POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—>1 mali oglasi, ki služijo v. socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.501
Štev. 13 m Maribor, sobota, dne 12, februarja 1938 * Leto XIII
&
60 letnica žehoslo-vaške socialne demokracije
Velike slavnosti 4., 5. in 6. junija v Pragi
Čehoslovaška socialno - demokratična delavska stranka slavi letos svojo šestdesetletnico ustanovitve. Svoj jubilej proslavi stranka slovesno dne 4., 5. in 6. junija. Glavne slavnosti se bodo vršile dne 5. junija in je v ta namen bil izvoljen poseben pripravljalni in organizacijski odbor.
Predsednik socialno-demokratične stranke in poslanec s. A. Hampl
Stranka je bila ustanovljena 1878 kot del avstrijske socialno - demokratične stranke. Danes pa je druga najmočnejša stranka v republiki in v čehoslovaškem parlamentu, kjer ima 38 poslancev. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je dobila 1 034.774 glasov, kar je mnogo, v razmeroma majhni državi. Stranka je izredno konstruktivna ter je s svojim delovanjem dosegla, da ima republika najbolj zgrajeno socialno - politično in delavsko - varstveno zakonodajo. Napredek in harmonijo v razvoju pa Pospešuje zlasti z ideologijo demokracije, ki jo je zasnoval prvi predsednik republike Masaryk ob aktivnem sodelovanju socialne demokracije.
Čehoslovaška socialna demokracija ima danes 6500 krajevnih organizacij, v katerih je včlanjenih okoli četrt milijona rednih članov. V tem številu niso vštete ne svobodne delavske strokovne organizacije, niti ne telovadne organizacije, ki so prav za prav del stranke. Poleg teh organizacij pa ima mladina še svoje strankine organizacije.
V zunanji politiki je stranka za miroljubno politiko sporazumevanja. V notranji politiki pa je za nadaljevanje politike, ki naj poglobi in utrdi notranjo politično demokracijo ter jo dopolni z gospodarsko derno*-kracijo. Stranka je že doslej s svojimi predlogi pospeševala poživlje-nje gospodarstva ter s tem znižala število nezaposlenih za 220.000 oseb. Pred leti še so meščanske stranke reformne predloge odklanjale: s sprejemom teh predlogov je stranka dobila zadoščenje, delavstvo pa boljše in boljše socialne razmere.
Glavno stremljenje stranke je sedaj izboljšanje mezd in plač, da se poveča kupna sila delovnih slojev, dalje znižanje obrestne mere zaradi pospeševanja privatne podjetnosti.
V zimski seziji parlamenta je stranka predložila načrt novega kartelnega zakona, s katerim se preprečijo roparske organizacije producentov in prekupcev, ki diktirajo
V Romuniji
I
poiom
i
ašizma
i
polvojasEa
le
Padec Gogove vlade — preganjanje Židov še ni dokaz državniške in gospodarske sposobnosti
Včeraj, dne 10. t. m. je odstopila Gogova vlada. Ob polnoči je bila imenovana vlada s patrijarhom Mirouom Criste-anom na čelu. V državi je proglašeno obsedno stanje. Policijo ja zamenjala vojska. Cenzuro vrše vojaške oblasti. — Volitve v parlament in senat so preklicane. — Napovedana je nov« ustava. — Neposredni poved za padec vlade je dala intervencija Anglije, ki je zahtevala razčiščenje položaja, razen tega pa tudi nastop Rusije, ki je spričo novih razmer v Romuniji zagrozili s ponovno pokrenitvijo besarabskega vprašanja. Kralj Karol je izjavil, da so dogodki zadnjih tednov nekaj nezaslišanega, kar je treba izbrisati iz zgodovine romunske države.
dildal
ura
V Bukarešti je prišlo do nenadnega preokreta. Gogova vlada, ki je predstavljala poosebljenje fašističnega režima po nemškem in italijanskem vzgledu ter je svoje delovanje pričela z velikopoteznim preganja-
njem židov, je nenadoma odstopila.
Goga, vodja krščanskih fašistov, je pri decemberskih volitvah dobil le neznaten odstotek glasov. Kljub temu je kralj poveril vlado njemu. Zakaj kralj ni poklical predstavnikov
ki so v zvezi s tem vprašanjem! in so se izvršili v vneti bojevitosti.
Preklic cerkvenih kazni
Arhijerijski sabor je pa sklenil prcklicati kazen izobčenja iz cerkve nad ministri in poslanci, ki so glasovali za konkordat, ker je dobil jamstva da vlada dr. Stojadinoviča, dr. Korošca iu dr. Spaha ne misli več na uzakonjenje konkordata v kakršnikoli obliki.
Konkordata v Jugoslaviji ne bo
Slovesna obljuba predsednika vlade arhijerejskemu saboru
Arhijerejski zbor pravoslavne	amnestijo	za	delikte,
cerkve je obširno razpravljal o zakonu o konkordatni pogodbi z Vatikanom. Kakor je znano, je poslanska zbornica sprejela zakon o konkordatu lani, toda ga vlada ni predložila senatu, češ da naj bi bil konkordat sprejet v lepši, mirnejši atmosferi. Konkordatu je namreč nasprotovala pravoslavna cerkev.
Kljub prejšnjim' izjavam in razpisu notranjega ministra dr. Korošca banovinskim upravam, da je konkordat dokončno pokopan, je predsednik vlade poslal arhijerejskemu zboru dve pismi, eno pod strogo zaupno1, v katerem izjavlja da konkordat z Vatikanom ne bo več predložen narodnemu predstavništvu v uzakonitev ter da bo vlada v vseh urejevanjih odnošajev z Vatikanom z ozirom na položaj katoliške cerkve v državi vpoštevala po državni ustavi zajamčeno načelo o enakopravnosti v državi priznanih verstev.
Arhijerejski zbor pravoslavne cerkve se je z izjavo zadovoljil ter je izjavo objavil v svojem cerkvenem glasilu.
V zvezi z ureditvijo konkordatne-ga vprašanja v gorenjem zmislu je odredilo namestništvo obenem
življenjskim potrebščinam previsoke cene. Stranka dalje zahteva podpiranje stavbstva, uvedbo socialnega zavarovanja za samostojne delovne osebe, zakonito obveznost kolektivnih pogodb varstvo mladine, zaščito vpoklicapcev v vojsko in vajenški zakon. Ne pozabi pa tudi ne na varstvo konzumentov in zahteva znižanje cen sladkorju itd., oziroma po>-spešuje ureditev narodnega gospodarstva.
Stranka s solidnim in praktičnim programom, s katerim je žela doslej najlepše uspehe za delavski razred in za splošni razvoj v duhu demokracije, bo torej opravičeno s samozavestjo proslavljala šestdesetletnico svoje ustanovitve.
močnejših strank, je težko reči najbrž jim ni zaupal, dočim je Goga pristal na vse garancije glede forme vladavine in si je izprosil samo svobodo akcije na političnem polju, proti svojim nasprotnikom. Za šlager pa si je izbral judovsko vprašanje.
Gogovi ukrepi proti Židom so izzvali zmedo v Rumuniji in so zelo nepovoljno odjeknili na zunaj. V državi je nastal zastoj v industriji in trgovini. V inozemstvu pa je začelo deževati protestov v državah, od katerih je Rumunija zaenkrat gospodarsko odvisna. Vmešalo se je tudi Društvo narodov zahtevajoč, da Rumunija spoštuje mirovne pogodbe, ki so ji dale precej ozemlja, naložile pa tudi dolžnost, da spoštuje pravice verskih in narodnih manjšin.
V notranjosti so začele vse večje stranke akcijo proti gogijadi. Pričakovanje gotovih faktorjev da bo Go-gi uspelo združiti vsaj vse fašistične skupine, zlasti železno gardo, se niso uresničile. Razpust parlamenta je odpor proti Gogi še povečal, njegovi dekreti o izpremembi volilnega zakona so izzvali proteste, ker so bili izdani protiustavno. Proti razpustu parlamenta je vložil predsednik kmečke stranke tožbo na ustavno sodišče.
Isti dan, t. j. 10. februarja, sodišče sklepalo o tej pritožbi Gogova vlada podala ostavko.
ko je pa je
Velik socialistični shod
v Kragujevcu
S. dr. Živko Topalovič govori o političnem položaju.
Dne 6. t. m. se je vršil v Kragujevcu velik javni shod v dvorani hotela »Jadran«, ki so jo napolnili kra-gujevški delavci do zadnjega kotička. Poleg delavcev so prišli na shod tudi meščani v precejšnjem številu. Z ozirom na to, ker vsled medsebojnih razračunavanj med političnimi skupinami že del j časa ni bilo mogoče obdržati nobenega shoda je vladalo za ta shod veliko zanimanje. Shod je potekel v absolutnem redu in miru ter je zapustil v javnosti velik utis. Na početku shoda je delavsko pevsko društvo »Abraševič« za, pelo pesem -Zdravo da ste hrabri borci«. Pevci tega društva so bili dan pred shodom na koncertu v vasi Stragare, ki leži 20 km od Kragujevca iu so se ponoči peš vrnili nazaj, da so lahko nastopili na shodu.
Shodu je predsedoval s. Savovič. Referiral pa je s. dr. Živko Topalovič čigar izvajanja so navzoči večkrat prekinili z živahnimi odobravanjem. Med drugim je s. dr. Topalovič rekel, da delavstvo ne sme ostati izločeno od političnih akcij in boja za demokracijo v državi, mora se pa tudi boriti za popolno polit?? io samostojnost svojega lastnega gibi-nja in za pravico, da sme izpovedo-
vati svoja socialistična načela. —
Delavstvo more sklepati politične sporazume, ne bo se pa dalo zvleči v tuje organizacije ali da bi služilo tujim namenom. Izjavo s. Topalovi-ča, da nam je neebhodno potrebna demokracija, so sprejeli navzoči z burnim odobravanjem. Boj za demokracijo je tako važen, da smo voljni podpirati vsako grupo, ki iskreno želi demokracijo.
Zborovanje je bilo prava manifestacija in je doseglo velik politični in moralni uspeh.
Demonstracija angle-Sko-francoske zveze
Angleški kralj obišče Pariz
Po mnenju francoskih listov pomeni ta obisk manifestacijo miru. Anglija in Francija sta dovolj močni. da preprečita eventualne »eksplozije« fašističnih držav. Zveza sliči predvojni ententi cordiale. Tudi delavski list »Daily Herald« pravi, da obisk simbolizira intimno prijateljstvo med obema državama. Oba naroda sta tesno zedinjena, ker sedaj sama predstavljata idejo svobode in miru.
Napadi
>1
apadi nacistov pri lerue
Teruelu
opeša
li
Nacistična ofenziva severno od Teruela, ki je začela koncem preteklega tedna in se nadaljevala prve dni tega tedna, se je izčrpala vsled odpora vladinih čet. Natnen te ofenzive je bil presekanje ceste, ki vodi iz Caminreala v Montalban in predstavlja edino zvezo med Teruelom in vzhodno1 republikansko arinado. Nacisti so osvojili pogorje Sierra Palo-mera, vladine čete pa so se sedaj utrdile na višinah ob desnem bregu reke Alfambre. Nacisti so pri teh napadih imeli silne izgube, pa tudi republikanske čete so precej trpele, saj je v teh bojih na nacistični stra-
Velike izgube nacistov
ni sodelovalo nič manj kot 80.000 vojakov.
Zapadno od Teruela pa so vladine čete prešle v protinapad in so zasedle vrh 1325, vzhodno od Valdecuen-ta in južno od Bezasa ter ogrožajo trdnjavo Albaracin.
Republik anci pred Granado
Republikanska armada je pred Granado dosegla lep uspeh. Zavzela je vrh Penon de la Mata (1673), s katerega je mogoče obvladati razse-žen teren vključno mesto Granado. Protinapadi nacistov so bili brezuspešni.
Francovi agenti v Franciji
V Franciji so zaprli španskega markiza de Portaga. Potoval je večkrat v Francovo Španijo in je postal sumljiv. Ta krts.s.i,H markiz je. imel nalogo da organizira v južni Franciji zavratne umore. Umore so izvrševali z vcepljenjem strupov. Razen markiza so zaprli tudi Španca Jezusa Martina. V zadnjem času je bilo v okolici Gerbce izvršenih več takih umorov, ki jih pripisujejo markizu.
Finančne težave sililo Italijo k
popuščanju pred Anglijo
Predvsem ima skrbi z Abesinijo
Zadnji čas izgleda, da je začela Italija popuščati pred Anglijo: ustavila je Angliji sovražno radio-propa-gando preko radia v Bariju pristala je na angleške zahteve glede potopitve vseh podmornic, ki bi se prikazale v zapadnem delu Sredozemskega morja in v Londonu se tudi že ve, da je pripravljena odpoklicati »prostovoljce« iz Španije.
Odkod naenkrat ta izprernemba v zadržanju Italije?
Inozemski listi navajajo kot vzrok te-le razloge:
Silne težave Italije v Abesiniji, dolgotrajnost vojne v Španiji, ki je Italijo zelo izčrpala, nevarnost da Italija izgubi svoj vpliv v Avstriji, kjer Italiji hudo zamerijo, da mirno trpi priprave nemškega fašizma na zavojevanje Avstrije, kar bi koncem konca pomenilo izločitev italijanskega vpliva v srednji Evropi in neposredno ogroženje italijanskih mej.
K vsemu temu pa se pridružujejo še težkoče finančnega značaja, ki jih je mogoče premagati le z angleškim posojilom. Fašistični režim s svojimi paradami je drag, vojna je požrla mnogo, vsi ostali podvigi nič manj, oboroževanje zahteva silne žrtve, notranja posojila pa so izčrpala gospodarsko moč prebivalstva.
O težavah Italije v Abesiniji piše italijanski vojaški list »Force Armade«, ki priznava da je dežela tabor upornikov, vlaki med Addis , Abebo in Džibutijem vozijo samo, če jih spremljajo aeroplani. O okolici Addis Abebe so letala v zadnjih 14 dneh zmetala 6834 bomb, da so razgnala čete domačinov, ki se zbirajo. Domačini tudi odklanjajo liro kot plačilno sredstvo, vsled česar je položaj italijanske armade v Abesiniji še posebno težak.
Počasi se kaže da so Angleži dobri računarji.
Doma	in p* si/etu
Mačkov poslanec — v parlament.
Poslanec za šmarski srez, celjski advokat dr. Dobovišek, ki je bil izvoljen na Mačkovi listi se je odločil, da pojde v parlament. Ta njegov korak pomeni, da je pretrgal zveze z Mačkovim gibanjem v Sloveniji.
Šest izvoljenih senatorjev opozicije (dr. Maček) se ne bo udeleževalo senatorskih sej, kakor poročajo listi.
Kartel tvornic kuvert se je ustanovil v naši državi. Prodajo vrši za vse tovarne nalašč v ta namen usta-
novljena firma »Centropapir« v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Namen: diktirati cene in preprečiti konkurenco, ako bi se kje pojavila.
Železnico Grobelno-Rogatec je
kupila država za 6.3 milijone dinarjev.
Nemški častniki beže v Švico.
2e prvi dan po zadnjem prevratu je bežalo v Švico dvajset častnikov. Med njimi so trije generali. To so bili sami vpokojem častniki, ki pa smatrajo da so v Švici bolj varni.
25letnica socialistične delavske športne internacionale
Kongres v Amsterdamu
Letos poteče 25 let, odkar je bila ustanovljena Socialistična delavska športna internacijonala. V zvezi s proslavo te obletnice bodo delavske športne in telovadne organizacije v državah, kjer postojajo, priredile večje svečanosti, vsi športni listi bodo izšli v svečani obliki, po radiu bodo prenašali predavanja o Socialistični delavski športni internaci-jonali, 25. maja pa bo' kongres internacionale v Amsterdamu.
Hadiarski regent Horty na Poljskem
Poizkus ojačanja osi?
Madžarski regent Horthy je obiskal Poljsko uradno. Obisk je veljal predsedniku Moscickemu Becku in Rydz-Smigliju. Sprejel je pa v Varšavi tudi nemškega, italijanskega in avstrijskega poslanika, kar znači, da so gospodje imeli dalekosežneje politične razgovore.
Kitajski uspehi na jugu
Iztrgali so Japoncem mesto Vuhu
V poslednjih bojih južno od Nankinga so Kitajci pognali Japonce iz mesta Vuhu in prizadeli Japoncem hude izgube. Vsled te kitajske protiofenzive je zastalo japonsko prodiranje na jugu.
Na severu prodirajo Japonci še kar naprej v kitajsko ozemlje.
Za razvoj prilik na Kitajskem ie značilno, da so si Kitajci zelo needini in da vodijo medsebojne boje za oblast.
V južnem kitajskem mestu Kanton je guverner izvršil, po nekaterih poročilih pa samo poskušal, vstajo proti legalni vladi.
V Pekingu pa so Japonci celo vzpostavili slamnato kitajsko vlado.
Najveiji sovjetski zrakoplov uničen
med poskusnim poletom, ko so ga nameravali poslati na pomoč učenjakom na ledeni plošči v Severnem ledenem morju
Pri Kandalakši, 277 kilometrov od Murmanskega, je treščil silovit vihar največji ruski zrakoplov »USSR 2/6« ob nek gorski vrh in ga razbil. 13 mož posadke je bilo ubitih, 3 lažje ranjeni 3 pa so ostali brez poškodb.
Zrakoplov je bil na poskusni vožnji pred poletom v smeri proti severnemu tečaju, na pomoč- ekspediciji ruskih učenjakov, ki plovejo na razpokani ledeni plošči ob vzhodni obali Grenlandije, ne da bi mogli pristati.
Ekspedicija ruskih učenjakov še vedno pošilja brezžična poročila in vrši znanstvena opazovanja. Po ekspedicijo so poslali sedaj tri ledolomilce: »Murmansk«, »Taimyr« in »Musman«.
Knjige,Cankarje ve družbe,
so najlepše in najcenejše od vseh slovenskih ljudskih založb
Proces proti evangeljskemu pastorju Niemollerju radi državi sovražne propagande je pričel v Berlinu. Pastor se je upri nameri režima, da si podjarmi protestantovsko cerkev. zato je prišel pred sodišče. Nie-moller se je proslavil v svetovni vojni kot poveljnik podmornice. >• Sorodstvo nemškega in italijanskega fašizma. Nemčija je nasledila fašistični sistem od Italije Italija pa je sedaj privzela od Nemčije znani pruski »Paradeschritt«. Kot prvi je nastopil v »Paradeschrittu« na čelu čete črnili srajc pretekli teden Benit-to Mussolini, ali kakor mu pravijo, »duce«. Tako se oba fašizma dopolnjujeta, Kako so Italijani, ki so do-
slej poznali le »drobeči korak«, zadovoljni s »Paradeschrittom« še ne vemo.
Odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Bukarešti izginil. Pred dnevi je izginil odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Bukarešti, Butenko. Šofer trdi, da je Butenka pripeljal do stanovanja in počakal, dokler je Butenko zaklenil vežna vrata za seboj. Hišna pa je izjavila da je Butenkova postelj ostala to noč nedotaknjena. Ruska vlada zahteva od rumunske policije, da razjasni ozadje tega izginotja. Policija je zaprla šoferja in hišno.
A. M. de Jone:
94
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Toda kolikor daleč mu je seglo oko, ni videl ničesar, da bi se kaj gibalo na golem, neporaslem polju, ki je še spalo zimsko spanje. Končno je opazil v daljavi rdečo streho, v katero je strmel Vrč: bila je hiša Janekee Timerjeve ... Zakaj neki je Vrč tako napeto oprezoval v to smer? ... Nov nemir se je polastil Mereyntjej^. Ni še bil pozabil ruvanja, čigar priča je bil. Težko je prenašal molk zato je rekel v negotovosti:
»Ti. Vrč, pravijo, da se bosta Janekee in graničar poročila takoj po postu.«
Vrčev pogled je počival na rdeči strehi, kot bi ga privlačila čarodejna moč. Po kratkem presledku je odgovoril, ne da bi se ozrl na svojega prijatelja:
»To pravijo... tako gotovo pa to še ni. Me-reyntje.«
To je Mereyntjeja tudi presneto malo zanimalo', zato je pocukal Vrča za rokav:
»Pojdi, Vrč greva. Premrzla je, da bi stala tukaj.«
Le s težavo je odtrgal Vrč svoj pogled od strehe v daljavi in se ozrl na nestrpnega fantička, ki ga je, igraje se, neprestano vlekel za rokav.
»No, radi mene, pa pojdiva,« je rekel Vrč in
si potegnil svoj že zelo obrabljeni klobuk na tilnik. Začuden je opazil Mereyntje potne srage na njegovem čelu ... Smejoč se je sodil:
»Bah, kako si mi ti priskuten človek! Kako se moreš pozimi potiti?« Zagonetno mu je odvrnil Vre: ■
»Človek se večkrat zmoti v svojih računih, dečko.«
»Poskusiva se, kdo od naju bo tekel hitreje?« je predlagal Mereyntjc, ki je bil kaj hitro pripravljen za poskok. »Kdo bo prvi pri tistem' starem deblu tam!« In še predno je divji lovec utegnil kaj reči. je Mereyntje že tudi zdirjal proti grčavi vrbi, ki je proseče stegovala svoje veje proti nebu. Poli. četudi nepozvan, je stavo gladko dobil. in ko je Mereyntje pritekel do cilja ter se ozrl, je vidci, kako je njegov prijatelj zopet strmel preko polja, proti tisti stari hiši. Rogajoč se mu, je zaklical Mereyntje:
»Hej, Vrč, ali ti je otrpnil?«
»Kaj?« je vprašal ta, ne da bi odmaknil s pogledom.
»Tilnik!« je zakrožil Mereyntje, plešoč od veselja, da je Vrča tako lepo položil.
»Da bi te koklja brcnila, fant!«
Potem sta odšla dalje in zdelo se je, da je sovražno razpoloženje izginilo. Toda ni še minulo pol ure in že je Vrč znova umolknil, da je moral Mereyntje vleči vsako' besedo posebej iz njega. Tega ni razumel, samo milo se mu je storilo in sočutje ga je prevzelo, ko se je domislil, da bi to
nenavadno žalostno razpoloženje morda utegnilo biti posledica zapora, v katerem je Vrč preživel več dolgih tednov. Zato je sklenil, da bo ostal vedno v bližini Vrča in vse storil, da ga bo razvedril.
Odsev svetilke je zopet ležal na mizi kot velikanski zlatnik. Z rokama objemajoč visoko usločena kolena, je sedel Mereyntje in občudoval, kako spretno je rezal njegov prijatelj poslednje fine trščice z velikega jesenovega loka, čigar posest ga bo napravila za najbogatejšega med vsemi ljudmi. Zdaj je padel na gladki, obeljeni les rumeni sij luči, da se je zdel z vsakim novim vrezom kot las ostrega noža še svetlejši, zdaj zopet se je odmaknil iz svetlormenega kolobarja. Temne oči so zaljubljeno božale dragoceno orožje, ki je po lepoti in uporabnosti prekašalo vse loke, kar so jih kdajkoli imeli vaški fantini. Bilo je krasno izdelano strelno orožje, slično) lokom s katerimi so streljali ob nedeljah na strelišču, zadaj za krčmo, odrasli možje. Še nikdar ni imel noben deček tako dolgega, odpornega loka, ki bi nesel tako daleč in bil tako lepe oblike ter tako podoben lokom, ki so' jih imeli starejši možje. Vaška deca je imela kvečjemu loke iz vrbovih šib, čijih konca sta bila med seboj povezana z vrvico, ta tu pa je bil pravi, resnični lok z vsem potrebnim, kar k loku spada: puščicami, čijih konice so bile'iz roževine, na zadnjem koncu pa opremljene
s peresi.	(Oalie	prihodnHč.)
7g HašiU Ucaiev
Trbovlje
Članski sestanek rudarjev v zvezi s poročilom o intervenciji v Beogradu
V nedeljo, dne 13. t. tn. se bo vršil ob
9.	uri v »Delavskem domu« članski sestanek ZRJ, na katerem se bo med drugim poročalo tudi o intervenciji, ki se je izvršila Pri merodajnih činiteljih v Beogradu glede izpremembe člena 50 in 82 pravilnika Bratovske skladnice. Za članstvo je udeležba na sestanku dolžnost!
Občni zbor rokodelskega podpornega društva. V nedeljo, dne 6. t. m. se je vršil dobro obiskan občni zbor »Rokodelskega podpornega društva« v mali dvorani g. For-teja v Trbovljah. Kakor na vseh občnih zborih tega humanega rokodelskega društva, tako je vladala tudi na tem občnem zboru največja harmonija, ki se je izrazila v tem, da so ostali na svojem mestu vsi odborniki s predsednikom s. Jurjevcem. \sa podana poročila so bila odobrena. Iz njih je bilo razvidno, da so bolni člani pre-teli izdatne podpore. Društvo šteje nad 200 članov, še vedno pa se javljajo novi. Društvo nudi članom razven bolezenske pod-Pore po Din 8 dnevno tudi posmrtninsko Podporo, ki gre v tisočake. Govori se, da bodo vsi rokodelci iz savske delavnice pristopili ■ k društvu, mi jim samo kličemo: pristopite, v slogi je moč! Član.
Prosvetni večer, ki ga je priredila tukajšnja »Vzajemnost« v nedeljo je pokazal napredek, ki ga poraja požrtvovalnost članov. Prav je, da je »Vzajemnost« posvetila svojo pozornost mladini, naraščaju. Mladi mandolinisti so obogatili število odsekov, ki jih ima »Vzajemnost«. Koračnico »Na planine« so zaigrali še z neko negotovostjo in bojazljivostjo, ki so jo v sledečem Fu-čikovem valčku »Idealni san«, premagali, ter ta precej dolgi komad odigrali z res priznanja vredno rutino. Ugodno je odjeknila v naših ušesih himna »Prijatelja prirode« od Krnjica »V naravo«, a nad vse je bila lepa, kratka in melodijozna skladba »Večerni zvon« Pevski zbor je svoj program absolviral z zanosom. Mešani zbor je zlasti milozvočno zapel »Botra povža«. — Končno je dramski odsek s Kranjčevo komedijo »Skedenj«, kot reprizo, še poboljšal svoj uspeh pri premijeri. S. Žirovnik se je veliko bolj uživel v vlogo Senice, a s. Bola 3e kot vedno, dobro poskrbel, da kot jecljavi Peter razveseli občinstvo s svojo pristno komiko. Pohvaliti je tudi ss. Puntarja, Gučeka. Kunsterja, Tratarja in Lesjaka, le, da je kot komisar bil premalo strog, ter članice Hermanovo in Stepančičevo. Vidi se, da »Vzajemnost« živo dela na kulturnem polju. Zahvala gre seveda tudi s. Teržanu Francu, ki po svojem napornem delu uri pevski zbor, s. Kovaču Pavletu, ki je že v početku pokazal, da ne bo samo dober režiser, ampak tudi vreden naslednik agilnega s. Poldeta Majdiča st. in s. Turku Emilu, ki z redko potrpežljivostjo dosega tako lepe uspehe pri mladini. Le tako naprej!	Obiskovalec.
Črna pri Prevaljah
Organizirani rudarji so se zbrali 6. t. m. na občnem, zboru podružnice ZRJ v gornjih prostorili gostilne Knez-Krulec. Velikemu številu udeležencev je govoril s. Arh, ki je pojasnil tudi novi pravilnik Bratovskih skladnic in osporavane čl. 50 in 82, za čijih izpremembo se odločno zavzema Zveza rudarjev Jugoslavije, ker so v škodo rudarjem- invalidom. Na občnem zboru je vladala soglasnost in je bil stari odbor soglasno zopet izvoljen.
Predpustno veselico priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 13. februarja s pričetkom ob 6. uri zvečer v prostorih kantine V. T. Eisinger v Žerjavu. Vstopnina za osebo Din 3. Društvo vabi vse delavstvo na svojo prireditev z željo, da se vabilu vsi odzovejo. Za dobro kapljico in jedila preskrbi kantiner.
Možica
Zakaj se ne sprejema pri rudniku prven-s*v?”° delavcev iz revirnih občin? Uprava mežiškega rudnika je sprejela zadnje čase nad 30 delavcev, toda povečini samo take iz oddaljenih krajev. Zaman pa čakajo, da bi prišli nazaj na delo tisti, ki so bili pri rudniku že zaposleni, potemi sinovi rudarjev in taki, ki so Prišli od vojakov ter so sedaj brez zaslužka. Zdi se nam, da imajo prvenstveno pravico do dela v rudniku domačini in med njimi seveda taki, ki morajo od dela živeti. Ako bi se generalno ravnateljstvo nekoliko pobližje zanimalo za to zadevo, bi najbrž ugodilo prošnjam in Predlogom zaupnikov, ki so jih že večkrat sporočili upravi. Žal, da je generalno ravnateljstvo tako oddaljeno iz Mežice, da mu ,ie večkrat onemogočeno proučiti vse predloge, ki se pred-lože krajevnim faktorjem. Upamo pa, da naša javno izrečena beseda ne bo ostala brez odmeva in da bo zmagalo načelo, da imajo zaslužka potrebni občani prvi pravico do dela pri rudniku.
Sevnica ob Savi
Masarykova proslava	1
V nedeljo, dne 13. t. m. se bo vršila s pričetkom ob 14.20 uri (po prihodu vlaka) v Sokolskem domu predavanje o Ma-saryku in socialni zaščiti. Predavala bosta ss. dr. Reiman in Eržen iz Maribora. Vabljeni vsi!
Ljubljana
Delavski oder »Vzajemnosti« nas vabi v dvorano Delavske zbornice v soboto, dne 12. februarja t. 1. k uprizoritvi tragedije v 12. slikah (z 12 dijapozitivi): »MAGDA«, križeva pot mnogih deklet, ki so verjele v lepoto in ljubezen. Spisal Alojzij Remec.
— Diapozitivi Kumer Slavko. —• Režija Bruno Leban. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Sodeluje Jazz »Zarje«. Vložke citira Ivan Samo. Vstopnina: Din 10, 8, 6, 4, stojišča Din 3.
Maribor
Volitve obratnih zaupnikov so zaključene
Ako bo oblast nekatere proteste vpo-števala, potem se bodo vršile volitve v po-edinih podjetjih še v mesecu februarju. Pri letošnjih volitvah so imele naše organizacije v nekaterih podjetjih zelo težavno stališče. Vse se je zarotilo proti rdečkarjem! Mnog© kandidatov na naših listah je bilo pred volitvami odpuščenih, mnogim1 je bila služba odpovedana. Še lansko leto, tik po stavki, nismo zabeležili takega terorja. Toda kljub temu so naše organizacije častno izšle iz volilne borbe:
Podjetje:	rdeči	b>ll	plavi zel.
Plinarna	1	2	—	—
Roglič Drago	3	—	—	—
Potočnik Ferdo	2	—	—	—
Zelenka in komp.	6	—	—	—
Rosenberg	1	—	—	—
Gradbeni urad	4	1	1	—
Matosvila	3	—	—	—
Električno podjetje	3	—	—	—
Freund Viljem	5	—	—	—
Kovina	5	—	—
Hutter in drug	11	2	3	—
Mautner	6	—	—
Jugotekstil	4	—	2
Rosner Marko	2	—	4	—
Ehrlich - tkalnica	2	1	—	3
Ehrlich - predilnica	3	—	3	—
Doctor in drug	lt	5	—	—
Splošna stavbena	6	—	—	—
Pengg Johann	2	—	2	—
Zora	4	—	—	—
Skupaj	84	11
15
Vidi se torej, da imajo naše strokovne organizacije skoraj 200 odst. več zaupnikov, kakor vsi nasprotniki skupaj.
Zborovanje obratnih zaupnikov
V	nedeljo, dne 13. februarja t. 1. z začetkom točno ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v »Delavski zbornici« zborovanje novoizvoljenih obratnih zaupnikov ter njih namestnikov. Udeležba je obvezna! — Družnost!	KMO.
Občinski proračun, ki znaša 60,135.000 dinarjev je bil na seji, dne 7. t. m. sprejet. Proračun uprave je višji za 2.35 milijonov dinarjev, podjetij pa za 649.070 dinarjev. — Za proračunsko seio ni bilo skoro nobenega zanimanja. < ki je ,
Mladeniči letnikov 1917—1918 in 1907,
ki prebivajo v Mariboru, niso pa semkaj pristojni in žele iti v Mariboru k naboru, naj se zglase do 28. t. m. pri Mestnem vojaškem uradu, s seboj naj prinesejo kolek za 30 Din.
Senovo pri Rajhenburgu
Predavanje o Masaryku In socialni zaščiti se bo vršilo v nedeljo, dne 13. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen, Pridite!
Pekovski mojstri tožijo pomočnike
Pred mariborskim okrajnim sodiščem se je vršila v torek kazenska razprava zoper predsednika in tajnika »Zveze živilskih delavcev«, podružnice v Mariboru, Jazbinška Josipa in Sundnerja Avgusta. Proti obema je vložilo tožbo radi žaljenja časti 14 mariborskih pekovskih mojstrov in sicer gg. Auer Martin, Feiertag Anton, Genzker Ludvik, Horvat Ivan, Kaukler Filip. Koren Jakob, Kos Matija, Ledinšek Josip, Mulec_ Franc, Pisanec Katarina, Rakuša Karol, Šober Franc, Mikec Mihael in Zamuda Ivan. Pekovski mojstri tožijo oba odbornika »Zveze živilskih delavcev« radi tega, ker je »Zveza živilskih delavcev« poslala v novembru lanskega leta »Udruženju pekovskih mojstrov« v Mariboru dopis, v katerem je pozvala Udruženje, da doseže pri mojstrih, da se bodo držali uredbe o nočnem delu v pekovski obrti, da ne bodo nastopali proti pomočnikom, ki se hočejo
držati uredbe, jih radi tega odpuščali, itd. Organizacija »Zveže živilskih delavcev« je v tem dopisu navedla, da se poslužujejo nekateri mojstri v boju proti delavcem intrig, denunciranja, terorja in odpuščanja delavcev, samo da dosežejo svoj cilj, t. j. neomejeno izkoriščanje delavstva, da izkoriščajo pomožno osobje v svrlio svoje obogatitve, da se poslužujejo sredstev, ki dokazujejo, da stoje prizadeti na najnižji stopnji omike, da nekateri mojstri intrigirajo proti nekaterim članom »Zveze živilskih delavcev« z namenom, da jim uničijo eksistenco. Radi vsega tega so se čutili navedeni pekovski mojstri prizadete in so vložili proti ss. Šundnerju in Jazbinšku tožbo. Oba toženca sta nastopila za trditve v dopisu dokaz resnice in je sodnik radi izvedbe dokazov razpravo preložil. O nadaljnjem poteku zadeve bomo poročali.
Delavske 2ene in steklarji iz Hrastnika
na predavanju
Velika udeležba
Preteklo nedeljo, dne 6. t. m. se je vršilo v gornjih prostorih pri Domitroviču predavanje o »Masaryku in ženi«, ki je privabilo res impozantno število delavskih žen in steklarjev, kar je pač najboljši dokaz zavednosti sodružic in sodrugov in njihovega neumornega agitacijskega dela. Prišli pa so na predavanje tudi sodrugi in sodružice iz Sevnice, Radeč in Zidanega mosta.
Predavanje je otvoril s. Beutl, nakar so pevci zapeli delavski pozdrav in s tem še bolj dvignili razpoloženje med navzočimi.
Potem je povzel besedo s. dr. Reisnian. S citati iz spisov pokojnega velikega čeho-slovaškega državnika, prezidenta Masarv-ka, je prikazal veliko delo tega moža tudi za enakopravnost žen. Pri tem je govornik obrazložil na številnih primerih stališče žene v današnji družbi, doma in v javnem življenju, ki je vse drugo prej, kot enakopravna.
Delavski razred pa mora osredotočiti vse svoje sile, da ženo osvobodi jerobstva moža, da bo postala mati v resnici vzgojiteljica nove generacije, da bo kot delavka zaščitena in tudi dostojno plačana. Zena v delavskem gibanju ne sme stati v ozadju, ampak korakati med prvimi. Izvajanja govornika so zadela v živo in je žel gromko odobravanje.
S. Eržen je potem na kratko očrtal položaj žene nekoč in danes, zlasti z ozirom na pisane in nepisane zakone današnje družbe ter dvojno moralo, ki vlada, po kateri se za eno in isto dejanje ženo obsoja, moža pa poveličuje kot junaka. Boj za enakopravnost žene v zakonodaji je temeljna zahteva socialističnega delavskega gibanja.
Nato je govoril s. Jelen o materi kot vzgojiteljici, ki bo pravilno vzgojila svoje otroke le tedaj, ako bo sama vzgojena v našem duhu in sledila našemu gibanju potom našega časopisja, predvsem »Delavske Politike«.
Predavanje je poteklo v zelo živahnem razpoloženju. Izgledalo je, kot da se je zbrala k pomenku ena sama družina, v ka-
teri tudi ni manjkalo župana s. Malovrha. Po predavanju so mnoge sodružice in sodrugi dobili še zaželjene informacije, in potem ostali do odhoda večernega vlaka skupaj. Lepo število naročnikov »Delavske Politike« v Hrastniku se je to nedeljo še nekoliko pomnožilo.
Kranj
»Konec rdečega terorja« (!), se napoveduje z ustanovitvijo organizacije zelencev... Delavstvo se bo «rdečega terorja« skoraj rešilo, kajti zelena ZZD si je na svojem zborovanju že izvolila pripravljalni odbor. Povedali so, da bodo svoje težnje lahko uveljavili, češ. da imajo oblast za seboj, česar da se dobro zavedajo. Povedali so, da so v članarini najcenejši, da na račun organizacije ne bodo nikogar, redili, da se denar ne bo pošiljal centrali itd. Vendar pa gre od Din 7 mesečne članarine Din 6 v Ljubljano, od tega Din 2 za zeleni časopis (ki je zopet najcenejši, kar nam je že itak znano), Din 4 pa jim ostane, na račun katerih — če smerno rabiti njihov izraz o pojmu organizacijskega dela — se bo nekdo redil. Da pa ja ne bo kdo v potrebi upravičen kaj terjati nazaj, so že v naprej povedali, da se bo denar ves sproti porabil v propagandne svrhe, da ne bodo držali nobenih fondov, najmanj pa za podpiranje stavk, ki pri njihovi .akciji »za zboljšanje položaja delavcev«, ne pride v poštev. Poročalo se je tudi o novoosnovani tekstilni zadrugi, kamor bodo imeli pristop le člani ZZD. Kdor pa v zadrugi misli nergati, pa naj ne vstopa v njo, temveč naj gre rajši v »ljudsko fronto«. Tako so povedali. — Blagor delavstvu, ki dočaka »mirno sožitje« s kapitalizmom	■*-	■	t-
Ekspozitura Borze dela že skoraj mesec dni posluje, a podpor še nič ne izplačuje, ker ji iz Ljubljane ne nakažejo denarja. Sedaj so izplačilo podpor napovedali za 12. t. m. Bomo videli ali bo kaj.
»Kralj na Betajnovi« je Cankarjeva drama, v kateri prikazuje neomejeno oblast podeželskega mogočneža, njegovo kruto postopanje z delavci-tlačani in končno njegov tragičen konec. Drama je tudi za današnje čase aktualna. Delavci in delavke! Oglejte si to realno in poučno Cankarjevo delo na odru »Vzajemnosti« v dvorani restavracije Semen, v nedeljo, dne 13. februarja. Pričetek točno ob 16. uri. Cene običajne. Zlasti naročniki »Delavske Politike«, posečajte prireditve »Vzajemnosti« in tudi med delavci poagitirajte!
KHi«
Predavanje. »Vzajemnost« priredi dne
12.	t. m. ob 18. uri v prostorih gostilne Magdič predavanje s skioptičnimi slikami o temi: »Kitajska dežela«. Vstop prost.
Občni zbor »Vzajemnosti« je bil v nedeljo, dne 6. t. m. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je podružnica v preteklem letu vršila svojo dolžnost v polni meri. Članstvo je z velikim zanimanjem sledilo poročilom, katera so bila zelo stvarna. Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno, da društvo lepo napreduje, saj šteje po komaj enoletnem delovanju že 84 članov. Sledile so volitve novega odbora in je bil soglasno izvoljen stari odbor. Letos pa čaka odbor težka naloga, saj si je nadel postaviti lastni krov. Apeliramo na vse zavedno delavstvo v Rušali, da podpira po svojih močeh to .nujno potrebno akcijo, ki bo služila delavstvu. — Družnost!
Predavanje o Franclji, katero je imel s. Petejan v tukajšnji »Vzajemnosti« preteklo soboto, je bilo rekordno obiskano. Vsi poslušalci so z velikim zanimanjem sledili predavatelju, kateri nam je prikazal razvoj dogodkov v Franciji od velike revolucije do današnjega dne. Predavanje je otvoril in vodil predsednik s. Kreuh, kateri je ob zaključku sporočil, da se bodo predavanja redno vršila.
Prepovedani sta brošuri O. Slakar: »Mučeniška Španija« in »Hitlerjevci v Sloveniji«, ki so jo izdali ljubljanski akademiki. Obe brošuri sta bili natisnjeni v tiskarni »Slovenija« v Ljubljani.
CeUe
Lepa zmaga zavednih rudarjev v Pečovniku pri volitvah obratnih zaupnikov
V	nedeljo, dne 6. t. m. so se vršile v rudniku Pečovnik dopolnilne volitve delavskih zaupnikov na izpraznjena mesta, pri katerih je bilo voliti l zaupnika in 1 namestnika. Delavstvo je pokazalo svojo razredno zavest in glasovalo za listo ZRJ., katera je prejela 94 glasov, nasprotna pa 7. S tem rezultatom sta bila izvoljena: zaupnik Papež Friderik in namestnik Božnik Anton.
Občni zbor Zveze rudarjev Jugoslavije, podružnica Teharje—Pečovnik. V nedeljo, dne 13. t. ni. se bo vršil v Celju redni letni občni zbor ob 9. uri dop. v prostorih KMO v Delavski zbornici. O pomenu strokovne organizacije za rudarje bo poročal s. Arh, tajnik ZRJ iz Zagorja.
Občni zbor »Vzajemnosti« se bo vršil v soboto, dne 12. t. m. zvečer ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Dnevni red običajen. Vabimo vse člane, da se ga sigurno in točno udeleže. Pred občnim zborom se bodo sprejemali novi člani. Potrudite se, da bo obisk čim večji! Družnost!
Sestanek SMRJ se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. mi ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, na katerem bo poročal o novem pravilniku Bratovske skladnice s. Murn iz Trbovelj. Pozivamo delavce, posebno iz cinkarne, da se vabilu odzovejo.
KINO DOM,
13,—15. februarja: »Orlič«. Fanny Essler. — 16,—18. februarja: »Ples v Metropolu«.
HIH
PlUj
Narod in država ter sodobni mednarodni razvoj. O prvi temi je predaval dne 3. t. m. g. dr. Travner ter v svojih izvajanjih izčrpno prikazal pojm narodnosti, naroda in države, za kar je žel polno priznanje. Želeti bi bilo, da se v prihodnje vsakdo potrudi priti pravočasno v dvorano, ker stalno prihajanje zamudnikov moti tako predavatelja kakor poslušalce. — O sodobnem mednarodnem razvoju pa je pod okriljemi "Ljudske univerze« predaval dr. Berčun. Podal je sliko mednarodnega položaja in podčrtal dejstvo, da se na osnovi 12 elementov su-
če mednarodna politika. Predavatelj je s to analizo skušal izluščiti jedro sedanjega stanja povdarjajoč, da kljub kaosu in raznim nevšečnim dogodkom, ki jih je povzročil element ravnotežja, še vendar ni vse izgubljeno, kajti prej ali slej se bodo združile statične, t. j. demokratične države — proti dinamičnim, šovinističnim in imperialističnim silam, katere hočejo z nasiljem vse preobrniti — in se bode tako stvoril blok, ki bo dovolj močan, da bo lahko uveljavil svojo voljo. (Kar bi se že davno lahko zgodi-
lo.	Op. p.).	—ac—
Za izobrazbo delavstva. Še bolj kot po drugod je izobrazba potrebna našemu delavstvu, ki prav za prav še niti ni delavstvo v pravem pomenu besede, ker stoji le z eno nogo v tovarni, dočim z drugo še na rodni grudi. Znano je, da je delavstvo s podeželja često največja ovira za organizacijo industrijskega delavstva, da ne more izbojevati tega, kar delavstvo, navezano na svoj zaslužek, potrebuje za svoj obstoj. Vzrok zadržanju podeželskega delavstva je pomanjkanje razredne zavednosti in solidarnosti. Dasi je doba fevdalnega suženjstva že davno minula, duh te dobe še vedno ni iztrebljen, ampak živi naprej med kmečkim prebivalstvom in delavstvom v podeželju. Zato ni mogoče dovolj povaa-riti važnosti izobraževalnega dela med podeželskim delavstvom in ljudstvom sploh, ki mu je socialistična miselnost še tuja. Iz teh vidikov, je treba pozdraviti in tudi podpreti delo, ki so se ga lotili predvsem so-drugi iz Orehove in Hotinje vasi s tem, ua so pred dobrini letom ustanovili »Vzajemnost«. Ustanovitev »Vzajemnosti« je takoj vzbudila odpor pri delavstvu nenaklonjenih elementih. S tem pa so se tudi povečale že itak velike težave, s katerimi se ima tako društvo na deželi boriti. Treba je najprvo zbrati člane, potein sredstva in šele na to je mogoče misliti na kakšno večjo akcijo. V nedeljo, dne 30. januarja se je vršil članski sestanek »Vzajemnosti« v Hotinji .vasi, ki se ga je udeležil .tudi s. Eržen iz Maribora. Na sestanku se je govorilo o položaju društva in delu, ki naj ga vrši. Najugodnejša so tla za dramatiko in za petje. Pomanjkanje odra in pa instrumenta je najbolj občutna zapreka, da bi se uresničila ta stremljenja. Tudi knjižnica bi nam bila potrebna. S trdno voljo bo mogoče vse premagati. Odbor išče harmonij, da bi ga kupil in prosi vsa bratska društva in posameznike, da mu javijo, ako hi se ga kje dobilo za primerno ceno. Člane >-Vza-iemnosti« obiskujeta sedaj dva člana odbora na domu, ki pobirata članarino. V najkrajšem času bo večja prireditev »Vzajemnosti«, na katero vabimo že danes vsa bratska društva. Predvsem apelira odbor na člane, da vrše svojo dolžnost do društva, pa tudi na ostalo delavsko javnost v Mariboru in okolici, da podpre delovanje naše »Vzajemnosti«.
Tezno pri Mariboru
»Skapinove zvijače« bo vprizoril dram-sik odsek »Vzajemnosti« v soboto, dne 12. t. m. s pričetkom ob 20. uri v gostilni Felič. Delavci in delavke, pridite!
Prednaznanilo. -Vzajemnost« bo priredila v soboto, dne 26. februarja pri Feliču pustno veselico, nakar opozarjamo vsa bratska društva.
Studenci pri Mariboru
Redni ob2ni zbor podlnuižnice I. Delavskega kolesarskega društva bo v nedeljo, dne 20. t. m. Začetek ob pol 9. uri v društvenem lokalu Majhenič. Člani, podporni člani in optala bratska društva vabljenal Odbor.
Kmečki ples priredi podružnica I. Del. kolesarskega društva v soboto, dne 12. t. m. v gostlni Mraz v Studencih. Začetek ob 19. uri. Člani, kakor tudi vsi ostali vljudno vabljeni. Vstop prost.
Jesenice
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob K. uri zvečer (v nedeljo tudi 3- uri pop.) velefilm »Fedora« z Marijo Bell v glavni vlogi. Med dodatki Para-mountov zvočni tednik in domač kulturni Ulm. — Sledi »Scipio Afrikanski«. _____
Umetne oči
1'delamo u n«Sc p*cl|ente kakor naravno. F. Ad. MQ|ler Sfilme. Wlesbaden dne H. marca 19-8 vMirib-rn,
Hotel iZamorc", Gosposka ulica
0707-68801
Čvrste in trajne opanke iz močne kože z neuničljivim, zavihanim podplatom, ki ne prepušča vlage. Najbolja obutev za kmeta in za vsako priliko. Žeblji na podplatu ne rjave.
Delavski pravni svetovalec
Protizakonito postopanje s služkinjo (Ribnica na Pohorju)
Vprašanje: Sestra je bila za služkinjo pri nekem kmetu. Ko je zbolela, jo je kmet odpustil ter jo peljal k drugemu gospodarju. Na poti se je sestra onesvestila in ni mogla več naprej. Kmet jo je nato kar pustil. Ker je ležala delj časa v snegu, se ji je zdravstveno stanje še poslabšalo, morala je v bolnico in še sedaj ni za delo sposobna. Kmet je o njej še drugim osebam- pravil, da je spolno bolna, kar ni res. Ali ga lahko toži?
Odgovor: Če je kmet pustil sestro onemoglo na poti. je kaznjiv po kazenskem zakoniku in ga lahko sestra ovadi državnemu tožilstvu ter zahteva obenem povračilo vse škode, ki jo je radi tega imela, t. j. primeren znesek za bolečine, stroške za zdravljenje in izgubo zaslužka. Radi neresničnih vesti, ki jih ie kmet o njej raznašal, ga lahko toži radi klevete. Ker jo je odpustil mea boleznijo, lahko zahteva, da ji p'.t-ča mezdo za ves čas, kar je bila bolna, največ pa za 4 tedne, ako je bila prej pri njemu že 14 dni v službi, razen tega na še mezdo za 14-dnevno odpovedno dobo in hrano za ves ta čas.
38235-511
Ženski polčevlji iz lakastega gumija, po-jačani na konici, Vam bodo dobro služili v dežju in blatu.
Čvrste nogavice iz bombaža, ki čuvajo zdravje in žep. Česana za isto ceno.
Naročilo povečave slik (Huda jama)
Vprašanje: Agent nekega podjetja za povečavanje slik je pregovoril mojo ženo, da je v mojem imenu naročila povečavo nekih fotografij in pri tem ponaredila moj podpis, laz s tem nisem soglašal in nisem maral plačati agentu zahtevanega zneska: on pa mi grozi s sodiščem in da mi bo dal zarubiti mezdo, ki jo prejemam kot rudar.
Odgovor: Mezda se Vam ne more zarubiti brez tožbe; v pravdi pa lahko ugovarjate, da naročila niste podpisali in da zaradi tega niste dolžan ničesar plačati.
Prepustitev obrta drugi osebi (Celje)
• Vprašanje: Sem avtoprevoznik in sem se dogovoril z nekom, da bo on vršil avto-prevozništvo na moje ime ter da mi bo za to plačeval mesečno Din 400, jaz pa ga bom prijavil kot svojega uslužbenca pri OUZD. Dotični mi že več mesecev ni plačal dogovorjene vsote, pač pa je prišla vsa zadeva oblasti na ušesa in sem bil kaznovan z denarno kaznijo po § 399 o. z. Ali ie bila kazen upravičena in ali lahko tožim dotičnega na plačilo dogovorjenih zneskov?
Odgovor: Obrt se sicer sme izvrševati s pomočjo druge osebe, vendar inora biti ta prijavljena kot poslovodja in mora izpolnjevati vse pogoje, ki so predpisani z
4767-68802
Čevlji za delavce in poljedelce iz mastne kravje kože z nepremočljivim gumijastim podplatom. Široka oblika čevlja Vam omogoča lahko In udobno hojo.
obrtnim zakonom za samostojno izvrševanje obrti. Če so bile v Vašem primeru okolnosti drugačne, je kazen upravičena in tudi ne morete dotičnega, s katerim ste se dogovorili, iztožiti za dogovorjeno plačilo, ker so pogodbe, ki nasprotujejo zakonitim prepovedim, nične.
Jamčevanje radi živinskih hib (2erjav) Vprašanje: Pred 5. meseci sem prodal par mladih prešičkov. kateri so pozneje kupcu poginili. Sedai me terja na vrnitev kupnine in mi grozi s sodnijo.
Odgovor: Kupec bi Vas moral tožiti zaradi jamčevanja najkasneje v 6. tednih po sklenitvi pogodbe; tako pa je njegova pravica ugasnila.
Rečica ob Savinji Zaplemba knjige. Nek naš naročnik je imel hišno preiskavo, pri kateri mu je orožnik vzel neko knjigo Carkarjeve družbe, češ, da ie zabranjena. Radi hi vedeli, če je res tako? — Knjige Cankarjeve družbe so dosle.i vse dovoljene in orožnik zato ni bil upravičen, da je knjigo odvzel. Lahko se pritožite na Komando žandarmerije v Celju. — Ur.
Sirite nas list!
97977-676
Gumi je edini materljal za obutev, ki ne propušča vode. Nisi mogoče misliti, našega kmeta, delavca v kanalih, na stav-, bah, pri namakanju konoplja v gozdu, na cesti itd., brez teh škorenj.
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen t Maribora. — Tiika: Ljudska tiskarna, d. d. y Mariboru, predstavltelj Viktor Eržen v Mariboru.
Guitanj
Zmaga svobodne strokovne organizacije v jeklarni
Dne 23. januarja so se vršile v tukajšnji jeklarni volitve obratnih zaupnikov, rezultat je naslednji: Volilnih upravičencev je bilo 314 (lani 280), volilo jih je letos 229 (lani 196), vloženi sta bili dve listi in sicer so dobile glasov: SMRJ 190 glasov (lani 157) in JSZ 37 glasov (lani 39). Ker je bil količnik 37 glasov, je dobila SMRJ 5 zaupnikov in JSZ 1 zaupnika. To je znak, da ideja svobodne strokovne organizacije pridobiva vedno novih pristašev!
Pragersko
Sedež občine hočejo premestiti iz Pragerskega v Črešnjevec. Temu ugovarja vse Pragersko. V Pragerskem je veliko železniško in prometno križišče, tu je velika tovarna, so razne obrti, gostilne in trgovine, tu je velika naselbina z lepimi hišami iti vilami, z velikim številom uradništva in delavstva, sem gravitirajo gospodarski in prometni interesi vse okolice. Črešnjevec je pa samo neznatna kmečka vas na hribu, kjer je poleg cerkve le še župnišče, vaška šola in par kmečkih hiš. Po svoje potrebščine morajo ti kmetje hoditi k trgovcem na Pragersko, kjer imajo tudi zdravnika. Kdo s,i je izmislil, da naj bi se sedež občine prenesel iz prijaznega in urejenega Pragerskega tja gori v blatno vas, ni težko uganiti. fta.D., 2 -j r,vin iti i «•••••' •	'■	•	. • .* Ta neprestana
premeščanja občinskih uradov, prekomasa-cije, preimenovanja krajev; nekoč tega ni bilo. Smo kakor Don Kišot, ki se je boril z mlini na veter medtem ko mu je pravi sovražnik čredo odgnal. Pragersko, Ivanjkovci, Sv. Križ pri Ljutomeru, Laško in tako dalje.	t.-k	.	..... ..	t.„.
Slivnica
46347-609
Za delo v hiši in na dvorišču so tl topli čevlji iz močnega črnega platna z gumijastim podplatom.
Vsak praktičen človek kupuje nogavice „RADISA“. Trajne-elastične-poceni.
Čvrste iti tople nogavice iz bombaževine za doma in za na trg
3925-68805
Najpraktičnejši in najčvrstejši polčevlji za gospodinje, ki imajo vsak hip opraviti izven hiše. Izdelani so iz čvrstega boksa z elastičnim nepremočljivim podplatom.