slavnostni gostje so se zbrali v slavnostni dvorani. Generalni guverner pl. Beseler je prečital proglas in je govoril važnosti dneva primeren govor. Generalnemu guvernerju je odgovoril rektor varšavskega vseučilišča, ki je izvajal med drugim: Prepričani smo, da bodo skupne koristi, ki vežejo osrednji velesili in kraljevino Poljsko, ustanovile najboljše sosedno prijateljske razmere in da se bodo ustvarili ugodni pogoji napredku našega narodnega življenja, Guvernerska godba je zasvirala nato staro poljsko narodno himno. Na grajskem stolpu in na vseh vogalih gradu so zaplapolale poljske zastave. Ko so se skozi Odprta okna čuli zvoki godbe, so tisoči in ti-oči zbrani pred gradom odkriti peli narodno pesem, ki so jo bili Rusi najstrožje prepovedali. Pojjoldne je bila slavnostna seja mestnega zastopa. Mesto Varšava je priredilo zvečer gala opero, Ljublin ob proglasitvi kraljestva. Ljublin, 6: novembra. (K. u.) Po slovesnosti v katedralki so pred spomenikom ljublinske unije kakor tudi na drugih točkah mesta razne osebnosti imele govore o pomenu zgodovinskega dneva. Čez dan je v Ljublinu vladalo živahno življenje. Zve-S čer je. priredila vojaška godba po mestu i mirozov, se ustavila pr«d palačo generalnega guvernerja, pred hišo nemškega zastopstva, pred častniško kuhinjo, pred generalno gubernijo, pred okrožnim poveljstvom in pred magistratom. Ljublinski narodni odbor je v gledišču priredil dve slavnostni predstavi; večerne so se. udeleiili tudi vojaški generalni guverner in načelnik civilnega deželnega komisarijata. s soprogo ter številni višji častniki in uradniki generalne gubernije. Gledišče je bilo slavnostno okrašeno. No morjii. Poročilo nemške mornarice. Berlin, 5 novembra. Uradno: Podmorski čoln U 20 je v megli za-vo7Newyork Heralda« poroča iz Kodanja, da sta sklenili Nemčija in Norveška kompromis, ki bo kmalu podpisan. Pogrešan francoski letalec. Pariz, 6, novembra, (Kor. ur.) »Temps« poroča: Letalca Maxime Lenoir pogrešajo od 24. oktobra. Bil je na poizvedovalnem poletu, pa se ni vrnil. »Temps« ga imenuje najboljšega francoskega letalca. Mož Неппу Porten padel. Padel je na vzhodnem bojišču Kurt A. Stark, soprog filmske igralke Неппу Porten. LfoDiianske novice. lj Darila. Mestnemu aprovizačnemu zakladu za prehrano ubožnih rodbin ljubljanskih poklonil je neimenovan dobrotnik že v drugič znatno svoto 1000 K. — V isti namen sta darovala dva druga neimenovana dobrotnika zneska 500 K in 200 K in pa gdč. Marija Brodnik svoto 200 K. !j Osebna vest. Naučni minister jc profesorja na državni gimnaziji v Novem mestu g. Bogumila Remca dodelil za prvi tečaj tekočega šolskega leta 1916/17 prvi drža\-ni gimnaziji v Ljubljani na mesto profesorja g. Frana V e r b i č a, ki je dobil radi bolezni dopust. lj Ribolov v Ljubljanici od ?cntpetcr-rkega mostu do Ižice, revir št. 34, sta prevzela s 1. novembrom v zakup gg. dr. Via-dislav Pegan, deželni odbornik, in Anton Fortič, deželni nadolicijal. Imenovana sta vzela v zakup tudi reviria st. 33 in 32, to je proga Ljubljanico od šentpeterskega mostu dO Podpeci z vsemi stranskimi vodami, razen Ižice. ZDorovanle Nemcev iz Ш. Dunaj, 6. novembra. (Kor. ur.) Včerajšnjo plenarno zborovanje deželnih in državnih nemških poslancev je sklenilo soglasen sklep, kjer povdarjajo ponovno svojo zvestobo glede cesarja in države, pozdravljajo hrabre bojevnike zveznih armad in izražajo svoje občudovanje prebivalstvu, ki tako voljno prenaša žrtve vojne tam zadaj za bojno črto. Zastopniki Nemcev iz Češke bodo krepko sodelovali, da se vztraja, dokler re dosežemo trajnega, častnega miru. Istočasno zahtevajo, naj se pričnejo vse predpriprave, da pridemo po koncu vojne do urejenih notranjepolitičnih razmer, pri čemer morajo stati v ospredju že tolikokrat ponovljene zahteve Nemcev iz Češke glede jamstva svobodnega njihovega ljudskega razvoja. Treba je parlamenta, toda še preje je treba gotovih odredb, ki so predpogoj za parlament. Zborovalci poživljajo avstrijske Nemce, naj pozabijo na vsa nasprotstva in naj združijo vse sile za dosego velikih ciljev nemštva v Avstriji. Dnevne novice. -[- Iz časopisja. »Ostdeutsche Rundschau« poroča, da bo Galicija kmalu dobila razširjeno avtonomijo. »Mitteilungen des deutschnationalen Vereines fiir Oster-reich« pišejo: »Mi smo nasprotniki sklicanja samo tega parlamenta, in ker imamo gotovost, da pride po vojni vsled posebnega stališča Galicije drugačen parlament, v katerem bomo mi Nemci imeli večino, zato se hočemo izogniti vsemu, kar bi znalo zakasniti ali preprečiti doseženje tega cilja.« -f2vinarski železni novci. Dunaj, dne 7. novembra. (Kor. ur.) AViener Zeitung« objavlja odredbo finančnega ministrstva z dne 6. septembra 1916 o kovanju in izdaji ^vinarskih železnih novcev. — Nevarno je obolel veleč, gospod Frančišek Povše, kanonik v Novem mestu, Priporoča se gg. duh. sobratom v molitev! Odlikovan je bil na severnem bojišču Anton Medved, zidarski mojster iz Podgorja pri Kamniku, sedaj delovodja pri vojaškem delavskem oddelku, z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje za zasluge, katere si je pridobil pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. — Smrtna kosa. Dne 3. novembra je umrl Jernej Polajnar, posestnik v Spodnji Kokri hš. št. 4, podomače Polajnar, star 67 let. — Umrl je v Svetju št. 7 pri Medvodah posestnik Franc Šusteršič, podomače Zlate, star 63 let. — Vojne olajšave srednješolcev. C. kr- ministrstvo za uk in bogočastje je za srednješolce, z vštetim rojstnim letnikom 1898, ki so podvrženi vojaški službi, izdalo posebno naredbe. Po tej naredbi se pripuste k predčasni zrelostni skušnji oni srednješolci, ki so v šolskem letu Шб'17 javni ali privatni učenci zadnjih razredov srednjih šol, ako jim bo iti k vojakom, in pa oni, ki so meseca junija 191G dovršili predzadnji razred srednjih šol ter so žc odšli k vojakom. Srednješolcem, ki so že pri vojakih in so uvrščeni pri nadomestnih krdelih, se dovoli na prošnjo 4 tedenski dopust, da hodijo v zadnji razred srednjih šol in da napravijo predčasni zrelostni izpit. Srednješolcem, ki so na bojišču, se dopusti za obisk šole in za zre* lostni izpit ne dovoljujejo. Nova hrvatska banka na Reki. Dne 3. t. m. so je vršil na Reki ustanovni občni zbor »Zadružne prometne bank e«. Banka je ustanovljena od strani dalmatinskega zadružništva. Za predsednika banke jo izvoljen Milan Marušič, za prvega podpredsednika Ivo Antičević, a za drugega podpredsednika dr. Vokoslav Kisovec. V nad-zorovalni odbor so izvoljeni: dr. Josip Bervaldi, Miho Obuljen in .Toahim Ku-njašić. Začetna akcijska glavnica banke znaša 1,000.000 K. — Roparski umor. 26. m. m. zvečer so doslej neznani roparji na grozen način umorili in oropali posestnika Vida Emcršič v Namejab pri Sv. Barbari na štajerskem. Emcršič jo stanoval sam v svoji hiši in je imel 2000 K gotovine. Roparji so razbili tudi vse pohiš. tvo ter okna in vrata. Domneva se, da so prišli roparji čoz hrvatsko mejo. mo, katera se bo predstavljala v hrvatskem gledališču v Zagrebu še v tej sezoni. — Nesreča pri železnici. Janez Hočevar, želez, uslužbenec v Novem mestu, se je ponesrečil pri sklepanju že-lezničnih vozov. Vsled hitrega prevažanja ga je ujel odbijač železniškega voza za desno roko in mu jo je zmečkal. Prepeljali so ga v kundijsko bolnišnico, kjer so mu roko odvzeli v nadlehtju. VojoSKe vesli. -(- Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 24. polj. havb. p. Mihael Podlogar. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik 87. pp. Josip Grilc in nadporočnik 7. polj. havb. p. Miroslav Gorišek. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil desetnik brzojavnega polka Rudolf Arzenšek. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila insanterist 87. pp. Hodnik Franc in poročnik 17. pp. Lackner Adolf. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila mladostrel-ca tit. četovodji Matija Bole in Armand Slejko, oba pri pomorskem baonu Trst. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 37. dom. pp. Ivan Cindrič. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 1. dež. strel, polka Franc Str-nad. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 1. dež. strel. p. Ivan Sovine. Primorske novice. — Ustanovitev učnega tečaja in konvikta za slovenske begunce srednješolce v Kromerižu na Moravskem. Prejeli stno uradno: Na ukaz c. kr. ministrstva za notranje zadeve namerava c. kr- moravsko namestništvo ustanoviti v Kromerižu gimnazijski tečaj z vporabo učnega načrta za goriško državno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Temu tečaju se ima priklopiti konvikt, v katerega bi se moglo sprejeti kakih 100 gojencev. Ker večina prihodnjih obiskovalcev tega srednješolskega tečaja in pa večina gojencev v konvik-tu razun beguncev iz Kranjske vsled svoje ubožnostt skoraj gotovo vživa državno begunsko podporo, bode država sama trpela stroške za najemnino, opravo, kurjavo, razsvetljavo in čiščenje za poduk in za konvikt namenjenih prostorov, stroške za učiteljsko, nadzo-rovalno in podrejeno osobje, nadalje pri srednješolcih z državno begunsko podporo tudi stroške za njihovo prehrano, obleko, obutev in zdravljenje. Oni gojenci tega konvikta, ki so zadostno premožni, bodo morali plačati primerno, od c. kr. moravskega na-mestništva določeno pristojbino za kritje stroškov za prehrano, obleko, obutev, šolske knjige, zdravljenje in pa zmerno šolnino, da se deloma krijejo stroški gimnazijskega tečaja in konvikta. Ta tečaj in konvikt sta namenjena slovenskim srednješolcem in sicer v prvi vrsti onim, ki bivajo na Nižje Avstrijskem, na Štajerskem, Češkem in Moravskem in že vživajo begunsko podporo, v drugi vrsti pa za premožnejše, v naštetih deželah se nahajajoče srednješolce in za srednješolce, ki prebivajo sedaj na K r a n j s k e m i n P r i-morskem. Prošnje za sprejem imajo dotični srednješolci oziroma njihovi starši vložiti potom politične okr. oziroma policijske oblasti sedanjega bivališča. V prošnji je navesti, če dotični srednješolec vživa državno beRunsko podporo, in se ima prošnji priložiti zadnje šolsko spričevalo. Na podlagi tako opremljenih prošenj odloča c. kr. moravsko namestništvo v Brnu o sprejemu. Med navedenima dvema kategorijama ubožnejših in premožnejših srednješolcev imajo oni prednost, ki se izkažejo z boljšimi spričevali in oni, ki nimajo staršev oziroma ne žive pri svojih starših. Ako se sprejme srednješolec v kromeriški konvikt, šenesledi, da bi smeli njegovi svojci sc z njim preseliti v mesto Kromerlž. Piranskemu županu zaplenjeno premoženje. Deželno sodišče v Trstu je odredilo zaplembo premoženja proti županu v Piranu dr. Dominiku Fragia-como, ker je osumljen zločina proti varnosti države. V Cerknem na Goriškem se je nabralo v dnevih darovanja od 4. do 8. oktobra t. 1. K 736.50 v korist vdov in sirot padlih vojakov. Ta znesek se je odposlal osrednjemu uradu za dneve darovanja na Dunaj. Prečastiti dekanijski urad v Cerknem pa je poslal znesek K 320 c. kr- okr. glavarstvu v Cerk- nem, zbirka se je nabrala v župni cerkvi Sv. Ane tako, da se je nabralo v občini 1056 K 50 vin. Tem potom se županstvo zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem, predvsem preč. župn. uradom, šolskim vodstvom in ohč. zastopnikom, kateri so pripomogli do tako lepega uspeha za ta plemeniti namen. Zaplembo premoženja jc odredilo tržaško deželno .sodišče proti dr. Josipu Fabrovich, zdravniku v Krminu, pristojnemu v Zader, ker je osumljen, da je zagrešil zločin, označen v § 58. Vino so Vipavci po večini že prodali. Precej ga je pokupila Gospodarska zveza. Cena vinu je sedaj od 200 do 240 K. Smrtna kosa v begunskem taborišču Wagna. V taborišču so umrli dne 26. avgusta Besednjak Lucija (roj. Cotič) iz Bilj, stara 80 let; dne 28. avgusta Vidmar Uršula (roj. Loban) iz Gorice, 60 let; dne 6. septembra Černe Štefan iz Bilj, 68 let; 11. septembra Frančcškin Ernesta iz Šempa-sa, 1 mesec; 17. septembra Žižmond Alojzij iz Volčjedrage, 1 leto; dne 24. septembra Maraž Martin iz Vrtojbe, 2 leti; dne 30. septembra Sperenca (?) Antonija iz Oreho-velj, 8 mesecev. Deževno vreme na Goriškem. Zadnje dni vlada na Goriškem deževno vreme. Vipava je močno narastla. Smrt begunke. Dne 29. oktobra t. 1. je umrla v Peter Pavel Glavarjevi hiralnici v Komendi pri Kamniku 93 let stara begunka Katarina Panagel iz Doljne Vrtojbe pri Gorici. Glede cene in cenitve rekvirirane-ga vina v Istri je poslala istrska deželna upravna komisija občinam naslednjo okrožnico: Cene vina, ustanovljene z namestništveno naredbo z dne 9. sept. 1916, L. P. Z. in N 36, se imajo plačati proizvajalcu brez kakoršnegakoli odbitka. Posebno pa proizvajalec nikakor ni dolžan plačati agentom, ki prevzemajo vino, kakoršnekoli provizije. C. kr. namestništvo je imenovalo za vsak politični okraj tehničnega organa (komisarja) za presojevanje cenitev izvršenih od komisij za prevzemanje vina, v katerih so tudi veščaki, ki jih imenujejo občine. V slučaju kakega večjega nesporazuma naj se obračajo stranke na rečene tehnične organe, da podajo svoje mnenje. t Kardinal della Volpe. Lugano, 6. novembra. (K. ur.) Včeraj zjutraj je umrl kardinal della Volpe. XXX Kardinal della Volpe je bil rojen 24. decembra 1844 v Ravenni. V svoji mladosti je že prišel v Rim. Potomca stare plemiške rodbine je imenoval Pij IX. tajnim kamornikom, Leon XIII. ga je povišal za najvišjega kamornika; pozneje ga je imenoval za majordomusa. Papež Leon XIII. ga je imenoval za kardinala že 1. 1899. a imenovanje je proglasil javno šele 15. aprila 1901. Ko je umrl kardinal Rampolla, je postal camerlengo in je vodil zadnji konklave. Podpisano županstvo naznanja vsem p. n. občinarjem, da se še vedno nahaja v Dornbergu in kdor kaj od občine potrebuje naj se tja obrača. Za slučaj preselitve, se bo takoj objavilo. Zadnja pošta naj se naslavlja Ri-henberg in ne več Dornberg. Županstvo v Dornbergu pri Gorici dne 29. oktobra 1916. J. Mravlje upravitelj. Glasovirje, pianine, Phonola, električne glasovirje, Orchestrione i. t. d. S, KMETETZ Ljubljana Kolodvorska ul. 26, S. FRIEDRICH, trgovec v Ptuju, kupi proti takojšnjemu plačilu v gotovini po najvišjih cenah sledeče predmete: vinski kamen, suhe jedilne gobe, i s¥©že prašieje kože, ščetine in žimo. Proda se nov damskl zimski plašč Naslov se izve v upravi lista pod št. 2609 Orehov les Kostanjev les v hlodih, v polenih in hlodih 2407 kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Dve prodajalki v špecerijski in železninskl stroki izurjeni sprejme proti dobri plači veletrgovina. Ponudbe pod »1916 A 2613« naj se pošljejo na upravništvo tega lista. Zamaške nove in stare |f|||$] vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. Kot iac»en@o iz dežele želi stopiti v fant v starosti 15 —16 let. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod št. 2602. Izurjeni se išče. Ponudbe z zahtevo plače za eno uro pod »Rutiniran« na upravo lista. Naznanilo. Podpisano županstvo Vrtojba tem potom naznanja vsem svojim občanom, da sa je preselilo iz Dobravelj na Verd št. 105 pri Vrhniki, kamor naj se občani obračajo. Verd pri Vrhniki, dne 7. novembra 1916. Ivan Koglot župan Vrtojbskl. m. HleSouec, 2608 izdelovanje perila :: fcl . FranCevo nabrežje Si. i se nahaja odslej: („Filipov dvorec"), I. nadstr. ШГ UCiHSCe za prSrezouanie in Sioanie perila. Ivan Gričar Šelenbargova ulica št. 3. Zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke 21SS t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena, dobra mati, oziroma stara mati, prastara mati in tašča, gospa Neža Pehani roj. Zupančič dne 6. novembra nenadoma v starosti 89. let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo dne 8. novembra ob 9. uri dopoUJrio na tukajšne pokopališče. Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev, Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšni farni cerkvi in pri sv. Jožefu. Žužemberk, dne 6. novembra 1916. Brez posebnega obvestila. 2607 Žalujoči ostali. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena soproga, oziroma mati, sestra in teta, gospa 2611 MARIJA ZABRET posestnica po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, včeraj ob 6 uri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne pokojnice se prepelje jutri dopoludne ob 9. uri iz Elizabetišča v Ljubljani, na pokopališče v Prcdoslje pri Kranju, kjer se položi k večnemu počitku. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana-Bobovek pri Kranju, 7. novembra lalfi. Ivan Zabret, posestnik in dež. poslanec, soprog. — Minka, Lojze, Ivan, Cecilija, otroci.