PoStnins olafana v cotovlni L6tO LVII.
V Uublipni. v četrtek, dne 11 aorlta 1929
St. 2 Olr,
Naročnina
Dnevna izdajo
za državo SHS mesečno 23 Din pollelno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din ncde |akn izdala ceiole no v Jugo-slavttl 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l stolp. peUi-vrsia mali oglasi po l'SO ln 2D.veCfl oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri veciem □ naročilu popust
Izide ob 4 /lulrol
razen pondeljKa ln dneva po prazniku
ureanlšivo /e v Koplianevl ulici 4i. b ili Rokopisi se ne vračalo, netranhlrana platna se ne aprelemalo ^ lireanišiva telefon S1. 2050. upravnIStva St. 2328
Kulturna zadeva
V	kratkem se bo predložil fakultetam v državi načrt novega univerzitetnega zakona. Ni še znana njegova vsebina in tudi njegove smernice še niso objavljene, vendar smatramo za potrebno, da že sedaj opozorimo na eno stvar, ki je po našem mnenju odločilne važnosti za napredek naše znanosti, na katero pa se le prerado pozablja. To je materielni položaj naših vseučiliških profesorjev in docentov.
Da je ta danes absolutno nezadosten, je že več ko dokazana stvar, ki pa je tem bolj žalostna, ker pomeni baš za naše najboljše znanstvenike nezaslišano krivico. Tako smo n. pr. lani čitali, da jc bilo nekemu našemu univerzitetnemu profesorju poaudeno sijajno mesto na tuji univerzi. Iz patriotizma pa je slovenski profesor ponudbo odklonil in se s tem nad vse težko materielno oškodoval. Kakor je razveseljivo, da imamo znanstvenike, ki se tako žrtvujejo za napredek slovenske znanosti, je pa tem bolj žalostno za vse naše kulturno življenje, da so takšna žrtvovanja sploh možna in celo potrebna.
Zakaj, ni materielni položaj naših znanstvenikov samo njih osebna zadeva, temveč je to prvovrstna kulturna zadeva vsega naroda in to je tudi glavni vzrok, da o njej pišemo. Predvsem smo vsi brez izjeme zainteresirani na tem, da se posvete znanstvu naši najboljši ljudje, ker od njih dela je odvisna kvaliteta vsega našega naraščaja. Če pa študenti vidijo, da so ravnatelji v večjih privatnih podjetjih vse drugače plačani, ko vseuči-liški profesorji, potem je pač neizogibno, da bo znanstveno delo izgubilo mnogo na privlačnosti. Izbera bo padla, 2 njo pa tudi kvaliteta našega znanstvenega dela. Posledica tega pa bo, da bo padla tudi konkurenčna sposobnost našega naroda.
Še mnogo važnejši pa so kulturni argumenti. Danes so naši znanstveni delavci v tem žalostnem položaju, da si absolutno ne morejo nabaviti potrebnih knjig. Zlo je tem večje, ker so tudi naše znanstvene knjižnice mnogo preslabo dotirane in dostikrat ni dobiti potrebnih pripomočkov za znanstveno delo niti v naših knjižnicah. Znanstvenik brez knjig pa je ko vojak brez puške in kako naj potem naša znanost napreduje in se razvije!
Vsi hočemo, da je naša znanost na isti višini, ko tuja in da je naš znanstvenik popolnoma enakovreden tujemu. Če to hočemo, potem pa moramo skrbeti, da bo imel naš znanstvenik tudi enaki socialni položaj. Naši prvi znanstveni delavci morajo biti v vsakem oziru osigurani, morajo biti gospodje v najplemeni-tejšem pomenu besede. Mi naravnost krvavo potrebujemo samozavestnih in ponosnih ljudi, da se čisto oprostimo onih žalostnih posledic iz nesvobodne dobe. Naši reprezentanti kulture morajo v resnici biti reprezentanti in morajo imeti tudi materielno možnost za reprezentanco.
Je čisto nemogoč napredek naše kulture, če pa ne zavzemajo naši prvi kulturni delavci istega socialnega položaja, ko ljudje iz poslovnega življenja. Nikakor ne sme v narodu nastati vera, da je poslovno življenje višje, ker daje višji socialni položaj in zemeljske dobrine, Nakrat bi zalezli v obupen ma-terializem, če bi taka vera zavladala in vse duhovno življenje bi šlo rapidno navzdol. Prva naloga vseh činiteljev v narodu mora biti danes, da se idealizem dvigne in da se razvije čim popolnejše kulturno življenje.
In kakor naši znanstveni delavci, tako bi morali sploh vsi. naši kulturni delavci čim preje doseči tak standard, da bi se popolnoma mogli posvetiti svojemu poklicu. Če ni mogoče, da bi bilo to takoj doseženo za vse kulturne delavce, naj bo narejen vsaj začetek in pri izdelavi novega univerzitetnega zakona je prilika za to. Saj naših znanstvenih delavcev itak ni tako mnogo, da bi mogle nastati resne finančne težkoče. Treba je le malo dobre volje in prvovrstna kulturna zadeva bo dobro in tudi hitro rešena.
V	ponos nam jc naša univerza, v ponos nam je naše kulturno življenje, potrebno pa je, da smo upravičeno ponosni. Zato pa moramo storiti tudi svojo dolžnost do univerze in do našega kulturnega življenja in zato treba ustvariti pogoje, da se bo mogla naša univerza razvijati in da bo cvetelo na njej dobro znanstveno delo.
To pa je mogoče le, če so osigurani listi, ki više to delo in če imajo vse pripomočke, ki jih njih delo zahteva. Zato pa tudi ni gmotno stanje znanstvenih delavcev njih osebna zadeva, temveč stvar vsega naroda.
Ustanovitev agrarne banke sklenjena
Odločilna konferenca v pravosodnem ministrstvu — Organizacija banke - Uspehi zadružnih zastopnikov
Belgrad, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila v pravosodnem ministrstvu važna konferenca pod predsedstvom pravosodnega ministra Srskiča. Posamezni ravnatelji oblastnih zadrug in ravnateljstva za kmetijski kredit so podali svoja mnenja o novi agrarni banki. Zastopana so bila ravnateljstva: Belgrad, mnogi člani iz Zagreba, Splita, S kopija, Čuprije, obenem pa tudi Glavna zadružna zveza po predsedniku, ministru dr. Korošcu.
Na kongresu je pravosodni minister poudarjal, da jc načrt zakona o privilegirani agrarni banki izdelan ter da vsebuje ta načrt v glavnem tri oddelke: 1. pravila in pravilnik o poslovanju, 2. olajšave, ki jih bo imela banka, 3. pooblastila, da bo ta banka lahko izdajala obveznice in zadolžnicc. Pravila določajo bančni kapital v višini 300 milijonov Din, ki sc bodo v akcije razdelili v smislu bančnih pravil. Država vloži v to banko 120 milijonov. Ta znesek sc bo vzel iz ravnateljstva za kmetijski kredit. Poleg drugega pridejo v poštev razredna loterija s 50 milijoni, ostale podpise delnic pa bodo izvršili Narodna banka, Drž. hip. banka, Glavna zadružna zveza, vsi denarni zavodi; ki uživajo kredit v Narodni banki in drugi.
Agrarna banka bo dajala kredit po zadrugah z 10 odstot. Dajala bo hipotekami kredit. Kreditirala bo zadrugam, konzumom in nabavljalnim zadrugam. Na ta način se bodo kmetje lahko razdolžili in osredotočili svoje dolgove v tej banki. Da bi banka pojačala svoje dohodke, bo izdajala obveznice. Na menice se posojila ne bodo dajala, ampak na zadolžnicc. Privilegirana agrarna banka bo imela predvsem tiste olajšave v upravnem pogledu, kakor jih ima Drž. hipotekama banka. Od države dobi jamstvo za vse vloge na prihranke, ki sc sedaj pri njej nahajajo. Država jamči delničarjem minimalno dividendo v višini 6 %.
Delnicc banke sc lahko lombardirajo pri
jZa naše delavce v Franciji
Belgrad, 10. aprila. (Tel. Slov.) Kakor je zvedel Vaš dopisnik iz zunanjega ministrstva, odide te dni naša delegacija v Pariz, pogajat se s francosko vlado, da bi se uredilo vprašanje naših delavcev v Franciji na enak način, kakor v Nemčiji. Na intervencijo ministrstva za socialno politiko je bil sicer pooblaščen naš konzulat v Parizu, da bi vodil pogajanja. Z novim proračunom so se pa našla sredstva, da lahko odpotuje v Pariz cela delegacija. Glede francoskih delavcev, oziroma delavcev Jugoslovanov v Franciji se po statistiki trdi, da se je večina tega delavstva preselila iz Nemčije v Francijo v slabih dneh, zlasti za časa krize 1923-24, povečini Slovenci. Večidel so bili zaposleni v rudnikih na belgijskc-francoski in nemško-francoski meji. Načrt za te konvencije je izdelalo ministrstvo za socialno politiko. Delegacija jc že imenovana in bo v najkrajšem času odpotovala na Francosko. Ko se sklene ta konvencija s Francijo, pridejo na vrsto konvencije z drugimi državami, kjer se nahajajo na delu naši delavci.
Konferenca Male antante
Belgrad, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Po sporazumu zunanjega ministra sc bo vršila letošnja konfercnca male antante v naši državi najbrže v juniju. Kraj in datum šc nista končno-veljavno določena. Zdi se, da sc bo vršila v kopališču Ilidžc pri Sarajevu. Konfercncc se bo osebno udeležil minister Marinkovič. Na tej konferenci sc bodo obravnavala gospodarska vprašanja.
Aretacije v Zagrebu
Zagreb, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Policija jc aretirala bivšega občinskega odbornika Krn-dclja in ga zaprla. Svoječasno je bil vodja komunistov ter dalje časa občinski odbornik. Policija ga je že delj časa zasledovala, pa ga ni mogla najti. Smatra sc, da je njegova aretacija v zvezi » Schlcglovim umorom.
V zagrebškem novem dijaškem domu jc
policija napravila snoči racijo. Rezultat ni znan. Misli se, da jc v zvezi s komunistično propagando. Govori sc, da je bilo aretirano večje število akademikov.
državnih ustanovah in bodo služile kot kavcije. Banka bo tudi oproščena vseh davkov, taks itd.
Tretji oddelek pravil določa pravice banke na izdajanje zadolžnic. Posojila na nepremičnine ne morejo biti višja od polovice ocenjene vrednosti tega premoženja. Banka mora pričeti poslovati najkasneje 30 dni po razglasitvi zakona. Zato se lahko računa, da bo banka pričela s svojim poslovanjem v drugi polovici maja.
Na podlagi zasebnih obvestil, ki jih je Vaš dopisnik dobil od nekaterih udeležencev, je ta velevažna seja potekla tako-lc:
Referent je bil sedanji zastopnik, vpoko-jeni ravnatelj ravnateljstva za kmetijski kredit dr. Šušter iz Zagreba. Zadružni krogi, ki so bili zastopani na tej konferenci s svojim ministrom dr. Korošcem, so se vrnili s konference zadovoljni, ker so prodrli vsaj z nekaterimi točkami. Pravosodni min. dr. Srskič je bil v začetku mnenja, da naj bi se sedanje okrajne in oblastne zadruge popolnoma ukinile. Zadruge naj bi se preosnovale po zadružnem zakonu. V teku razprave jc pristal na to, da sc sedanje stanje zadrug za kmetijski kredit čim dalje ohrani.
Agrarna banka je gotova. Okrajne in oblastne zadruge naj torej za sedaj ostanejo, če bo ostalo tako, kot se je trdilo, da ne bi mogla več država kmetskih zadrug financirati. Ob sedanjem kmetijskem in splošnem gospodarskem stanju država ne more priti do boljšega rezultata, ker nima denarja. Tehnično glede agrarne banke še ni padla končna beseda. Določen je osrednji nadzorstveni svet. Kmetijski kredit torej ostane, v kolikor bo v skladu z agrarno banko. Posamezna oblastna ravnateljstva, sedanje ustanove za kmetijski kredit bodo nekaj časa še nadalje poslovala, ko pa se osnuje agrarna banka, bodo izvrševale 1 url i posle agrarne banke.
Jugoslov. evharšsiični kongres f. 1930.
Zagreb, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila konferenca odposlancev skoro vseh jugoslovanskih katoliških škofov, na kateri so razpravljali o prihodnjem evharističnem kongresu. Želje posameznih škofij so se vzele na znanje. Sklenjeno je, da se bo storilo vse, da bi se evharistični kongres vršil 1. 1930. Glede kraja se ni storil noben načelen sklep. Govorilo se je, da bi se po možnosti vršil kongres ali v Sarajevu ali v Subotici. V tem oziru sc bodo še popreje vršili razgovori s krajevnimi ordinariji in se bo takrat dokončno določilo mesto kongresa.
Oiaišave pri izvozu v Grčijo
Belgrad, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Prometni minister dr. Korošec je odobril za izvoz žita v Grčijo olajšave, kakor veljajo za izvoz v Romunijo. Velike olajšave so dovoljene za blago, ki se razklada na naših pcwtajah in ki se prevaža iz postaj z drugimi prometnimi sreds'vi. Za vlake, ki sc na naših postajah nc razkladajo, te olajšave ne veljajo.
Izlet v Grčijo
Belgrad, 10. apr. (Tel. >SIov.«) Ko smo sklenili z Grčijo posebno konvencijo glede svobodne conc v Solunu ter arbitražno in prijateljsko pogodbo, je nastalo v naši državi živahno zanimanje za to sosedno državo. Jadranska straža je v sporazumu z vlado organizirala velik izlet v Grško, ki sc ga naj bi udeležili vsi gospodarski, kulturni in drugi javni krogi. S pomočjo velikega števila udeležencev naj bi se manifestiralo grško-jugoslovan-sko prijateljstvo. Jadranska straža jc ukrenila vse potrebno, da bi imeli udeleženci na polu čim manj težav in da bi se jim nudilo čim več potnih olajšav. Kakor smo zvedeli, jim jc dovoljena četrtinska vožnja. Zun. ministrstvo jim nudi vse, kar jc v moči tega ministrstva, tako da bi bila manifestacija gospodarskih, kulturnih in drugih javnih krogov za jugoslovansko-grško zbližanjc čim učinkovitejša.
Anglikanski škof dr. Groig ie danes zapustil Split v spremstvu svojega tajnika in odpotoval v Dubrcvrik. Z njim je odpctovul belgrnjski ravnatelj Drušva mladih ljudi Smer.
Oprava le vKopllarJevi ul.St.b * Čekovni račun: Clubllana Slev. 10.G50 ln W.34'J za Insetale, SaralevoSI.7503, Zagreb SI. 39.011, Vrana In Dunal SI. 24.797
»Napadi na nebeško
tronto"
Protiversko kampanjo m brezbožno agitacijo nazivajo v Sovjetski Rusiji »napade na nebeško fronto. Od časa do časa se sovjeti spomnijo na te napade« in izdajo predpise o sistematični organizaciji širem rdeče države. Take odredbe so izdali tudi sedaj za protiversko propagando ob velikonočnih praznikih, ki jih pravoslavni verniki letos praznujejo 5 maja. Ta propaganda obstoja predvsem v organizaciji brezbožnih veselic na dan praznikov, v agitaciji med najširšimi sloji ljudstva, da naj se na praznike dela, običajni počitek pa naj se nadoknadi z dnevi oddiha«, ki jih je predpisala oblast.
Zanimivo sliko o položaju na tej »protine-beški fronti opisuje v sovjetskih časopisih predh seuiiik ljeningvadskega oblastnega odbora brez-božnikev Dulov. Pravi, da kljub organizirani borbi in podpori od strani državnih oblasti verski pokret v splošnem napreduje. Dasiravno so v uničevanju ccrkva in cerkvenih ustanov oblasti postopale z drakonsko strogostjo, vendar vsled odpora prebivalstva niso mogle izvršiti svoje namere, da bi jih uničile. Danes je na tem ozemlju 50.000 cerkva, nad 500 samostanov, več tisoč molilnic in nad 25.000 raznih sektarskih občin. Duhovnikov, menihov in kantorjev je približno pol milijona, razne znane verske sekte pa imajo preko 0 miljcnov članov. V letu 1927 so samostani dobili kljub splošni obubožanosti prebivalstva nad 300 milijonov rubljev prostovoljnih darov.
Dulcv v svoji razpravi opozarja na to, da upliv cerkvc v mestih sicer malo pada, zato pa po deželi tem bolj raste in postaja vedno bolj mogočen. Značilne so zato številke ljeningradske oblasti, kjer jc nad 2700 verskih hramov in samo (i00 komunističnih čitalnic. L.. 1927 je bilo v tej oblasti 24C6 verskih občin, I. januarja 1929 pa so jih našteli 2724.
V zadnji dobi sc na tej »protinebeški fronti« vodi posebno živahna borba za pridobitev mladine in žena. Dulov jadikuje, da jc tudi ta borba imela ravno nasproten uspeh in navaja za primer luterance, ki da so v preteklem letu pridobili nad 3000 borbenih članov iz vrst mladine. Vsi ti so do te dobe bili versko indiferentni. Mnoge sekte v Rusiji dobivajo, pravi Dulov, znatne podpore iz tujine. Baptisti n. pr. so dobili 1. 1927 iz Amerike 518.000 dolarjev (približno 30 milijonov dinarjev).
Pritožuje sc, da je k takemu razvoju verskega gibanja veliko pripomogla okolnost, da jc bila izdana odredba, da sc sestanki v privatnih stanovanjih lahko vršijo brez predhodnega dovoljenja oblasti, če se jih nc udeleži nad 50 oseb. Razni pridigarji so zato osredotočili svoje delovanje v privatnih stanovanjih svojih vernih pristašev.
Kot kuriozum pripoveduje Dulov, da se tudi sovjetska podjetja pečajo z izdelovanjem in raz-pečavanjem raznih predmetov, ki jih naročajo verniki za praznike in da je celo uradna sovjetska tiskarna, lastništvo »Komintcrne: izvršila naročilo in tiskala 50.000 izvodov Sv. pisma.
Dočim znaša število vernih v sovjetski Rusiji več deset milijonov in je samo duhovnikov, svečenikov in drugega izvršujočega osobja nad pol milijona, je od oblasti z vsemi sredstvi pod-piranih brezbožnikov organiziranih okroglo 400 tisoč; v ljeningradski oblasti 25.000.
Dulov zato zahteva, da mora vsak komunist biti obvezan širiti v svojem domu in okolici brezbožnost. Tudi naj se sprejme v učni red vseli šol propaganda za brezverstvo. Končno zahteva Dulov za protiversko in protinabožno propagando enotno fronto vseh sovjetskih organizacij.
Sovjetski brezbožniki morajo izvesti splošno mobilizacijo« za napad na nebeško fronto in proti Bogu.*
Ponovni in do skrajne višine strasti stopnjevani izpadi boljševiškega atheizma v sovraštvo proti Bogu so izliv hudobne maščevalnosti do dna pokvarjene in od nemorale zastrupljene družbe. Marsikomu sc taki peklenski izlivi proti vsemu pozitivnemu verstvu zdijo v sedanji dobi nerazumljivi, kakor sc nam zdi nerazumljivo marsikaj drugega. S pazljivim opažanjem pa pridemo do spoznanja, da ti sovragi dvigajo glave, ker hočejo preprečiti vesoljno obnovo verskega življenja, da hočejo vsaj ovirali vedno bolj rastoči upliv katoliške Cerkve.
Sovjetski vlastodržci pa tudi sami ne verujejo v uspeh tc propagande. Nedavno jc to javno izpovedala L jeninova vdova Krupskaja, ki jc izjavila, da (a sovražna kampanja brezbožnikov samo vzbuja in stopnjuje delavnost vernih.
Priznanje slovenski duhovščini in inteligenci
Včerajšnja Politika je objavila Djuričev uvodnik »Javno življenje v naši vasi , ki je najlepše prianaojt) slovenskemu kulturnemu delu in zlasti še toplo priznanje požrtvovalnega dela naše duhovščine in posvetne inteligence.
Uvodoma popisuje Djurie stanje v srbski vasi in pravi:
>Treba je iti v katerokoli slovensko vas in videti lepo število socialnih institucij, da je človek presenečen, kaj more doseči kmet z dobro premišljeno in dobro vodeno organizacijo.
Tu se oddaljenost vasi od mesta v kulturnem pogledu vedno bolj zgublja. Narodna knjižnica in čitalnica, ponekod Narodni dom, pevsko in gasilno društvo in razne oblike zadružništva v vseh njihovih vaseh so ustvaritve ene<ja kroga inteligentov: duhovnika in učitelja ter prosvetljenih kmetov. Življenje v vasi je polepšano, ker je gospodarsko trden kmet čvrsto navezan na vas. Načelo pridobivanja je tu idealno združeno z estetičnini in etičnim načelom. In tudi narava, ki je tu že itak lepa, je polepšana z urejenim in čistim gospodarstvom, njivami in čredami plemenitih pasem. Vse to da:e sclidno podlago za takšno osebno in lastninsko vrednost, ki nima primere. Ni tu Babejviča, Caruge in Malih Prpičev, ki bi ubijali vsako ljudsko aktiv- i nwt. delali vasi neprijazne in izseljevali vasi. !
Sfoveni so pobožni, toda verujejo tudi v moč znanstvenih zavodov, dobre državne uprave, dobrih cest in sploh v rezultate dobre materialne kulture. Morebiti ni nihče tako dobro razumel ko Slovenci, da se razdalja s komunikacijo manjša. Realni so .. „ svoj realizem pa so srečno združili v prirojeni sposobnosti za duhovno združevanje. Njih materialna kultura je bolj splošna in je prodrla od vrha do dna naroda. Zato tudi nimajo dosti ljudi nad povprečnostjo, a jih tudi nimajo pod njo. Ni to gosposki narod, temveč narod marljivih iu zmožnih državljanov.
Njihov ideal ni bohemstvo in romantic- | nost, temveč' narodna šola v vsaki vasi in be-tanirana gnojišča na dvorišču vsakega kmeta, t vsaki trgovini pa Slovenec trgovec. Naravna bogastva izkoriščajo pametno in v zadost-ni meri in zato se tu ne živi v izobilju ali pa , v skrajnem pomanjkanju. Njihov kmet je. ce ima le nekaj več zemlje, bogat, naš je tudi pri dosti zemlje reven. Siromak je v tem. na Čemur spi, siromak v tem, kar je. Vse življenje Slovencev je organizirano na delu, m na onem podrobnem delu, ki ga je nekoč Masarvk svetoval svojemu narodu.
Nato omenja avtor, kako so Slovenci izkoristili boj z Nemci za dvig svoje kulture in kako so morali Srbi v bojih s Turki gledati samo na to, da rešijo sebe, golo življenje. L nekulturnim Turkom je bila borba čisto druga in takrat ni smel na pridobivanje kulturnih dobrin niti misliti, ker so vse to Turki ali prepovedali ali pa naravnost ugrabili. In nato nadaljuje avtor:
Danes, ko smo svoji gospodarji, mora tudi naša vas poleg mesta vidno sodelovati v izgradnji splošne kulture. Da bi se to zgodilo, ne sme vas več ostati zanemarjena, brez dobro razvitega javnega življenja. Javno življenje vasi ni samo v lokalnih strankarskih organizacijah, kakršno je bilo doslej! Vsak narod in tudi vsi skupaj imajo cilje, ki so absolutni. Oni so vzvišeni in stojijo nadvsako kritiko in nad vsako dnevno politično borbo. Ce bi se bilo vasi pomagalo do boljšega socialnega življenja, bi se ohranil tudi ves zanos in vsa čistost načel in prepričanja pri strankah.
Socialne razmere na vasi se danes presojajo po prosvetnih, humanih in gospodarskih organizacijah.
Vzemimo za primer Slovence, ki so nam v ceni lahko dobri učitelji. Vsa njihova inteligenca je v službi socialnega delovanja med ljudstvom. Kolesa birokratizma Slovencev ne meljejo tako kakor nas. Vsem v socialnem delovanju stojijo na čelu duhovniki in učitelji in to prvi bolj od drugih. Katoliške cerkve ne karakterizira samo disciplina in energija in razni zunanji znaki obreda, marveč socialno delo njenih duhovnikov. Vsi po vrsti so prvorazredni socialni delavci. Zanimajo se za vse narodne probleme in bodrijo k zanimanju tudi druge. Kmet ne proda teleta, dokler nc vpraša svojega duhovnika, kakšna jc tržna cena in konjunktura za živino. Nesebično pomagajo pri organizaciji vseh institucij, ki služijo gospodarskemu in prosvetnemu napredku vasi. Tudi najbolj oddaljene vasi imajo zadruge, ki odlično delujejo. Tudi svoje samostane in svoja posestva stavljajo v službo naroda s tem, da gojijo plemensko živino, dobra semena itd.
Člankar nato govori o srbskih svečenikih in učiteljih, ki jim po njegovem mišljenju z malimi častnimi izjemami ni mar za socialno delo. Zato zahteva, da se vse šole, posebno učiteljišča in bogoslužja ter kmetijske šole čim preje reorganizirajo tako, da se težišče prenese med samo ljudstvo.
Sredozemska trozveza
Atene, 10. aprila. (Tel. Slov.) Kakor se govori, bo turški zunanji minister po končanih preddelih za ženevsko razorožitveno konferenco obiskal Mussolinija, da razpravlja z njim o italijansko-! uiško-grski h odnešajih. Mussolini že dalj časa deluje na to, da se med temi tremi državami doseže sredozemska pogodba, ki bi Grčiji in Turčiji omogočila zmanjšanje brodovja.
Razpust komunističnih sindikatov
Bukarešt, 10. aprila. (Tel. Slov.) Današnji romunski ministrski svet jc sklenil, da razpusti komunistične delavske sindikate. Vlada je zapečatila lokale komunistične stranke. Vlada posto-
pa tako ostro radi komunističnih nemirov v Te-mešvaru in ojačenja komunistične akcije, odkar ie nastopila vlada Maniu.
Fašistovske reforme
31 i lan, 10. apr. (Tel. Slov.;) Veliki fa-
šistovski svet je zaključil svoje aprilsko zasedanje s tem, da se je ustanovil korporacij-ski svet kot najvišji organ za urejevanje sodelovanja med delodajalci in delojemalci. Ta svet tvori vrhunec korporacijskega strokovnega sistema fašizma. Korporacijsketdu svetu načeluje šef vlade. Po glavnih strokah italijanske produkcije je razdeljen v sedem glav-
nih oddelkov in nekatere pododseke. Njegova naloga je, da po zakonih urejuje produkcijo in delo in z naredbami vodi eocijnlno pomoč, odreja delovne pogoje in gospodarske odno-šaje med raznimi razredi produkcije. K sejam korporacijskega sveta se lahko pova^.jo ;ot opazovalci tudi zastopniki mednarounih organizacij, n. pr. mednarodnega delovnega urada v Ženevi, v katerih Italija sodeluje.
Koliko mifjard bo plačala Nemčija
Pariz, 10. apr. (Tel. »Slov.«) V konferenci strokovnjakov sc vrše med delegacijami zaveznikov živahne razprave. »Echo de Pariš« poroča, da bi zahteve zaveznikov po računu dr. Schachta znašale toliko, da bi ena anuiteta znašala 2.9 miljard za 37 let, ali 2.6 milijard za 58 let. Doscdaj se je posrečilo znižanje anuitete na 2.2 miljarde ali 2.3 miljarde, po »Petit Parisienu celo na 1.65 miljarde, vsaj za prve anuitete. List naglasa, da so vsi strokovnjaki edini v tem, da mora reforma Davvesovega
Težavna pogajanja
Dnnaj, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med strankami radi vladne krize napredujejo bolj počasi, kakor se je upalo včeraj. Načelniki treh meščanskih strank so se danes zedinili glede nadaljnjih razgovorov s socialnimi demokrati. Popoldne se je v prisotnosti finančnega ministra dr. Kienbocka začelo z opozicijo skupno proučevanje najemniškega vprašanja. Tu obstoje še težkoče, ker bodo poskušali doseči od socialnih demokratov več, kakor se danes pobira na najemnini v novih dunajskih občinskih hišah, Nadejajo se vsekakor, da bo kriza rešena do konca prihodnjega tedna.
Konflikt med Avstrijo in Italijo
Rim. 10. apr. (Tel. »Slov.«) Kakor javljajo listi, namerava italijanska vlada, zahtevati od avstrijske vlade formalno opravičbo radi dogodkov pri nedeljski nogometni tekmi ca Dunaju med Italijo in Avstrijo. »Popolo di Roma« piše, da so hoteli na Dunaju žaliti italijanski narod, italijansko zastavo in italijansko himno. Opravičbe avstrijskega nogometnega kluba ue zadostujejo. Avstrijska vlada mora takoj in oficielno izreči svoje opravičilo in izkazati italijanski zastavi čast. Ta stavek oči-vidno ni bil zapisan brez pristanka tiskovnega urada.
Pred odločilno bitko v Mehiki
Ncwycrk, 10. aprila. (Tel. »Slov.«) Smatra se, da se mehiška meščanska vojna bliža koncu General Escobar je izpraznil Cihu-ahua ter se bo umaknil sedaj tudi iz Jua-reza. da se s svojimi četami, nekoliko tisoč konjenice, s hitrimi pohodi združi s četami generala Manzo v državi Sonora, da se potem s skupnimi močmi v odločilni bitki skušajo s Callesom. Calles pa. ki je zasedel Mazatlan in prodira proti Sinaloi, skuša ta načrt preprečiti in napasti generala Manza ob južni meji države Sonora, še preden se združi z Escobarjem.
Baldwinova kombinac"a
London, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Daily Herald<, sestavlja Baldwin novi konservativni volivni program na podlagi mnenja, da bodo dobili konservativci v rovem parlamentu samo večino 30 glasov, dočim je znašala dosedanja večina 185 glasov. Minister za narodno zdravstvo Neville Chamberlam bi imel dobiti Churchillovo mesto kot finančni minister in prevzeti vodstvo posebne komisije za izvedbo obširnega programa konservativcev za pobijanje brezposelnosti, v katerem se predvideva razširjenje zaščitne carine, preskrba dela za brezposelne ženske in spopol-nitev olajšav za izseljevanje brezposelnih.
Za rešitev op'antshega vprašanja
Dunaj, 10. apr. (Tel. Slov.) Po vrnitvi romunskega delegata Poričia iz Bukarešta se na-, ctaljuje madžarsko-romunska konferenca radi optantskega vprašanja. Optimizem, ki ga izraža romunska delegacija, se na madžarski strani ne opaža v enaki meri. Tudi madžarska delegacija je pripravljena za rešitev, toda rešitev se nikakor ne sme iskati v svoječasnili predlogih Titulesca, da sc odškodnina plača na račun reparacij. Madžari imajo vtis, da romunska delegacija hoče uveljaviti Titulcscove predloge. Pri Madžarih je opažati neko rezervo, tako da se računa s tem, da bo konferenca trajala dalj časa.
. Dunajska vi esnenska napoved.
Ncst?novilno vreme s po-.lnormHno temperaturo. V nekaterih krajih lahke padavine.
Potre s v
it
Japonska pred težkimi
načrta prinesti zvišanje nemške normalne anuitete, ne pa znižanje. »L'Avenir« javlja, da ie Ovvcn Young z oziro-n na težkoče zedinje-nja med zavezniki izdelal popolnoma nov načrt plačevanja, ki se bistveno razlikuje od Da-wc30vega načrta. Njegov načrt predvideva nov provizorij z znižanimi plačili za dobo 15 let. Nadejajo se, da se bodo zavezniki do nocoj zedinili v svojih sedanjih koncesijah, da bodo mogli potem zopet k razpravam pritegniti nemško delegacijo.
Pred odločitvijo v stanovanjskem zakoten
Belgrad, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Vprašanje, kako bo ministrstvo za soc. pol. uredilo stanovanjsko zaščito, vzbuja v vseh krogih vedno večje zanimanje. Daues so se zglasili pri ministrstvu za socialno politiko delegati najemnikov. Stavili predloge, kako naj se zaščitijo najemniki tudi v bodoče. Tudi hišni lastniki ni.--o zamudili ugodnega trenutka ter j« miništre obiskala posebna delegacija, da naj se stanovanjski zakon uredi v smislu njihovih. zahtev.
Od strokovnih organizacij je ministrstvo dobilo ves materijaI. Izgleda, da sta možna dva izhoda: 1. Dosedanji veljavni stanovanjski zakon naj se v bistvu brez sprememb podaljša. 2. Stanovanjsko vprašanje naj se reši na ta način, da sc najemnine maksimirajo. Vsekakor je odvisno od ministra Drinkoviča, kako stališče bo on osebno zavzel k temu vprašanju.
Delo romunsko - jugoslovanske delegacije
Belgrad, 10. apr. (Tel. Slov.«) Dopoldne sla romunsko-jugoslovanska delegacija za delitev premoženja občin nadaljevali delo. Čez dva dni pridne z delom gospodarsko-finančna komisija, ki bo obravnavala vprašanje dvojnega obdavčenja in ureditve dolgov v kronski vrednosti.
Smrtna nesreča
Metlika, 10. aprila. (Tel. »Slov.«) Težka železniška nesreča se je zgodila v neposredni bližini Metlike. Večerni vlak je povozil nekega poštarja. Kako je prišlo do nesreče, še ni ugotovljeno.
Milan, 10. aprila. (Tel. Slov.) V Ferrari in Bologni so davi ob šestih čutili potres, ki se je ob 7.30 ponovil. Nekatera poslopja so dobila razpoke, s streh je padala opeka in porušilo se je več dimnikov.
Dawes - veleposlanik v Londonu
Newyork, 10. aprila. (Tel. Slov.) Iz bele hiše se danes oficielno potrjuje imenovanje podpredsednika Dawesa za veleposlanika v Londonu. Ameriški listi izražajo nado, da bo Dawes dosegel pozitivne rezultate v obojestranskem pomorskem razoroževanju.
Drobne vesti
Pariz, 10. aprila. (Tel. Slov.) V Parizu jc nastal velik zdravniški škandal. Aretiranih je bilo nad 20 zdravnikov, ki so zelo oškodovali bolniške blagajne v zvezi z delomržneži, katere so obdržali v vedni zdravniški oskrbi. Vlada misli na to, da ustanovi zdravniško zbornico, katera bi dobila pravico do ostrejše disciplinarne oblasti in bi smela popolnoma prepovedati zdravniško prakso zdravnikom, ki bi sc pregrešili proti obstoječim zakonom.
Newyork, 10. aprila. (Tel. SI.) Tajinstveni bombni atentat na guvernerja Roosevelta je sedaj pojasnjen. Poštni uradnik, ki jc odkril poslani paket, je priznal, da ga je sam oddal, ker je upal, da bo za odkritje dobil nagrado in da bo hitreje napredoval. Sieer pa bomba ni bila nevarna.
Stockholm, 10. aprila. Tel. Slov.) Prihodnji svetovni kongres intemacionale strokovnih organizacij bo meseca julija 1930 v Stockholmu, kjer nameravajo ustanoviti bodeči stalni sedež dosedanje amsterdamske internacionale.
London, 10. aprila. (Te!. Slov.) Pri Šang-haju je v vasi Toolong nastal velik požar, v ka-i tereni je zgorelo 300 Kitajcev,
Po uvedbi splošne volivue pravite leta 1925, od katere pa so bile izključene vse žeue in starci, se je štovilo volivnih upravičencev na mak povečalo od 3 na 10 milijonov. To veliko povečanje volivcev je jasno pokazalo na najtežji japonski problem, na vedno večjo preobljudenost dežele.
Iz lega osnovnega problema pa izhajajo vso druge težave, ki vedno bolj energično zahtevajo svojo rešitev, Pledvsem vsa ona socialna vprašanja, ki so nastala kot posledica nenavadnega razvoja japonske industrije za časa svetovne vojne. Zavezniki so bili zaposleni čez glavo v Evropi, Japonska pa je v Aziji osvojevala trg za trgom, pvo. drla je v Indijo in v Sueškem kanalu so danes japonske trgovske ladjo vedno bolj pogoste.
Danes pa, je ta ugodna konjunktura minila in Japonska se mora boriti z vedno uspešnejšo domačo iudusUujo Kitajcev in Indijcev. S pomočjo tujega kapitala je nastala na Kitajskem in v Indiji precej močna industrija, ki ima na razpolago silno cene delovne sile. Vsled tega tudi japonske tovarne ne morejo zvišati delavskih mezd in posledica tega je, da se socialna zakonodaja ne more prav razviti Obenem pa postaja proletarizacija kmet-skega prebivalstva vedno večja, kar povečuje nevarnost, da bi mogli boljševiki prodreti tudi na deželo.
Več ko polovica japonskega prebivalstva najde svoj kruh v i>oljedelslvu. Poleg tega pa mora večina izvrševati še kako obrt, ker ne daje kmetija sama dovoli zaslužka. Položaj japonskega krnela je slab predvsem vsled tega, ker ni izvedena agrarna reforma. Japonski kmetovalec je le najemnik in le izjemoma tudi posestnik zemlje. Večina posestev pa je v rokah plemstva in povojnih bogatašev. Na peleročlansko kmečko rodbino odpade povprečno 9 hektarjev zemlje. 40 do 00 odstotkov vsega donosa pa gre za najemnino. V zadnjem času skrbi vlada za cen kmetijski kredit, a kljub temu je beg z dežele v mesta vedno večji. Na deželi vladajo še patriarhalne razmere. Ko pa pride kmečka mladina v mesto, jo čisto osvoji tn vladajoče materialistično naziranje. Ker zna vsak Japonec brati in pisati, je komunistična propaganda z letaki zelo uspešna. Ljudske izdaje Makovega kapitala je v enem mesecu prodano 60.000 izvodov. Materialistično naziranje je med japonskim delavstvom lako močno, da vpliva celo na njegovo govorico, kakor je to konstatiral japonski socialist Kagava.
Največji problem pa je preobljudenost Japonske. Prava Japonska meri 388.000 kv. kilo metri, v (malo več ko polovica bivše Avstro-Ogrske). Na tem prostoru živi danes 60 nulijonov ljudi in ker je velik del Japonske gozdnat, je Japonska tako gosto naseljena, ko nobena druga država na svetu. V zapadnem delu otoka Nipona pride na kv. km 410 ljudi, dočim pride v Belgiji, najbolj gosto na» seljeni deželi Evrope le 260 ljudi na kv. km. Letni prirastek znaša v Japonski nad GOO.OOOlJtidi in bo torej štela Japonska proti koncu stoletja že 100 milijonov ljudi. Ta ogromna množica naravno potrebuje prostora, da se more razviti. Preje so se Japonci izseljevali v Združene države Sev. Amerike, sedaj pa so jim te čisto zaprte in ravno tako buli Avstralija in Kanada. Sicer je dobila Japonska pa vo.ini nemške kolonije v Polineziji (Karolini), Manami! in Maršalski otoki. Toda ti otoki so majhni in že prenapolnjeni. Sibirija in Mandžurija, ki bi bili najbližji deželi za japonske izseljence, ne prideta v poštev, ker Japonec ne vzdrži celinsko podnebje in tudi ne silnega mraza v teb krajih. Zato gre danes japonski izšel,icnec največ v Južno Ameriko, v Brazilijo in Peru.
Japonska sknša danes utrditi svojo gospo, darsko pozicijo na ta način, da bi se glede jekla in železa čisto Osamosvojita od A merilce. To prizadevanje pa ima to senčno plaf, ker je Amerika najmočnejši odjemalec japonske svile in mora zato biti Japonska nad vse obzirna.
Tako se kopičijo težave na vseh straneh in te težave skušajo izkoristiti komunisti. K sreči pa ja velik del japonskih podjetnikov sam tako uvideven, da ima smisel za socialno politiko in s tem jemlje komunistom njih najmočnejše orožje iz rok. Ven- • dar pa je pravo zboljšanje dosegljivo le, če dobi ia]x>nski kmet boljši zaslužek, Japonska pa deželo, kamor bi mogla dirigirati svoje izseljence, ki jih je vsled preobljudenosti dežele vedno več in več.
Splitske vesii
Split, 10. aprila. (Tel. »Slov.«)
Delegati Mednarodne konference asa tovorni promet so snaei odpotovali V Splitu se še mudita nemški in avstrijski delegat. Ude-ležeuci so odnesli dobre vlise. Z rezultati konference so zadovoljni. Pohvalno so se izražali o ljubeznivosti, ki se jim je izkazovala ob njihovem bivanju v Splitu.
Moderna ameriška jahta »Corsaire« je prispela v splitsko pristanišče. Njen lastnik je ameriški finančnik Morgan. Jahta ima posadke 50 mož. Z njo je prispelo 7 uglednih potnikov i/, najvišjih angleških iu ameriških krogov. Med gosti je eanterburyški škof Lang.
(50 češkoslovaških otrok, ki potujejo v Dubrovnik na letovanje, je danes prispelo sem.
Močan potres so čutili v Sinju, ki ga je spremljalo močno podzemeljsko bobnenje-
Edinstveno !
Volneno trenchccat blago ter fino svileno podlago za irenchcoat plašče v vseh barvali * DRAGO SCHWAB — Ljubljana.
SKa
/ /
aj/e novega
Koledar
Četrtek, 11. aprila. Leon Veliki, papež.
Radi dolarjev
Spolirana poštna pisma
Ljubljana, 10. aprila.
Poštna direkcija v Ljubljani je te dni prišla na sled aferi, ki je slična dolarski aferi iz leta 1920.
Od novega leta dalje — po dosedanjih ugotovitvah spoliranje ni začelo prej — so pričele romati na poštno direkcijo reklamacije tukajšnjih sorodnikov naših izseljencev v Ameriki, češ, da niso prejeli navadnih pisem z dolarji, da pa redno prihajajo vsa priporočena pisma. Poštna direkcija je seveda na te reklamacije takoj obrnila svojo pozornost in je nad prizadetimi uradniki uvedla najstrožjo kontrolo. Sum pa se je čimdalje bolj zgoščeval in končno osredotočil na nekega mladega poštnega uradniškega pripravnika. Tajno nadzorstvo, ki je trajalo kak mesec dni, je nad tem uradnikom vodil tajnik poštne direkcije g. Anton
V	e r č. Ko je bilo zbranih dovolj indicijev proti »sumljenemu uradniku, se je direkcija odločila za končen korale. Stopila je v sporazum s policijsko direkcijo. V ponedeljek po uradnih urah na pošti je bil uradnik aretiran. Na njegovem domu pa je bila nato pod vodstvom g. V e r č a in okrajnega nadzornika g. Z a j d e 1 e izvršena hišna preiskava.
V	aktovki, ki jo je uradnik nesel iz službe, so našli 113 pisem ameriških izseljencev. Preiskovalci pisem niso odprli, temveč so uradnika aretirali in ga odvedli v policijske zapore v justični palači. Ker je bila v ponedeljek že pozna ura, se je moglo izvršiti tedaj le zasliševanje v splošnem.
Včeraj, v torek, pa se je ves dan vršilo zasliševanje. Aretiranea sta zasliševala tajnik poštne direkcije g. V e r č in policijski okrajni nadzornik g. 2 a j d e 1 a. Spričo dokazov, ki jih je preiskava ugotovila proti njemu, krivec ni mogel več tajiti. Med jokom in solzami, se je, duševno ves zlomljen, vdal in priznal: »Da, res je, ameriška pisma sem spoliral.«
»Od kdaj ste to počeli?«
»Od novega leta naprej.«
»Kako pa ste izvrševali to?«
»Pisma sem sortiral v uradu, jih skril v svojo aktovko in odnesel domov. Tu sem jih odprl, pobral dolarje ven, pisma s kuvertami pa sem metal v Ljubljanico ali pa sežgal.«
»Koliko dolarjev ste vsega skupaj pokradli iz pisem?«
»Sam ne vem koliko. Nisem štel, denar sem zapravil sproti. Mislim, da sem dobil za vse dolarje okrog 20.000 Din našega denarja.«
Preiskava je bila za včeraj zaključena okrog B popoldne, tedaj sta gg. Verč in Zajdela odšla iz zaporov po hodniku preko jetnišnice, da bi se izognila časnikarjem, ki so ju čakali na hodniku sodišča.
Okrivljeni poštni uradnik je imel nekaj nad 1400 Din mesečne plače. Je oženjen. Njegovega imena iz obzirnosti do sorodnikov ne priobčujemo. Leta 1926. je vstopil v službo pri pošti. O njegovi marljivosti ali vestnosti do letos ni bilo nikake pritožbe in do pred kratkim ni vzbudil nobene pozornosti ali celo suma.
Od leta 1920. pa do letos je to prva slična afera v Ljubljani. Ze to dovolj dokazuje vestnost naših poštnih uradnikov in solidnosl naše pošte. Nihče pa seveda ne more nič zato, če se v devetih letih zopet nnjde kaka taka žalostna izjema, da se poStni uradnik z dobro družabno pozicijo tako daleč spozabi. S temeljito operacijo, ki jo je oblast izvedla, pa bo naša poštna uprava na ugledu le pridobila.
Zanimiva je tudi druga okolnost, na podlagi katere so prišli osumljenemu uradniku na sled. Kakor že rečeno, je ta pisma, potem, ko je iz njih pobral dolarje, metal pisma v Ljubljanico. Delavci, ki dnevno odstranjujejo v Vevčah navlako iz grabelj pri jezu, so se čudili, odkod toliko raztrganih ameriških pisem. Sumljivo zadevo so sporočili oblastem in ta je uvedla preiskavo, ki je le potrdila modicije poštne direkcije proti osumljenemu uradniku.
Okrivljeni uradnik pride najbrže še pred letošnjo poletno poroto, kjer se bo moral zagovarjati po § 101. kaz. zakona.
O tej aferi smo naknadno izvedeli sledeče:
»Poštna uprava je v sporazumu s policijsko direkcijo že dalj časa imela na sumu nekatere poštne uslužbence, za katere je vedela, da se eden od njih bavi s spolacijo ameriških dolarskih pošiljk. Nekaj slučajev je bilo že pred meseci odkritih, dokler se ni sum osredotočil na pravega krivca. Da se ni takoj uvedla preiskava, je vzrok v tem, ker so se bali; bil bi osumljen morda kak nedolžen. Ko se Je nabralo dovolj indicijev proti krivcu, je bil 8. t. m ob koncu službe v uradnem poslopju aretiran. Pri njem so našli nekaj pisem, ki so bila zaplenjena in izročena poštni upravi, da pregleda njihovo vsebino. Aretovanec je svoje dejanje priznal ter npvaja kot vzrok svoje slabo materijalno stanje, ker so je kot uradniški začetnik oženil in je imel radi tega mnogo izdatkov. Povrhu tega pa je bila še njegova žena pred kratkim kot omožena reducirana iz državne službe. Natančen znesek poneverjenili dolarjev ni znan. Aretirani uradnik nima sokrivcev.«
Policija je bila že prvi mesec obveščena o špo-laciji nmerikanskih pisem. Neki slovenski duhovnik iz Buenos Airesa je poslal svojemu tovarišu v Št. Vid nad Ljubljano 25 ameriških dolarjev radi nekega naročila. Vsa tri priporočena pisma, v katerih je bil denar, so izginila. Osumljen je bil že tedij sedaj aretirani uradnik. Ker pa ni bilo dokazov, so počakali in nadzorovali, dokler ni bil prvotni sum potrjen.
Pri hišni preiskavi je našla policija vse polno računov, iz katerih je razvidno, da jc ime! krivec zadnje čase izredne izdatko za pohištvo in drugo. Jutri bo izročen nnjbrže sodišču.
Smrt pri delu
Skala ubila železniškega delavca.
Bohinjska Bela.
Delo progovnih delavcev na železnici je truda-pclno in pogosto združeno s smrtno nevarnostjo. Čistiti in varovali morajo progo ob vsakem vremenu in času. V letnem času so izpostavljeni pekočim žarkom solnca, v jeseni viharjem in deževju, po zimi sneženi vihri, spomladi na progah ob gorskih krajih kamenju, ki z gora pada na progo. Ob vsaki železniški nesreči so prvi na licu mesta.
V torek 9. aprila so progovni delavci čistili med predorom Bled in Zako skale, da odmrznjeno kamenje sami odlomijo in brez nevarnosti za progo spuste v jarke ob progi. Na progi je delalo 8 (klavcev iz Boh. Bele. Da zavarujejo tirnice, so rabili železen drog, ki je ležal v predoru. Po drog je stopil delavec Josip Nekič. Tik pred predorom naenkrat prileti iz višine robat kamen, težak do 10 kg, in tako nesrečno zadene na vrh glave delavca, da se je brez glasu opotekel in padel z razbito glavo na progo in na mestu umrl.
Pokojni Josip Nekič je doma iz Boh. Bele, edini sin matere vboge vdove, za katero je prav lepo vsa leta skrbel. Zelo tragično v tem slučaju je tudi to, da je izgubil svojega očeta, ko je bil star C tednov in tudi njegov oče je umrl na Boh. Beli ubit od skale v Soteski, ko so leta 1904 gradili železniško progo.
Pokojni je bil star 24 let, zelo vesten, marljiv tih delavec. Pogreb bo v četrtek na Boh. Beli.
Strašna nesreča ali zločin?
Neznance ustrelil ženo z moževo puško.
Sv. R u p e r t nad Laškim, 9. aprila.
V ponedeljek, dne 8. aprila, se je zgodila v Veliki brezi strahovita nesreča. Proti večeru je prišel v hišo Cirila Horjak po dom. Ostanška, neznan človek, ki je vprašal po gospodarju, katerega pa ni bilo doma. Nato je rekel gospodinji, ki je na mizi spravljala perilo, naj mu prinese moževo puško, ki jo namerava kupiti. Zena je šla v drugo sobo in prinesla nabasano puško. Neznanec je začel puško ogledovati in poskušati.
Gospodinja se je vrnila k svojemu delu k mizi, tako da je neznanec s puško stal za njenim krbtom. Naenkrat poči strel, žena je bila s polnim strelom zadeta z glavo v male možgane; brez besedice se je zgrudila na tla, bila je pri priči mrtva. Neznanec je vrgel puško proč in takoj pobegnil čez Maokovec proti Trobendolu.
Ker Ostanšekovi niso imeli nobenega sovražnika, se je zgodila najbrž le nesreča; izključen pa tudi ni zločin. Uboga žena bi imela v kratkem poroditi 13 dete; sedaj je vse prestala. Težko prizadeli Ostanšekovi družini iskreno sožalje!
Umor v Črnem potoku
Kot smo včeraj poročali, je orožniStvo radi urnora v črnem potoku občina Lužarje pri Velikih Laščah (ne pri Sodražici) že našlo sled za morilcem lesnega trgovca Jakopiča. Na podlagi raznih indicijev in sledi policijskega psa, ki ga je vodi! detektiv Podobnik iz Ljubljane, je bil aretiran v torek bajtarjev sin Josip škulj. Dasi ta taji zločin, vendar vse kaže, da je orožništvo z aretacijo Škulja imelo najbrže srečno roko. Škulj je živel z Jakopičem v sovraštvu. Jakopič sam je bil ustreljen s knrabiuko, kar kaže, da je bil umor premišljen in skrbno poprej pripravljen. Škulj tudi ne more za čas umora povedati, kje je bil, pač pa se je kmalu po umoru, nekako ob 1 ponoči zopet pojavil v Lavričevi gostilni.
Včeraj je bilo Jakopičevo truplo obducirano. Obdukcijska komisija je ugotovila, da je strel zadel Jakopiča v prsa, da pa je krogla na hrbtu izstopila. Škulja pripeljejo najbrže že danes v Ljubljano.
Osebne vesti
k Umeščena sta bila včeraj, dne 10. apr. 1929, Jožef P 1 a n t a r i č , župnik in dekan v Trebnjem, na podeljeni mu kanonikat kole-giatnega kapitlja v Novem mestu, in Ivan Tomažič, župnik na Selcih pri Kamniku, na podeljeno mu župnijo Trebnje.
-k Podeljena je župnija Dobrepolje Antonu M r k u n u , župniku na Homcu pri Kamniku.
k Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Župnijo v Gornjem gradu je dobil kaplan Maks šlander v Rajhenburgu.
•k Iz vojaške službe. Po službeni potreb: so odrejeni za poveljnika L čete 1. pijonir-skega bataljona inž. kapetan I. razr. Ljudevit Rupcrt; za vršilca poveljnika L telegrafske čete inž. poročnik Svetozar Ribar; na službo v šolski odsek inženjerske inšpekcije inž. kapetan I. razr. Edmund Turnaj; za vodnika administrativne šole peh. podporočnik Pavle Goldner; za vodnika 30. pešpolka peh. podporočnik Janko Stuhec; za poveljnika Veliko-Kikindske orož. čete orož. kapetan I. razr. Adolf Bečič; za poveljnika kolorske orožniške čete orož. kapetan I. razr. Aleksander Mlakar; za poveljnika mariborske orož. čete or. kapetan I. razr. Božidar Nikolič; za poveljnika ptujske orož. čete orož. major Veljko Perovič; za vršilca dolžnosti poveljnika kranjske orož. čete orož. kapetan II. razr. Milan Kovinčič; za vršilca dolžnosti poveljnika di-jevljanske orož. čete orož. kapetan II. razr. Lovro Boneti; na službo v štab poveljstva orožništva v Belgradu orož. major Telcmak Jankovič, dosedaj poveljnik kranjske orož. čete; za vodnika caribrodskega orož voda orož. podporočnik Stojan Cokorilo; za vodnika novo-sadskega orož. voda orož. kapetan II. razr. Emil Pangero.
„Naš zakon jč srečen/'
pravi mlada gospa M i ca. »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam."
Varuje perilo!
Ostale vesti
k Duhovniško mesto. Zavetišče sv. Vin-cencija P. v Mengšu išče duhovnika, ki bi opravljal v zavodu sv. mašo ter vršil nekatera dušnopastirska dela pri bolnikih.
k Smrtna kosa. V Vodicah nad Ljubljano jc dne 9. aprila 1929 umrl zvest katoliški mož Mihael M e r v e c , posestnik v Vodicah. Bil je občinski odbornik in agilen član naših organizacij. N. v m. p.! — V Šmariju na Dolenjskem je umrl nadebudni dijak III. letnika gradbeno-arhitektonskega oddelka lehn. sred. šole Fr. Zagmajster. Pobrala ga je jetika. Imel je prav lep pogreb, katerega so sc udeležili tudi njegovi součenci pod vodstvom prof. dr. Rožiča, ki je ob odprtem grobu pre-rano umrlemu dijaku spregovoril ginljive besede v slovo. Njegovi součenci so položili prekrasen venec na njegov svež grob. — V Novem mestu je umrl g. Milan B a r b o r i č. Pogreb bo danes popoldne.
•k Umrla ie na Gornji Polskavi gospodična Marija Šebat, sestra pokojnega župnika Hebal. Pogreb bo jutri ob K) dopoldne.
•k Vreme 10. t. m. ob 8 zjutraj: Ljubljana: baromeier 760.8, toplomer minimum 6.8"C, maksimum 11.7"C. Mirno, popolnoma oblačno. Dež rosi.
—	Maribor: baromeier 759.2, toplomer minimum 4"C, maksimum 13°C. Burja, popolnoma oblačno.
—	Zagreb: baromeier 7012, toplomer minimum 6° C, maksimum 16"C. Mirno, popolnoma oblačno.
—	Belgrad: barometer 763.6, toplomer minimum 2"C, maksimum 9"C. Burja, lepo. — Skopije: barometer 763.4. toplomer minimum —2°C, maksimum 11 "C. Mirno, lepo. — Split: barometer 764 3, toplo-mer minimum 9"C, maksimum 16"C. Burja, oblačno.
k Kmetovalci! V nedeljo, dne 14. I. m. in 21. t. m. bo v Radio Ljubljana predajal g. inž. Diirich o temi »Kaj mora kmetovalec vedeti o električnem toku«: ob 10.30. G inž. Skubic pa bo ti dve nedelji nadaljeval svoje predavanje vsakokrat ob 10.
■k Zadrugarji! Glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani boste lahko prisostvovali s svojimi radio aparati. Ves njen program bo namreč radio oddainn postaja prenašala iz bele Unionske dvorane. Skupščina, na kateri bo govoril načelnik dr. Korošec in bodo podana načelstvena poročila, prične ob 10.30.
k Mrtvec v vodnjaku. V okrožni bolnišnici v Valjcvem so imeli te dni nenavadno senzacijo: iz vodnjaka na dvorišču bolnišnice so potegnili človeško truplo. Sprva trupla niso mogli spoznati, končno pa so ugotovili, da je mrtvec neki Jovan Jovanovič, kavarniški uslužbenec, ki se jc prišel pred enim mesecem v bolnišnico zdravit. Dno 24. prejšniega meseca zvečer pa je nenadoma izginil iz bolnišnice. Iskali so ga po vsem poslopju in po mestu, loda zaman. Tudi policijske oblasti so ga iskale brezuspešno. V torek. 9. t. m. zjutraj pa je šel neki bolniški strežnik, da bi dobil iz vodnjaka vode. Z vedrom je zadel ob neki trd predme', ki ie molel iz vode. Strežnik sc Jc sklenil nad vodnjak in v svoje veliko presenečenje opazil truplo. Alarmiral je vso bolnišnico. Pri vodnjaku se Je mahoma nabralo jiolno bolnikov in strežnikov, ki so strmeli v strašno najdbo. Obdukcija trupla je ugotovila, da gre zn pogrešanega Jo-
| vanoviča, ki je v noči 24. marca izvršil sainoumor. | Njegovo truplo je ležalo 14 dni v vodnjaku, iz katerega zajemajo pitno vodo zn vso bolnišnico.
k Javnost se opozarja, da jc tr. Karel Marija Ham, ravnatelj hotela Sv. Duh ob Boliinj-I skem jezeru, prevzel glavno zastopstvo svetov-j no tvrdke Friili ct Maurice iz Pariza v finih je-! dilnili predmetih, francoskih vinih in šampanjcu za celo Slovenijo in Hrvatsko. Priporočumo našim hotelskim in restavracijskim podjetjem, kakor tudi delikatesnim tvrdkam, da sc zaintere-j sirujo za te fine hranilne predmete in opozarjamo na inserat v našem listu.
k Nove šmarnice »Mala cvetka Marijina« j (Sv. Terezija Deteta Jezusa). Spisal dr. Mir. Bru-J mat, se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani (110 tiskarni kakor smo jiomoloma poročali). Cena za vezan izvod 45 Din. šmarnično besedilo se čita kakor zanimiva povest, polna vzgojnega in spodbudnega jedra ter je zelo primerno za današnje čase ob takih zablodah družinskega življenja. Knjiga je obširna 416 strani, pa se berilo lahko tudi primerno okrajša. Našo ljudstvo bo sledilo tem premišljevanjem s tolikim zanimanjem in notranjo koristjo kakor pred mnogimi leti lurškimi šmarnicam.
* ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE obstoji is samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. — Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučite. — Za pranje vzemite torej
sciiicirrov »radion*.
O NAMOČENA POLENO V IiA Fr. Kham, Miklošičeva cesta.
k Pri revmi v glavi, ledjih in plečih,
živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz - Joscf« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da jc »F r a n z - J o s e f« - voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, iz-borno čistilo za želodec in čreva. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tvrdka JULIO MEINL
uvoz kave Šelenburgova ul. 3 vljudno vab na brezplačno poskušnjo kuhanja kave dne 12. in 13. aprila.
Kopališče Oleidienfteril
Avstrija, Štajerska
Sloviti zdravilni vrelci, moderne zdraviliške naprave. — Odlični zdravilni uspehi pri
kitarih, astmi, emphys*mu, boleznih src«
Najlepše okrevališče! Zahtevajte prospekt!
Cigan pred poroto radi umora
Umor pred 8 leti - Izpred mariborske porote
Maribor 10. aprila 1929.
Bilo je 2. januarja 1921 v gozdičku pri Lipi v murskosoboškeni okraju. Lovca sta našla ob poji, ki pelje skozi gozdiček, žensko truplo, ki je bilo čislo nago Okoli vratu pa vrv, privezana k drevesu. Vršile so se od strani orožništva temeljite poizvedbe, da bi se ugotovila identiteta mrtve ženske. Zaman. Sodni izvedenci so mogli pri raztelešen)u trupla ugotoviti samo to, da je bila neznana ženska zadavljena. Za to domnevo govori (udi dejstvo, da so bila krila pokojnice umazana s človeškim blatom.
Po osmib letih šele na sledu.
Novembra 192S so orožriki izvedeli od ciganov, ki so taborili pri Murski Soboti, da bi nemara bila umorjenka istovetna z neko Uršulo Vincetic iz Zebancev pri Cakovcu. Na podlagi te dragocene u-novedbe se ie našla pokojničina mati Marjeta Vmce-tič ki živi skupaj z nekim Francetom Novakom Izpovedala je. da ie Uršula Vincetic njena nezakonsKii hčerka, ki je proti njeni volji odš a 28 alt Ji aec. 1 1020 z nekim ciganom -Bočkorjem« od doma. Namenjena sta bila v Gradec, kjer sla nameravala iskali službo. Orožniki so nadaljevali s poizvedovanjem ter iztaknili cigana »Bočkorja« v osebi Antona Horvata, ki sedi dane? na zatožni klopi radi hudodelstva umora. Iztaknili so ga bili dne 3. d, embra 1028 v ciganskem taborišču Pušča< pri Černelavcih ter ga nato aretirali. Obdolženec ni od začetka hotel prav ničesar vedel o pokojni Vincetičevi. Ko so mu
pa pokazali pokojničino sliko,
ie prebledel in zaihtel. Makoma je zavzel drugo taktiko. Obljubil je, da bo vse povedal, kar ve o umoru. In ie pričel pripovedovati storijo; kake da sta ju v občini Lipa dohitela Franc Novak in pa neki cigan Ivan Šarkezi, ki ie njega zabodel z nožem v desni nadlaket; nato, da je on pobegni! v smeri proti Murski Soboti, prepustivši Vinceticevo na milost in nemilost obeh došlecev. Istočasno pa je Novak navalil na Vincetičevo s k-cloni ter zamahnil proti njeni glavi. Kaj se je nadalje godilo, ne ve izpovedati.
V resnici pa se je izkazalo,
da ne more biti govora o kakšni krivdi Franceta Novaka, priležnika pokojničine matere Marjete Vincetic ker je le-ta kritičnega dne bil doma pri svojcih in ker "'asom izpovedb posameznih prič sploh ni bil
Cigana
nikdo ne |X>zna. ----- „
je obdolženec zgodbo izmislil.
Razpravi
je pred«ea<j il kot predsednik porotnega sodišča dss Žemljic; dss dr. Tombak in dr. Senjor votanta. Obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Zorian; zapisnikar dr. Obran Kot sodna izvedenca tungirala dr. lurečko iu dr. Zorjan. Zagovornik dr Komavh. Današnja razprava je bila morda najživahnejsa v letošnjem spomladanskem porotnem zasedanju. Zunaj, kier čakajo priče, je bilo videti nekaj ciganov, ki so bili pozvani k razpravi. Uživajo zemske dobrote. ki so jih prinesli s seboj. Posebno se zanimajo za to, kje bodo dobili »pričnino«.
V porotni dvorani
pa se je zagovarjal obdolženec, ki se mu navzlic rjavim »širni« čevljem takoj jnozna. da se pretaka po njegovih žilah ciganska kri. Od začetka ie siguren v svojih izpovedbah; pozneje pa ga nadvlada domišljija tako. da ie zašel mahoma v očividna nasprotja ter da se je jel občuino zap'etati. Nazadnje je čisto izgubil ravnovesje. Trdil je, da umorjena ienska ni identična z Urško Vincetičevo. o kateri ie bil od -nekih« ciganov »nekje« izvedel, da živi menda v Zagrebu	. .
Predsednik: Zakaj pa niste tega takoj izpovedali orožnikom?	_
Obdolženec: V glavo mi ni padlo, (Smeh meti porotno publiko.)
Predsednik: Čudno, da se ni U. Vinceticeva celih osem let nič og asila doma?
Obdolženec: Ker se z domačimi ni razumela.
Radioemanacijsko termalno kopališče
SMleirsKc Toplice
(Toplice pri Novem mestu)
fV edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheu-mati7.mil, nenralsi''ali. ženskih boleanih 1.1, it. — Ropa-llSčne nanrava s vseskozi neposredno n izvrkih. — Sezona od 1. maju do sil. sep euihra. - Železniška postaja Straža Toplice, dolenj. železnica. - Zahievajt. pro.-pekle.
Saj ni res; priče so izpovedale, da domačimi dobro razumela umolkne
Kaj pa Ivan Sarkezi še živi? Ne živi; je že umrl. Pa veste to za gotovo. Cisto sigurno. Kje ie umrl? Ne vem.
In kdo Vam je povedal, da je Cigani.
in ker a'ascm izpovedb posameznih prič sploh ni bil zainteresiran na smrti pokojne Uršule Vincetic. Cicana Ivana Šarkezija pa v tamošnji okolici sploh nikdo ne pozna. Kadi tega obstoja domneva, da si
Predsednik: se je pokojna z Obdolženec Predsednik: Obdolženec: Predsednik: Obdolženec: Predsednik: Obdoženec: Predsednik: umrl?
Obdolženec:
Predsednik: Kakšni cigani, kje? Obdolženec: Sem pozabil. (Smeli v piorotni dvorani.)
Sploh je bil zagovor obdolženega cigana sila zabaven za porotno publiko. Končno je drž. pravdnik dr. Zorjan predlagal porotnemu sodišču, da se razprava preoži, ker je treba še ugotoviti, ua-li Uršula Vincetic res 5e živi, kje re nahaja skrivnostni Ivan oz. Štefan Sarkezi in da-Ii je imel Sarkezi zares kakšno ljubavno razmerje z Uršulo Vincetičevo. Predno ie zapustil senal porotno dvorano je obdolženec čisto iz ravnotežja in misleč, da ga bodo že sodili, prosil predsednika, naj ga ne sodijo za drugo. Kakor za udarec, ki ga je prizadejal Uršuli V z roko. Razburjen ;n ves preplašen je nato gledal po dvorani ter se končno vsedel. Porotni senat je sprejel predlog Irž. pravdnika ter se ie razprava nato preložila. Ob zaključku je zaklical zbeganemu obdolžencu drž. pravdnik: »Tako: zdaj imate. Ne pridete več pred poroto, ampak pred senat.« Oma-hovaje in skrajno razburjen je cigan zapustil porotno dvorano. Kako bi bilo, če bi bil obsojen na smrt na vešalih.
Ljubljana
Nočntt služba lekarn Nocoj bodo opravljale nočno službo te-le lekarne: Bahovčeva lekarna na Kongresnem trgu. Uslarjeva lekarna na Sv. Petra cesti. Hočevarjeva lekarna v Šiški.
0 Jakopičev jubilej. Jutri, v petek, 12. t. m. praznuje mojster Rihard Jakopič 60-lctnico svojega rojstva. V soboto, 13. t. m bo v zbornici univerze ob 18 vseučiliški profesor dr. Izidor Cankar predaval o Jakopiču kot umetniku. Prijatelji Jakopiča in naše umetnosti vsi vljudno vabljeni. V nedeljo, 14. t. m. ob dvanajstih še bo v Jakopičevem paviljonu ctvorila kolektivna razstava mojstrovega dela. To delo bo prvič zbrano v pregledni celotnosti, s katere bo vsak lahko čital, kako se je mojster umetniški in stilno razvijal.
O Balmontovo predavanje. Za včeraj zvečer ob 19 napovedano predavanje ruskega pesnika Konstantina D. Balmonta na univerzi se ni vršilo vsled nenadne obolelosti. Sicer je pesnikovo nerazpoleženje lažjega značaja, in je vsekakor namenjen nastopiti za slovo pred ljubljanskim občinstvom še tekom tega tedna. Upamo, da bo ta večer tudi častno obiskan. Prva Bal-montova prireditev v dramskem gledališču je žalibog zopet pokazala kljub vsemu lepemu moralnemu uspehu, da ima naše mesto ponekod še vedno premalo smisla za slične kulturne dogodke.
O Smrtna kosa. V torek je umrla gospa Lucija K u n a s z roj. Beden, mati ge. Klote Likar, učitcljica v Mostah. — Rodbini gosp prof. dr. Ivana G r a f e n a u e r j a je umrla najmlajša 17mesečna hčerka Irena. Pogreb bo v petek ob 5 z Dunajske ceste 17. — V splošni bolnišnici je umrl vpokojeni motorni mojster drž. železnice Ivan B u f o n. Pogreb bo v petek ob 4 iz bolnišnice.
© Včerajšnji tržni dan je bil kliub krmež-Ijavemu vremenu zelo živahen. Zelenjave, sočivja in oslabil živil je bilo več, kakor druge dneve.
Zanimivo je, da so nekatere kmetice jiodražilo motovileč, ki so ga še predvčerajšnjim prodajalo po 1.50 Din merico, a včeraj po 2 Din, dasi je la zelenjave vedno več. Tudi dolenjskih jajčaric je bilo včeraj več na trgu, kot druge dneve. Cene jajc so neizpremenjene. Pred Meslnim domom je bilo nekoliko voz mladih drevesc, katerih so naši meščanski in tudi okoliški lastniki sadnih vrtov precej pokupili. Na vrtnarskih stojnicah jo opaziti vsak dan bujnejše in pestrejšo cvetje. Tudi »suha roba, ni bila brez interesentov, enako vrvarski izdelki.
O Zaostali ptiči. Nekoliko vojaških novincev iz ljubljansko okolice je predvčerajšnjim *zrmudilo« pravočasen prihod v vojašnico kruli« Petra na Poljanah, ker so predolgo »jemali slevo«. Na jeli so avtomobil in se ves dan vozili po Posavju tja do Domžal, popivali, vriskali in uganjali nerodne burke še v poznih nočnih urah s.) budili iz sna prebivalce posavskih vasi, vlekli harmoniko, »aufali« ter kalili nočni mir s svojo avtomobilsko dirko. Ko so včeraj zjutraj naposled vendarle prišli v vojašnico, jim je bila ob-lfubljena primerna nagrada,
0 »Občinska moža.« Dva »podjetna«, mlada Posnvcu sta prišla predvčerajšnjim prec' vojašnico, k jer so se zbirali vojaški novinci in hotela p.-> vsej sili noter, češ, da gresta nekoga iskat. Straža ju seveda ni pustila, ker nista bila reki uta in ker se tudi sicer nista mogla izkazati z dovoljenjem za vstop v vojašnico. Prišlo jc ni, prerekanja z neko višjo službeno osebo, kateri sta sc predstavila, kot »občinska moža«, ki želita govoriti z nekim vojaškim novincem iz njune občine. Končno so ju odvedli v vojaško pisarno in ju tam zaprli. Bila sta nekoliko vinjena in so ju po streznonju zopet izpustili.
O Po dveh urah aretiran tat kolesa. Točno poldne je bilo, ko je stopil iz neke hiše v Cigale-tovi ulici ruski emigrant Peter Pagrov, stanujoč na Vrlači 14, in se hotel vsesfi na kolo ter odpeljati. Ali kolesa ni bilo nikjer. Lepo, popolnoma novo kolo »Aiglon«. vredno 2200 Din, je naenkrat izginilo. Kot bi se vdrlo v zemljo. Pagrov ni po-mišljal dosti ler hitro obvestil policijo. Čez dve uri pa je dobila policija iz Domžal telefonično poročilo, ila so orožniki tam tatu že arelirali, ravno, ko je hotel krasno kolo prodati za smešno nizko ceno. Tat je znani Karol Cule, ki je imel že dostikrat opraviti s policijo Lastnik kolesa Pagrov pa se bo danes zjutraj gotovo prav razveselil, ko bo v časopisu čital. da so njegovo kolo že dobili.
© Dva manjša vloma. Ljubljanski vlomilci so se spravili v noči od torka na sredo na delo. Kar na dveh krajih so poskusili svojo srečo, toda na obeh krajih so se opekli. Vlomili so najprej v sušilnico mesarja Franca Lavtižarja na Sv. Petra cesti «3. Toda pes čuvaj jih je z lajanjem prepodil in morali so oditi praznih rok. — V isli noč' so-neznani vlomilci z vetrihoni odprli gostilniške prostore gostilničarke Krisline Vrhove v Židovski ulici. Iz predala so pobrali 60 Din drobiža, nekaj klobas in peciva. Skupno so napravili le za 100 Din škode. Vlomilcem .ie šlo najbrže samo za denar, ker se drugih vrednih stvori v gostilni niso dotaknili.
Maribor
□	Epidemija samouinorov divja naprej. V severnem delu mestnega parka si je 24-letna Ana K. prerezala z majhnimi škarjicami žile tia levi roki ter zdrvela nato z okrvavljeno roko proti Trem ribnikom, kjer je izginila v smeri »Burgvvalda«. Našli so jo nezavestno v grmovju ter vso okrvavljeno. Na lice mesta je poleg s užbujočega stražnika pri-spelo tudi moštvo rešilnega oddelka, ki je obupauko prepieljal v bolnico. Bila je brez zaslužka in stalnega bivališča ter se odločila ..
□	V zadevi gradnje novega carinskega poslopja je imel predvčerajšnjem iu včeraj glavni ravnatelj carin iz Belgrada dr. Kcnrad Šmid važna posvetovanja z zastopniki mestne občine ter se je v vseh važnejših vprašanjih dosegel six>raziim. Upati jc, da se z gradnjo prične v najkrajšem času, čim bodo tozadevna dela razpisana.
□	Intervencije rešilnega oddelka v preteklem mesecu: 54krat pri nezgodah, 23krat v slučajih kirur-gičnih obolenj, lOkrat pri notranjih boleznih, tSkrat pri ženskih boleznih in rojstvih, ikrat pri duševnih in živčnih boleznih, 5krat pri [»izkusili samoumora ter 7krat pri zahtevani pomoči.
□ Umrl je Ivan Ferk, železničar v pokoju, slar 81 let. Pogreb danes ob 16. uri iz hiše ža'osti v Nasipni ulici 33 na mestno jx)kopališče v Pobrežju.
□	Povozil jo je. Na Glavnem trgu je povozil neznan kolesar zasebnico Štefanijo Vauhnikovo. Re-vica je dobila težke poškodbe na čelu in obeh sencih ter na levi roki. Prepeljali so jo v bolnico.
□	K nemoralni aferi, o kateri smo jjoročali v nedeljski številki, smo že izvedeli, da so krivca predali sodišču.
Trganje v ušesih
je neznosno; najmanjši šum povzroči velike bolečine. Pomoč nudijo
Aspirin
tablete
Te ublaže bolečine, in so se obnesle tudi pri influenci, revmatizmu, nevralgiji, glavo-in-zobobolu.
Zahtevajte vedno originalni omot z modro-belo-rudečo varsi» veno znamko.
□	Po svetu sta šla. Zanimivo. Dvignila sta se neke noči čevljarski [»močnik Ivan B. ter njegova žena Elza iz svojega stanovanja v Vojašniški ulici ter izginila bogvekam. Ključe sta vzela seboj; pustila sta pa prazno stanovanje in še neplačano najemnino od januarja sem. Dober tek.
□	Komorno glasbeni večer, ki ga priredi jutri v kazinski dvorani klavirski trio ptujske Glasbene Matice, obsega sledeči spored: L. v. Beethoven, trio op. 11; R. Slrauss, Sonate za čelo in klavir; Smetana, trio op. 15
□	Iz Ljudske univerze. Prihodnji ponedeljek nastopi znameniti mojster-predavatelj prof. Ludwig Flelnier iz Dresdena z recitacijo prelepe mornariške pesnitve »Enoch Arden«. K pesnitvi je zamislil Ri-chard Strauss prekrasno glasbo, ki jo predvaia na g asovirju koncertna pianistka ga. Apiliova v Mariboru. Predprodaja vstopnic pri ge. J. Brišnik in g. Hoferju.
□	V tujino... Včeraj je zopet šel preko Maribora ter s posredovanjem tukajšnje Borze dela transport 250 delavcev iz Slovenske Krajine v Nemčijo m Francijo Tudi je g. Golouh, šel tukajšnje Borze dela odpotoval te dni v Slovensko Krajino v zadevi organiziranja nadaljnih transportov. Na naslov tukajšnje Borze dela prihajajo dan na dan cele kopice pisem in dopisnic iz Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Dalmacije. Izvedeli so bili preko časopisja, da je tukajšnja Borza dela v stalnih stikih z glavnimi delovnimi središči v Nemčiji ter Franciji. Dela bi radi. V tujino...
Celje
& Skapiiiove zvijače igrajo v nedeljo, one 14. t. m. celjski dijaki. Ker je avtor le komedije s vetov -noznaiii Moliere, je želeti, da bo dvorana v nedeljo nabito polna. Gotovo ne bo odveč, če se bomo enkrat zopet nasmejali.
& Poroka. Včeraj sta se v Celin poročila dr. Milan Žiga Cervinka, zdravnik Javne bolnice v Celju ter rez. san. poročnik in Zoša dr Cervinkova, roj. Sonc, hčerka v Celju dobro poznanega j»licij-skega nadzornika Sonca. Mlademu paru tudi naše iskrene čestitke.
V sodne zapore je bil oddan brezposelni pekovski pomočnik. V ponedeljek ga jc stražnik zalotil, ko je prodajal dobro ohranjeno moško obleko slarinarici v Gosposki uiici in to za Din 200.—. češ da se obleke hoče (ako poceni znebiti le radi tega, ker mu je pretesna. Ko pa so G. in »njegovo« obleko pobližje ogledali, so ugotovili, da je možakar istega dne vlomil v zaklenjeno omaro svoje daline so rod-niče in pri tej priliki prišel do čedne obleke, ki je last brata dotične sorodnice.
JSr V Staro Gradiško je za tri leta odpravljen komaj 20-letni Lojze Anderlič iz Grobelnega. Fant je bil kljub svoji mladosti že trikrat kaznovan radi zločina tatvine in trikrat radi prestopka tatvine, vla-čugarstva in zakona o orožju. Te dni je odsedel radi enakih deliklov 6 mesecev težke ječe.
vseh vrst — zajamčeno najboliše kakovosti priporoča ANTON FAZARINC, CELJE
Stojan V. Zivadinovič:
Kletev
Kdo ve. skozi koliko -stoletij so v njihovi rodov in i sinovi pretepali očete. Odkar jih poznajo v našem kraju, je bilo vedno tako, od kolena do kolena. Neko prekletstvo je bilo, ki je bilo davno enkrat padlo na družino in roditelji so ga prenašali na potomstvo skozi kri in kost.
Rodili so se nesrečni, močne rasti in vročekrvni. Velika hišna vrata so bila vsakemu prenizka. Ni ga bilo človeka, ki bi si usojal nakopati si njihov srd ali ki bi poskušal, da so jim upre. Vsaki se je umaknil, celo če se mu je krivica godila. Že sama misel, da ti ljudje čakajo, da jim se razbohoti mlada moč pa da očeta pretepajo, je oplašila vsakogar radi svoje nenavadnosti in radi ttsoje-nosti, ki je prehajala z očeta na sina. Vsi so v tem slutili pokoro za neki greh in za nekaj, kar jim je bilo od usode v vsej neizprosnosti trpljenja naloženo.
Njihova hiša ni bila daleč od naše. Moji doma so me strašili ž njimi takoj, ko sem shodil. Bilo je nekaj strašno neobjasnjivega, kar je spreletavalo mojo otroško domišljijo samo ob njihovem imenu. Vse ono, kar sem slišal o njih, se je resnično godilo na ulici pred njihovo hišo^ kadar je stori Nikola letal na cesto, se grabil za pobeljeue lase in vpil:
— Jooj, pobil me bo, moj sin Milivojl...
Ko da mi je še danes pred očmi. Nikdar se ini prelita človeška kri ni zdela tako strašna, knkor takrat, ko sem gledal, kako škropi čez stari in osiveli senci. Ni mogoče predstavljati si kaj bolj strašnega in tragičnega, kot drgetanje starih rok, ki krilijo po zraku in kličejo maščevanje na onega, ki jim je vsem /,.-,-pustil kot dediščino kazen in enako pokoro.
Po mestu se je vedelo, da je Nikola nekdaj prav tako postopal z očetom, starim Mi-
lojem, pa so ga kljub temu ljudje poinilovali: eni radi strašnega trpljenja, drugi zato, ker se radi starosti ni mogel braniti. Ta njihova domača tragedija je bila vsem v očitek in zgled in za dokaz, da je eden, ki ne odpušča i ti ne pozablja, in da svetopisemski Bog more biti tudi neusmiljen.
In po vsakem pretepu se je stari Nikola grabil za krvavo glavo in klical:
— Dal Bog, da bi ti bila ta palica mesto križa!... Naj stori Gospod, da li jo vrag zasadi nad glavo!...
Ta palica je bila nekaj usodnega za ro-dovino, večni opomin na prekletstvo in kazen. Drugi so od starih dedovali ikone svojih pa-tronov, junaške trofeje prednikov, kako obledelo sliko dedovo ali pa dolge čibuke in mo-lek iz jantarja, a oni so predajali iz rok v roke staro višnjevo palico, debelo in vitko, ki se ob udarcih ne lomi Celi rodovi so s to palico tolkli svoje očete in jo hranili kot nekdaj! česar ni mogoče ukrasti, na kar je treba paziti ko na oko. Nekaj usodnega in nezavednega je bilo v drgetanju pred to palico, ki ni izbirala udarcev in je bila priča odločene kazni, preteklosti cele rodovine in vzrok prekletstva. Nihče si ni prizadeval, da bi jo kam skril ali zlomil: ne oni, ki so bili tepeni, ne oni, ki so lepli. V določenem kotu je stala strašna palica, čakala, dn pride njen čas, in se vračala nazaj v svoj kot z vso vestnostjo, s katero se dogaja nekaj nerazumljivega in vnaprej sojenega po posledicah in trajanju.
Tako je bilo vse do zadnjega iz njihovega rodu, do Milivoja. Bilo je, ko da je usodi sami dovolj kazni. Toliko rodov je že odšlo v grob, in nihče ni vedel, kdaj se je to začelo in zakaj.
Usoda je imela dosti. Nenadičevemu rodu j jo bil odmerjen nenavaden in kratek konec, i ko da se je oni, ki je meril kazen, začudil ! svoji strogosti in presekal napeto nit. Tako-le se je zgodilo:
Milivoj Nenadie je bil uverjen, da bo tudi njega zadelo isto. Tepel je in zato je imel biti tepen. Nobena stvar ga ni mogla rešiti tega razen nenadne smrti, dokler ima še moči, da se brani. In smrt je res prišla Ne zanj, ampak za druge njegove. Neke zime se je razpasla med otroki v mestu zavratna škrlatinka in je kosila. Naglo so pustčli domovi in strah je šel po vsem mestu. Nič se niso ustavili zvonovi v cerkvi na klancu. Trg je bil poln pesmi sproščenega brona, duha po kadilu in joka žena. Malo je bilo hiš, ki so ostale nedotaknjene. Bole so v strahu pozaprli, prepovedana so bila shajanja in gostilniške zabave in še nekaj zdravnikov so poklicali iz sosedstva, pa ni nič pomagalo. Ko da je prokleta kuga zajahala vražji rep, lezla v ulice in nevidno kosila na vse slrani. Niso pomogli ne zdravniki, ne zdravila in lekarne, ne molitve po cerkvah, ne skrivno iskanje vampirja v nočeh po opustelih pokopališčih. Sto otrok je pobrala bolezen, »apila se je mlade krvi in mehkih otroških življenj in se izgubila liho kot je bila prišla. Milivoj Nenadič je v treli dneh izgubil tri sinove. Žena mu je bila umrla že prej; da bi se iznova ženil, je bil prestar. Rod je usahnil, bil nasilno izpuljen iz la!. Končano je bilo s preteklostjo, z gonjo usode, s pretepanjem staršev in preklinjanjem vsega mesta. Če bi tudi on ne izgubil otrok, bi ljudje mislili, da je radi njega prišla smrt nad mesto. Tri dni za zadnjim sinom mu je tudi oče Nikola izdihnil. Predno je zatisnil oči, je iznova izrekel ono strašno kletev, pozabljajoč, da je tudi 011 nekdaj tolkel očeta:
— Dal Bog, da bi ti vrag palico zapičil nad glavo mesto križa krščanskega!...
Vse je pokopal Milivoj zbrano in na videz hladno; ali kmalu potem se je zazdelo ljudem, da polagoma, toda stalno, dat? za dnem izgublja razum. Kdo ve, kaj mu je vse ostajalo v duši, kaj ga je najbolj grizlo, katera misel mu je prizadevala največ bolečine. Nihče ni vedel,
kaj ga je napolnilo: ali žalovanje za ženo in otroki, strah pred očetovo kletvijo ali osa-melost.Kdo bi mogel slutiti, da je on kljub strašnemu prekletstvu želel, da bi otroci ostali živi, pa čeprav bi ga tepli na -stare dni? Oče jim je bil. Usoda je hotela svoje, njemu pa je bilo ko da mora ljubiti sinove, jih dvigati do moči, do divjega besa planincev, a stara palica je imela zapeti tudi preko njegovih pleč.
Začutil je. da je njega, zadnjega Nenadi-ča, hotela usoda kaznovati čisto drugače, bolj grozno ko vse druge. Niti so bile potrgane naenkrat, strašno in za vselej. In ona kletev ob očetovi zadnji uri je bila nenavadna. Do njega so bili vse Nenadiči pretepam od sinov brez kletve in mrmranja, a stari Nikola ni mogel umreti, dokler ni poželel sinu, da mu vrag usodno palico zasadi nad glavo mesto križa!
Ta čudna očetova kletev je rodila v njeni žalost za ženo in sinovi. Čutil je, kako ga nekaj strašnega goni, da vzame nase, kar mu je oče poželel ob smrti. Zazdelo se mu, da je to klic še za eno žrtvijo, največjo in najtežjo, da se potem vsem Nenadičem pomirijo duše in da se izlije nanje mir nebes, kjer zvezde gore v svoji skrivnosti. V duhu je gledal, kako se ni« po prsih premetavajo duše vseh prednikov, mučene od prekletstva, in zahtevajo od njega nekaj, kar bi jim prineslo rešitev za vselej. Vse to usodno in podedovano mu je vpilo iz dna duše in zahtevalo pokorščine, neupiranja, žrtvovanja za odrešenje vseh, zadovoljitev onega, kar ljudje imenujejo pravica nebeška.
Čutil je, da se ni vredno upirati tej sili in da mora popustiti. Nič več ni mogel živeti. Ono zlobno, ki je skozi bogzna koliko stoletij tiščalo vso njegovo rodbino, ga je gnalo v ponižnost, mu vzbujalo misli na večni mir, na tišino v nebesnih višavah. Ko da ga noč za nočjo znani in neznani predniki obiskujejo, 7. na pršili sklenjenimi rokami, hočejo od nje-
Dopisi
Kranj
Kmetijsko gospodinjska šola v Marijanišču
v Kranja zaključuje svoj zimski tečaj v nedeljo 14. aprila. Ob U dopoldne bo v zavodovi kapeli zaključna sv. maša, popoldne prirede go-jenke poslovilno akademijo. !">., 14. in 15. aprila bo v prostorih gospodinjske šole razstava del gt.jenk gospodinjske, šole, kamor so vabljeni vsi prijatelji kmetijskega napredka, posebno okoličane bo ta razstava zelo zanimala.
Poletni tečaj kmetijsko gospodinjske šolo se prične s 1. majem in traja do 31. septembra. Sprejemajo se gojenke od 16. leta dalje.
Večerni gospodinjski tečaj se priredi v okrilju gospodinjske sole za kmetska in delavska dekleta iz okolice od t. maju do 15. junija. Vtši se vsak večer od 6 do 9. Priglasi se sprejemajo v Marijunišču do 25. aprila.
Nov zdravnik — dr. Bezič — se je naselil v Kranju, ordinirn na Stari pošti, stanuje v župnišču.
Tekstilno šolo dobi Kranj leta 1930. Poslopje za šolo dogradi občina že letos.
Stavbena sezona obeta biti letos v Kranju zelo živahna. Občina se zanima za posestvo g. Ltkozarja ob i>okopališču, kjer bi se moglo sezidati večje število stanovanjskih hiš.
Vič
Kunonična vizitacija. Dne 9. aprila je prevzvišeni g. knezoškof dr. A. B. Jeglič opravil ku-nonično vizitacijo naše župnije. Z izobešenimi zastavami in slovesnim potrkavanjem, ki se je vršilo že na predvečer, srno pričakovali ljubljenega vladiko. Pri sprejemu, ki se je izvršil ob pol osmih zjutraj na prostoru pred cerkvijo, so pozdravili prevz\išenega g. škofa z nagovori g. župnik p. Tavčar, g. župan Petrovčič z nekaterimi občinskimi odborniki, g. nadučitelj Štrukelj, g. Kunaver v imenu Kat. prosvetnega društva iti kot zastopnik viškega Orlu g. Klasinc ter zastopniki lil. reda in Marijine družbe. Tri belo oblečene deklice pa so izročile vladiki šooek cvetic. Nato je prevzvišeni ob asistenci čč. duhovščine podelil škofovski blagoslov in opravil s»". mašo in molitve za mrtve. — Ob priliki te vizitacije je prevzvišeni obiskal tudi našo l judsko šolo in se porazgovoril tudi z drugimi mu malčki.
Novo mesto
Za danes zvečer objavljeno skioptično predavanje v Rokodelskem domu, »Lindbergov polet v Evropo«: se je. moralo preložiti na jutri, v petek ob S zvečer, istotam.
ptni
Mestno gledališče. V ponedeljek 15. aprila gostujejo Mariborčani s krasno Nedbalovo opereto »Poljska kri«. Ker jo za lo predstavo že zdaj veliko zanimanje, se priporoča nakup vstopnic v pred-prodajl
Velefilm sv. Frančiška Asiskega v kinu v Ptuju Še enkrat opozarjamo občinstvo, da priredi Prosvetno društvo v Ptuju predavanje o življenju sv. Frančiška Asiškegn, ki ga bo ponazoroval krasen iii veliki film /sv. Frančišek« v 8. ogromnih dejanjih. Prva predstava bo v soboto dne 13. aprila ob 8 zvečer. Predava g. prof. H. Bajuk. Druge predstave bodo v nedeljo 14. aprila ob 3, 5 in 8 zvečer. Predavali bodo gg. p. Gabrijel Cevc, min. gvardijan, p A. Vouk, kap. gvardijan in dr. Alojzij Remec, odv. v Ptuju. Povsod, kjer so uprizorili ta film, je vzbudil veliko zanimanje in občudovanje, zato pričakujemo tudi v Ptuju velike udeležbe.
Hrastnik
Plaz je začel vleči v ponedeljek dopoldan na parceli gostilničarja Dolinska. Visoka skala, ki stoji poleg kegljišča, je čez sredino počila in je en del ,jol razpadati. Vleče s seboj več metrov širok pas (ravnika nad kegljiščem. Pol kegljišča je uničenega kakor tudi poleg stoječa mala kapelica. Dolski župan g. Draksler je prispel na lice mesta ob 1 popoldan ter odredil, da se ustavi na tej cesti vozni in osebni promet. Zadeva je javi jena oblasti.
Še večja nevarnost je pri tovarniški hiši pod skalo. Tam visi po strani velikanska skala nad cesto. Radi hudega mraza je vsa razpokana. Nevarnost ie, da lepega dne ubije vse stanovalce tamošnje hiše. Dolski župan je o stvari že glavarstvu poročal.
Preteklo nedeljo je bilo na oprostitvi krojaške zadruge v Trbovljah osem šivilj, en krojač in gdč. Peternelj iz Laškega za moško in žensko kro-jaštvo. Prihodnjo nedeljo bo pomočniška preiskuš-nja pri čevljarski zadrugi — Rudar g. Ivan Komplet jo kupil hišo gospe dr. Kumarjeve. Omenjena gospa je kupila v Zagrebu drugo hišo, kamor se v kratkem preseli. Za romanje na Trsat je na Dolu 50 oseb prijavljenih, v Hrastniku pa 15. Udeleženci dobe skupni voz. Ker gredo dolski pevci, bo potovanje prijetno.
V 0leda»l£ -a in na koncertu Vas obvarujejo zelo nenrijetnega pokašljevanja okusne

Jai za želodec in čišeuje krvi. uspešno sredstvo proti odebelitvi. slabi prebavi, trajnemu zaprtju. Dobiva se v vseli lekarnah. Proizvaja lekarna AREO. ZAGREB, llica 12
ga sinovsko žrtev za rešitev vseli, tudi njega, se mu je zdelo. Dolgo se je branil. Ono, kar hoče življenje v vsakem od nas, se je upiralo v njem. Ne enkrat ga je gledal svet, kako hodi stisnjenih pesti križem po ulicuh in se razgo-varja z nekim nevidnim. Ljudje so se mu zdaleč umikali in otroci so dušili v grlu strah in tekali za krili mater.
Nenadoma ga je zmanjkalo. Prvi dan tega nihče niti opazil ni. Potem so videli, da so hišna vrata neprestano zaprta in zavese na oknih spuščene. Po dolgem zaupnem pripovedovanju od hiše do hiše, od gostilne do gostilne, so celo stvar javili policiji. Potem je prišel zastopnik oblasti in šiloma odprl starinska vrata prekletega doma. Nikogar živega niso našli. Odprto pismo na mizi jib je presenetilo:
»Ob Moravici pojdite do Prevalca in do Sinjega Vira Ko boste na bregu videli v zemljo zabodeno palico, s katero som očeta tepel, me z mački poiščite na dnu reke. Mili voj.<
Res so ga našli. Vrat? mu je bil zasadil palico nad glavo mesto križa!
(Iz srbščine Tone Potokar.)
Prenosa. >Trubadnr,ia« iz opere z gostovanjem g. Šimenca danes ne bo. Radio-postaja je na zeljo svojih naročnikov sklenila prenašati lo opero, a uprava gledališča je nastavila za prenos tako visoko odškodninsko takso (ca. 10.000 Din), da je uprava postaje absolutno ne zmore. Mesto .Trubadurja« bo ob 19.30 predaval prof. Kranjec o slovenski zgodovini, ob 20 pa bo Radio-orkester predvajal italijansko glasbo.
Programi Fadžn-fjubliana t
Četrtek. 11. aprila: 10.30 Prenos Glavne skuščine Zadružne zveze v Ljubljani, iz Uniona. Nagovor načelnika dr. Korošca in načelstvena poročila. — 12.30 Reprod. glasba. — 13 Čas. napoved, reprod. glasba. — 13.30 Borzna por. — 17 Jonny jazz-band. — 18 Antologija slovenske lirike.
—	18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piekernik. — 19 Peščina g. Novak. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Večer italijanske glasbe, Radio-orkester. — 22 Poročila.
Petek, 12. aprila: 12.30 Reprod. glasba. — 13 Čas. napoved, reprod. glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Oo-spodinjska ura, edč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vur-nik. — 20 Simfonični koncert orkestra kr, opere.
—	21 Koncert Radio-orkestra.
Dragi programi:
Četrtek, 11. aprila. Belgrad: 11.20 Vodno stanje, čas in poročila.
—	12.45 Plošče. — 20 Kmetijsko predavanje. — 20.30 Novele. — 21.15 Poročila. — 21.30 Valčki.
—	22.30 Ciganski orkester. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.30 Koncert za violino in klavir. — 19.30 Iz Prage: Simfonični koncert reške filharmonije.
—	Praga: 11.15 Ploščo. — 1(i.3() Koncert. — 19.30 Simfonični koncert. — 22.50 Plošče. — Sluttsart: 10.30, 12.15 in 13 Plošče. — Ki Delo na vrtu v aprilu. — 16.35 Plesna glasba. — 20 Simfonični koncert; nato športni humor. — Bern: 16 Orkester.
—	18.15 Plošče. — 19 Šport — 20 Kraljica maja, spevoigra. — 21 Koncert. — Katovire: 17.55 Koncert iz Varšave. — 20.05 Koncert iz Krakova. — 21.15 Literatura. — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Vokalna in instrumentalna gbsba.
—	20.45 Simfoničen orkester. — Berlin: 17 Kon-cerl. — 19 Kako potujemo z zemljevidom v roki.
—	20 Acis in Galatea, pastorale za soli zbor in orkester in Pomirjeni Eol, kantata za soli, zbor in orkester; nato plesna gl-sba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 1« Kvartet Silvmg. — 20.05 Afrodita, opera. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 14.15 Plesna glasba. — 21.30 Koncert. — Milan: 11.15 Plošče.
—	12.30 Jazz. — 16.30 Kvintet. — 17.20 Otroško pelje. — 18 Jazz. — 20.30 Salfo, opera. — 23.15 Jazz.
—	B<idaj:est: 9.15 Koncert. — 12.05 Ciganski orkester. — 16 Gosli in predavanje. — 17.40 Operni orkester. — 22.30 Plošče (Cavallerla rustlcana).
Ne 4410 D. kot nam je napisal tiskarski škrat, ampak !.e 3950 Din stane ..SlS^ClCH"
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20 uri.
Četrtek, 11. aprila: VDOVA ROŠLINKA. Red D. Petek, 12. aprila: Zaprto.
Sobota, 13. aprila: UTOPLJENCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA: Začetek ob pol 20 tiri. Četrtek, 11. aprila: TRUBADUR. Gostuje g. Šimenc. Izven.
Petek, 12. aprila: GROF LUKSEMBURSKI. Gostuje
g. lličič. Red A. Sobota, 13. apriln: SALOME. PRED VRATMI VEČNOSTI. Red D.
LJUDSKI ODER V LJUBLJANI
Nedelja, 14. aprila: Ob pol 8: BEN HUR. Zgodovinska igra v 9 slikah.
Mariborsko gledališče
Četrtek, U. aprila: Ob 20: CHARLEJEVA TETA.
Ab. C. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Petek, 12. aprila: Ob 1.5: JANKO IN METKA. — šolska predstava. Dijaške cene. — Ob 20: PLESNI VEČER Rosanelli-Ilrdinova. Sobota, 13 aprila: Ob 20: POLJSKA KRI. Ab. A Kuponi. Gostovanje g. Nerala.
Prireditve m društvene vesti
»Ljubljana.« Danes ob 8 skupna pevska vaja. Udeležba danes prav posebno obvezna. — Ti.jnik.
»Ben Hur« na Ljudskem odru. V nedeljo 1*. aprila ponovi Ljudski oder v Ljubl jani pri ztiutno znižanih cenah slovito dramatizacijo AVallacovega romana Ben Httr«. Pri prejšnjih predstavah je tu skrbno pripravljena igra do-scgla velik uspeli. Pri fej uprizoritvi sodeluje celoten ansambel Ljudskega odra in orkester glesbenega društva -Sloga*. C. občinstvo opozarjamo. cla je »Bon Hur« lo sezono zadnjič. Predprodaju vstopnic sc vrši od danes dalje vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6 v Ljudskem domu. 1. nadstropje.
Glasbena Matica v Novem mestu proslavi v soboto (3. aprila (00 letnico Schubertove smrti z zanimivim sporedom. Orkestralni del programa je sestavljen iz najpopularnejših, vseskozi melodioznih in efektnih skladb tega nesmrtnega glasbeniku. V drugem delu sporeda srečamo spevoigro »Lepa mlinarica«, katere glasbeni vložki so prikrojeni po večnolepih Schuberlo-vil> pesmih. Igra jc vseskozi občutena ter bo marsikoga ganila do solz. Ker se proslava ne ponovi, se občinstvo prosi, da to lepo prireditev polnoštevilno poseti.
Redni letni občili zbor oblastnega odbora Jadranske straže, v Ljubljani sc bo vršil dne 24. aprila ob pol 21 v restavraciji Zvezda. Člani društvu in prijatelji se najvljudneje vabijo, da sc občnega zbora udeleže.
Akademski klub za Društvo narodov opozarja vse člane in prijatelje, da se danes, dno II. aprila, vrši ob 18 seminarski sestanek na univerzi, soba 69. Prodava kol. Alujevie Branko o temi: ^Kclloggov pakt«.
ŠespoJarsho
Uvoz avtomobilov, motociklov in koles
Iz pravkar objavljene statistike trgovine za leto 1928 posnemamo:
Uvoz tovornih avtomobilov je znašal:
zunanje
	kom.	ton	tis. Din
1924	102	132	4624
1925	290	318	8665
1926	242	289	7971
1927	115	194	5185
1928	212	58C	8994
Delež posameznih držav pri uvozu je bil: 1924 1925 192(5 1927 1928
Unija Nemčija Avstrija Francija Italija
Uvoz osebnih avtomobilov je znašal:
25	196	112	48	111
19	42	10	18	51
28	12	28	16	25
3	8	28	13	9
13	22	58	17	6
	kom.	ton	tis. Din
1924	701	710	45.116
1925	2302	2301	92.161
1926	2068	2424	78.859
1927	1715	2184	69.368
1928	2164	3374	89.995
Zanimivo je, da st; v		vedno	večji meri uva
žajo dražja in težja vozila kakor je opaziti tudi pri tovornih avtomobilih.
Po posameznih državah se uvoz deti:
	1924	1925	1926	1927	1928
Unija	219	1285	879	665	1204
Italija	157	485	435	267	267
Francija	108	232	479	231	261
Nemčija	18	47	54	117	232
Avstrija	98	175	78	72	103
Kanada	—	41	97	209	35
češkos!	12	27	6	34	35
Anglija	9	7	24	7	20
Belgija	7	9	10	(0	4
Konzulu premoga, v naši drtavi. Lani jo tna-
šala produkcija premoga v naši državi 5,052.000 ton, uvoz 350.000, izvoz pa 139.000 ton, skupni konzum torej 5,262.000 ton. Leta 1927 je znašal konzu m 4,928.000 ton (produkcija 4,745.000 tou, uvoz 301.000, izvoz 118.000 ton).
IJgodnoati (a prevo* papirja. Prometno ministrstvo je odredilo, da se papir klasifieira od to varniških postaj Domžale, Zalog in Zidani most po razr. II. za kosovne |K>šlljke, za vag. pošiljke pa po razredu A.
Borza
Dne 10. aprila 1929.
DENAR
Tudi danes sta nazadovala tečaja Londona in Prage, dočim je Trst čvrstejši. Devizni promet jo bil znaten, največ je bilo zaključeno Curilia (za nad 1 milij. Din), nadalje Berlina. Prage in Londona. Vse devize je dala Narodna banka.
Oevtznt tečaji na (tubuansk* borzi
10. aprila (1(29.
Poleg tega smo še uvozili iz Grčije 1 kom.. iz Albanije 1 kom. in Madjnrske 2 kom. Uvoz motociklov je bil nasle-tnji:
	kom.	Ion	tis. Din
1924	352	21.01	2524
1925	(111	80.05	6417
1926	622	66.07	4150
1927	923	134.05	7506
1928	825	151.25	7777
	povpraš	pon.	srednji	ar. 9 IV
Amsterdam	>l>51.50	Ubl.^	2284.50	_
iferlin	1348.50	1351-50	1350.—	—_
Urosel]	—	760.69	—	—
Budimpešta	—	99233	—	—
Curih	I0M.4	1.97.4<	1 <'95.9(	1095.90
Duuaj	798.9?	8J1.90	799.45	—-
London	27:-.92	276.72	276.32	276JT
Ne\vvork	—	56.8 i	—	—
Pari*	—	222.43	—	—
1'raga	168.07	169.87	16&47	C68.49
Trsi	—	297.70	—	297.59
Zagreb. Amsterdam 2281.50—2287.50, Berlin 1348.50—1351.50, Budimpešta 990.83—993.83, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 798.05-801.95, London 275.92—270.72, \ewyork 56.71—56.91, Pari* 221.45—223.45, Praga 168.07—168.87, Tmt 2WS.«4 —298.64.
Belgrad. Berlin 1348,50 -1351.50, Budimpešta 900.88-993.83. Dunaj 797.95 800.95. London 275.92-276.72, Ne\vyoi'k 56.71—56.91, Pariz 22145 —223.45, Praga 168.05—168.75, Trst 296.70—298.70.
1924	1925	1926	1927	1928
41	80	108	177	234
97	311	155	251	205
116	217	74	80	131
44	289	203	146	97
27	67	10	101 .	%
18	67	52	136	51
4	56	18	18	5
Kakor je razvidno iz leb podatkov, se uvažajo vedno bolj večja in d'i>žja vozila.
Iz posameznih držav smo uvažali (kom.):
Nemčija Anglija Avstrija Unija Belgija Francija Italija
Zadnja teta
1924
1925
1926
1927
1928
Naš uvoz koles prihaja iz naslednjih držav: j
Nemčija Avstrija Francija Madjarska Italija Anglija Češkosl. Belgija
Edino Nemčija je povišala svoj izvoz, delež ostalih držav pa jc nazadoval: tako n. pr. je Italija skoro izginila iz tržišča in tudi Belgija se ni uveljavila Omeniti moramo lani prvič uvoz iz Holan-dije (7 kom.).
smo uvozili koles:
kom.	tis. Din
3789	5023
7441	7432
8144	9635
9098	9647
7403	7099
1924	1925	1926	1927	1928
1881	2223	1892	4193	4333
1660	4195	4718	3038	1984
71	294	973	1462	800
1	67	285	204	161
97	308	372	94	61
75	147	137	26	36
2	37	155	30	17
_	.—	—	47	3
Službeno iz LUPn. Seja upravnega odbora se \ rži danes ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. Naproša jo se vsi gg. odl>oriiiki, da se sejo sigurno udeleže. — Tajnica.
Prihodnje prvenstvene tekme LNP. Prihodnje kolo nogometnih prvenstvenih tekem prinese več zelo važnih, deloma že odločilnih tekem. Predvsem se v tekmi Maribor : Uupid od-j loči vprašanje mariborskega prvaka in finalista i za letošnjo prveustvo LNP. Istotako bo odločila j v Celju prvenstvena tekma med SK Celjem in ' SK Amaterjem iz Trbovelj prvenstvo celjskega okrožja LNP. — V Ljubljani sc sestunetu na | prostoru Primorju Hermes in Priinor.je. Ako bo ' Iferines opravičil svoj sloves, bo tekma zelo napeta, čeprav je Tavorit v tem srečanju brez (Koma Primorje. Za prizadeta kluba ie usodnega pomena druga nedeljska prvenstvena tekma v Ljubljani Jadran : Slovan, ki bo morda , dtfinitivno določilu kandidatu zu nazadovanje ! v l. B razred.
j Motoklub »Ljubljana« priredi v nedeljo, dne 14. t. m. prvi pomladanski izlet v Grosuplje, Krko in Stično. Odhod s Kongresnega trga ob 13. uri. Po 1 izletu je sestanek vseh inotociklistov v gostilni Rus na Grosupljem, kamor klub uljudno vabi vse ostale I motocikliste, ki se izleta niso mogli udeležiti. — Odbor.
1. redni občni zbor SK Bled se vrši v nedeljo ob (5 v hotelu »Troha«. Dnevni red obsega poročili odboru in revizorjev, volitve novegn odbora, razni predlogi. Pravico glasovan ja imajo vsi ustanovni in oni redrii člani, ki poravnajo čknurino do občnega zbora. Nečlani vabljeni!
Občni zbor SK Ptuj. Redni letni občni zlu>r SK Ptu j se vrši v ponedel jek 15. apriln ob 19 r k!ul>o\i sobi gostilne »Društveni doini. Dnev ni red: I. Poročilo predsednika, 2. eitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. poročila od-stopajoeegn odbora, 4. sprememba pravil. 5. volitev novega odbora. 6. slučajnosti. — SK Ptuj.
Poizvedovanja
Izgubljeno. Dne 9. aprila rc je nn poti od Ljubl jane do Mednega izgubila vreč« (3 kg donavskega tobaka. Pošten najditelj se naproša, da sporoči svoj naslov na glavno zalogo tobak« v Škofji Loki.
Dinar notira: nn Dunaju (deviza) 12.51, (v*, luta) 12.44, v Londonu, Newyorku in v Pragi no-izjiremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 170 d , Vevče 120 den., Kranj. ind. 290 den., (tuše 250— 260 deu.. Stavbna 50 den., SeSir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 420—421. kasa 420—421 (420), termini: 4. 420—123 (420) 5. 424-425 ( 423-424), 12. 451-454 (452), 7% inv. pos 86 d., agrari 53.50—54.50. Bančni pnp : Hipo 57—58 ( 57). Pol jo 15.50—16 (15.50), Hit. 50 d., Kred. 93 d., Jugo 85—86 (85). I,j. kreditna 123 -125 (123), Prašted. 850-800, Srpska 116 d.. Zem. 145—142. Ind. pap.: Gutmann 195—200 (200), Sln-vonia 5—5.50 (5). Slavex 98 d., Danica 150 b, Drava 440, šečeranp. 460 -475 (465). Osj. Ijev. 172.50 —185, Brod. vag. 300 b.. Union 177.50—178 (178). Isis 21—24, Ragusea 560—570 (570), Trbovlje 460—465 (460), Vevče 127.50—132.80 (130), Piv. Sar. 230 b.
Belgrad. Narodna banka 7950—7800 (25). Izvozila banka 950, Belgr. zadruga 7100, 1% in vest. pos. 87—88, agrari 54, vojna škoda 321.75—417 (2300), 4. 420 (500), 5. 424 -428 (1850).
Duuaj. Podon.-savskn-jadran. 81.75, Wiener Bankverciu 24.35. Bodoncredit 108.50, Creditanst 60.15, Escompteges. 22.70, Živilo 118.50, Jugo 6.82, Aussiger Chemlsche 262. Ruše 33, (iiitmatin 21. Slnvonia 0.56. Alpine 44.30. Trboveljska 58.85, Kranj. ind. 30.50, Prager Eisen 564, Lovkam 7.75. Rima Murany 117.60.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona drv, 2 vagona oglja in 3 vagoni bukovih ne-obrobljcnih plohov, skupaj 7 vagonov. Tendtjnca neizpremenjena.
Žifo
Pod vplivom čvrslej.še tendence u« čikaški borzi se jo položaj na naših domačih tržiščih sicer popravil, vendar so cene, kakor je bilo pričakovati, niso dvignile. Danes je promet v ;>senici xo-pet boljši. Gornjebaška pšenica se trguje n« podlagi 247.50—248 nakl. post. Nekoliko večje je povpraševanje |«> koruzi, ki velja za prompt fko bč. post. 265—267.50, vendar je Jirouirt v tem proizvodu Se vedno absolutno minimalen. V Slavoniji velja koruza 280, enako ceno ima roedjimursk.i inzulanka. Oves se stalno drži cene, 255 v Slavoniji, 247.50-252.50 v Bački in 255—,257.50 v Rosni. V ostalem je položaj neizpremenjen.
V	Ljubljani nolirajo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. jiosJ., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica 297.50—300. april 300 302.50, maj 305—807.50, koruza (aplal-sku maj 325—327.50, junij 320—322.50, bač. času |'rim. suha 822.50—325, april 330 -335. maj 337.50 —340, ječmen bar. pivov. 345 347.50, bač. ozimni 880—332.50, oves bač. 305—310, moka Og vag. hI. fko Ljubljana plač. (*> prejemu 420—425.
Zaključeno je bilo 11 vagonov moke. Tendenca čvrstejSa,
Novi Sad. Pšenica vlačilec Begej 247.50—250, bač. 245—247.50, ban. par. Vršac 240—250. oves bač. in ban. 242.50—247.50, koruza bač. iti srem. 265—267.50, ban. 268—270. bač. 5. 275—277.50. 6. 280-282.50, lian. 6. 280-282.50. promet 15 vag, ječmen 255 - 200, pol. 270—280. moka 0g 340 350. št. 2 320- 330, št 5 300 310. št. 6 280—282.50, št. 7 275-282.50, št. fi 207.50 -212.50, promet dva vagona, otrobi !>ač. in sr. v iuta vrečah ISO -182.50, ban. 177.30—182.50. Tendenca slaba.
Živina
V	Milanu nolirajo: voli I. 4.70—5.30, 11 4.20—4.60, lil. 3.20-4.10, krave 1 4.20—5.20, 11 3.20—4.10, Ml. 2.20 -3.10, biki 4.30—5 II. 3.60-4.20 lir za kg žive teže. Cene živine so v Italiji stalne. Od celokupnega dogonn 1012 glav je bilo 712 iz inozemstva.
V	Pragi jo znašaj dogor govojr živine dne 8. t. ni. 749 glav. od trga 15 bikov iz Jugoslavije, ki so notirati 6.75—7.10 Kč; nadalje je bilo od 3002 prašičev prignanih 80 špeharjev iz Jugoslavije. ki so dosegli 12.80-13.50 Kč za k?. Poleg tega jo bilo leg« dne prodanih 314 zaklanih jugoslovanskih »peharjev po 14.50—16.30 Kč n Itg.
Meh mlhnkh vrvem h&
Prevoz trupla ameriškega poslanika v Parizu Herricka v Ameriko na francoski križarki
»Tourville«.
Bombe v indijskem parlamentu
Poročali smo že na kratko, da sta dva indijska fanatika S. t. m. v Delhi-ju vrgla z galerije parlamenta dve bombi proti vladnim klopem, pri čemer so bili težko ranjeni Anglež sir Georg Shuster in štirje indijski poslanci. Zločin je tako težak, da radi njega gotovo ni nihče bolj poparjen, kakor številni Indijci, ki so že leta in leta z vso resnostjo delovali na rešitvi zamotanih političnih problemov Indije. Sir George Shuster, ki je bil šele pred kratkim kot naslednik Basila Blacketta imenovan za finančnega ministra, jc eden najodličnejših in najbolj priljubljenih zastopnikov mlajše politične generacije. Doslej še ni znano, če je njegova poškodba smrtnonevarna. George Shuster si je pridobil odlične zasluge za Angleško, najprej pri sudan-ski vladi, nato kot finančni svetovalec kolonialnega ministrstva in nazadnje kot član vzhodno-afriške komisije. Od indijskih poslancev so ranjeni znani parlamentarec sir B. Lalal, S. M. Roy, R. Rio in K. Rao.
Atentat je bil izvršen v času, ki je za indijsko politiko kritičen. Smatrajo pa kot gotovo, da bombni napad nima ničesar opraviti z ustavno spremembo. Komisija, ki je proučevala vprašanje spremembo ustave, je svoje delo uspešno dokončala in se je pravkar mislila vrniti v Evropo. Dejstvo, da je sir John Simon, predsednik komisije, sedel v loži s Patelom. predsednikom radikalne stranke svarajistov, se smatra kot znak, da je prišlo med radikalnimi voditelji in komisijo do nekakšnega sporazuma. Še pred enim letom je Patal Simona osebno bojkotiral. Sir John Simon je pred par dnevi sporočil, da je osebno prepričan, da bo za indijske reforme prišla v poštev ustava, ki je v mnogem podobna kanadski ustavi.
Sir John Simon je bil v parlamentu več ali manj slučajno navzcčen; njemu pač ni bil namenjen atentat. Prisostvoval je seji, ker sta imela indijski parlament in indijska vlada ne-zavlsno od ustavnega vprašanja svoj veliki dan. Indijiska vlada je že nekaj časa v boju z radikalno strujo v parlamentu, ker jc predložila zakcm za pobijanje komunistične propagande v Indiji, zakon, ki pooblašča vlado, da lahko izžene sumljive elemente. Angleži so
prepričani, da vodijo komunistično propagando v Indiji inozemski agitatorji, in sicer v prvi vrsti rusiki boljševiki. Že preden je vlada ta zakon predložila, torej že pred več tedni, je dala aretirati več komunističnih agitatorjev. Pataik kot predsednik parlamenta za svojo osebo ni bil nasproten temu zakonu, stavil pa je pogoj, naj bi se procesi proti že aretiranim komunistom odgodiili, če že ne popolnoma ustavili.
Atentat jc brez dvoma v zvezi s to vladno protikomunistično akcijo. Kakor poroča Reu-ter, so bili istočasno z bombami vrženi v parlament tudi letaki z nadpisom: »Indijska socialistična republikanska armada.« Ker sta bila oba Indijca, ki sta vrgla bombe, aretirana, se bo vsa zadeva skoro gotovo pojasnila. Po atentatu je predsednik parlamenta Patal po kratkem odmoru skušal sejo nadaljevati, ker pa je bila d-vorana še napolnjena s plinom, je moral parlament odgoditi.
Bombni napad in odgoditev parlamenta bosta mogoče olajšala sporazum med vlado in radikalno stranko; vendar pa še ni mogoče pregledati posledic atentata in njegovih vzrokov.
Odločitev o ameriški oboroženi intervenciji v Mehiki v slučaju ponovne kršitve meje je prepuščena obmejnemu poveljniku, generalu Lassiterju (na sliki). General Lassiter ima na razpolago 10.000 mož in številna vojna letala.
Prebivalstvo Kanade pada
Število prebivalstva v Kanadi se, kakor poročajo ameriški listi, znatno znižuje. Po ljudskem štetju 1. 1921. jc bilo v Kanadi 8 mil. 788.000 prebivalcev. Do leta 1928. se je priselilo 962.000 oseb, rojenih pa je bilo 1,939.000. Ako se odšteje 824.000 v tem času umrlih oseb, bi moralo šteli prebivalstvo 10,865.000. Po poročilu statističnega urada pa ima Kanada danes 9,655.000 prebivalcev, torej za 1,210.000 manj, kakor bi jih po gornjih podatkih morala imeti. Kam je neki izginilo nad milijon ljudi?
Princ obtožen goljufije
Pred monakovskim sodiščem se bo le dni moral zagovarjati princ Maks Hugo zu Hohen-lohc-Oehringen radi kride in osemkratne goljufije.
Princ Hohenlohe, ki je star 36 let in ože-mjen, jc nečak leta 1926. umrlega kneza Kristijana zu Hohcnlohe-Oehringen in je do smrli strica dobival letno 476.000 Din, po smrti pa 686.000 Din. Poleg tega prostovoljnega .stričevega prispevka je imel princ le še pravico do neke predvojne terjatve napram stricu v znesku 2,800.000 Din.
Ti dohodki še daleč niso zadostovali za razkošno življenje princa, kljub temu pa je leta 1926. kupil neko posestvo za 2,800.000 dinarjev, v katero jc za rzane investicije zabil velilke vsote, ki so daleč presegle njegovo plačilno možnost. Iz tega nastali dolgovi so že leta 1926.-27. znašali okrog 8,400.000 dinarjev, kajiti tudi kupnine za posestvo princ ni plačal v gotovini, marveč je odstopil svojo zgoraj omenjeno terjatev. — Januarja 1927 si je dal princ izplačati od Hohcnlohejeve uprave 210.000 Din, pri tem jc pa zamolčal, da nima on več pravice do tc terjatve, ker jo jc odstopil za posestvo. Prejšnji lastnik posestva je bil tedaj oškodovan za to vsoto. Razkošno življenje jc pehalo princa vedno bolj globoko v diolgove, izstavljal je nekrite čeke in najemal privatne hipoteke na že itak prezadol-ženo posestvo. Poleg tega je oškodoval tudi številne trgovce za znatne zneske. Pripovedoval jim je, da ima nad poldrugi milijon dinarjev letnih dohodkov in da pričakuje večmili-jonsko dedščino iz šlezijskih posestev.
General Pershing, bivši vrhovni poveljnik ameriških čet v svetovni vojni, je določen za poslanika Združenih držav v Parizu. Rojen je bil leta 18(30., general je postal 1906 General Pershing je v Parizu še izza svetovne vojne zelo priljubljen
Svojo ženo predal
Te dni se je vršila pred sodiščem v Lvovu razprava, na kateri je prišla na dan neverjetna, pa vendar resnična zgodba. V neki vasi pri Lvovu si je kmet Holodaj izposodil od svojega prijatelja Rodaka 193 zkutov, katere bi moral vrniti v par dneh. Ko je Roda k opomnil svojega dolžnika, naj mu plača dolg, je ta izjavil, da nima denarja in prosil, naj še nekaj časa počaka. Rodak pa je vedel, da ima Holodaj mlado in lepo ženo, mu je predlagal, da naj mu, če nc more plačati dolga, za te denar proda svojo ženo. Holodaj je po kratkem premišlljievanju pristal in zahteval od Rodaka potrdilo, da je popolnoma plačan, z druge strani pa je Rodak dobil potrdilo, da mu Ho-daj proda svojo ženo za 193 zlotov, kolikor jc znašal dolg. Kupčijo so seveda proslavili v gostilni. Ko so se dovolj napili, je Rodak napre-gel konje in se odpeljal po ženo, Holodaj je pa šc naprej pil. Ko je Holodajeva žena zvedela, za kaj gre, je zgrabila za gnojne vile in z njimi prepodila Hodaka iz hiše. Drugi dan je odšel Hodak k svojemu odvetniku, da vloži tožbo proti Holodaju, ker ni držal pogodbe. Obenem jc hotel, da se sodnim potom zahteva, da se mu izroči žena. Odvetnik je z veliko težavo razjasnil Rodaku, da taka trgovina ni mogoča in je nagovoril, da je vložil tožbo samo za plačilo dolga.
Zaprisega novega ameriškega državnega tajnika Henrv Stimsona (desno), naslednika državnega tajnika Kelloga (v sredi). Zaprisegel ga je preds. najvišjega zveznega sodišča Taft (na levi).
Cerkvena miš
Pred nekaj dnevi sta stala pred milanskim sodiščem dva cerkvena roparja. Razpravljali so o sledečem slučaju:
Nekega dne je cerkvenik v neki mali cerkvi opazil dva neznana moška, ki sta navidezno zelo pobožno molila. Naenkrat se je eden teh dveh vdignil, šel proti cerkveniku in mu uljudno zašepetal, da je pravkar tekla po njegovem hrbtu miš. V tem trenutku je cerkvenik začutil, da mu pod nogami nekaj leze. Hitel je v zakristijo, da bi slekel suknjo in se znebil miši. Moški mu je uslužno sledil in mu pomagal loviti divjo živalico. Po dolgem trudu sta miš ujela in cerkvenik se je svojemu rešitelju iskreno zahvalil. Mož je odgovoril, da je to prav rad storil, ter se je poslovil.
Ko je kmalu nato cerkvenik zopet stopil v cerkev, je strahoma spoznal, da sta ga dva tatova »potegnila«. Medtem ko ga je eden delj časa z nalašč prinešeno miško zadrževal v zakristiji, je drugi neovirano odnesel vse dragocenosti.
100.000 komunistov usmrčenih
Lansko leto je kitajska vlada vprizorila obširno protikomunistično akcijo, da bi se obdržala na oblasti. Kakor poročajo iz Pariza, je bilo tekom te akcije usmrčenih okrog 100 l:-oč komunističnih delavcev in kmetov
Pokvarjena mladina
Včeraj smo poročali o žalostnem slučaju, ki se je pripetil na Dunaju, ko sta dva fanta, Havlais in Karhan, hotela umoriti svojega prijatelja Schaferja. Sedaj je Havlas na policiji priznal, da sta nameravala umoriti tudi njegovo mačeho. Napravila sta načrt, po katerem bi jo napadla, j!i zamašila usta in nato odprla plin, da bi ljudje mislili, da je žena izvršila samoumor. Priznala sta dalje celo vrsto raznih vlomov, katere sta že izvršila, več sta jih pa šc mislila izvršiti.
Katero ime je najštevilnejše v Ameriki
Bernard Fieseler, znani nemški umetni letalec, je te dni jiadel z letalom vred na tla. Letalo se .je popolnoma razbilo, Fieseler pa je bil k sreči le lažje poškodovan.
Zakonski posredovalec: »Ta gospodična ima zlato srce.«
Zakonski kandidat: »Ali sicer nima nič zlatega?«
*
»Zakaj sedite v gledišču vedno na desni strani?«
»Zdravnik mi je naročil, da ne smem na levi strani spati.«
Bivši avstrijski predsednik Hainisch se mudi te dni v Berlinu. Na kolodvoru ga jc pozdravil avstrijski posianik dr. Frank. Danes bo Hainischa sprejel nemški državni predsednik Hindenburg. Hainisch je star 71 let in je bil avstrijski zvezni predsednik od leta 1920. do 1928.
Od hlapca do milijonarja
Thomas Slick je prišel pred 20 leti kot navaden konjski hlapec v mesto Oklahoma v Združenih državah Amerike. Kmalu nato jc skupno s svojim očetom začel kupčevati s petrolejem. Najel ali tudi kupil si jc zemljo, kjer jc slutil, da sc nahajajo petrolejski vrelci. Kmalu jc našel več novih vrelcev in premoženje mu je hitro naraščalo. Pred kratkim pa ,e svoje vrelce prodal drugemu podjetniku za 40 milijonov dolarjev.
Amerika šteje, več sto tisoč ljudi živi tam od tega, da v lastnem interesu, po naročilu drugih ali za kratek čas kaj štejejo. Posebno ! je znan duhovnik, ki je sešteval črke v svetem i piomiu. Naštel jc več milijonov »e«. Sedaj so i pa pričeli šteti razna imena. Rekord je doseglo ! ime Smith; ljudi tega imena je v Združenih ! državah 1,304.300. Johnsonov je 1,024.200. Za njimi pridejo imena: Brown, \Vi!!iams, Jor.cs, Milller in Daviš, vsako teh imen nosi nad pol milijona ljudi. Imena Anderson, Wilson in ' Moorc se sučejo od 500.000 do 300.000.
»Vsi sosedi naju zavidajo, ker najina peč | stoji tako lepo sredi sobe..«
»Res -- to je prava osrednja kurjava.«
srce
Beležka k bogonsfmnm sodobnega človeka
Bogoiskanje velikih ruskih mislecev in pisateljev — Tolstega, Dostojevskega, Andrejeva — so ie tolmačili slovenskim čitateljeni razni domači avtorji. Pozornost, ki so jo take razprava zbudile pri naši inteligenci, zlasti pri mladini, bo gotovo vspodbudila še marsikaterega, da se posveti tolmačenju tega problema. Želeli bi bilo, da bi čim prej dobili temeljitega tolmača bogoiskanja ne le starejših, ampak zlasti sodobnejših francoskih pisateljev in mislecev, kajti v iskanju Boga je francoski duh zelo soroden ruskemu, dasi se oba naroda v načinu že po prirodi bistveno razlikujeta. Beležimo nekaj knjig in razprav, da bi nanje opozoril vsakogar, ki se zanima za tako čtivo: Ja-eoues Rivi&re et Paul Claudel: Corrospon<!an?e 1907—14 (Plon, Pariš).
Ne poznam bolj nazornega, jasnega in točnega izraza za vsa vprašanja, ki pretresajo bogoiskalea, kot so pisma dvajsetletnega Ilivierea velikemu pesniku in katoliku Clnudelu, katerega hkrati kliče na pomoč in izziva k borbi. Slednji odgovarja v naj-jrroaiiojšib dvomih živečemu mladeniču s prepričanjem, ki mu ga narekuje njegova neomajna vera in z ljubeznijo, v kateri je zapopadeno globoko človeško razumevanje za sleherno težavo nesrečnega mladeniča. Prevod nekaterih izmed teh Clau-delovih pisem je bil objavljen leta 1928. v :>Domu In Svetu«. — Kako trdovratno ugovarja Riviere in zanikuje možnost, da bi mu bilo dano najti Boga in kako neustrašno osvetljuje porazne zmote, ki so na las podobne resnici! Slehernemu vprašanju gre do dna vseh njegovih posledic, ker se mu hoče popolnega, prepričevalnega odgovora, ker se mu hoče vere brez vsake špranjice, da bi ga mogla popolnoma utešiti Rajši bi ostal ne vernik, kakršen je, kot da bi sprejel vero, o kateri je le napol prepričan. Dve leti traja ta borba, v kateri iznaša Riviere neumorno vse dvome, vse pomisleke in vst-
pritožbe proti Bogu, v katerega želi verovati, a naposled mu je dano razodetje in milost odrešenja. Claudel je vedel, da more k; božja milost spreobrniti mladeniča in je zatrdno pričakoval, da bo Riviere te milosti tudi deležen. Nobena človeška roka hi mu je ne bila mogla podeliti.
Pozneje je izdal Riviere knjigo »A la trace de Oieuc. To je dragocena knjiga, v kateri sam odgovarja na vSii vprašanja, t; i so ga tako dolgo mučila, in ki je nanje po božji milosti našel jasen in pomirljiv odgovor. Primera Rivierejevega bogoiskanja jo edinstvena in genljiva, zlasti pa je zanimiva, ker mu je pomaga! pri tem iskanju Claudel, eden največjih duhov sodobne Francije in sam spreobrnjenec. Rivičre je umrl komaj 38 let star, leta 1025.
Pri tej priliki naj oi>ozorimo šc na knjigo .lulieua Benda: »La lin de 1'eternek (Založba Nouvelle Revne francatse, Pariš) ter istega pisatelja članke v Les nouvelles littčraires Pomemben je tudi članek Paula Valčrva: »I/esprit s'ar-rachc iui eorps« v februarskem zvezku letošnje Nouvelle Revue frangaise ter razprava Augosta Vetlerjn »VerzMciflnn* am Gcist« v marčni številki Die Neue Rundschau . Vsi ti spisi so verno oglodalo sodobnega duha, toliko vernega kot nevernega.	s. š. f
■ Grisa: Listič iz angleške lirike, Ljubljana, 1929, Samozaložba. — Drobna knjižica, pravkar na svetlo danih Grišovih prevodov iz angleške lirike je tako-rekoč prva slovenska antologija angleškega pesništva. Prevajalec se v predgovoru opravičuje, da zbirka nima značaja krestomanije in da ni metodično sestavljena, temveč da je naniral, kar se je sčasoma nabralo v njegovi literarni torbi. Torej že sam priznava. da ne more biti govora o kaki popolni, ali vsaj metodično sestavljeni antologiji, marveč da so pesmi ponajveč slučajno izbrane. Poglavitni namen te izdaje je bil gotovo, da zbudi našo radovednost in če torej vzamemo v roke knjižico tako, kakršna je, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da je zbudila našo pozornost in da je naše pričakovanje v marsičem doživelo celo presenečenje. Prevodi sami so sicer nekoliko okorni, nekateri več, nekateri manj posrečeni, vendar pri prevajanju duh poezije ni iz-
ginil docela ter imamo mestoma neposreden, živ užitek, za kar gre prevajalcu hvala. Se bolj pa nas veseli, da nas je seznanil s precejšnjim številom izključno le pristnih pesnikov in da nam je i»leg angleških predstavil tudi nekaj ameriških (Whitman, Poe). Med najbolj posrečen prevode pa štejem Shel-jejev »Oblak iu pa William Bufler Yeatsovo *0, da imam«, ki je ohranila v slovenski obleki polno iu
čisto svojo liričnost.	S. g.
*
Verdijev rekvijem se ho izvajal te dni v Berlinu pod dirigentstvoin Bruno VValtera. Tenorsko partijo bo pe! naš rojak g. Rijavec. *
Vera Milčinnvie, hrvatska plesalka, jc z velikim uspehom nastopila skupaj s Hans VVienerjem v Nevv Yorku.
NABOŽNO SLOVSTVO.
Z a visokim ciljem. Napisal P. Mavricij Teraš Kakor nalašč za velikonočne praznike, ko se prijatelji in znanci obdarujejo s pirhi, je izdaLi Prodajalna K. T. D. (Ničman) novo knjigo, kakršne še Slovenci dosedaj nismo imeli Pisatelj obravnava v tej knjigi glavne in temeljne točke krščanskega življenja, o katerem trdi, da bi moralo biti slehernemu plemenito mislečemu človeku najvišji ideal na zemlji. V prvem poglavju odgovarja na tri najgloblja življenska vprašanja, namreč na vprašanje, odkod prihajamo, čemu smo na svetu in kam nas vodi pot življenja. V drugem, tretjem in četrtem poglavju nam opisuje bistvo, lepoto, vzvišenost, korist, pomen, važnost in vpliv krščanskega življenja. Od šestega do enajstega poglavja nam govori o različnih ovirah krščanskega življenja. namreč o grehu, samoljubju, požetjivosti, skušnjavah in mlačnosti. V zadnjih treh poglavjih pa nam pokaže, kako se je treba boriti proti različnim izrastkom pokvarjene narave ter krotiti slaba nagnenja mesa in duha. fz navedene vsebine je razvidno, da je knjiga za današnje čase zelo aktualna, saj nam je ravno dandanes treba jasnih pojmov gle^e življenja ter močne vzpodbude zoper nešteto nevarnosti, ki pretijo omadeževati naše človeško dostojanstvo in našo človeško čast. Zato
bodo knjigo pozdravili in si .jo z veseljem nabavili vsi tisti, ki se Se niso pogre/.nili v materialistično močvirje, temveč so še ohranili svoj krščanski idealizem. V prvi vrsti hi priporočali knjigo dijakom in izobražencem. Prav pa bo prižk tudi duhovnikom, redovnim osebam po samostanih in sploh vsakemu, ki jo bo s premislekom prebra in skušal potem v dejanju izvršiti. Kdor hoče in želi svojim prijateljem in domačim izkazati za veliko noč posebno duhovno uslugo ter jim narediti trajno veselje, naj jim pokloni knjigo :>Za visokim ciljem . Naroča se pri Ničm&nu v Ljubljani ter slane nevezana 24 Din. vezana pa ;14 Din. P(> pošti 1.51) Din več.
UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA profesorja Orožna odgovarja vedno bolj rastoči [»otrebi. Pričujoči • čbenik z lahkoto in temeljitostjo obenem uvaja v popolno znanje češkega jezika. (Ccnn broš. 40, vez. 50 Din.)
Dobi so v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani *
GOSPODINJSTVO matere L i d v i n c P ii r g n , je knjiga, ki po svoji praktičnosti t ii vsestranosti prekaša najboljša dela te vrsle. Ni opravila, katerega mora znati gospodinja, da ga ne bi la učbenik gospodinjstva navajal. Dodano jo zdravstvo od strokovnjaka N. Dolšaka. (Cena broš. 4«, vez. 60 Din.)
Dobi se v »Jugoslovanski knjigami* v Ljubljani.
Bombaževo predivo
vsake številke za vsakovrstno industrijo po najnižjih dnevnih cenah stalno v zalogi pri tvrdki
A. Romano :: Zagreb
Boškovičeva ulica 15 Telefon 51—93 Brzojavi: DIANA, Zagr^k
Vsedobrotni je danes ob pol desetih rešil našo ljubo malo
po sedemnajstmesečnem bivanju na zemlji trpljenja v solzni dolini in jo vzet k sebi v naše pravo domovanje. Žalostni se veselimo njene sreče. Najmlajša, najljubša naša, izprosi nam vsem srečno svidenje pri Njem, ki je Pot, Resnica in Življenje!
Telesni ostanki naše male bomo prenesli v petek 12. aprila ob 5 z Dunajske c. 17 k Sv. Križu v poslednje zemsko bivališče.
Ljubljana, dne 10. aprila 1929.
Rodbina dr. Ivana Graienauerja: oče in mati, bratje in sestre.
onlzatoria
Irava
kot zastopnika za Ljubljano in okolico išče generalno zastopstvo
Kardex - systema
Evolut - systema in
Remington knji<|ovodstvenih strojev.
Samo oni seriozni reflektanti, kateri razpolagajo z večletno administrativno in komercialno prakso pridejo v poštev. — Ponudbe na
D. Fried, Hotel »Slon«, do 12. aprila t. 1.
Podpisani Pavel Fabiani izjavlja, da ni plačnik za dolgove, katere kdorkoli naredi na moje ime brez mojega dovoljenja.
PAVEL FABIANI, Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
100» dlnarlev v« m plu iim.
ako Vašf hrn lavice knrleočl, rdo kožo, žulje ne odstranite v leku 3 dm s poknnčeraloi-ni kor<-niu KI« ha znm brez bolečin varim iu brez noža. Zdravn ško pr poročilo ; Dr. Cyrakus B. Wien, p,že ; Ja/ sem /. It a za ovol>eu, pošljite mi i'a-da Jnili '24 lon<"ko*, ho-. ni iti pri mojih pacijentih uporabit', p smo n IMn 9'— :i Ion. ki Oin 18'—
(Jena NsarauoUskiin
(i lončkov Uln Dr NIC KEMKNV - KoStce - Kascliou
Poštni predal 12/53 — C. S. H.
itrllil trgovine
da se vpelje, dajem po najnižjih cenah blago svetovno znanih znam«:
kolesa	gramofone, plošče
Hilrlžopp CoSnmbla. Odeon
šivalne stroje
Minerva
in v to stroko spadajoče dele. IZg$@I*ij$!i!€ *0 PrilflfO da kupite blago iz prve roke v moji špecialni trgovini. Prodaja na obroke.
Pridite in ogEefte si!
•Tehnik- losip Mnm ifiiblfm
PražeMo*« (LiubijansiK! dvor}
PAVEL ŠIMENC
trgovski in pokopališki vrtnar SV. KRIŽ LJUBLJANA
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih sadik, zelenjave in cvetlic. Priporoča se za zasaditev grobov, gredic in družinskih grobnic po načrtih, katere prevzame tudi za celo leto v oskrbovanje. Ima oddati še veliko zalogo lepih cipresnih rastlin po zmernih cenah. :: Pošilja se tudi na deželo.
M
Sigurno zdravilo za neso las
iz znanih čeških tovarn
zavodi v Pizn:u
se nahajajo v velikosti 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani, — Obrnite se na
Zastopstvo škodovik Zavodov. Ifanifans
Seknfrurs-ova uHca T. — Teieioia 1966
■ ^-AmimSi«m!>™>'
■var/ur/trt/. ^r.St?*"

BUDiMPEŠTANSKI MEDKARODNI SEJEM
4.-13. mata
Sp'o*ina in«su<vtrllsha razstava. Številne pnselrne sKuplne. 25—JO % /m/mi,< vožnja. pressop »neje me/ vl*uma.
Pojasnila iu sejmske legitimacije sc dobe: v DlldtfpCŠtS: pri sejmskem uradu Messeaiut V. Alkotmaiiy-utca 8. v BJilRillatill: pisarna »Putnika«.
v Beogradu: kr. ogr. trgov, zastopstvo, palača Akademije, v Zagrebu: kr. ogr. konzulat, Drnškovičeva nI. I".
Nečista kri
se zdravi z
..suamaraur
paslilami
najnovejšo in najboljšo iznajdbo francoskega učenjaka dr. Pomaret, Pariz. Po četrti škatljici (180 pastil) postane kri čista. Odobreno z reše-njem ministrstva nnrod. zdravja br. 43%7. Navodila pošilja po pošti po vposlatvi 2 Din znamke
Josip Pantlč, Beograd Kraljice Natalije 5 (v dvorišču).
Inserirajte v
»Slovencu4!
Z uporabo novo iznajdene irancoske pomade »Misel« se ustavi izpadanje in osivelost las, povrnej« se vsakomur izgubljeni lasje, odstranijo vse bolezni, vsled katerih lasje izpadajo in osive. Uspeh je siguren od 60 do 160 gramov, kakor so komu dalje časa lasje izpadali in osiveli. Cene, vsakemu naročniku na dom postavljeno, na naše stroške: 60 g 115 Din; 80 g 150 Din; 100 g 185 Din; 160 g 290 Din. Pri vsa kera naročilu pošljemo garancijo za popolni uspeh tega zdravila. V slučaju, da ni uspeha, vrnemo denar in plačamo vse stroške. - Za tuzemstvo pošilja po povzetju; Depo za Jugoslavijo, Pomada »Mišel«, Vasina br. 8, Beograd. — V Beogradu prodaja; Lekarna D e 1 i n i, Knez Mihajlova br. t.
C. J. van KOLČEN ^ £00N
CRCRO
prvovrstni - Brezplačna poskušnja v trgovini
I. PERDAN, od 9 do 12 dop. J. JURČIČ, Dunajska cesta, ocl 3' . do 6
I
' Reorganizado administracije
po amerikanskem
je izvršilo več kot 100 večjih podjetij v naši državi. Sedaj
je na vrsti
Sloveniji at
Organizator Karde.vGen. zastopstva g. D. Fried jc dospel v Ljubljano, da stopi v stik s tozadevnimi pridobitnimi krogi.
Prosi se interesente, da svoj naslov puste pri vratarju ..Hotela Slon" do 12. april«,
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrsfScei f.-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas	5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Strojne pletilje
2—3 samostojne in zmožne, se sprejmejo. Naslov v upravi pod št. 3660.
Učenko
pridno in poštenih staršev, se sprejme za trgovino. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3752.
Terziranega, zanesljivega
potnika
za žito in moko
na debelo — išče veletrgovina v Ljubljani.
Ponudbe pod »Takojšnji
nastop« št. 3716.
Vešč vrtnar
se sprejme s 1. majem. Oženjen, brez otrok, trezen, marljiv in zanesljiv in ki razpolago z dobrimi spričevali. Urejeno stanovanje na razpolago. Obširne ponudbe s priloženimi prepisi spričeval je poslati na gosp. Elizabeto Rein, Zagreb, Tren-kova ulica 12/1.
Vrtnarja
samca, srednjih let, po možnosti z znanjem nemškega jezika, išče Oskrb-ništvo Bogenšperk, Šmartno pri Litiji.
Hotelskega slugo
z večletnimi spričevali, zmožnega nemščine, išče HOTEL ŠTRUKELJ.
Snažilca pribora
krepkega lanta, išče restavracija Hotel Štrukelj.
Razpisuje se mesto cerkovnika in
organista P/Osto stanovanje s pri-tiklinami. Zrnska in vinska zbirka ter štolnina. Drugo po dogovoru. Nastop vsaj 1. junija. Oženjem imajo prednost. — Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja.
Za postran. zaslužek
sprejmem zastopstvo (agenturo) sezon, predmeta, pripravno za kraje letovišč in turistiko. Dobrodošla tudi manufak-tura na obroke. Z ozirom na velik uspeh in velik delokrog motorno kolo zaželjeno. Ponudbe podati pod šifro -Uveden in agilen« št. 3717.
Učenec
z dobrim uspehom, končano 8 razredno osnovno šolo, pošten, krepak, ki ima veselje do trgovine, se sprejme takoj. Vinko Savnik, manufaktura in galanterija — Radovljica.
Kuharica
samostojna, zdrava, pridna in snažna, ki bi opravljala tudi druga manjša dela, se išče k družini dveh oseb. Plača dobra. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3730.
Gospodična
želi mesta
v trgovino ali trafiko kot prodajalka. Gre tudi en mescc brezplačno. Naslov pove uprava lista pod št. 3699.
Službo cerkovnika
išče pošten fant, odslužil vojaščino — na faro ali podružnico. Župni urad Št. Jernej na Dolenjskem.
Službo čuvaja
išče bivši orožnik, sprejme tudi mesto sluge, potnika ali kaj sličnega. Naslov v upravi pod »Energičen« št. 3718.
ftanoiHnja
• v,t- y	'a)"ji-M" ¥. ■
Stanovanje
obstoječe iz predsobe, 3 sob, kooalnice, sobe za služkinjo in ostalih priti-klin se za mesec maj odda v III. nadstr. palače Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. - Pojasnila daje ravnateljstvo posojilnice med uradnimi
Na stanovanje
se sprejme soliden gospod. Mestni trg 25/11.
Soba
lepa, se odda na Osojah št. -3/1.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na upravo lista pod »Pisalni stroj« 3682.
Bukovo oglje
vilano, suho, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Eksport« št. 3729.
Kupim stroj
za izdelavanje cementne opeke. Kdor ga želi prodati, naj piše na naslov Mirko Stajcer, p. Ribnik pri Karlovcu.
Polpokrit voz
dobro ohranjen, enovpre-žen, z oljnatimi osmi — kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 3721.
Prodamo
Ugodna prilika
za nakup lepe zbirke rogovja (119 kom.), orientalskega orožja (66 kom.), dalje orientalske oprave (5 kom.), originalnih slik (1 kom.) in treh orientalskih preprog Ogleda se jih lahko vsak dan v Kranju, Kokriško predmestje št. 86.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, bemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Sadna drevesa
lepa, za presaditi, jabolka, bobovec, po 5 Din, hruške, boljše vrste, po 6 Din, breskve Ia, po 5 Din, razpošilja — dokler traja zaloga — po povzetju Franjo Molan, Celje.
10 kranjičev
in 2 Žn družini naprodaj na Skaručni št. 31, poleg cerkve.
Mlekar, potrebščine
Prodam hladilnik, 1 £0 li-teiski kotel za sir, 10 li-terski sod za maslo, gne-tilnik za maslo, grevec za mleko, prešo za prešanje sira, 300 literski alfa se-perator in druge male mlekarske potrebščine: Ivo VraneSič, Sunja.
Vino
prvovrstno rudeče, liter 4 Din, belo, liter 4-50 Din, postavljeno na kolodvor Brežice. Nik. Herendič & sin, Pluske, Vel Trgovi-šte, Hrv. Zagorje.
Radio
4 cevni »Schirmgither- — zelo dober, za 1300 Din proda Hešik, Sp. Šiška.
Kobila
breja, stara 5 in pol leta, 15 pesti visoka, za vsako vožnjo, rujava, z belo liso, se proda ali zamenja. Ljubljana, Mirje št. 6, M. Teršan.
o>.5 a ni N N N p- ■
41 C o H C > «> ><£g
N t N,T-(-> O CU
je ,-4 ,j.E V S
o . .
o > c-O
.2, Nr u c ^ —« M
-2 vo	N
j™ .2 ° > I N ~ - . »j;«-a --3Qa
a Q a S 3 SS
« nO ;O .tf"« Oni ■S" 5! oo
Ig2
& q-S ^
> , _J <y v-4
s .5 cu N.a
5 fV s? s
'SZKf > a I"
,SSOJ 'j;
<00 do • ooLUt/Sj; N
.Huj^-O ? ,goZu0 5
JoZsOS o
T5 l— KM
JtjE , J <5 !- .1. 00
Sena
sladkega, en vagon, pre-šanega — proda Franc Kramberger, posestnik, Šetarjcva, Sv. Lenart v Slov. Goricah. Pismene ponudbe.
Krompir
beli, več vagonov, proda Kmetijska zadruga Ptuj.
»POSREDOVALEC«
realitetna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra c. 18 proda:
Hišo, Šempeter, enodruž., hlev, skladišča, 260.000 D. Hišo, Šiška, 7 sob, nova, mesečni donos 2000 Din, vrt, 140.000 Din. — HiSo, Glince, novo, dvodružin,, lepo dvosobno stanovanje prosto, 135.000 Din. — Posestvo, 3 orale, Št. Vid, njive, gozd, travnik, 125 tisoč dinarjev.
Damsko kolo
dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3736.
Otroški voziček
dobro ohranjen, se ceno pioda. Mestni trg 25/11.
Sladko seno
se proda. I. Čeme, Dalmatinova 15.
Na rudniku v Zabukovci
pri Žalcu se razpisuje
najem
restavracije
s 1. junijem t. 1. Reflek-tanti dobijo natančnejše informacije ter pogoje od Udruženja državnih nameščencev v Zabukovci, pošta Griže. Zadnji rok prijav jc 25. aprila t. 1.
Podzemno klet
oddam v najem s hram-nimi sodi, skladišče in pisarniški prostor v pritličju na Celovški cesti 42. Eventuelno tudi ob-ccstni lokal. Vprašali v kisarni Vodnik, istotam.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (JU'-goavto), Dunajska cesta 36. Telel. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Šoferska šola
obiastvcr.o koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-scva cesta 52, — Praktične vožnje z modernimi ar.lomobili. teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. —• Tečaji permanentni.
ZA"" POVJOD
Družabnika
z večjim kapitalom, iščem za dobro idoče podjetje. Ponudbe pod »Kapital 1930«.
Kdo posodi
trgovcu 50,000 Din; plačam visoke obresti; sprejmem tihega družabnika brez sodelovanja. Ponudbe na upravo lista pod »Sigurnost«.
Poizvedbe
Izgubljeni pes
močan, volčje pasme, ima usnjat pas okrog vratu, se je sprehajal več dni okrog Št. Jošta pri Vrhniki. Sedaj se nahaja pri Jožefu Grdadolnik, lovskem čuvaju v Št. Joštu št. 45. Kdor ga pogreša, naj se zglasi.
Namočena polenovka
vsak petek. - Anton Legat, trgovina - Ljubljana. Miklošičeva cesta 28
Mašo. ješp/enj, ajdovo moko
v,."ilno svež oddaja u : debelo veletrgovina
A. VOL« LJUBLJANA
I{CKljeva cesto 24.
RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR
Od četrtka 11. t. m. vsak večer
PRIMA SALONSKA CIGANSKA KAPELA
Vstop prost. Vstop prost
Čebu*o
štajersko, ima naprodaj,
FIŽOL
za seme nudi najcenejc Franc Majdič - Kranj.
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni sin, stric, tast in brat, gospod
• V
dne 9. aprila 1929 ob 'A5 popoldne nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek dne 11. aprila 1929 na pokopališče v Novem mestu.
Novo mesto, dne 10. aprila 1929.
Žalujoča rodbina BARBORIC.
Brez posebnega obvestila.
7. f.
v*

1 ■ v; '.: •
t	V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri-
jateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Ivan Bufo n
prostorni mojster drž. žel. v pok.
dne 10. aprila po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v starosti 58 let, mirno preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek dne 12. aprila ob 4 popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. aprila 1929.
Brez posebnega obvestila.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod.

Zahvada
Za mnoge dokaze globokega, iskrenega sočutja povodom nenadomestljive izgube naše miljenke, edinke
Marijance
se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Osobito se zahvaljujemo gospodu primariju dr. Cholevvi, ki je z očetovsko požrtvovalnostjo se trudil ohraniti nam naše najdražje — a ljubi Bog je odločil drugače — vsem darovalcem krasnega cvetja, vsem, ki ste lajšali našo neizmerno bol, ter vsem, ki ste spremili našo zlato Marijanco na njeni prezgodnji zadnji poti.
Tisočkrat Vam bodi hvala!
Brežice, dne 9. aprila 1929.
V neizmerni tugi RODBINA TREPPO.
•■A-V V-."---' "<v ■;.-■, • .,:	^ V '•■'>:
Močno in trpežno izdelani
HISIIIS | T. C. Bridges:
Na pomoč!
Chlmifiofori!
Dinamostroti
Elektrotehnično podjetje
14
Elll=lh
Roman.
Sijajno, Jim! Ako se torej očku posreči, da reši Alana iz tega čudnega Hulaka, bo samo tvoja zasluga !c
>To je popolnoma res,« izjavi profesor. in smatral bom za svojo dolžnost, da pride Selby do veljave, ker je njegova iznajdba jako znamenita. Dati .jo mora takoj patentirati. Dal mu bom pismo do svojih zastopnikov; ko se vrnem, bom pa poskrbel, da iznajdbo proda.
Greg se skloni naprej.
Ali misliš iti v Brazilijo, očka? hitro vpraša.
Profesor sina začudeno pogleda, češ: Seveda pojdem! In nato v Hulak. Še danes grem v London, da vse potrebno pripravim, potem pa s prvo ladjo odrinem.«
12. Ponoči je nekaj zaropotalo.
Ko je Jim gledal, kako se profesorjev avto oddaljuje dol po vijugasti cesti proti Budo, je bil strašno potrt.
Morali bi te vzeti seboj, pravi Sam robato.
0 kako rad bi videl, da bi me mogli! odgovori Jim hrepeneče. Nato pa se takoj odločno zravna in pravi: Sam, jaz sem nehvaležna žival! Moja vloga je vendar tukaj! Saj moram vsako noč poslušati, ako se ne bo morda Uptonu posrečilo, da zopet brzojavi. Če kaj izvem, moram brzojaviti profesorju.
Jaz pa mislim, da jc Uptonu bencin pošel, zato ne I K) mogel poslati nobenega sporočila več, pravi Sam.
Da; povedal pa nam je tudi, da poizkuša zgraditi vodno kolo in če se mu to posreči, bo imel pač električne sile v izobilju. Zato pa moram so vodu kar lopo čakati in poslušati. Zdaj pa pojdi ve nazaj! Ob-
ljubila sva, da izkopi jeva tisti krompir.«
Seveda, to morava opraviti; potem pa bo najbolj pametno, da pogledava, ako se bo dalo tvoje kolo kako popraviti. Kakor kaže, ga boš potreboval, ko boš moral iti v Bude.«
Najprej moram dobiti nove zračne cevi,« mu reče Jim, a za to je že poskrbljeno. Poglej!« Z roko ! seže v žep in prinese ven šop bankovcev, da je Jim | kar strmel. Deset funtov! reče Jim. »Profesorjev dar. Ali ni dober človek?«
Da in Greg tudi. Prav rad ga imam,« reče Sam. Toda to je velik denar, Jim. Kam pa ga misliš spraviti? Teta Sara spravlja svojega v svojo staro škatlo za čaj. Prava stara skopulja je! Sinoči sem jo videl, kako jo denar preštevala.«
Jaz bom pa svojega zaklenil v omaro v radijski sobici, pravi Jim. . Še preden greva krompir kopat, ga bom nekaj porabil za dve novi cevi. Kar takoj stopiva ponje!«
Šla sta po cevi; nato pa sta se vrnila in se spravila nad krompir. Delala sta tako pridno, da sta do štirih že vsega izkopala.
Samu se je kar samo smejalo, ko je gledal lepo izkopane vrste.
Jim, pojdiva zdaj dol na obalo in vrziva mrežo! Plimovanje je kakor zanalašč in pečene ribe se bodo za večerjo prilegle.«
Jim je bil tudi takoj za to in šla sta na obalo, odpela nastavno mrežo, ki ž njo loviš z obale, si izposodila čoln ter mrežo potegnila v velikem polkrogu. Ujela nista baš veliko, vendar pa sta dobila več majhnih basov in nekaj belic in polakov. Pridno sta pobirala ribe iz mreže, ko Jim naenkrat poskoči in začne roko otresati.
Kačja riba!« reče in obraz se mu skremži od bolečin.
Sam ga hitro pelje nazaj domov in skoči lakoj no zdravnika. Kačja ribn. ki ii pravijo ponekod' tudi morski gad, je majhna riba z bodečo hrbtno plavuto,
ki je jako strupena. Pik te plavute je hujši kot sršenov in grozno boli.
K sreči je bil zdravnik doma; prišel je takoj in Jimu navezal na roko obkladke in to mu je bolečine polajšalo. Vendar pa mu je vsa roka hudo otekla, močno je utripala in ga bolela. Sam je Jima spravil v posteljo ter mu prinesel v sobo nekaj večerje, pa ni mogel jesti. Še hujše pa je bilo, da ni mogel zaspati, pa je ležal in se premetaval cele ure. Ker pa se je ležanja brez spanja končno naveličal, je vstal in stopil k oknu.
Mahoma pa obstane kakor ukopan. Zaslišal je neki šum iz teme tam spodaj. Bilo je, kakor da je nekdo zasukal ključ v ključavnici. Kot bi mignil, je imel Jim par copat na nogah, se ogrnil s suknjo in zdirjal po stopnicah dol.
13. Gadsdenova zvijača.
Šum je prihajal iz lope za radio in Jimcva prva misel je bila: nekdo je kakorkoli že izvedel, da ima 011 tam zaprt svoj denar in je šel stikat za njim. In res, ko je prišel k lopi, je zagledal, kako je neka temna postava v naglici odhajala. Bilo je preveč temno, da bi mogel spoznati obraz, vendar pa je Jim videl, da ima mož seboj neko veliko, štirioglato stvar, podobno škatli. Krenil je proti drevju na desni, Jim pa je zavpil in planil za njim.
Čeprav je imel roko v obvezi, je Jim vendarle moža hitro dohajal; toda oni je izginil med drevjem in Jim ga je izgubil izpred oči. Bila pa je med drevjem steza, ki je peljala do majhnih vrat v ograji in zato je Jim napel vse sile, ker je upal, da bo tatu zagrabil prej, preden bo mogel priti do vral in jih odpreti. V naslednjem trenutku pa se mu noga ob nekaj spotakne in priletel je na tla s tako silo, da mu je zaprlo sapo ter je kar obležal in napol omamljen lovil sapo. Precej dolga vrv jo bila napeta preko steze in privezana na obeli koncih za drevesi.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čcč.
Izdajatelj: Ivan Rnkovec.
Urednik; Franc Torseglav.