Katolisk cerkven list«
Danica iihaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z» celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetertleta 1 gld. 30 kr V tiikarnici tprejemana dh leto 4 gold., za poi leta 2 gold., za Četert let* 1 gold.; ako zadene nn ta dan prainik . iside Danica
dan poprei. _
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 17. maliga serpana 1874.	List 99.
Koledar za naslednji teden.
Mali ser pa ii. Julij.
19. Nedelja VIII. po bink. Evangelij: „0d kri-vidnega hišnika4'. (Luk. IG.) — Sv. Vincencij, vsta-novnik reda misijonskih duhovnov ali lazaristov in usmiljenih sester, je bil rojen na Francoskem 1576. Bil je sin pobožnih kmetijskih staršev, ki so si s potom po obrazu vsakdanji kruh služili. Deček je bil prav usmiljenega serca do ubozih, in jim je vesel milošnjo delil, kar so mu starši radi dovolili. Mladeneč je šole prav dobro doverševal, in je bil 23. kim. 1000 mašnik posvečen. Bogoslovske šole je dokončal v Tolosi, in je bil s pervo stopnjo bogoslovskega doktorja počasten. Vincenc se z Marzelja v Narbon po morji pelje, turški morski roparji pa ladijo zagrabijo, kermilnika razsekaj^, druge popotnike hudo ranijo, v Afriko peljejo, in tam prodajo. Vincenc pride odpadniku od katoliške vere v roke, ter ga pregovarja, naj se zopet verne v katoliško Cerkev. Čez deset mescev skrivši stopita v čolnič, in se srečno prepeljata na Francosko. Vincenc gre v Rim, iz Kima se verne na Francosko, kjer je bil nekaj časa fajmošter in po tem učenik grofovskih sinov v Gondi-jevi hiši. Iz lastne skušnje se prepriča, da ljudstvo po deželi tiči v žalostni nevednosti, in v grehih mirno spi; misli pa, da bi se le po svetih misijonih dalo prebuditi iz grešnega spanja. Fo škofovem dovoljenji prične z enim tovaršem misijone po deželi. Sad misijonov je bil čudoviten. Sest duhovnov, veči del doktorjev sv. pisma, se mu pridruži. Papež Urban VIII poterdijo njegovo družbo in ji dajo ime: „Red misijonskih duhovnov". Ta red se po tem silno širi in tako množi, da Vincenc še v druge daljne dežele pošilja misijonarje. Vincenc prevzame veliko, prostorno poslopje, namreč tako imenovane bišo svetega Lazarja, kjer imajo pod njegovim in njegovih duhovnov vodstvom duhovne vaje ne le samo bogoslovci in duhovni, ampak tudi drugi ljudje vsih stanov. Vstanovil je tudi red usmiljenih sestrš, ktere so kakor angelji v Človeški naturi pri bolnikih. Tudi ta red se je hitro razširjal po svetu. Vincenceva delavna ljubezen je obsegala verne v turški sužnjosti, zaveržene otročice, spridene mladenče, device v nevarnosti, nune, zagrešene ženske, hudodelnike v ječah, bolne tujce in oslabljene umetnike. Ob času hude lakote je Lotarin-gijo, Kampanijo in Pikardijo z bogato milišnjo podpč-ral. Kraljica Ana si ga je zvolila deržavnega sveto-vavca; po njegovem nasvetu so škotije dobivale pobožne, goreče in učene viši pastirje; s tem pa si je bil nako-pai veliko sovražnikov, ker priporočanja mogočnih posvetu jako v ni poslušal. Vincenc je sMenil svoje delavno
življenje v hiši sv. Lazarja v Parizu 27. kim. lfifio, v 85. letu svojega življenja. Po dokazanih čudežih so ga papež Benedikt XIII zveličanim , Klemen XII pa svetnikom prišteli, in njegov praznik 1U. mal. Berp. obhajati zapovedali.
Sv. Vincenc bodi nam zgled delavne ljubezni do bližnjega, ter skazujmo, slednji po svoji zm»ži»osti bližnjemu duhovne in telesne dela milosti. —
Ss. J ust a in Rutina dev. spr.; sv. Avreadev.; sv. Makri na dev., sestra sv. Bazilija Velicega in Gre-gorija Nisenskega.
20. Ponedeljek. Sv. Marjeta, dev. in sprič., je bila hči Edesija, mališke^a služabnika v Pi«idiji. Po materini zgodnji smerti jo da oče po nevedoina keršan-ski dojnici, ktera jo uči spoznavati in ljubiti Boga in njegovega edinorojenega Sina Jezusa Kristusi, ter tudi v njenem sercu vžiga ljubezen do svete čistosti. Devica odraste in oče jo domu vzame, pa kmalo na nji zapazi, da nima nikakoršnega veselja do češenja malikov. Vpraša jo, če je morebiti kristjana? Marjeta mu serčno odgovori: „Sem, Bog mi je skazal milost, da Kristusa spoznavam, in ga ljubljenega svojega serca imenujem". Oče se zagrozi, in ji strahovite muke napoveduje, če ne bo bogov molila. Marjeta mu reče: „Nič mi ne premore iz serca vzeti vere v edinega Boga in njegovega Sina Je zusa Kristusa; tudi sem pripravljena za to svojo vero kri preliti". Oče pove deželnemu poglavarju Olibriju, da njegeva hči bogove zaničuje. Poglavar jo k sebi pokliče, njegove oči se zamaknejo v njeno lepoto, in ji obeta jo v zakon vzeti, če se Kristusu odpove. Marjeta mu odgovori: „Že sem se s Kristusom zaročila; ne morem se tedaj z zemeljskim človekom por« čiti." Po glavar serdit jo ukaže na tezo razpeti, s šibami tepsti in z železnim grebenom natezati. Marjeta ne ' inahuje v veri. V ječi se ji prikaže satan v podobi strašanskega zmaja, ona pa stori sveti križ, in satan zgine. Nebeška svetloba razsvetljuje • ječo, in vse njene rane so zace-ljene. Drugi dan vidi Olibrij ozdravljeno devico, lepo in cvetečo, podobno angelju; zopet se vname v niem nečisti ogenj, jo želi ohraniti, rekoč: „Glej, kako te ljubijo naši bogovi, ki so te ozdravili, ker si duhovska hči". Marjeta mu odgovori: „Ni res, da bi me bili vaši bogovi ozdravili; Jezus Kristus me je ozdravil". Olibrij se razserdi, ukaže rabeljr.om razbeljene plošice na njen život pokladati, vso opečeno zvezati in v vodo vreči. Marjeta v vodi Boga prosi, naj ji bo ta voda kerstna voda, ker še ni bila keršeua. Vezi se raztergajo, in Marjeta pride ozdravljena na suho. To čudo viditi, se jih veliko spreoberne. Poslednjič ukaže deželni poglavar Marjeto ob glavo djati 1. 257.
Vodilo sv. Marjete: ,,Kristus je edini ljubljeni mojega serca", bodi tudi naše vodilo: sej le on je vse naše
ljubezni vreden, ker nas je pred ljubil9 kakor smo ga mi ljubiti zamogli. —
Sv. Elija prerok; 83. Sabin, Julijan, Mak s i m, Makrobij, Kasija in Pavlaspr.j sv.Severa dev.; sv. Hieronim Emilijan.
21. Torek. Sv. P rak seda, devica Rimljanka, hči sv. Pudenta (v čegar hiši je papež Pij I službo Božjo opravljal), in sestra sv. Pudencijane device, je ob času cesarja Antonina s svojim premoženjem uboge kristjane podperala, tolažila in jim vsakorsne dela kerSanske ljubezni skazovala: nektere je v svoji hiši skrivala, druge k stanovitnosti v veri opominjala, druzih trupla pokopovala, v ječah zapertim k pomoči pristopala. Ko je pa morjenje kristjanov težko prenašala, je Boga prosila, naj jo k sebi vzame, če je njegova sveta volja. 20. mal. serpana je v Gospodu zaspala, ter je šla vživat večno plačilo za svoje dobre dela. Pokopana je bila v grob svojega očeta in svoje sestre.
„Blagor me tvim, kteri v Gospodu (v njegovi veri in ljubezni) umerjejo!... zakaj njih (dobre) dela gredo za njimi" (Skr. raz. 14, 13.), ter bodo zanje večno plačilo prejeli. —
Sv. prerok Daniel, njega praznik se v ljubljanski škofiji 11. včlik. serp. obhaja; sv. Viktor vojak spr.j sv. Julija dev. spr.; sv. Janez mnih spoz.
15. Sreda. Sv. Marija Magdalena, spokor-nica, je s svojim bratom Lazarjem in s sestro Marto živela v Bet»niji, za Oljsko goro, eno uro od Jeruzalema; ker je j.a t .di na pristavi „Magdali" v Galileji prebivala, zato se je imenovala Marija Magdalena. Bila je očitna grešnica, ker je pohujšljivo živela. Njena sestra pobožna Marta vedno zanjo moli, jo opominja in svari, ter jo tudi nagne, da gre poslušat nebeškega Učenika. Sliši njegov mili glas, in žark milosti Božje ogreje njeno serce, vsa skesana in v solzah se verne domu, verze ves lišp z života, razčeše umetno spletene lase, obleče spo komo obleko, in serčno želi priti k Jezusu. Ko zv6, da je v farizejevi hiši pri kosilu, vzame pusico mazila, in stopi zadej k njegovim nogam, ter mu začne s solzami noge močiti, jih z lasmi svoje glave brisati, mu noge kuševati, in z mazilom maziliti. Farizej Simon nad tem godernjd, Jezus pa ga zaverue, in Magdaleni reče: „Od-pušeni so ti grehi". Marta je Jezusa v svojo hišo spre jela, in si je dajala s postrežbo veliko opraviti; Marija pa je pri njegovih nogah sedela, in njegove sv. nauke poslušala. Jezus Marti reče: „Marta, Marta! skerbna si, in si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno. Marija je naj boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet." (Luk. 10, 42.) Magdalena v Simonovi hiši pusico dišečega mazila Jezusu na glavo izlije; Judež godemji, Jezus pa ga zaverne. Magdalena je stala pod Jezusovim križem, bila je pri njegovem pokopu. Jezus se po svojem vstajenji M igdaleni najpred prikaže. Judje denejo Lazarja, Marto, Magdaleno, njm deklo Marcelo in učenca Gospodovega Maksimina v ladijo brez kermila in iadra, Božja roka jih na Francosko v Marzelj pripelje; Ltzar je bil škof v Marz^lju, Maksimin pa škof v akvenskem mestu (Aix). Marta je ženstvo podučevala, Magdalena pa je v neki votlini 30 let pokoro delala, in je iz rok sv. škofa Maksimina sveto Popotnico prejela.
,.Putertega in ponižanega serca, o Bog! ne boš zaničeval".' (Ps. 50, U>). „Ljubezen pokrije obilnost grehov." (I. Petr. 4, 8.) —
Sv. Platon spr.: sv. Teofi! spr.; sv. M ene le j opat. spoz.
!♦>. Oetertek. Sv. Apolinar, škof in sprič., je bil učenec sv. apcsteljna, Petra in njegov spremljavec iz Autij »bije v Rim. Sv. Peter posveti Apolinara v škota,
in ga posije v Raveno, kjer ga nek vojak v svojo hišo sprejme. Apolinar podeli njegovemu slepemu sinu pogled s znamnjem sv. križa. Po tem čudežu se d& vojak s svojo deržino vred v sv. veri podučevati in kerstiti. Vojak povč ta čudež svojemu stotniku, ki ima bolno ženo, ktere zdravniki ne premorejo ozdraviti. Stotnik prosi sv. škofa, naj pride v njegovo hišo, in mu bolno ženo ozdravi. Apolinar prime bolno za roko, rekoč: ,,V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vstani, in razodevaj njegovo moč!" Bolnica berž vstane popolnoma ozdravljena. Stotnik in vsa njegova deržina verujejo v Kristusa. Po teh in še druzih čudežih se kešanska srenja v Raveni tako namnoži, da si mora sv. Škof dva mas-nika in dva dijakona za pomočnike posvetiti. To pa mališke služabnike močno grabi, grozovitno ga prega-Djajo in mučijo. Božja roka ga smerti oteva. Cesar Nerou ga ukaže v pregnanstvo tirati; ladija se na morji razbije, vsi se potopijo, le samo on in njegovi 3 spremljavci in 2 vojaka pridejo na suho. Škof vojaka kersti, se pod& v Mezijo, na bregove reke Donave in v Tracijo. Povsod sv. vero oznanuje in s čudeži poterjuje. S Tracije ga mališki služabniki zato preženejo, ker jim satan iz ma-lika Serapida ne more dajati odgovora na njih vprašanja, dokler učenec sv. Petra v njih deželi biva. Po triletnem odhodu dospe sv. škof k svoji ljubljeni čedi v Raveno, in dalj časa ima mir. Zopet pa se vname stari serd v maliskih služabnikih, ki sv. škofa tožijo pri mestnem sodniku. Sodnik škofa k sebi pokliče, ter mu reče, da bode tudi veroval v Kristusa, če njegovemu od rojstva slepemu sinu pogled podeli. Sv. škof reče sodnikovemu slepemu sinu: „V imenu Jezusa Kristusa odpri oči in gledaj!" in precej odpre oči. Veliko ljudi sprejme sv. vero. Sodnik pošlje škofa na svojo pristavo, kjer ima 4 leta mir, uči in tolaži verne, in bolnike ozdravlja. Mališki služabniki čemijo sv. škofa pri cesarju Vespa-zijanu. Dasiravno ta cesar ni preganjal kristjanov, ven-derle ukaže Apolinara odpraviti v pregnanstvo. Na pota ga neverniki do smerti potolčejo, kristjani ga v bližnjo hišo nesejo in mu strežejo. Sv. škof nekoliko okreva, opominja kristjane k stanovitnosti, v jedrnih dneh pa umerje, in doseže mučeniško krono.
Bjdite stanovitni v veri! „Brez vere pa je nemogoče Bogu dopasti." (Hebr. 11, 6.) —
Sv. Liborij šk. spoz.; ss. device Romula, Re d e m p t a in Herundina.
24. Petek. Sv. Kristina, dev. in sprič., je bila hči plemenitih, ajdovskih staršev v Tiru na Laškem, pa je že v otroških letih sprejela keršansko vero. V svojem 11. lotu je tako čertila vse zlate bogce, ki jih je njen oče Urban domd častil, da jih je na drobne kosce razterla, in šibre ubogim za milošnjo podelila. Urban svojo hčerko z lepo in s prilizovanjem pregovarja, da naj se Kristusu odpove in časti njegove bogove; ko pa nič ne opravi, jo da pripeljati pred svoj sodnji stol (bil je namreč predsednik mestne sodnije), jo s šibami tepsti in v temno ječo zaoreti. Ker devica stanovitna ostane v veri, jo nečloveški oče ukaže strahovito bičati, da meso od nje na zemljo pada, po tem pa žgati in zopet v ječo zapreti, kjer pa jo angelj popolnoma ozdravi. Urban še terdoserčnejši jo d& zvezati in v jezero potopiti ; angelj pa jo reši. Ko si neusmiljeni oče še hujši muke ztnišljuje, nanagloma pogine. Po očetovi smerti jo njegov naslednik Dion ukaže še huje mučiti in pred Apolonovo podobo vleči, naj bi ji devica kadila zažgala. Kristina moli, in podoba se v prah zdrobi. Po tem čudežu se okoli 3000 ljudi spreoberne, Dion pa od strahu umerje. Njegov naslednik Julijan jo ukaže v ognieno peč vreči, ogenj pa jo nič ne poškodva, dasiravno je 5 dni v njem bivala. Poslednjič zapove rabeljnom, naj ji
po# vsem životu pšic nabijejo in ji jezik odrežejo. Kristina) enajstletna deklica, izdihne svojo nedolžno dušo pod cesarjem Dioklecijanom, ko je bila b svojo stanovitnostjo srečno in slavno premagala tri grozovite tri-noge.
Sveta Kristina osramotuje s svojim junaškim zgledom slehernega kristjana, kteri noče zavoljo Kristusa nič terpeti. —
Sv. Vincencij spr.; sv. Urzicin sk. spoz.
25. Sabota. Sv. Jak o p apostelj, s priimkom Starejši, ker je bil morda v letih starejši od unega Ja kopa (glej 1. maj.), ali pa je bil pred v apostoljstvo poklican. Njegov oče Zebedaj je bil ribič, njegova mati Marija Salome je bila teta Marije Device; tedaj sta bila Jakop in njegev brat Janez apostelj in evangelist bratranca Gospoda J. Kr. Po prihodu sv. Duha nad apo-steljne oznanuje sv. Jakop sv. evangelij v Judeji, po tem pa se pood na Španjsko, kjer najpred v slovečem mestu Saragosi začne keršansko vero ozn anje vati in s čudeži poterjevati. Koliko let je sv. Jakop na Spanjskem bival, se prav ne vč; 42. leto po Kr. je bil zopet v Jeruzalemu. Ko sv. apostelj z ukom in s čudeži veliko judov, samarijanov in ajdov k veri v Kristusa spreoberne, to višega duhovna Abjatarja močno grabi, najame z denarji nekoliko spridenih ljudi, ter jim naroči, da naj hrup napravijo, ko bo Jakop pridigoval. Zgodi se. Med hrupom in veliko zmešnjavo planejo farizeji k Jakopu, in eden izmed njih Josija mu verže vervico okrog vratu, ga peljejo k kralju Herodu, ter ga tožijo, da ljudstvo zapeljuje. Kralj hoče judom dopasti, obsodi Jakopa k smerti z mečem. Ko ga k smerti na Kalvarijo peljejo, ozdravi med potjo človeka, ki je itnel hudo skernino v udih. Ozdravljeni človek hvali Kristusa. Josija ta Čudež vidi, pade pred Jakopa, ga odpušonja prosi, in očitno spoznd Kristusa. Kralj tudi Josija obsodi k smerti z mečem. Na morišu prosi sv. apostelj rabeljne, naj mu dajo vode; podajo mu verč vode, in sv. Jakop Josija kersti. Oba sta bila ob glavo djana 25. suš. 1. 44. Jakop je bil v Jeruzalemu pokopan, pozneje pa so prenesli njegove ostanke v Inn-Flavia na Spanjskem, kjer je zdaj mesto Kompostela. Cerkev sv. Jakopa v Kompo-Bteli je tretja imenitna Božja pot na svetu, kjer se je že veliko čudežev zgodilo na prošnjo sv. Jakopa.
Božje pota so kraji posebne Božje milosti tem, kteri jih s pobožnim duhom obiskujejo, in doma svojih dolžnost ne zamujajo. —
Sv. Krištof spr., njegov praznik se v ljubljanski škofiji obhaja 11. vil. serp.; sv. Valentina dev. spr.; sv. Teodemir mnih sprič.
tL utiarsha gora•
(Spisuje Val. G a s p e r š i č.)
Per aver pa?«.
Dante.
I.
Stoji Akvileja, kjer se reka Soča v jadransko morje iziiva. Bila je Akvileja, Agleja, Oglej, drago glavno mesto nekdanjega rimskega cesarstva, od Slovencev naseljevana, ki so 6e razširjali preko Benedk in od tod do reke Pada, in najberže še dalje. Zarad tega se v laškem jeziku tistih krajev še dandanes nahajajo besede, ki so lastina slovenske matere, kakor piše Ter-stenjak, in so pisali že drugi. Okoli leta 400 je bil Atila razdjal Akvilejo. Prihrumel je ta trinog in sovražnik »v. vere iz Azije v Evropo. V eni roki suče ostri meč, v drugi trese živo bakljo, da kar uni ne vzame, leta
strašno pokončd. O popotvanji svojem v Solnograd vidili smo se stene tistih hramb, kjer so prebivali kristjanje, ktere je Atila s škofom Maksimilijanom vred pomoril, in v globino pahnil.
Od Solnograda se vleče tista kuga na Nemško do rčk Kene in Nekarja; od tam se oberne na Francosko, v Galijo. Kakor o potresu, ko se poslopja majajo, zemlja poka, grom bobni, ljudje vse križem begajo; tako kamor Atila z napadom žuga — ljudje prestrašeni z dežele v mesto in iz mesta na deželo vse prek tise in silijo.
Približuje se Atila Parizu. Skor vse, kar je ženskega spola, beži poleg reke Sene (Seine, Sekvane). Ali sv. Genovefa se jim nasproti postavi, rekoč: Žene, ne bežite iz Pariza; vernite se domu: Atila je kazni zapadel — ne daleč od Pariza.
Ob lepem bregu reke Sekvane stoji imenitna cerkev sv. Genovefe (S. Genevieve) na prostoru samostana, v kterem je bila sv. Genovefa. Zidal jo je Soufflot v zidavi (zlogu) cerkve sv. Petra v Rimu; samo da cerkev s v. Petra je v podobi latinskega (podolgatega) križa ob desni in levi s kapelama sv. Petra in sv. Pavla, v sredi pod veliko kuplo pa papežev oltar; cerkev sv. Genovefe pa v podobi greskega križa (dolgost in širo-kost enaka) z visoko kuplo, s ktere je razgled po vsem Parizu. V preteklem stoletji so jo bili ,,jakobinarji" (takratni rudečkarji, klavci ljudi in zatiravci verejspre-obernili v „pantheon", to je, v tempelj poganski, v ka-koršnih so imeli vse malike. Tako so se vidile v cerkvi sv. Genovefe kipi „jakobinarjevu na prostorih oltarjev, in med pervirni so bili: Voltaire, liouseau, Marat, Mi-rabeau. Na glavnem oltarji v stoljni cerkvi Marije Device ali „Notre Dame" v Parizu so se Parižani priklanjali pred osebo ženskega spola, češ, da je „pamet" — la Raison! To so storili, ko so ravno pamet bili zapravili, zavergli.
Neverjetno se zdi, da se človeška pamet tako globoko pogrezne. Druge cerkve so razderli, oplenili, za-perli. Kadar pride Napoleon 1 do oblasti, se ve, tolike spake ne terpi, izroči cerkve Božji službi, odpre samostane, da naj ima Cerkev iu sv. vera mir - „per aver
f>ace", — pa ne, da bi sekira (guillotine), sad libera-izma, pod naslovom „svobode, enakosti, bratovstva" glave sekala plemenitim osebam, mašnikom, škofom, ministrom, kraljem, in kogar so „molivci pameti" obsodili.
(Dalje prih.)
JVehoilho besed, zoper pijančevanje*
(Dalje.)
Srečnih družin pa ne dela samo časno blagostanje, bogastvo itd.; marveč to, kar vezi družinskega življenja dela prijetne, je posebno ona srečna in prelepa medsebojna ljubezen, ono popolno zaupanje in serčna vdanost, ki priserčno veže moža in ženo, starše in otroke. To dela družinsko življenje podobno lepemu raju, v kterega se more človek zateči od dela in truda, v kterem pozabi skerbi in neprijotnosti, ki mu sicer grenijo življenje. Blagor mu, kdor se more zatekati v raj srečne družine! A silno nesrečen, komur se ta raj spreminja v puščavo, ki le osat in ternje rodi! Iu taki puščavi podobno je življenje v družini, kteri je gospodar in oče pijanec. On, ki bi kot glava družine moral biti častitljiv ženi in otrokom, tako da bi se mu bližali le s spoštovanjem in vdano ljubeznijo, on z gerdo strastjo oskruni svojo čast in vzvišenost, s neljubeznjivim in predoatikrat surovim ravnanjem proti svojim zamori v njihovih sercih vse serčne in blage čute, ki bi jih imeli nanj prijetno vezati.
In tako se zgodi, da se spoštovanje polagoma spremeni v raeržnjo in nekak, če tudi neprostovoljen stud; namesto serčne vdanosti in ljubezni pa nastopi Bkrivna nezaupnost in dostikrat morilni strah pred nečloveškim možem in budim očetom. In kako hudo to dene človeškemu sercu, to popisati je jako težavno, to more čutiti le on, ki je vse to v življenji okušal. Ko vidi morda daleč od doma — na ptujem, kako srečna družina dan za dnevom vživa naj lepše in naj blažeje nedolžuo domače veselje, ko mu morda ožja dotika z družino dopusti se tudi nekoliko vdeležiti tega veselja, tu vidi da je bilo njemu neznano, kar je naj lepšega in naj mile-jega na svetu; tu spozna, da je cvetke naj boljše sreče njemu pnparilo in posmodilo nesrečno žganje. In ako po dolgi ločitvi od doma želi zopet viditi svojo rojstno hišo, pa vernivši se domu gleda spet žalostne stare prikazni, ter mesto serčno objeti ljubljenega očeta, le kakor tujec sliši od njega kratke in merzle besede, ter mu tudi sain svojega serca po otročje razodeti ne upa: o koliko grenkost mu napravlja vse to! In glej, zato se tudi pred ko mogoče zopet odpravi od duma.
Premisli vse to, dragi narod slovenski, premisli posebno ti, mila slovenska mladina, up boljših časov, in varuj se pijančevja, varuj se posebno žganja, zakaj sekira je to, nastavljena na zadovoljuost in srečo družin!
i Dalje nasl.)
#4 spisu „zoper pijančevanje".
1.	Ko sem bi! v Bohinju za kaplana, se spominjam, da je nekdo, ki se je bil poprej žganja napil, v hudi zimi šel čez ondotno planino, ter je ondi zmerznil in v snegu obležal. Sploh pa je znano, da je taka smert že marsikterega žganjepivca zadela, tako da tudi previdni kmečki ljudje iz takih žalostnih dogodb že vedo in pravijo: „Kdor se po zimi kam na pot poda, naj poprej nekoliko dobrega vina pije; kdor je po pameti vino pil, že nihče ni zmerznil — po žganju je pa že marsikdo zmerznil, ker po ti pijači začne v mrazu človeka slabiti, nekaka omotica ali zaspanost se ga loti, da obstane, obleži in zmerzne/'
2.	Kavno tiste leta, ko sem bil v Bohinju, so na Bistrici v nekem potoku našli mertvo žensko, ki je bila žganjepije navajena. Voda v tistem potoku je bila ravno takrat tako plitva, da utoniti še mogla ni, ko bi bila tudi hotia. Ali jo je žganje tako omotilo in oslabilo, da je ondi omahnila in ni več vstati mogla? ali jo je morebiti tako peklo, da bi bila rada pila in si pekočino ohladila, je pa padla in obležala? Kdo more to vediti? Spričevanje, kako priljubljena ji je bila ta strupena pijača, je pa še pri sebi imela, našli so namreč pri nji steklenico (Hašico), v kteri je bilo še nekoliko žganja. To je bila tedaj njena popotnica!
I Dalje nasl )
1Pyietf po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (A'od miš/iiki.) Pervo daritev sv. maše bodo obhajali če. erg :
Pavel Kramar v Cemšeniku 2. avgusta; Valentin Orehek v nunski cerkvi v Ljubljani 27. julija;
Andre) Pipan na Planini pri Vipavi avgusta; Anton Rihar v Polhovem gradca 9. avgusta; France Kozman v Kamniku 'J. avgusta:
-Jakob Strupi v Kranji 9. avgusta; Janez Svetina v stol j ni cerkvi v Ljubljani 2. avg. o	,,r' zjut« ?
4- Mavriicij Sarabon v Teržiču 2. avg.; L j ude vi t Škufca pri sv. Jakobu v Ljubljani 2. avg., dop. ob 10; . Leopold Zaletel v cerkvi čč. oo frančiškanov v
Ljubljani 9. avg.: • Lovro Gantar v nunski cerkvi v Ljubljani 2. avg.; Valentin Jereb v nunski cerkvi v Ljubljani 26. julija;
Jakob Le bar v Cemšeniku 9. avg.; Anton Ž lobar v Suhorji 2. avg.
Iz reda sv. Frančiška: o. Adolf Mayer v frančiškanski cerkvi v Ljubljani
20. avg. ob G. zjut.; o. Hugolin Satner v frančiškanski cerkvi v Ljubljani 2(3. avg. ob 9. dop.
S Češnjic, 3. jul. (Konec.) 21. pa so pred slovesno Božjo službo ob 9 nesli 4 ovenčane deklice Marijno sliko (Marija pomagaj) iz duhovnišnice v cerkev, kjer je na vzvišenem in olepšanem prostoru ostala, dokler se ni popoldne po litanijah prenesla v slovesnem sprevodu v kapelo, za ktero je bila odmenjena. Ljudstva se je bilo k ti redki slovesnosti res prav obilno sošlo. Izmed ovenčanih deklic so nektere spremljale križ, ki se je nesel pred sprevodom, derže konec rudečega in belega tula, ki je visel ob obeh strančh britke martre; druge pa so nesle pred Marijno podobo mah banderca, ali pa cvetlične šopke, in zopet druge svečnike s prižganimi svečami. Štiri pa so nesle podobo Matere Božje, vso ozalj-šano, na lepo oblečenih nosilnicah. Pač res veselo in lepo! Naj bo le tudi v večji počešenje Božje in Marijno ter v vzbujanje keršanskega duha.
Tudi procesije presv. Keš. Telesa so se v tukajs-nem kraji letos prav lepo obhajale. Kar je bilo pa še posebnega, je to, da so leto3 pervikrat šli Češnjiški farmani v procesiji iz svoje farne cerkve prav do Krašnje, kjer se je v dan presv. Re?. Telesa obhajala slovesnost tega praznika. Procesija se je veselo sprejela in pozdravila z mogočnim pokanjem možnarjev in z zvonjenjem. Pa tudi Krašnjanje naslednjo nedeljo, ko se je na Češnji-cah obhajal slovesni obhod Jezusa v presv Reš. Telesu, niso hotli zastati, ter so s svojim gosp. župnikom prišli tudi v lepem sprevodu na Češnjice, kterim so tukajšni farmani z banderi v lepem redu naproti sli, po končanih cerkvenih opravilih pa jih zopet enako v sprevodu nekaj časa nazaj spremili.
Ss. Petra in Pavla dan so se bili pa na povabilo gorečega gosp. župnika Blagoviškega zbrali sosednji gg. duhovni v Blagovici, kjer se je ob 10 obhajalo veliko duhovno opravilo z asistenco v večji počastenje pervaka izmed aposteljnov, sv. Petra, ki je tu farni patron.
Pred kratkim se je v Kolovratu blagoslovil nov križev pot, in sicer prav slovesno med obilnim vdeleže-vanjem sosednjega duhovstva in ljudstva. — Na sv. Janeza Kerstnika dan se je v Moravčah deiil zakrament sv. birme, kterega je prejelo ondi 981 birmancev, ako-ravno jih iz spodnjega konca dekanije ni bilo, ker se bo zanje ta zakrament boje pozneje delil v Zagorji.
Naj še povem res lep prizor, kterega mi je ves vesel pripovedo\al sicer liberalen svetni gospod, ki je bil po svojem opravilu prišel. Prišel sem, pravi, pred novo kapelico, ktero ste tu postavili. Vidil sem, kako so vsi otročiči od podučevanja iz cerkve grede k kapelici pritekli, ondi pokleknili, z lepo sklenjenimi ročicami in v Marijno sliko obernjenimi očmi pobožno molili. V rokah pa so eni deržali podobice ali listike, ki so jih za s v. birmo dobili. To je bil res lep pogled, ki me je
močno gioil, tako da sem nehote vzdihnil, res le na deželi se da še kaj tako lepega viditi. *) Tako je govoril svetni gospod. Pač polni zaupanja smemo trinogom sv. Cerkve reči: le stiskajte, le zatirajte, da se katoličan -stvo hitreje zbadi in se svojega visocega poklica toliko holj živo in hitro zavč.
Zagorje ob Savi, 7. junija. Željno pričakovana nova dva zvonova, kterih velki 46 centov 82 funt., nar manjši pa okoli 5 centov tehta, smo šli 28. jun. na našo železniško postajo iskat, kamor je tudi jahalo 28 čverstih mladenčev na čilih konjih z belorudečimi zastavami v rokah. Tem nasledovala je tukajšnja rudarska godba, šolske dekleta v belih oblačilih in domača duh pastirja. Stala sta zvonova lično okinčana na dveh vozčh, v kte-rega pervih je bilo osem, v druzega pa čvetero konj vpreženih, da so ju k fari pripeljali. Prizor ta je bil res veličasten, kajti med sviranjem rudarske godbe, bobnenjem 42 možnarjev, neštevilne množice peljala sta se zvonova v Zagorje, kamor sta bila srečno pripeljana, in pele so se litanije in „Te Deum".
Ko so bili med tednom vsi zvonovi v oba stolpa sreČoo vzdignjeni, so 5. julija v. č. K. Heidrih, ljubljanskega seminarja špiritval, v izveratnem govoru razložili, potem ko so faro srečno pozdravljalit narpervo začetek zvonov, potem pomen zvonjenja v delavnikih, nedeljah in druzih raznih prilikah človeškega življenja do tistega trenutka, ko nas zadnjikrat s svojim tužnim zvonjenjem spremljajo iz te solzne doline v srečno večnost. Med spremstvom šestero duhovnih gospodov so darovali potem daritev sv. maše, pri kteri je svirala rudarska godba, in peli so domači pevci in pevkinje. Ravno ta dau je veliki zvon zjutraj ob 3 pervikrat slovesno pel, kterega res lepi glas se je mogočno glasil po naših hribih in dolinah. Kom*j ta umolkne, zagode rudarska godba, posti-rana v stolpu, prelepo pesem: „To je Gospodov dan". Občutkov, ki so me v tem trenutku presunili, teh popisati mi je nemogoče.
Napisi na novih dveh zvonih so ti-le: Na velikem okoli podob ss. Petra in Pavla se bere: Petrus aposto-lus et Paulus doctor gentium, ipsi nos docuerunt legem tuam Domine." Okoli podobe Matere Božje brez madeža izvirnega greha spočete so besede: „Tota pulchra es Maria et macula originalis non est in te". Okoli podobe sv. Lenarta: „Qui in vincula conjectos liberasti, libera nos a vinculis peccatorum". Na malem zvonu je okoli podobe sv. Barbare kot patrone rudarjev ta-le napis: Patrona fodinarum, ave! succurreque inetallicis in hora mortis" Okoli podobe sv. Florijana kot patrona žgalcev in topilcev: „Invicte Christi athleta! custodi nos ab igne temporaneo atque aeterno". Na obrobji velikega zvona so te le besede: „Regnantibus Papa Pio IX. Bar-tholomaeo Epco. Imperatore Francisco Josepho I., navante J. Gross parocho loci, fudit me A. Samassa c. r. aulicus fusor Labaci 1874.
Iz Knežaka na Notranjskem. Praznovali smo 5. t. m. v podružnici kneške fare prav lepo slovesnost, — slovesnost, ktera z radostjo napolnuje človeku serce so-sebno v sedanjih, veri in poboŽDOSti neprijaznih časih. Blagoslovila se je ta dan na Beču nova kaoela ali cerkvica, sv. Ivanu Kerstniku posvečena. Imeli so Bečani že zdavnej cerkev temu svetniku posvečeno, pa nemile, okoljšine koncem preteklega stoletja so bile vzrok, da
*) Pač tudi v Ljubljani vidiš čopke otročičev, deklic in druzih pogosto, zlasti o večerih, klečati pred lepim Marijnim znamnjem pri sv. Jakopu, pred slovečo kapelo M. D. v Kra-kovem in drugod; še vel»ko več pred oltaiji po cerkvah. Iz ust „malih" si Gospod toliko bolj čast pripravlja, kolikor bolj nejeverci prihajajo „velikiu (to je, napihnjeni).
se je cerkev opustila in poderla. Vendar so pa Bečani vedno hrepeneli zopet sozidati hišo preljubljenemu pa-tronu. Kar so osemdeset let želeli, to se jim je sedai spolnilo: sozidali so čisto prostovoljno, po nikomur r.a-govarjeni, novo cerkvico na čast sv. Ivanu, manjši sicer kot je bila stara, pa vendar prav prijazno in lepo. Slav* verlim možakom, kteri so pokazali, da jih ni sedanji, veri neprijazni duh časa navdal! V nedeljo 5. t. m. j-' bil za sosesko dan veselja. Po vsi vasi, sosebno kroir nove cerkvice, so stali zeleni mlaji, iz mnogo oken s« vihrale zastave. Po devetih se pripelje 8 duhovnov: domača dva, štirje sosednji iz Pivke in dva iz Ternovesa Ternovski dekan preč. g. M. Strucelj so naj prej sV vesno blagoslovili novo cerkvico; potem so v lepem sprt vodu prenesli iz bližnje cerkve sv. Ane presv. Kešnj»-Telo. Med slovesno sv. mašo so imeli gosp. dekan gin-ljiv, slovesnosti primeren govor pred cerkvico, na pr«» stem, da je velika množica ljudstva vsako besedo lahk' razumevala. Po govoru je bilo darovanje za cerkev, i; po masi je sklenila zahvalna pesem ginljivo siovesno-t Vso slovesnost je povikševala domača godba. Pa igrala je godba samo lepe v resno cerkvenem duhu zložene napeve; ni bilo slišati nič posvetnega, nič nepristojnega Vidili smo, da godba, če je v cerkvenem duhu, močno serce človeku povzdiguje in mnogo pripomore slovesnost povikševati, ravno tako kakor slaba, .posvetna godba človeka razstresa in Božjo službo onečastuje. I)a so p* godci svojo nalago tako lepo rešili in se je vse tak«* slovesno doveršilo, zasluga tega jc le domačega župniL* g. A. Drobniča. Pripravil je svojim ovčicam lep dan dan, kteri jim ne bo iz spomina izbrisan; sej smo vidi!« mnogim solze veselja oči zalivati, ko s > gosp. dekan v govoru rekli: „Slava Yram, verli Bečani, da ste v sedanjem času, ko je mnogo takih ljudi, ki bi radi že obstoječe cerkve poderli, pokazali, da niste take misli te: ste novo cerkvico Bogu in sv. Ivanu sozidali !4< Na) sprosi sv. Ivan Kerstnik našim Pivčanom, da bojo zme rom ostali zvesti sinovi sv. Cerkve, da bo njihova ver* terdna kakor skale, ki jih obdajajo!	• B.
Spod Nanosa. Dasiravno pozno, vender ni še prepozno „Zg. Danici" naznanilo, da se je 13 rožnika ver> šila prav pod Nanosom na Ubeljskem žalostna a ginljiva slovesnost. Spremili smo na pokopališče duhovn-g.i pastirja Ubeljske duhovnije, ktero je blizo 3-) let past i zvesto, neutrudeno, in ne brez vspeha. To je pričeval tudi pogreb. Čeravno je bilo gerdo vreme, a vender vgodno za presajanje, in to bilo bi lahko marsikterega odvernilo: bila pa je duhovnijska cerkev polna, kajti rekel jr marsikdo: za ranjkega gosp. Janeza moram še nekolik«« pomoliti, sej so bili res dober duhoven. Očitno žalovanje se je pokazalo pri govoru, ki so ga imeli v. č. gosp. dekan Postonjski. Da so le pregovorili, kaj je dat.e: prilika govoru, je splošnji jok skoraj oglusil govornika in poslušavce. Govorili so o delavnosti pokojnega, ii. zlasti povdarjali, kako je dve poti jim kazal pokojni po spod: ozko st^zo, ki pelje v življenje, po nji naj hodijo : široke pa, ki pelje v pogubljenje, naj se ogibljejo: ir: ta dva tehtna nauka naj bota spomin, ki ga zapusti ranjki ljubljenim ovčicam !
Rojen je bil ranjki g. Janez Podgoršek na Sent-urški gori blizo Cerkljan 31. okt. ISnl. Bil je sorodo vine ranjkega v. č. Jožefa Globočnika, kterega se je rad spominjal in solzica veselja mu je zalila oči, ko ga je nedavno g. Čebul misijonar obiskal. Služil je vedno na Notranjskem. Najprej v Vremah, potem v Košani, in od 1. 1844 vedno na Ubeljskem. Bil je duhoven in učitelj; več* pohval je tudi prejel po vladni poti zavol o odgojevanja mladine. V resnici se v duhovniji Ubeljski komaj vidi človek, ki bi bukvic v cerkvi ne imel. In
to je storil duhoven, in delal celo zadnje leta, ko so bile oči jako mu oslabele, da skoraj brati ni mogel. Ni se dolgo, da moral je zato prositi dovoljenja pri v. č. ško-fijstvu vsaki dan ravno tisto sv. mašo brati. In vendar j« bil do zadnjega neutrujen. Še v torek, t. j. 9. rožnika, je pokojni še opravil sv. mašo. Drugi dan je bil spodobno s ss. zakramenti previden in je po velikem terpljenji 11. rožnika sklenil. Spremilo ga je 13 duhovnov in dva učitelja k pokoju do jamice tibe, ktera pesnica ga je v slovo spremila iz solzne doline. Naj si odpočije ranjki po mnogem trudu, ostali pa se ga spo-minjajmo v molitvah in o presveti daritvi!
Zagrebška velika gimnazija je to leto imela 437 dijakov. Po veri je 397 rimskih in 21 greško-zedinjenih katoličanov, 20 nezedinjenih grekov, in 12 judov. Bilo jih je 41G iz Hervaškega, Slavonije in vojaške meje, 29 is druzih krajev cesarstva in 5 iz tujih dežel. Gojencev nadškofijskega sirotiša je bilo 31, gerško katol. semeniša pa 17. K sv. maši so hodili pod nadzorom po leti vsak dan, po zimi ob nedeljah in praznikih. Ss. zakramente so prejeli štirikrat skoz leto in za Veliko noč so imeli skos tri dni duhovne vaje. Vdeležili so se z učeniki vred procesije sv. R. Telesa. Zarad izzidanja šolskega poslopja se je šola dokončala ob koncu rožnika.
Y Kisiingn na Parskem je neki rokodelec, sodar, vstreiil na Bizmarka, ki je tam v toplicah, in ga je nekoliko ranil na roki. — Farizejski „Narod" je kar pervi trenutek to hudodelstvo bersnil „klerikalskemu ščuva-nju" ▼ naročje. Naj bi trosivec nejevere raji pogledal po Slovenskem, kakošen sad njegovo rogoviUtvo in večno ščuvanje rodi! — Ta „omikavski brus" tudi kar veselja poskakuje, da je v Ložu žandar ubozega kapucinskega Fratrs, ker je milošnjo sbiral, v ječo gnal, ondotna sod-nija pa ga je od 6 svečer pa do 10 druzega dne ječila, potem pa še na druzih 12 ur v zapor obsodila, in mu poslednjič hotla še čast tkazati, da bi ga bil žandar na Reko spremil. „Narod" mniha prišteva med,.potepuhe"; zaderl se je namreč po plašarsko: „Prav je tako!... Potepuhi naj se zapr6 ali v ječe ali v prisilne delavnice, vse eno če hodijo v kuti ali v cunjah okoli..." Mi pa priporočamo, naj ^Narodovega" ,,omikanega (?)" in „človekoljubnega (?)" pisača postavijo za „kerker-mojstra" tiste ječe, kamor bodo mnihe zapirali, ako res že mora tako biti?! Boljega gotovo ne dobe in za ta posel ima vse drugačne lastnosti, kakor pa za časnikarstvo. Sicer pa menimo, da imajo tudi naši domoljubni poslanci pravico v prihodnjem deželnem zboru „inter pelirati", če gosposka v Ložu ima res pravico z udom postavno priznanega reda tako delati in redovnikom braniti po njih pravilih si živeža oskerbovati, dokler „mendikantni" redovi sami niso očitno odpravljeni in prepovedani ?
Cerkveno slovstvo. „Bibliothek der Kirchenvater — Auswahl der vorsiiglichsten patriotischen \Yerke", kijih Jož. Kosel-novo bukvoterštvo v Kempten-u pod nad-vodstvom dr. Val. Thalhofer-ja daje na svitlo, je zdaj dospelo že do 203. zvezka. Naj omenimo obseg posled-njiših zvezkov. V 83. in 84. zvezku je Gregorija Vel.: „Pastirsko pravilo"; — 85: tako imenovane sloveče „stebrjvske nomilije" sv. Janeza Zlatousta; — 86: Pesmi sv. Efrema Sirskega (dalje); — 87: Sardiškega škofa Melitona govor do cesarja Antonina „o resnici", in 88: od ravno tega: Vstave apostoljske; — 89 in 90: Avguštin „o Božjem mestu"; — 91 in 92: Sv. Gregorija Nazijančana življenje in spisi; — 93—96: Apostoljske vstanovila in postave; 97 in 98: Sv. Gregorjja Nazijan-čana živi j. in spisi — konec; — 99: Sv. Evfrema Sirskega spisi — konec; — 100 in 101: Sv. Avguština
Božje mesto (11.—14. buk.); — 102 in 103: Izbrani spisi sirskih cerkvenih oo. Aphrantes-a, Rabulas-a in Izaka Ninivljana (v pervo iz sirskega prestavljeni). — O drugi priliki utegnemo še kaj pregovoriti o teh kla-siških delih, na ktere je vselej prilika pri g. Kleru se naročiti, za zdaj naj bodo gosp. duhovnom serčno priporočene.
Marija zdravje bolnikov.
(Dalje.)
10. Adolf Rudof, osemnajstleten sin platničarja Jožefa R. v Filipovem, se je nekaj časa učil čevljarskega dela v Rumburgu, pa je moral leta 1865 domu iti, ker ga je večkrat epileptičen (božjasten) kerč lomil. Zdravniki mu niso mogli pomagati. Včasi ga je tako hudo popadlo, da je po celo uro v nesvesti ležal, in ko seje zopet zavedil, se je vselej silno Blabega čutil. Že ni več zdravil rabil, misle si, sej je vse zastonj; pa njegovi starši mu svetujejo, da opravi devetdnevno pobožnost k nebeški Pomočnici Mariji. Vboga mladeneč ter prične moliti perve dni avgusta 1866, pa na 14. avgusta ga božjast tako hudo lomi, da se je revež vsitn nazočim prav v serce smilil. Zato pa, ker ni bil precej uslišan, mu nikakor ne upade pogum, temuč z večim zaupanjem ko pred začne drugo devetdnevnico 17. avgusta. Drugi dan, 18. avg., v god sv. Helene, se med molitvijo v svetišču na tla zgrudi, in ga zopet navadna bolezen tare, pa ne tako hudo, vendar je mati mislila, da ji bode umeri, in ga je že Bogu darovala. Kar naenkrat se prebudi, ter glasno reče: ,,Molimo tri očenaše k časti Marije Device in sv. Helene, ker oni ste mi zdaj moj križ odnesli." Vsi pričujoči se okoli njega gnjetejo in so do solz ginjeni, ko glasno obmoli. Na vprašanje materino, kaj da je tako rekel, da mu je križ odvzet, je odgovoril, da, ko je v neivesti ležal, mu je notranj glas rekel: „Tvoja molitev je uslišana"! Od onega dne, 18. avgusta, se mu nikoli več ni vernila una bolezen, in za to milost so se on in njegovi stariai vedno hvaležne skazovali, kajti njegov oče, tudi na Dunaju znan platničar, je dal hišo zidati za romarje in betežne v Filipovem. —
(Dalje sledi.)
.Sveti Ani.
Černa tema je težila
Nekdaj še vesoljni svet, Grešna kača se je vila
Celo versto dolgih lčt. Božja milost prisijala,
Nam je ljubo dete dala: Sveta Ana se rodila
Ko nebeško-lepi cvet. —
Ona serčno je želela Božjo mater videti, Ki po Sinu svet otela
Bode pekla sužnjosti. Svete gore obiskuje,
V svojem vertu pa zdihuje, Vedno moli vsa vesela, Polna Božje ljubavi. —
Dolgo je terpela suša, Pomoči nikoder ni;
Bog služabnico le skuša
V	sveti stanovitnosti. Se odperle so nebesa,
In rosile cvet telesa, Je postala vdana duša Blaga mati Mariji. —
Lep izgled, o sveta Ana,
Žene si preblažene, Kteri hišna skerb je dana —
Materi družinice. Zvesto hčerko si učila,
V	Božjem strahu jo ledila, Ki zmed vseh ljudi izbrana
V	čast je Božje Matere. —
Si nadložnim in bolnikom
Vselej b'ia tolažnica, Pa skesanim zadolžnikom
Vsmiljena besednica. Kar z Marijo si prosila
Od Bogi si vse dobila; Bodi tudi pred Sodnikom Zvesta nam braniteljca. —
Si mladini v nežnih letih Lep izgled pobožnosti,
V	čednostih si rastla svetih,
V	veri noj gorečnosti. — Le ponižna, sveta žena
Je pri Bogu počesena;
V	lišpu, kinčih pa razpetih Mreža zapeljivosti.
Sveta Ana! zdaj klečimo Pred teboj ponižno tu, S cel'ga serca vsi želimo,
Priporoči nas Bogu: Naj nadloga no težava
Vselej mimo nas odplava; Ko pa zemljo zapustimo Nas pripelji k Jezusu!
S. Gaberc.
Razgled po svetu*
Avstrijansko. Primorski namestnik baron Ceschi gre v pokoj; na njegovo mesto pride baron Pino, predsednik r Bukovini; v Ljubljano pa pride za vodnika derž. predsedništva vitez Bogoslov Widman iz M-irav-skega. — Avstrijanski vstavoverci se shajajo in pomen-kovajo, kako bi v svojem pomenu na vlado pritiskali. Nove spremembe boje vstavovercem niso kaj vseč. — V vojaških krogih si prizadevajo vterditi red, kteri se je bil preveč u&ibil pod liberalnim ministerstvom. — Nadvojvoda Albreht je na Ruskem, in mudil se bo ondi 3 tedne. — Cesar se je v Išelnu 15. t. m. sošel z nemškim cesarjem in serbskim knezom Milanom.
Rimsko. Velika serkev sv. Petra je bila 21. rožnika o zahvalni pesmi terdo natlačena. Po opravilu se je ne-kterim zdelo viditi sv. Očeta pri oknu in zaklicali so: „Živi papež kralj!" V trenutku se je iz 40.000 ust ta klic ponovil. Vsih oči so bile obernjene proti stanovanjem sv. Očeta, ki se pa niso prikazali. Odkrivali so se in nekteri so kleČ6 prosili blagoslova. Policaje je za-skerbelo in so iztekli sablje, dve kompaniji vojakov je v naglici pritegnilo; stražniki pa niso imeli druzega opra-
viti, razun da so nekaj osčb brez potrebe zaperH, med drugimi enega otroka in 8 gospej iz Angleškega, Škocije in Amerike, ki so posebno glasno „Vivat" klicale. Bile so 3 sorodnice Gladatonove, ena protestantovka, in več mladih Rimljanov. Čudna zadrega je bila na policiji, ko so zvedili, kdo so te gospč. Zdajci so jih odpravljali, ali gospe s tim niso bile zadovoljne; zahtevale so zadostila po svojih konzulih. — Vse to pa dosti očitno kaže, koga hoče italijanski narod, in za ktere toliko mara, kolikor za lanski sneg; pa tudi to priča, da papež res ne smejo iz Vatikana, ker ljudstvo bi se ne moglo zder-žati, da bi jim očitno ko svojemu pravemu vladarju časti ne skazovalo, vojaštvo in policijstvo bi se vmes vtikalo, in kri bi se prelivala.
Y Rimu je 11. t. m. umeri verli papežev kamernik in nadškof Melitenski msgr. Frančišk Ksav. pl. Merode. Pred smertjo so ga obiskali sv. Oče in mu dali sv. blagoslov. Vea Rim (razun buzzurov, ali beriških tujcev) je bil v žalosti, ko se je razglasila smert tega tolikanj spoštovanega gospoda in velikega dobrotnika. Pravi „mecena" ter podpornik umetnij, pravi oče revežev je bil Merode; na stotine deržin je po njem pomoč dobivalo. Kolika žalost pa je še le za sv. Očeta, ki so od svoje strani v toliki starosti zgubili tolikega zvestega pomočnika. Rojen v Belgiji lS^O je bil v začetku serčen vojak, 1. 1847 pa je v Rimu pristopil v duhovski stan in bil je potem vedno ob strani sv. Očeta, ki so si ga pozneje izvolili tudi vojnega ministra. Poslednjič je postal milološnjik sv. Očeta in kakor taki je sklenil svoje častitljivo življenje. Bog mu daj večni pokoj!
Nemško. Iz Berlina ve „Univers", kako veličansk zgled vdanosti do sv. Cerkve dajejo katoličani po vsih katoliških deželah. Povsod po Nemškem so se katoličani odpovedali vsim slovesnostim in veselicam, ki se ne strinjajo s temi časi cerkvenega preganjanja. Katoličani za čas vojske zoper Cerkev nočejo poznati druzih shodov, razen le shode v cerkvah. V Cahen-u so udje katoliške družbe sprejeli sklep, da se zderže vsih kazališ in druzih zgledovanj, plesov, obiskovanja kavan, pivar-nic itd., dokler ne mine preganjanje zoper Cerkev. Celo otroci 6e zavedo, v kakošnih okolišinah da so. Binkoatni ponedeljek so na mostu Čez staro Ahr neki mladi gospodje ondi igrajoče otroke z denarom in drugimi rečmi hotli napraviti, da bi klicali: „Živio Bizmark;" msli pa so odgovorili: „že poznamo tega človeka". Se dalje nadlegani so dečki zaklicali: „Živio naš vikši škof! Živio sveti Oče!"
Turško. Nedavno je sultan zaterdil francoskemu poslancu, kako hoče pravičen biti vsim verstvom. Menda v spričevanje, kako je turk mož beseda, se je turška vlada v Trebizondu s silo polastila škofove hiše in je iz nje izgnala devetdesetletnega bolnega armensko-katoli-škega škofa; polastila se je tudi šole, ki je bila pod vodstvom katoliških armenskih mnihov, ktere je izgnala, in izročila je ves rop armenskim razkolnikom „kupeli-janarjem", akoravno je bila s škofovim denarom zidana škofova hiša in šola. — Zdi se, da sultan tanca tako, kakor mu to dobo močnejši evropejski Cerkvi sovražni deržavniki godejo. Oglasila pa se bode tudi tem neod-jenljiva pravica Božja.
Razširjanje katoliške Cerkve. Verapoli *) v vzhodnji Indiji. Verapolsko namestništvo ima naj več duš v celi ladji; samo v pokrajinah, ki se štejejo k Travakur-u,
*) Verapoli na malem otoku v velikem zalivu Kočin-n (Cochin) na malabarskein obrežji. (10 ' 5' se*', tirok., 'J4" vzh. dolg.) Do 1. 1*5S je bilo to nameatništvo s severnim Mangalur-om "in z južnim Kollan-om (Qiillon) združeno veno škofijo. Vse tri vodijo oo. karincliti.
živi 160.CC0 katoličanov in imajo 150 cerkev. Druge pokrajine, ki niso pod Travakur, jih imajo zelo toliko, ker vidimo zapisanih v namestništvu 3O*'.00U katoličanov. To namestništvo namreč obsega tisti del, kjer zlasti prebivajo tako imenovani Tomaževi kristjani. Tako se iinenujej) domačini, ki svoje spreobernjenje pripisujejo sv. Tomažu apost., pa so potlej v razkolništvo zašli. Po prizadevanji sv. Frančiška Ksaverija in njegovih naslednikov so bili ločeni od zveze s sirsko - razkolniškim patrijarhom v Bagdad-u, in z rimsko Cerkvijo zedinjeni. Akoravno je v poslednjih časih razkolništvo še večkrat oživelo, so vendar še zdaj veči del ostali v zvezi s katoliško Cerkvijo. Misijon vodi Leonard Mellano iz kar-meliškrga reda, nadškof Nikomedijski i. p. i., ki ima svoj sedež v Verapolu. Pod njim je 10 evropejskih mi »ijonarjev iz karmeliškega reda in domačih duhovnov kucih 30*>, nekaj sirskega, nekaj latinskega obreda. Namestništvo ima šest moških in ženskih samostanov in dve semenišči. Tudi ima misijon že delj časa tri tiskarne, ki vsako leto več zgovinskih in zavračavnih del v različnih jezikih dežele dajejo na svitlo. Tem kratkim naznanilom bodi še pristavljeno poročilo od 28. sušca 1*74.
„Vil. škof so zapustili Verapoli 4. svečana in so pri&li tisti dan v samostan v Manaham-u, kjer so se nekoliko dni mudili. V nedeljo seksagesimo so birmali i.fktere mlajši st-minariste ter so podelili 21 manjši blagoslove. Zraven samostana se zida semenišče, ki ima biti kmalo dekončano. V starem semenišču je zdaj 43 gojencev, kteri imajo komaj prostor zraven redovnikov; v novem semenišči bo prostora za njih 80. Nedavno je uil angleški prezident Travankurski obiskal vstav, in je bil prav zadovoljen z gorečnostjo in delavnostjo misijonarjev. V vzhodnjem delu namestništva so 4 cerkve, k kteri m se šteje veliko tisuč kristjanov; tje so tedaj škof ^opotovali. Štiri mesce pred je več kot 20 mašnikov s pridigami, s podučevanjem v keršanskem nauku in z duhovnimi vajami verne pripravljalo za sv. birmo. Tako »♦> birmali najpred v Paingolam u 604 osebe; od tam so se podali v Anakulungel in so jih tam birmali 1348, potem v Pravitanam-u 996, in v Kadelnadi 871. Iz Ka delnade so se podali v samostan »gora Karmel" pri Vajakolam-u nekterim seminaristom podelit manjši po->večenja, in 3. sušca so se zopet vernili v navadno sto-lico Manhomey pri Verapolu. Med tem obiskovanjem je apostoljski namestnik obiskal tudi še več druzih cerkev, kjer pa ni birmoval. Povsod so ga navdušeno sprejemali; povsod je hitelo na tisuče ljudi nasproti; bratovšine s svojimi bogatimi zlatimi in srebernimi križi in krasnimi zastavami so ga slovesno spremljale in na več krajih bili postavljeni odri, da so mil. nadškot z njih dajali blagoslov. Celo popotvanje je jasno pričalo, kako to pri-prosto in dobro ljudstvo svojega visega pastirja ljubi in # postaje.
Listek za raznotero robo in blago.
,.Narodom" pri misijonarju Pircu. Včerajšni „Narod" i - okliceval: ua stari misijonar „gosp. Pire terpi pomanjkanje v vsem oziru", — da je „njegov stan res usmili nja vreden — v majhni zaduhli sobi med dijaki", — •i» je njemu (pisaču „Nar.") „tožil (?), da mu ne prihaja o 2 nikoder nobena podpora" itd.
Ktr prao prisiljeni, moramo govoriti in resnico po-v«-la»i. namreč: J. (iosp. Pircu, vernivšemu se iz Ame-
rike, je v. č. škofijstvo precej poskerbelo za pokojnino, kakor jo dobiva vsak fajmošter; — 2. duhovsko podporno društvo mu je odloČilo že pred dalj časom 100 gld. pomočka s pristavkom, do o potrebi mu še določi; — 3. ravno tista dva duhovna, ktera „Narod" napada, sta mu bila oskerbela za pervo silo obleke; — 4. gosp. misijonar si je isvolil sam stanovanje in postrežbo pri dobri, in zanesljivi osebi, ki je bila njegova farmanka že pred veliko leti v Podbrezjem in je zadovoljen ; — 5. še drug vir pomoči zamolčimo. — Da bi gosp. Pire komu pomanjkanje tož I, toraj ne verjamemo, in ako bi bil dobri gospod vedil, kakošen sovražnik papeža in * černivec duhovstva je človek, ki je prišel nepoklican k njemu vohuuit, ne vem, kako bi se bila porazumela.
Sveti Oče Pij IX SO prav zdravi. Ne ve človek, ali bi se bolj čudil njih zdravju pri toliki starosti in med tolikimi britkostmi, ali njihovim tako lepim, utnoslovnim in ginljivim govorom.
U Berlina se je raznesel glas, da ruski car je velikega vojvoda Nikolaja pregnal na Kavkaz za vse žive dni, in vzel mu je križ sv. Jurja, ki ga je bil dobil za svoje zasluge v Kivi. — V Berlinu katoliški in tudi liberalni časniki razodevajo prav veliko nejevoljo zoper ojstrost, kakoršno rabijo z zapertim vrednikom „Ger-manije" Maiunke tom, ki je ob enem poslanec za mesto Tre vir. — Bizmarka in njegovo kulturo le hitro v „zlati okvir"! —
Olikana lakomnost. Prusi so nadškofa Ledohovskega že zapertega zopet obsodili na globo 1000 tolarjev. Domd ni bilo nič, kar bi mu še pograbili, toraj zaženejo rubina v ječo k jetniku, če bi mogel tam kaj iztakniti. Odpre edini zabojček, ne najde pa, se ve, da nič in odide. Domisli se pa, da je vidil nadškofu na persih križ in na roki perstan, in hoče se verniti, da bi to ogledal, vender pa mu več ne dopustijo. — Lepe ti „kulture"!
V Bruseljn se ima 28. t. m. sniti mednarodovni zbor 42 poslancev raznih vl£d. Rusija je boje misel sprožila; ne ve se pa še, če se Anglija in Francija vde-ležite.
IPuiivrske spremembe.
V Ljubljanski škofiji: G. Lapajne Jan., kapi. v PreČini, gre na svojo lastno prošnjo kot administr. v Dražgoše. — Umeri je č. g. S k a I a Jak., iajm., v jeti, 13. jul. (R. I. P.); fara je razpisana 15. jul.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta: Moto: Ad majorem Dei gloriam. 6 gold. — Iz Dobske fare po gosp. fajm. 13 gld. a. v. — Po preč. g. kan. P. Urhu 2 tol., t. j., 4 gld. star. den. — Z Verhnike 2 gld. sr. po gosp. prof. A. Zamej< i, s proš. sv. blagosl. za zadnjo uro. — Neki vradnik 1 gl. 4 kr. \o preč. P. S. — G. M. V. 1 zlat: „Zahvala in prošnja". Več pobožnih 5 gld. „za gnado pokore." — Iz spodnje Idrije 4 gld. in 1 gld. sr. po č. gosp. duh. osk. M. L. — Farmani sv. Križki poleg Turna, proseči sv. Očeta blagoslova, v papirji 10 gl., v srebri star. 2 tolarja za 4 gl. 20 kr., 1 stara dvajsetica za 35 kr. — G. J. F. 2 gl. st. den. v sr. — Po g. Dol. 2 gl. 70 kr. Za afrikanski misijon: G. J. F. 2 gl. st. d. v sr. Za misijon..v Adrijanopelnu: G. J. F. 2 gl. st. d.
v sr.
Za Bosno: G. J. F. 2 gl. st. d. v sr. Za sv. Df.tinstro: G. J. F. 2 gl. st. d. v sr.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef MaziiiSou detliri v Ljubljani.