Trinkov koledar že tri desetletja pristen pričevalec slovenske prisotnosti na Videmskem Na Goriškem cene avtomobilskih zavarovanj neupravičeno visoke Primorski dnevnik SOBOTA, 28. JANUARJA 2012 Št. 23 (20.346) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dolhar iskren, Terpin realist SandorTence Slovenska skupnost ohranja svojo zgodovinsko ambicijo zbirne stranke Slovencev v Italiji, ker so naše politične razmere zelo različne od razmer na Južnem Tirolskem, pa je stranka v zadnjih letih znala to svojo načelnost dobro uskladiti z realizmom, pragmatizem pa je v njej doma itak že dolgo časa. Realistično in pragmatično je bilo tudi poročilo deželnega tajnika Damijana Terpi-na na včerajšnjem kongresu v Devinu, ki so mu poseben pečat dale uvodne močne besede predsednika stranke Rafka Dolharja. Človek, ki je vstopil v stranko, ko je nosil še kratke hlače, si, če ne drugo zaradi iskrenosti, zasluži spoštovanje. Iskren je bil sicer tudi Ter-pin. Glede Slovenije ni skril svoje osebne simpatije do nastajajoče desnosredinske vlade, Slovenska skupnost pa mora po njegovem do matične države ohraniti institucionalni odnos, ki ga je sicer gojila do levosredinske vlade Boruta Pahorja. Politične spremembe v Sloveniji skratka ne smejo vplivati na odnos matice do manjšine. Enak institucionalni odnos bi morala v odnosu do slovenske narodne skupnosti imeti Italija, ne glede če je na oblasti levica ali desnica. Eno so institucije, drugo pa politika. SSk je sinoči v Devinu brez obotavljanja potrdila svojo levosredinsko usmeritev na deželni in krajevni ravni, kar ne prejudicira dialoga z desnosre-dinsko deželno vlado. Terpin ne vidi v tem nobenega protislovja, temveč celo dolžnost manjšinske stranke za dobre odnose s tistim, ki je na oblasti. RIM - Včeraj sprejet sveženj vladnih ukrepov za debirokratizacijo Spopad Montijeve vlade z državno birokracijo Poenostavitev in pospešitev postopkov za posameznike in podjetja DEVIN - Začetek deželnega kongresa stranke Slovenska skupnost v levi sredini, a v dobrih odnosih z deželno vlado DEVIN - Slovenska skupnost ohranja levosredinsko usmeritev, a hkrati tudi dialog z desnosredinsko deželno vlado, posebno s predsednikom Renzom Tondom. O tem in še o marsičem drugem je v svojem poročilu govoril tajnik Damijan Terpin, medtem ko je predsednik stranke Rafko Dolhar uvodoma dejal, da mora SSk postaviti na stran utvaro, da bo kdaj postala zbirna stranka vseh Slovencev v Italiji. Uvodnega dela kongresa, ki je bil združen s tradicionalnim novoletnim sprejemom, so se udeležili ugledni gostje, začenši s predsednikom slovenskega parlamenta Gregorjem Virantom. Terpin osebno podpira v Sloveniji nastajajočo desnosredinsko vlado, do katere pa mora SSk ohraniti institucionalni odnos. Na 3. strani RIM - Italijanska vlada je včeraj sprejela paket ukrepov debirokratiza-cije, s katerim želi posameznikom in podjetjem olajšati poslovanje z državo, tako s poenostavitvijo kot s pospešitvijo postopkov. Ukrepi segajo od elektronskega vpisa na univerze, pridobivanja različnih certifikatov preko spleta do razširitve širokopasovnega interneta. Med ukrepi je mogoče najti določilo, da bo lahko država za turizem primerne nepremičnine, ki jih zaseže mafiji, s koncesijo podelila v upravljanje mlajšim od 35 let, poročajo italijanski mediji. Na 5. strani V senatu osnutek SSk o šolstvu Na 2. strani Manjšini na sejmu turizma v Ljubljani Na 4. strani Lansko leto v FJK manj kriminala Na 6. strani Plan javnih del •VI • I v. • v zgoniski obani Na 7. strani Doberdobska občina se spopada z učinki vladnega manevra Na 14. strani Na GoriSkem mreža »mini« muzejev o meji Na 16. strani ZALOŽNIŠTVO - Prispevki časopisom Sredstva za leto 2010 delno zagotovljena DAN SPOMINA - Veliko prireditev v deželi ob 27. januarju Spomin na holokavst Osrednja proslava je bila včeraj v tržaški Rižarni - V Gorici podelili častne medalje bivšim deportirancem RIM - Novinarski sindikat FNSI je sinoči v tiskovnem sporočilu posredoval vest, da bo v doglednem času izplačan večji del sredstev, ki se po zakonu o založništvu podeljujejo časopisom zadrug, naprofitnim izdajam, manjšinskim časopisom in publikacijam Italijanov v tujini. Gre za prispevke za leto 2010, ki bi morali biti izplačani decembra lanskega leta, a do izplačila ni prišlo zaradi preverjanja. Sklep je sprejela pristojna tehnično-posvetovalna komisija, ki se je sestala včeraj ob udeležbi novoi-menovanega podsekretarja za založništvo v Montijevi vladi Paola Peluffa. Sindikat je sklep ocenil kot spodbudno znamenje pri reševanju kočljivega problema financiranja številnih časopisov, ki tudi za tekoče leto še nimajo zagotovljenega ustreznega sklada, odprto pa ostaja tudi vprašanje, kaj bo s sredstvi v prihodnjih letih. Gre tudi za to, da se za državne prispevke uveljavijo nova pravila, ki bodo omogočila dodelitev sredstev tistim časopisom, ki jih utemeljeno potrebujejo. Pri tem gre opozoriti na dejstvo, da so bila sredstva za leto 2010, o katerih je govor, zredu-cirana za 15%. TRST, GORICA - V tržaški Rižarni je včeraj dopoldne potekala osrednja svečanost ob dnevu spomina na holokavst. Žrtvam sta se v svojih govorih poklonila tržaški in zgo-niški župan Roberto Cosolini oziroma Mirko Sardoč. Dan se je začel s tihim sprevodom nekdanjih deportirancev od koronejskega zapora do železniške postaje (na fotografiji KROMA), popoldne pa nadaljeval s posvetom o sobivanju z Auschwitzem in oddajo Fahrenheit v živo iz Narodnega doma. V Gorici so izročili bivšim deportirancem iz raznih krajev pokrajine in njihovim sorodnikom častne medalje; v Tržiču so se umrlih taboriščnikov spomnili s položitvijo vencev na grobnico na pokopališču. Na 10. in 15. strani 2 Sobota, 28. januarja 2012 ALPE-JADRAN / špeter - Živahna predstavitev v slovenskem kulturnem centru Trinkov koledar 2012 kot utrip aktualnega dogajanja in spominov Zbirali tudi podpise pod peticijo za poimenovanje dela ulice v Čedadu po Ivanu Trinku ŠPETER - Profesor Branko Maru-šič, Jože Šušmelj, Zdravko Likar, Renato Quaglia, Jožica Strgar, Silvana Paletti in Andreina Trusgnach so nekateri izmed avtorjev, ki so oblikovali Trinkov koledar 2012 in so o temah, ki so jih obravnavali, spregovorili na četrtkovi predstavitvi zbornika v slovenskem kulturnem centru v Špetru, kar je precej poživilo večer. Za glasbeni intermezzo so poskrbeli mladi gojenci špetrske šole Glasbene matice, o koledarju, ki letos stopa v tretje desetletje, odkar ga izdaja kulturno društvo Ivan Trinko, pa je spregovoril njegov predsednik Michele Obit. Nato je odgovorna urednica Iole Na-mor predstavila prvo poglavje zbornika in se zaustavila pri pomembnem prispevku slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča, ki ob 20.letnici priznanja Slovenije in vzpostavitve meddržavnega sodelovanja podrobno analizira bilateralne odnose med Italijo in Slovenijo. Predstavila je tudi svoj prispevek, v katerem je ob prihajajoči 50-letnici Dneva emigranta orisan razvoj te prireditve, od skromnih začetkov do leta 2000, ko je bila slavnostna govornica ministrica italijanske vlade Katja Bel-lillo. Glavna urednica Lucia Trusgnach je nato osvetlila posamezna poglavja in še posebej izpostavila lik duhovnika Jožka Kra-glja, ki je dolgo let skrbel za urejanje in izdajo Trinkovega koledarja. Zvesti sodelavec čedajske publikacije Branko Marušič je spregovoril o Beneški Sloveniji v slovenskem tisku pred prvo svetovno vojno, medtem ko je Jože Šušmelj predstavil beneškega partizana in kasnejšega zdravnika v šempetrski bolnišnici Marjana Zdravljiča ob 25-letnici smrti. O pomenu Poti miru, ki je načrtovana od Alp do Jadrana in jo podpirata predsednika slovenske in italijanske republike, je spregovoril Zdravko Likar. Ne gre namreč le za pot v naravo in ovrednotenje spomenikov iz prve svetovne vojne, je dejal, pač pa za prispevek k sožitju in sodelovanju med ljudmi, ki so se na nasprotnih okopih borili eni proti drugim. V literarnem delu večera je nastopil rezijanski pesnik Renato Quaglia s pesmijo Sodni dan izpred 35 let. Pesem je slika današnjega dne in obenem priča, je poudaril, da pisanje pesmi ni igranje z besedami a izraz prodornega očesa pesnika, ki vidi, katera semena padajo na tla in kaj bo iz njih zraslo. Za nadvse prijeten zaključek je s svojo pravljico poskrbela Silvana Paletti. Na večeru so tudi pobirali podpise pod peticijo za poimenovanje dela ulice v Čedadu, kjer ima svoj sedež istoimensko društvo, po Ivanu Trinku. (NM) ssg - Danes ob 20.30 Prihaja Ibsnov Sovražnik ljudstva TRST - Klasični abonmajski program Slovenskega stalnega gledališča bo danes obogatila beseda znamenitega norveškega dramatika Henrika Ibsena. Enkratno gostovanje SNG iz Nove Gorice ponuja uprizoritev drame iz leta 1882 Sovražnik ljudstva, ki jo s sodobnejšim branjem interpretira režija Dušana Mlakarja. Henrik Ibsen je v Sovražniku ljudstva izrazil odpor zoper družbeno omejenost in laž, s katerima se je tudi sam soočal, ko je javnost viharno zavrnila njegovi predhodni igri (Nora in Strahovi) in se tako poskušala ograditi od brezkompromisnega razgaljanja tabujev. Zgodba se dogaja v obrežnem mestu na južnem Norveškem, kjer je ustanovitev kopališča po zamisli dr. Stockmanna prinesla skupnosti sijajen razcvet, zdraviliška dejavnost je postala temeljni vir dohodkov, turizem pa osrednja perspektiva razvoja. Toda sredi zanosnega pričakovanja uspešne poletne sezone in mednarodne uveljavitve dr. Stockmann odkrije, da je »utripajoče srce mesta«, kot je sam nekoč označil zdravilišče, v resnici »kužna jama«. V predstavi nastopajo gost Branko Šturbej v vlogi doktorja Stockmanna, Helena Peršuh kot njegova žena, Radoš Bol-čina kot doktorjev starejši brat in župan mesta. V zasedbi igrajo tudi Ivo Barišič, Gorazd Jakomini, Miha Nemec, Jože Hro-vat, Milan Vodopivec, Branko Ličen in Nina Rakovec. Glasbo je podpisal Mirko Vuksanovic, sceno Sanja Jurca Avci, kostume pa Jerneja Jambrek. Vstopnice za predstavo, ki se bo pričela kot običajno ob 20.30, bodo na voljo eno uro in pol pred začetkom pri blagajni SSG. Trinkov koledar tudi letos prinaša vrsto zanimivih prispevkov nm dežela fjk - Srečanje predsednika Tonda z deželnimi parlamentarci Soglasje o amandmajih, ki jih bo Tondo vložil v zvezi z odlokom o liberalizaciji Tondo se je včeraj sestal s parlamentarci iz Furlanij-Julijske krajine rim - Senat SVP in UV v osnutek SSk o šolstvu TRST - »Furlanija-Julijska krajina bo v četrtek 2. februarja na srečanju s predsednikom vlade Mariom Monti-jem predstavila "nov pakt" o deželni avtonomiji.« To je povedal predsednik FJK Renzo Tondo po včerajšnjem srečanju s parlamentarci iz FJK v Trstu. Tondo je še dejal, da je prejšnji dogovor, ki ga je dežela sklenila leta 20101 s takratnim ministrom Tremontijem, že zgodovina, in zato je potreben nov dogovor. »Montiju nameravam jasno povedati, koliko je stal naša zdravstveni sistem v zadnjih letih, kaj počnemo na področju infrastruktur, kako se odzivamo na potrebe javnih ustanov,« je poudaril Tondo. Dodal je še, da gre za stvari, ki jih v Rimu verjetno ne poznajo dobro. »Ne gre za politični spopad z Montijevo vlado, ki si izredno prizadeva za finančno sanacijo države, niti zato, da bi pričakovali privilegije,« je še dejal predsednik FJK. Po srečanju je tudi povedal, da so štirje amandmaji, ki zadevajo liberalizacijo, v bistvu že dogovorjeni z vlado in dfa je kar zadeva davek Imu, dodatne trošarine na energijo in naftne derivate kot tudi davek na plovila. Amandmaje je Ton-do predstavil na srečanju in dobil tudi soglasje deželne opozicije z Demokratsko stranko na čelu kot tudi Severne lige, ki je v opoziciji na državni ravni. Vendar pa je bilo srečanje tudi polemično, saj je dala deželna tajnica DS Debora Serracchiani jasno vedeti, da so pripravljeni pomagati prebivalcem Furlanije-Julijske krajine, ne pa podpirati Tondovega odbora, ki bi rad »svojo nesposobnost zvrnil na pleča Montijeve vlade«. Tajnica DS je tudi dejala, da bi morali na takih omizjih, kot je bilo včerajšnje, sodelovati zgolj politične sile, ki podpirajo Montijevo vlado. To je naletelo na ostre reakcije v vrstah Ljudstva svobode, za katerega je deželni koordinator Isidoro Gottardo dejal, da je bilo to institucionalno in ne politično omizje in je torej normalno, da sodelujejo vse stranke, ki sestavljajo deželno večino. Tondo pa je dejal, da so imeli predsedniki Dežele od nekdaj odnose z vsemi parlamentarci ne glede, iz katere stranke prihajajo. Sen. Manfred Pinzger (SVP) RIM - Na spletni strani italijanskega senata je bilo objavljeno besedilo zakonskega osnutka o določilih v zvezi z ureditvijo šol s slovenskim učnim jezikom oz. slovensko-italijanskih dvojezičnih šol v Furlaniji Julijski krajini, ki sta ga vložili Južnotirolska ljudska stranka (SVP) in Union Valdotaine (UV). Gre za osnutek, ki ga je pripravila stranka Slovenske skupnosti, SVP in UV pa sta ga vložili decembra lani. Prvopodpisani je senator SVP Manfred Pinzger, sopodpisniki pa so Pinzgerjeva strankarska kolega Helga Thaler Ausserhofer in Oskar Peterlini ter senator UV Antonio Fosson. Osnutek, ki nosi številko 3053, obsega 28 strani in 23 členov, razdeljenih v šest poglavij, ki se posvečajo splošnim načelom, obsegu šolske mreže, šolskemu urniku, upravnim in posvetovalnim telesom, financiranju posebnega urada za slovenske šole, informativnim sistemom, seznamom osebja, zaposlovanju in začetnemu izobraževanju učnega osebja, razpisom za ravnatelje, vprašanju upravnega osebja idr.. Posebno poglavje je posvečeno šolstvu v videmski pokrajini, kjer je govor o vodstvenem, učnem in neu-čnem osebju ter o poučevanju slovenščine v šolah v videmski pokrajini. V naslednjih poglavjih pa je govor o pouku slovenščine na višjih srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom, o ustanavljanju slovenske sekcije na tržaškem konserva-toriju, o pisanju vsedržavne pisne preizkušnje Invalsi na državnem izpitu v slovenščini, o deželnem inštitutu za raziskovanje o vzgoji, o sodelovanju s šolami v Sloveniji, o priznanju Sindikata slovenske šole, o širjenju vzgojno-izobraževal-ne ponudbe na višjih srednjih šolah ter o podpori poučevanju slovenskega jezika in finančnem kritju v znesku treh milijonov evrov od leta 2011 dalje. Danes izredna seja Državnega zbora o imenovanju Janeza Janše za mandatarja LJUBLJANA - Potem ko so predsedniki strank SDS, Lista Virant, DeSUS, SLS in NSi v sredo podpisali koalicijsko pogodbo in vložili predlog za kandidaturo Janeza Janše, bo danes izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci odločali o imenovanju Janše za mandatarja. O sklicu seje seje se je včeraj dogovoril kolegij predsednika DZ Gregorja Viranta. Janša lahko računa na glasove 52 poslancev, poleg 50 poslancev strank, ki so podpisale koalicijsko pogodbo, še glasova poslanca narodnih manjšin, s katerim je prihodnja koalicija v četrtek podpisala dogovor o sodelovanju. DZ je v četrtek sprejel tudi novelo zakona o vladi, s katero je število ministrstev zmanjšal na 11. DZ bo danes obravnaval tudi predloge treh od šestih zakonov, ki jih je zaradi slabega stanja javnih financ pripravila vlada in poslala v sprejem po nujnem postopku. S spremembami zakona o prevzemih naj bi upnikom in bankam kljub doseženemu prevzemnemu pragu omogočili, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. V energetski zakon se bo vpisala možnost prodaje, odtujitve oz. zastave proizvodnih energetskih objektov, z novelo zakona o hipotekarni in komunalni obveznici pa razširila osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje. Dvajsetletnemu morilcu 13 let in 8 mesecev zapora TRST - Tržaško prizivno porotno sodišče je včeraj potrdilo prvostopenjsko obsodbo za dvajsetletnega Viktorja Canciana, ki je bil obsojen na trinajst let in osem mesecev zaporne kazni zaradi umora sovrstnika Mattea Salate. Slednjega je septembra 2010 zabodel v parku v središču Pordenona. Tudi prizi-vno sodišče je Canciana spoznalo za krivega umora, ki pa po ocenah sodnikov ni bil načrtovan. Povod za umor naj bi bil odmerek droge. Utemeljitev razsodbe bo znana v roku treh mesecev, nakar bodo odvetniki obrambe odločali o morebitni vložitvi priziva na kasacijsko sodišče. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 28. januarja 2012 3 devin - Prvi dan strankinega deželnega kongresa Levosredinsko usmerjena SSk vztraja na poti dialoga s Tondovo deželno vlado Uvodne močne politične besede predsednika Dolharja - Poročilo tajnika Terpina, ki bo najbrž ostal za krmilom stranke DEVIN - Včerajšnji deželni kongres Slovenske skupnosti se ni začel z običajnim vljudnostnim pozdravom, temveč s politično močno obarvano izjavo predsednika stranke Rafka Dolharja. V dveh stavkih je razblinil dve iluziji, kot ju je imenoval. Manjšinski krovni organizaciji SKGZ in SSO ne bosta doživeli združitve, SSk pa ne bo nikoli postala zbirna stranka vseh Slovencev v Italiji, zato je čas, da se stranka odpove tej iluziji. Pozneje je Dolhar izpostavil željo, da bi v SSk pristopilo čim več Slovencev, stranka, ki ima na vrhu svojih vrednot narodnost, pa ne bo mogla nikoli zadostiti vseh potreb manjšinske skupnosti, ki tako ali drugače temelji na raznolikosti. »Šestdeset let aktivnega udejstvova-nja v strankarskem in družbenem življenju mi narekuje moralno dolžnost, da sem iskren,« je dejal Dolhar, ki ne bo več deželni predsednik SSk. Stranka je na devinskem gradu začetek svojega kongresa združila s tradicionalnim novoletnim sprejemom, tako da so na skupščini prišli do besede številni gostje, začenši s predsednikom pred kratkim izvoljenega slovenskega parlamenta Gregorjem Virantom, ki je na kratko pozdravil po nastopu mladega talentiranega violinista Aleša Lavrenčiča. Virant je napovedal, da si bo nova des-nosredinska vlada Janeza Janše prizadevala predvsem za izhod iz težke gospodarske krize, Slovenija pa bo tudi z no- Parter uglednih gostov med poročilom tajnika Damijana Terpina kroma vo vladno koalicijo, kot doslej, stala ob strani slovenski manjšini. Na to se je navezal tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, ki je izpostavil dobre odnose med ambasado, generalnim konzulatom v Trstu in manjšino. Prepričan je, da si bo Italija z vlado Maria Monti-ja pridobila ugled v Evropi in da bo ta vla- da izkazovala voljo za rešitev odprtih vprašanj Slovencev. Deželni tajnik Damijan Terpin je v poročilu poglobil vprašanja iz intervjuja v našem dnevniku. Politično gledano ostaja SSk zvesta levosredinski opciji, ko gre za manjšinsko problematiko pa je za dialog tudi z desnosredinskim taborom, kot pričajo dobri odnosi s predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom. Slednji je sinoči na kongresu ocenil, da ne bi bilo nič nenavadnega, ko bi SSk prihodnje leto podprla njegovo ponovno predsedniško kandidaturo, kar - kot je priznal Tondo - pa se skoraj gotovo ne bo zgodilo. Predsednik FJK je izkazal podporo slovenski manjšini, »ki pa od Dežele v tem kriznem času ne more pričakovati posebne finančne pozornosti«. Da bo SSk gotovo tudi na deželnih volitvah prihodnje leto sestavni del leve sredine in volilna zaveznica Demokratske stranke je prepričana njena deželna tajnica Debora Serracchiani. Kongres je med drugim pozdravil tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, ki ga je Tondo predstavil kot človeka sprave in sodelovanja med Italijani in Slovenci v tej občini. Terpinovo poročilo (o njem bodo razpravljali na današnjem delovnem kongresu v Bazovici) je bilo zelo obširno. Ponovil je znano stališče, da ne bo prišlo do združitve krovnih organizacij vse dokler ne bo v širokem delu manjšine prevladala potreba po zbirni narodni stranki, ki ni nujno, da se imenuje SSk. Terpin glede Slovenije ne skriva osebnih simpatij do nastajajoče Janševe vlade (nekateri v zamejstvu so me zaradi tega zasmehovali, je dejal), SSk pa mora še naprej, kot v času levosredinske vlade Boruta Pahorja, vzdrževati institucionalne odnose s Slovenijo. Tajnik bi rad prepustil krmilo stranke nekomu drugemu, naslednika ali naslednico pa še ni videti na obzorju, tako da na vrhu SSk najbrž ne bo prišlo do zamenjav. Presenečenj, kot pravi tudi sam Terpin, vsekakor ne gre izključiti, saj je kongres suveren. S.T. Dacia Duster. Enostavno edinstveni. DACIA GROUPE RENAULT www.dacia.it ZA 11.900€* TER PLAČAJ ČEZ ŠEST MESECEV.* Dacia Duster, edinstveni SUV ne samo v ceni, ampak v vsek pogledih: bivalno udobje, modularnost, robustnost in vse karakteristike vozila s 4-kolesnim pogonom. Od danes na razpolago tudi GPL verzija. Dacia Duster 4x21.6 16v 110cv, cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen. Pr. financiranja »Star Duster«: brez predujma, celotni znesek kredita 11.900 €; 84 obrokov po 216 €, ki vključujejo formulo »Finanziamento Protetto e Pack Service« po 299 €, ki vključuje 2 leti zavarovanja proti kraji in požaru Renassic in jamstvo Dacia Service (v slučaju sprejetja), ki predviduje nadaljnjo leto/100.000 km od datuma prve registracije vozila. Skupni znesek dolga 18.114 €; prvi obrok šest mesecev po podpisu pogodbe; TAN 7,99% (fiksni); TAEG 9,49%; stroški za postopek 300 € + kolek po zakonskih predpisih, stroški za inkaso 3 € mesečno. Vezano na odobritev družbe DACIAFIN. Osnovne evropske informacije o kreditu potrošnikom dobite pri koncesionarjih Dacio, ki sodelujejo z DACIAFIN In na spletni strani www.flnren.it. Reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja do 31/01/2012. Slika je le Informativnega značaja. Emisije C02:165 g/km. Poraba (kombinirana vožnja): 7,11/100 km. PROGETTO 3000 Strada delle Saline, 2-Milje (TS) tel. 040 281212 Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano (GO) Tel. 0481 413030 Ulica Terza Armata 95 - 34170 Gorica Tel. Q481 522211 Ulica Aguileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 0431 33647 PRIČAKUJEMO TE V SOBOTO, 28. IN V NEDELJO, 29. JANUARJA 4 Sobota, 28. januarja 2012 GOSPODARSTVO sejmi - Ob odprtju sejma Alpe-Adria Turizem in prosti čas v Ljubljani Predstavili projekt A-A Tourism s turistično ponudbo Tu smo doma Svojo ponudbo MI SMO TU posebej predstavljajo Slovenci iz videmske pokrajine LJUBLJANA - Na četrtkovem uradnem srečanju ob odprtju sejma Al-pe-Adria Turizem in prosti čas TIP 2012 v Ljubljani so predstavili projekt Interr-reg IV Italija - Avstrija 2007-2013 Alpe Adria Turizem (A-A Tourism) in posebno ponudbo TU SMO DOMA - Spoznajte zamejstvo. Direktorica Slovenske gospodarske zveze (SGZ) Celovec Marina Einspieler je na opoldanskem srečanju federacije evropskih turističnih novinarjev FIJEV orisala glavne vsebine projekta, ki povezuje 28 nastanitvenih struktur iz avstrijske Koroške in Furla-nije-Julijske krajine za sprejemanje gostov iz Slovenije. Na spletni strani www.tusmodoma.eu so naslovi in opisi ponudb, tridnevnega turističnega Alpe-Adria paketa, točk, itinerarjev, dogodkov in drugih zanimivosti. Sodelujoči operaterji iz obeh območij so pripravili informativni material v slovenščini in obiskovali jezikovne tečaje, da lahko sprejmejo goste v njihovem jeziku. Popoldne je stojnico projekta A-A Tourism (v marmorni dvorani hale B na Gospodarskem razstavišču) obiskal državni sekretar Boris Jesih, ki je v imenu vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izrekel dobrodošlico prisotnim novinarjem in operaterjem. Ob pohvali tega primera dobrega sodelovanja med manjšinskimi in večinskimi operaterji obeh regij, je zaželel, da bi izkušnje prenesli tudi na območje porabskih Slovencev. Podpredsednik SGZ Celovec, gostilničar Han-zi Ogris iz Bilčovsa, je v imenu koroškega glavnega nosilca projekta poudaril plodnost pobude, ki tri obmejne regije povezuje v znamenju turizma. Predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Davorin Devetak je v zastopstvu obeh partnerjev iz FJK (tudi Confcommercio Go-rizia) predstavil še druga predstavništva iz Italije. V prvi vrsti Sandra Quaglio in Pamelo Pielich v imenu projekta MI SMO TU, ki na bližnji stojnici promo-vira turistično in kulturno ponudbo Slovencev iz videmske pokrajine. Lepote in zanimivosti Kanalske doline, Rezije, Terskih in Nadiških dolin predstavljajo z nazornimi tiskovinami Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra in tamkajšnja društva. Med gosti so bili še Andrea Co-lonelli in Mara-Ira Riolo iz dunajskega urada italijanske turistične ustanove ENIT in več uglednih novinarjev, med njimi Drago Bulc in nenazadnje Slavko Mežek, eden od prvih tkalcev turističnih stikov med matico in slovenskimi kraji Udeleženci dobrodošlice na sejemskem standu Tu smo doma aws čez mejo s projektom (Ne)znano zamejstvo. Slednji z ustanovo Kultura-Natura.si na sejmu podeljuje nagrade Naša Slovenija 2011 za posebne dosežke pri ohranjanju, raziskovanju in uveljavljanju dediščine. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi zakonca Jožica in Ludvik Druml iz gostilne Stara Pošta (operater projekta A-A Tourism) in župnik Stanko Trap iz Ziljske doline ter naš Viljem Černo iz Barda. Udeleženci srečanja so bili deležni pokušnje domačih spe-cialitet, koroških mesnin, gubance iz Na-diških dolin in sočnih briških vin. Z včerajšnjo prilogo Vikend dnevnikov Delo in Slovenske novice je šel v slovenska gospodinjstva poseben katalog z vsemi 28 hoteli projekta iz Koroške, Vi-demske in Goriške. S septembrsko revijo Ognjišče pa je izšla informativna zgibanka o projektu, ki jo delijo na sejmu. V torek, 7. februarja bo na vrsti zaključno čezmejno delovno srečanje operaterjev za FJK v Hotelu Felcaro v Krmi-nu na temo »podoba slovenskega gosta«, konec marca pa se bo projekt uradno zaključil. Upati in pričakovati je, da se bodo skupne aktivnosti koroških in furlanskih operaterjev obrestovale z novimi obiski iz Slovenije v vseh sodelujočih obratih od Roža, Podjune in Zile do Trbiža, Nadiže, Brd, Gorice, Krasa in Gra-deža. In da bodo partnerji iz obeh regij nadaljevali skupno promocijsko delo na čezmejnem območju. (dd) sejmi - Od včeraj na videmskem sejmišču Kakovost in ozemlje v ospredju 47. Agriesta Odbornik Claudio Violino s predsednico videmske sejemske družbe Luiso De Marco trst - Predsednik Telethona Montezemolo v gosteh na Sissi o inovativnosti za rast konkurenčnosti TRST - Predsednik Ferrarija in fundacije Telethon Luca Cordero di Montezemolo je bil včeraj popoldne gost tržaške mednarodne šole za visoke študije Sissa, ki mu je leta 2005 podelila častni doktorat (PhD). Ugledni podjetnik in nekdanji predsednik Confindustrie je govoril o pomenu inoviranja za rast konkurenčnosti gospodarstva in za uveljavljanje Italije v globaliziranem svetu. Da bo italijansko raziskovanje inovativno in kompetitivno v svetu, je potrebna selekcija najboljših idej, te pa je potrebno za njihovo uresničitev finančno podpirati in na koncu ustvariti sistem najboljši kompetentnosti. Montezemolo, ki ga je spremljal direktor Sisse Guido Martinelli, se je sestal s tehničnim vodstvom šole in z referenti za raziskovalne projekte, ki jih financira fundacija Telethon. V pogovoru z novinarji pa je govoril tudi o drugih vprašanjih, kot npr. o izbiri novega predsednika Confindustrie. »Nov predsednik mora biti podjetnik, ki bo predstavljal diskontinuiteto z dosedanjim vodenjem organizacije v funkciji nečesa novega, kar bo potrebno narediti.« Montezemolo je ob tem dodal, da bi moral biti novi predsednik Confindustrie podjetnik, ki bo »predstavljal veliko moč te države, ta pa je v njeni industriji, manufakturi in tehnologiji«. Skratka, »podjetnik, ki se bo lotil reorganizacije in večje učinkovitosti Confin-dustrie, kar se do danes in v zadnjih letih ni zgodilo«. sdgz - Servis Tečaj za usposabljanje operaterjev v živilskem sektorju ( HACCP) TRST - Kot znano, predvidevajo predpisi deželnih zdravstvenih služb, ki izvajajo evropsko in deželno zakonodajo, obvezno izobraževanje operaterjev v živilskem sektorju (HACCP). Predpisi so namenjeni vsem delavcem, ki pri svojem delu pridejo v stik s hrano in pijačo, torej trgovcem, gostincem, proizvajalcem, prevoznikom ipd. Tečaj traja tri ure, po uspešno opravljenem testu znanja pa posamezni delavec prejme potrdilo o udeležbi. To potrdilo nadomesti nekdanjo zdravniško knjižico. Ko podjetje zaposli delavca, mora torej preveriti, ali delavec že ima tovrstno potrdilo. V primeru, da ga še nima, mu mora nuditi ustrezno izobrazbo. Delavec pa mora vsaki dve leti tečaj ponoviti. S ciljem, da se podjetja uskladijo z zakonodajo, prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in podjetje Servis 3-urni tečaj za delavce, ki bo potekal pod nadzorom zdravstvene službe ASS n.1 Triestina. Tečaj bo na podružnici SDGZ - Servis v zgoniški obrtni coni (Proseška postaja 29/F), in sicer 6. februarja ali pa 8. februarja 2012, od 14.30 do 18.ure. Vsi interesenti so vabljeni, da se do petka, 3. februarja, javijo v uradih SDGZ - Servis v Ul. Cicerone ali na podružnicah, ali pa da pokličejo na številko 040 6724855 ali si ogledajo spletno stran www.servis.it, kjer bodo dobili vse informacije v zvezi z vpisom na tečaj. EVRO 1.3145 $ +0 VIDEM - Z uvodnim posvetom o tradicionalni deželni agroživilski kakovosti in o ekonomijah ozemlja se je včeraj na videmskem sejmišču začel tradicionalni, tokrat 47. kmetijski sejem Agriest, ki poteka v znamenju verige »od zemlje do mize«, kmetijske mehanizacije, živinoreje in krme, se-menarstva, drevesničarstva, vinogradništva in vinarstva. Predsednica družbe Udine e Gori-zia Fiere Luisa De Marco je v uvodu poudarila, da »so sejmi, tako kot podjetja, neprenehoma stimulirani k razvoju in k prilagajanju na zelo kompleksen scenarij globalnega marketinga, v katerem so sejmi eden izmed instrumentov za promocijo in trženje«. Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino pa je opozoril, da mora biti deželno kmetijstvo pogumno, da se mora usmeriti v podjetništvo in valorizirati tipične proizvode, če želi izrabiti priložnosti tega trenutka. Na posvetu so govorili še redni profesor za ruralno ekonomijo na videmski univerzi Francesco Marangon, direktor zavoda IRTEF Sergio Simeoni, pooblaščeni upravitelj federacije deželnih zadružnih bank BCC FVG Luca Occhialini in gen-ralni sekretar zveze zadrug Confcoope-rative Nicola Gallua. Okroglo mizo je vodil znani enogastronomski novinar Davide Paolini, ki je menil, da ima Furlani-ja-Julijska krajina vse pogoje za razvijanje politike turizma okusov na ozemlju. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. januarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 27.01. 26.01. ameriški dolar 1,3145 1,2942 japonski jen 101,18 101,02 kitajski juan 8,2995 8,1713 ruski rubel 39,7886 40,1911 indijska rupija 65,1520 65,1520 danska krona 7,4343 7,4352 britanski funt 0,8380 0,8320 švedska krona 8,8506 8,7940 norveška krona 7,6825 7,6390 češka krona 25,156 25,371 švicarski frank 1,2071 1,2075 madžarski forint 298,38 302,38 poljski zlot 4,2966 4,2984 kanadski dolar 1,3129 1,3166 avstralski dolar 1,2326 1,2367 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3408 4,3492 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6991 0,6978 braziljski real 2,2849 2,2830 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3389 2,3580 hrvaška kuna 7,5698 7,5840 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 27. januarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,27280 0,55660 0,79175 0,03667 0,06333 0,11250 0,743 1,149 1,446 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.210,18 € +369,65 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. januarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,09 +0,96 KRKA 49,71 -0,18 MERCATOR 8,00 138,90 -4,76 -0,79 TELEKOM SLOVENIJE 72,00 +2,40 +3,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,58 AERODROM LJUBLJANA 11,62 DELO PRODAJA 24,00 +0,56 ISKRA AVTOELEKTRIKA 17,90 +5,29 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,60 3,02 +3,59 -2,58 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,00 -- PIVOVARNA LAŠKO 9,51 -- PROBANKA 9,90 -- SAVA 240,00 12,00 -- ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,10 11,00 +0,12 +4,76 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. januarja 2012 -1,01 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,72 85,05 -3,19 -0,35 BANCO POPOLARE 1,18 -2,79 BCA POP MILANO 0,29 0,40 -3,34 -3,43 ENEL ENI 0,79 3,13 +2,82 FIAT 4,7 +1,13 +2,98 GENERALI 3,58 12,55 +1,19 +1,62 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,45 +0,69 LUXOTT1CA 25,15 +1,86 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,26 4,91 +0,71 -1,82 PIRELLI e C 7,08 -2,61 SAIPEM SNAM SNAM 35,75 +1,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,39 5,17 +0,95 -2,82 TENARIS TERNA 0,78 15,09 +2,47 -1,95 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,78 0,03 -0,14 UNICREDIT 3,63 3,65 -0,22 -4,50 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 99,59 $ +0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. januarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 584,06 +0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.737,06 -0,17 FIRS, Banjaluka 838,58 1.721,84 +2,02 +1,22 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.931,84 +0,51 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.659,25 2.457,29 -0,59 +0,11 S&P 500, New York 1.314,91 -0,27 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.250,63 6.511,98 5.733,45 +0,59 -0,43 -0,53 CAC 40, Pariz 3.312,48 -1,07 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.127,00 967,8 2.432,07 -0,57 -1,05 -0,38 Nikkei, Tokio 8.841,22 -0,09 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.319,12 20.501,67 2.319,12 +1,00 +0,31 +1,00 Sensex, Mubaj 17.233,98 +0,92 / RUBRIKE Sobota, 28. januarja 2012 5 rim - Včeraj jih je sprejela Montijeva vlada Paket vladnih ukrepov za debirokratizacijo Od elektronskega vpisa na univerze do razširitve širokopasovnega interneta RIM - Italijanska vlada je včeraj sprejela paket ukrepov debirokratizacije, s katerim želi posameznikom in podjetjem olajšati poslovanje z državo, tako s poenostavitvijo kot s pospešitvijo postopkov. Ukrepi segajo od elektronskega vpisa na univerze, pridobivanja različnih certifikatov preko spleta do razširitve širokopasovnega interneta. Med ukrepi je mogoče najti določilo, da bo lahko država za turizem primerne nepremičnine, ki jih zaseže mafiji, s koncesijo podelila v upravljanje mlajšim od 35 let, poročajo italijanski mediji. Različne certifikate, spremembo podatkov, kot je na primer sprememba naslova prebivališča, bo po novem mogoče urediti preko spleta, spremembe pa bodo uveljavljene v dveh dneh od vložitve zahteve. Invalidom se obeta poenostavitev pridobivanja dovolilnic za parkiranje in vožnjo z avtomobilom v starih mestnih jedrih in enostavnejše uveljavljanje znižanega davka na dodano vrednost pri nakupu vozila. Mnogo ukrepov se nanaša na poslovanje podjetij z državo. Malim in srednje velikim podjetjem se obeta znižanje stroškov, vključno s poenostavitvijo in racionalizacijo inšpekcij v podjetjih. Država namerava ustanoviti tudi nacionalno banko podatkov o javnih naročilih države, kjer bodo zbrani vsi podatki o poslih. Vlada namerava zvišati tudi mejo, pri kateri agencija za prihodke ne terja plačil davčnih dolgov do države, ker je celoten postopek dražji, kot pa je pobrani davek. Ta meja trenutno znaša 16,53 evra, po novem pa bo znašala 30 evrov, poročajo italijanski mediji. Nakazila različnih socialnih prispevkov Nacionalnemu inštitutu za socialno varnost, ki skrbi za izplačilo pokojnin in socialnih pomoči, bodo od maja dalje mogoča zgolj v elektronski obliki. S tem želi vlada povečati učinkovitost poslovanja in znižati stroške. Del ukrepov se nanaša tudi na migrante. Ti bodo po novem lahko lažje podaljševali dovoljenje za prebivanje, ki je vezano na pogodbo o delu. Za podaljšanje bo po novem dovolj pridobitev novega sezonskega dela. Ukrepi debirokratizacije so del prizadevanj vlade Maria Montija za spodbuditev gospodarske rasti. Minuli teden je vlada že sprejela paket ukrepov liberalizacije, ki bo po napovedih državljanom prihranil prek 20 milijard evrov. Prav liberalizacija, ki je posegla v številne privilegirane panoge in profesionalne poklice, je sprožila številne proteste in stavke, ki že teden dni hromijo državo. Po množičnih protestih taksistov in teden dni trajajoči stavki avtoprevoznikov, nezadovoljnih z rekordnimi cenami pogonskih goriv, danes stavkajo še v javnem prometu. (STA) Predsednik vlade Mario Monti ansa milan - Dolžniški papirji Nižje obrestne mere znamenje večjega zaupanja v zadolženo Italijo MILAN - Italija je včeraj izdala za 11 milijard evrov kratkoročnih dolžniških papirjev. Obrestne mere so bile precej nižje kot v zadnji podobni izdaji, zanimanje vlagateljev pa je preseglo pričakovanja analitikov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Italija je izdala za osem milijard evrov šestmesečnih zaklad-nih menic, pri katerih je zahtevana donosnost znašala 1,969 odstotka. V zadnji podobni izdaji decembra je bila pri 3,251 odstotka. Izdala je tudi za tri milijarde zakladnih menic s prilagodljivim rokom zapadlosti do decembra. Pri teh je zahtevana donosnost znašala 2,214 odstotka, potem ko je bila v zadnji podobni izdaji pri 2,735 odstotka. Vlagatelji so ponudili skupno 16 milijonov evrov. Analitiki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenjujejo, da prodajo kratkoročnih dolžniških papirjev podpira likvidnostni ukrep Evropske centralne banke (ECB), ki je decembra bankam v območju z evrom odobrila ugodna triletna posojila. Vlagatelji pa z nižjo zahtevano donosnostjo znova izražajo nekaj več zaupanja v močno zadolženo Italijo. Na sekundarnih trgih se je donos do dospelosti 10-letne italijanske obveznice znižal na okoli šest odstotkov, potem ko se je konec lanskega leta gibal okoli psihološke meje sedmih odstotkov. Že v četrtek je Rim z izdajo srednjeročnih obveznic uspešno zbral pet milijard evrov, nov test pa državo čaka v ponedeljek, ko bo zbirala med 5,5 in osem milijard evrov z izdajo srednje- in dolgoročnih obveznic. (STA) dogovor - Costa Crociere in združenja potrošnikov Preživelim potnikom s Costa Concordie naj bi izplačali po 14 tisoč evrov odškodnine Družba Costa Crociere ponuja preživelim s Costa Concordie po 11 tisoč evrov odškodnine ansa RIM - Družba Costa Crociere je preživelim potnikom velikanke za križarjenje Costa Concordia ponudila po 11.000 evrov odškodnine za nadomestilo izgubljene prtljage, osebnih predmetov in travmo, ki so jo doživeli ob nesreči ladje. Povrniti jim namerava tudi stroške križarjenja, potne stroške pred začetkom potovanja in zdravstvene stroške zaradi nesreče. Povračilo stroškov naj bi se sukalo okrog 3.000€, kar pomeni, da bo vsak potnik prejel okrog 14.000€. Dogovor so dosegli po pogajanjih med družbo Costa Crociere z združenji potrošnikov, ki predstavljajo 3206 potnikov iz 61 držav. Dogovor ne zajema potnikov, ki so v nesreči ladje 13. januarja umrli oziroma so bili poškodovani. Potniki in člani posadke imajo, v kolikor z dogovorom ne bi bili zadovoljni, še vedno možnost tožbe. Pričakujejo sicer, da naj bi se z dogovorom vendarle strinjalo 85 odstotkov potnikov. Združenje Federconsumatori je zelo zadovoljno z doseženim, ena glavnih italijanskih zvez potrošnikov Codacons pa je znesek označila za »miloščino«. »Gre za znesek, ki ga potniki absolutno ne bi smeli sprejeti,« je poudaril predsednik Carlo Rienzi; njegova zveza je v Ameriki že sprožila postopek za mednarodno skupinsko tožbo (class action) in za vsakega potnika zahteva vsaj 125.000€! Na ladji Costa Concordia, ki je 13. januarja zvečer nasedla ob toskanski obali, je bilo več kot 4200 potnikov in članov posadke. Reševalci so doslej našli 16 trupel. Približno toliko jih še vedno pogrešajo, a italijanska civilna zaščita je opozorila, da upanja, da bi koga izmed pogrešanih še našli živega, skorajda ni več. parma - V Emiliji se je zemlja stresla drugič v treh dneh, sunek zaznali tudi v FJK Potres z magnitudo 5,4 brez večjih posledic Na inštitutu OGS kmalu označili epicenter PARMA, VIDEM - Včeraj nekaj pred 16. uro se je v Emiliji-Romagni spet močno stresla zemlja, 15-se-kundni potres pa so zaznali v večjem delu severne Italije. Večje škode včeraj niso beležili: s pročelja palače v Colornu pri Parmi je zgrmel na tla kip, v okolici Carrare pa je padlo nekaj strešnikov. Epicenter je bil v pokrajini Parma, kjer bodo šole danes zaprte. V bližini je do potresa prišlo že v sredo, v torek ponoči pa se je zemlja tresla v Veroni. Včerajšnji sunek je povzročil veliko preplaha, v Milanu so evakuirali šole, urade in borzo. Železniški promet med Milanom in Bologno je bil takoj po potresu preventivno prekinjen, po dvajsetminutnem preverjanju infrastruktur pa so vlaki spet vozili. Sunek so zaznali tudi v Furlaniji-Julijski krajini, v Trstu so gasilci prejeli nekaj čez deset klicev občanov, ki so spraševali, kaj se dogaja. Civilna zaščita je gasilcem kmalu potrdila, da je bil potres v Emiliji. Na državnem inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) vseskozi registrirajo potresne sunke in jih v trenutku označijo na spletnem zemljevidu, kjer lahko pridemo tudi do osnovnih podatkov o potresu. Včerajšnji potres z magnitudo 5,4 so merilne naprave zabeležile ob 15.53, kmalu po dogodku pa je na spletu že pisalo, da je bil epicenter tri kilometre južno-jugovzhodno od kraja Palanzano v pokrajini Parma. Sledila sta še dva popotresna sun- ka ob 16.23 (2,7 na Richterjevi lestvici) in 16.34 (3,2). Center za seizmološke raziskave inštituta OGS ima sedeža v Vidmu in Trstu (pri Briški jami). Včeraj popoldne so nam videmski raziskovalci povedali, da je Emi-lija-Romagna sicer zunaj dometa dejavnosti inštituta, ki s svojimi meritvami krije pretežno severovzhodno Italijo, vsekakor pa so potres zelo dobro lokalizirali. »Zelo podoben je potresu, ki se je na istem območju zgodil 23. decembra2008,« je povedal raziskovalec Vergatto. Če so za severovzhodno Italijo značilni potresi z epicentrom od 5 do 15 kilometrov pod zemeljsko površino, je bil včerajšnji potres menda celo 60 kilometrov globoko, zaradi česar so posledice na površju omejene. Na tamkajšnjem območju sili jadranska plošča pod Apenine in potresi z globokimi epicentri so dokaj značilni. To je že tretji pomembnejši sunek v nekaj dneh, saj se je v sredo zemlja stresla tako v kraju Mezzani pri Parmi kot severno od Verone. Na OGS-ju pravijo, da je tako intenzivna serija močnejših sunkov precej nenavadna, zaradi česar bodo zdaj obvezno proučili povezave med posameznimi potresi. OGS upravlja okrog 40 merilnih postaj v Furlaniji-Julijski krajini, Venetu in pokrajini Trento, poleg tega pa redno prejema podatke kakih stotih postaj iz Avstrije, Južne Tirolske, Slovenije in vzhodne Švice ter italijanskega državnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV). (af) Zemljevid severne Italije z epicentri potresov zadnjih dni: včerajšnji potres (levo spodaj) je največji ogs 6 Sobota, 28. januarja 2012 TRST / E—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu daljnovod - Pričevanja nekaterih domačinov o težavah z družbo Terna Ko pokličeš karabinjerje in potem sam doživiš prijavo To seje zgodilo Ivu Kralju iz Slivnega - Benjamin Zidarich: V Praprotu imamo vsi probleme - Bani: agenti klicali na pogovor predsednika jusa • •• Vse skupaj zgleda čudno: človek, ki sam pokliče sile javnega reda, ker meni, da je nekdo brez dovoljenja stopil na njegovo posest, je na koncu sam obtožen, da je ustavil delo oseb, ki so opravljale javno storitev. Res je čudno - pravzaprav je še kaj več - vendar se je, kot smo pisali včeraj, prav to pred nekaj dnevi zgodilo nekaterim kraškim lastnikom, na zemljiščih katerih stojijo visokonapetostni stebri daljnovoda Padriče-Tržič, ki ga družba Terna želi okrepiti. Eden tistih, ki so doživeli hladno prho spričo dejstva, da so se tisti, katere so sami poklicali, da bi zavarovali njihovo zasebno lastnino, postavili na stran tistih, ki so na to lastnino vstopili brez dovoljenja, je Ivo Kralj iz Slivnega. Kralj, ki je domači in širši javnosti znan predvsem kot dolgoletni pevo-vodja zbora Fantje izpod Grmade, je tudi kmetovalec in je eden od približno štiridesetih lastnikov, ki si prizadevajo, da bi družba Terna vkopala svoj daljnovod, lastnikom pa plačevala najemnino po tržni ceni, ki naj jo v primeru, da se lastniki in Terna ne morejo dogovoriti, določi sodstvo. V nedeljo je zagradil zemljišče, na katerem stoji visokonapetostni steber, dostop pa zaprl z verigami in žabicama (ključavnicama - v italijanščini lucchetti) ter postavil napis, da je vstop prepovedan, a to delavcev družbe Terna ni ustavilo. Ko je to videl, je poklical karabinjerje, ki so prišli, vendar so, namesto da bi ustavili delavce Terne, njega obtožili, da je ustavil njihovo delo. Zvečer so ga poklicali, naj pride v kara-binjersko kasarno podpisat zapisnik. Tudi Ivo Kralj je kot mnogi drugi od Terne zahteval, ob italijanskem, tudi slovensko obvestilo o prihodu delavcev na zemljišče. Dokument v slovenščini je res prejel, a se je močno razlikoval od italijanskega že po barvi ovojnice in po Kraljevem mnenju ni imel pečata uradnosti (lastnik je zahteval žig, datum in uro), čeprav so mu ga vročali tudi karabinjerji. Primer Benjamina Zidaricha iz Praprota je drugačen: tudi Zidarich, drugače znan vinogradnik in vinar, je zemljišče, kjer se nahaja steber daljnovoda, pod njim pa vinogradi, zagradil z ograjo ter postavil verigo in žabico. Prav tako kot Kralj je tudi on, ko mu je pred poldrugim mesecem prišlo obvestilo le v italijanščini, zahteval slovenski dopis. Slednjega je sicer potem tudi prejel, a je po njegovih besedah šlo za nepopoln prevod italijanskega besedila, zato, ko so se v torek pojavili delavci Terne, je še enkrat zahteval slovensko obvestilo. Tokrat so delavci sami poklicali karabinjerje in stavka tovornjakarjev Brez sadja in zelenjave, a protesta je konec Apeninski polotok je v teh dneh ohromila stavka tovornjakarjev, ki so demonstrirali proti vztrajnemu in očitno vse manj sprejemljivemu povišanju cen goriva. Ustavili so svoje kamione, marsikje postavili cestne blokade, predvsem pa onemogočili prevoz takega in drugačnega blaga, ki v Italiji v največji meri potuje ravno na tovornjakih. Bežen ogled supermarketa v mestnem središču nas je pomiril. Police so bile polne, hladilniki tudi, zaboji sadja in zelenjave prav tako. V tej trgovini so očitno imeli dovolj dobre zaloge, tako da njihove stranke niso okusile posledic stavke. Nekoliko drugačna je bila slika na pokriti zelenjavni tržnici v Ulici Carducci. Stojnica prijazne prodajalke srednjih let je bila neobičajno prazna. Primanjkovalo je predvsem solate, radiča in ostale sveže sezonske zelenjave. Pojasnila nam je, da jim zmanjkuje tako zelenjave kot sadja, ponudba grosistov je omejena. »Občutek imaš, da so v Trst prinesli le tisto, kar so utegnili zgrabiti s tovor- se je Zidarich, kot pravi, znašel dejansko v razmerju eden proti desetim, saj je bil sam proti trem karabinjerjem ter petim ali šestim delavcem Terne. Slednji so skupaj z agenti odstranili verigo in žabico, ki sta ju karabinjerji skupaj s ključem tudi zasegli ter sestavili zapisnik na licu mesta. Vinogradnikov primer ni osamljen, saj so podobne težave imeli še drugi vaš-čani. Kot pravi Benjamin Zidarich: »V Praprotu imamo vsi probleme.« Pa ne samo tam: podobno kot na zahodnem koncu kraškega ozemlja do takih zapletov prihaja tudi na vzhodnem koncu. Kot nam je povedal podpredsednik banovskega jusa Igor Križman-čič, je policija klicala na pogovor predsednika jusa Vilija Husuja, od katerega je želela izvedeti, kdo je zagradil zemljišče okoli visokonapetostnega stebra pri Banih. Delavcev Terne pregrada pravzaprav ni veliko motila, saj so jo prekoračili in opravili svoje delo, v nadaljevanju pa nameravajo tudi menjati kable v okviru načrta za krepitev daljnovoda, vse to pa brez nobene pogodbe in dovoljenja, opozarja Križmančič. Ba-novski jusarji so se tudi pritožili na gozdno stražo, vendar Križmančič meni, da jih zdaj hoče Terna tožiti. Ivan Žerjal Kaj je bolj pomembno: daljnovod ali vinograd? kroma njakov in naložiti v avtomobile ...« Kupci pa po drugi strani ne kupujejo radi, saj mislijo, da je blago staro, tudi ko to ni res, pravi prodajalka. Še bolj dramatično je bilo v Roja-nu, kjer so kiosk s sadjem in zelenjavo »zaradi pomanjkanja svežih proizvodov« kar zaprli. Marsikateri kupec se je včeraj pritoževal nad nenadnim poviškom cen (na primer bučk), na špekulativno obnašanje nekaterih trgovcev je opozorila tudi državna zveza potrošnikov Federconsumatori; slednja je tudi ocenila, da bodo morale italijanske družine za nakup prehrambnih izdelkov odšteti 21 evrov več kot so jih bile potrosile pred stavko. Še sreča, da naj bi tovornjakarji v nočnih urah prekinili s protestom. In da bi morale Goldonijev trg danes ponovno »zasesti« stojnice združenja Coldiretti; proizvodov krajevnih kmetovalcev se stavka tovornjakarjev ne tiče ... (pd) Ponekod so ostali brez svežega sadja in zelenjave ... kroma sodstvo - Danes dopoldne odprtje pravosodnega leta 2012 Vedno manj kriminala Predsednik prizivnega sodišča Trampus: Sodišče v Tolmeču mora ostati - V Trstu še vedno premalo osebja Predsednik prizivnega sodišča Trampus (na sredi) bo danes odprl sodno leto 2012 kroma Sodišče v Tolmeču, ki bi ga radi nekateri zaprli, mora ostati, pa čeprav je v njem malo sodnikov (6) in osebja. Po drugi strani je dobrodošlo zaprtje vseh uradov sodnikov za zunajsodne obravnave, ki so v krajih, v katerih ni sodišč. Teh je v deželi Furlaniji-Julijski krajini skupaj 14, ki se pridružijo 5 uradom v Trstu, Vidmu, Gorici, Pordenonu in Tolmeču. Na ta način bi varčevali z denarjem in lahko tudi okrepili sodni okraj ter omenjeni Tolmeč. Pomembno varčevanje bi zagotovilo tudi zaprtje treh ločenih sedežev sodišč v deželi FJK, ki mnogo stanejo in ki delujejo v bistvu s polovično močjo. To bo poudaril predsednik pri-zivnega sodišča Mario Trampus na današnjem odprtju pravosodnega leta, na katerem bo tudi iznesel več podatkov o delovanju sodnega okraja in specifično posameznih sodišč. Glavne točke svojega poročila je Trampus predhodno predstavil včeraj na srečanju z novinarji, ki sta se ga udeležila tudi predsednik tržaške Zbornice odvetnikov Roberto Gambel Benussi in vodja upravnega od- delka pri prizivnem sodišču Renato Romano. Trampus je v bistvu soglašal s prvimi ukrepi vlade ministrskega predsednika Maria Montija, ki bodo po njegovem mnenju prispevali k izboljšanju pravosodnega sistema. Med temi je ustanovitev lika posrednika v civilnih procesih, ki naj bi bistveno prispeval k zmanjšanju števila procesov, ki se morajo še zaključiti, in tudi novih. Trampus je torej pozdravil predlog o reformi pravosodnih okrajev. V tem okviru je zaprtje skoraj vseh uradov sodnikov za zunajsodne obravnave v krajih, kjer ni sodišč. Teh uradov, ki stanejo vsak 200 tisoč evrov letno, je v Italiji 681 in jih bo vlada zaprla kar 674. Skratka 13,5 milijona evrov stroškov manj, ki pa morajo biti v luči krepitve uradov, ki bodo prevzeli vlogo ukinjenih uradov. V Vidmu bo moral npr. nastati »veleurad« in bo potreboval novo osebje. Podobno velja za ločene sedeže, medtem ko sodišče v Tolmeču ne sme zapreti, so poudarili vsi govorniki. Po eni strani bi vse podedovalo videmsko sodišče, po drugi bi ostalo brez sodišča ze- lo veliko območje, na katerem je tudi zapor največje varnosti. Tolmeč je namreč pristojen za 2.400 kvadratnih kilometrov veliko območje, ki meji na dve državi in na katerem je 44 občin. Sicer zaznamuje sodstvo v deželi FJK pozitivno upravljanje, čeprav je kot vselej premalo upravnega osebja. Tržaško sodišče je na prvem mestu v Italiji po številu zaključenih civilnih procesov v primerjavi z novimi, in na 6. mestu glede kazenskih procesov. Na področju prisluškovanja so leta 2010 v primerjavi z letom prej potrošili več kot polovico denarja manj (3,5 milijona, prej 6,8), število prisluškovanj pa se je znižalo z 3.339 na 2.304 (-31%). Kar zadeva število kaznivih dejanj, je v deželi FJK upadlo in je bil tako potrjen trend iz zadnjih let. Kriminala je skratka vedno manj, je dejal Trampus. Zmanjšalo se je med drugim število procesov zaradi umora, spolnega nasilja, pa tudi stalkinga. Izjema so Gorica in Videm, kjer je bilo več prijav zaradi stal-kinga, in Pordenon, kjer je število primerov spolnega nasilja prešlo s 27 na 50. A.G. / RUBRIKE Sobota, 28. januarja 2012 7 zgonik - Ob odobritvi proračuna tudi triletni načrt javnih del Javna dela v zgoniški občini: prednost ima vzdrževanje Leta 2014 »evropska« ureditev kulturnega centra v bivšem kamnolomu pri Repniču Na zadnji seji je zgoniški občinski svet s proračunom odobril tudi seznam javnih del za triletje 2012-2014. Župan Mirko Sardoč je v svojem poročilu napovedal, da bo občinska uprava v prihodnjih treh letih posvetila pozornost predvsem ohranjevanju in vzdrževanju sedanjega stanja, brez investicij za večje projekte. Taka odločitev je v sedanjem kriznem obdobju povsem razumljiva. V okvir vzdrževanja občinskega premoženja sodi poseg v športno-kulturnem centru v Zgoniku, vreden 70 tisoč evrov. Za ureditev ekoloških otokov v Samatorci in v Repnu je predvidenih 30 tisoč evrov. To delo bo gotovo zadovoljilo vodjo svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitrija Žbogarja, ki se že leta zavzema za okrepitev zbirnih mest za odvoz odpadkov. Med deli, ki jih bo občinska uprava opravila letos, gre nadalje omeniti ureditev dveh sistemov kanalizacije za odvod deževnice v Gabrovcu in na Devinščini, kar bo stalo 30 tisoč evrov. Pomembna bo tudi sprememba naprav javne razsvetljave s svetlobnimi napeljavami s sistemom na led žarnice, kar bo vredno 50 tisoč evrov. Letos predvidena javna dela bodo stala skupno 374 tisoč evrov. Več kot polovico (230 tisoč evrov) bo občina krila iz preostanka iz prejšnjih let. Vsa tri prihodnja leta bo občina poskrbela za vzdrževanje lasnega premoženja. Poleg tega bodo prihodnje le- to tlakovali vrsto občinskih cest (predvideni strošek bo znašal 100 tisoč evrov). Prihodnje leto bo občina opravila vzdrževalna dela v šolskem poslopju v Zgoniku (150 tisoč evrov), leto pozneje pa bo na vrsti vzdrževanje pokopališča v Samatorci (skoraj 31 tisoč evrov). Takrat bo tudi opravila vzdrževanje in preureditev kala pri Briščikih (45 tisoč evrov). Edino veliko naložbo bo občina opravila leta 2014. Gradnja kulturnega središča v bivšem kamnolomu v Repniču, kjer so prejšnja poletja že potekale številne odmevne prireditve, bo stala 402 tisoč evrov. Delo sodi v okvir čezmejnega evropskega projekta, v celoti pa ga bo financirala deželna uprava. Med občinsko sejo je prav ta postavka sprožila nekaj pomislekov vodje skupine Ljudstva svobode-UDC Dennisa Ziganteja. Vprašal je, zakaj je v seznamu ta poseg omenjen kot evropski projekt, v proračunu pa je zabeleženo, da bo finančna sredstva posredovala deželna uprava. Župan Sardoč mu je potrpežljivo pojasnil, da sodi poseg v okvir čez-mejnih projektov evropskih programov. Te projekte pa mora odobriti deželna uprava, ki nato tudi posreduje občini predvidena sredstva. Leta 2014 bo na vrsti tudi ureditev trga v Zgoniku in dobrin z zgodovinsko pomembnostjo, kar bo stalo 200 tisoč evrov (ki jih bo občina opravila s pokrajinskim prispevkom). M.K. Javna dela v zgoniški občini Leto 2012 Gabrovec: igrala za vrtec 5.000 € Oprema smetarske službe 15.000 € Vzdrževanje premoženja 35.000 € Utrditev cestnih zidov 40.000 € Repnič in Samatorca: ekološka otoka 30.000 € Javna razsvetljava 50.000 € Gabrovec in Devinščina: odtočni kanali 30.000 € Stroški za načrtovanja 25.000 € Vzdrževanje premičnin 45.000 € Zgonik: vzdrževanje športnega centra 70.000 € Vzdrževanje občinske imovine 15.000 € Nakup športne opreme 6.000 € Dobrine za civilno zaščito 3.000 € Gabrovec: prostor za igrala 5.000 € Skupno 374.000 € Leto 2013 Vzdrževanje premičnin in premoženja 45.000 € Zgonik: vzdrževanje šolskega poslopja 150.000 € Asfaltiranje cest 100.000 € Vzdrževanje občinskega premoženja 20.000 € Dobrine za civilno zaščito 3.000 € Skupno 318.000 € Leto 2014 Vzdrževanje premičnin in premoženja 45.000 € Načrtovanje 20.000 € Repnič: kulturni center v bivši javi 402.000 € Briščiki: preureditev kala 45.000 € Ureditev odtočnih kanalov 500.000 € Samatorca: vzdrževanje pokopališča 30.988 € Zgonik: ureditev trga 200.000 € Dobrine za civilno zaščito 3.000 € Skupno 1.245.988 € občina - Nova pristojbina na nepremičnine Davek Imu v Občini Trst Razprava o uvedbi davka v občinski komisiji za proračun, ki jo vodi Igor Švab (Slovenska skupnost) Uvedba novega zakona na nepremičnine Imu je bila v ospredju sredine seje tržaške občinske komisije za proračun, ki ji predseduje občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Sklic komisije na to temo je zahtevalo Ljudstvo svobode, ki je predložilo resolucijo, v kateri poziva mestno upravo, naj uvede za davkoplačevalce najmanj obremenjujočo stopnjo davka Imu. Novi davek je dejansko udejanjanje tako imenovanega davčnega fe- deralizma, saj gre polovica davka na drugo stanovanje in zazidljiva zemljišča državi, je uvodoma nakazal Švab, ki je postregel z nekaterimi okvirnimi podatki. Na podlagi projekcije bi v primeru obdavčitvene stopnje 0,4 odstotka na prvo bivališče tržaška občina od davka iztržila nekaj več kot 23 milijonov 364 tisoč evrov bruto. S predvidenimi olajšavami naj bi prihodek znašal nekaj več kot 16 milijonov 264 tisoč evrov. Ko bi občinska uprava uvedla nižjo stop- njo davka, bi morala razliko poravnati sama, kar naj bi znašalo kakih 8 milijonov 100 tisoč evrov. Cosolinijeva uprava se je odločila, da ne bo - glede na težko gospodarsko stanje - znižala prispevkov za socialo in šolstvo in ne bo zvišala drugih davkov in pristojbin. Glede davka na drugo bivališče pa bo občina skušala »zavzeti srednjo pot«, kar bo veljalo tudi za ohišnice in zemljišča ter stanovanja v najemu. M.K. Igor Švab kroma Upravitelji bencinskih črpalk grozijo s tridnevno zaporo Če bodo potrjene časopisne napovedi, po katerih naj bi Dežela znižala ceno ti. deželnega bencina za 4 cente v prvem obmejnem pasu in za 2 centa v drugem, bodo tržaški upravitelji bencinskih črpalk v mececu februarju oklicali tridnevno zaporo. Tako so sklenili na predsinočnji skupščini včlanjenih v združenje Figisc - Confcommercio, ki so ocenili, da bi bil tak dodatni popust povsem nezadosten spričo konkurenčnih cen v Sloveniji. Po vladnih ukrepih, s katerimi se je cena pogonskih goriv v Italiji zaradi dodatne obdavčitve občutno povečala, je po oceni članov Fi-gisc potrebno, da se deželni prispevek poveča vsaj za toliko, da bo v FJK cena goriva izenačena s ceno v Sloveniji. Gledališki večer Skd Tabor Jutri bo pri Skd Tabor gostovala gledališka skupina Teatro incontro, v kateri nastopa tudi članica domače dramske skupine Tatjana Malalan, s predstavo Tiste (lepe) besede, ki jo je po Medigrah Miguela de Cervantesa priredil in reži-ral Sandro Rossit. Predstava sloni na besedah, ki jih ljudje izrekajo v določenih, večkrat kritičnih situacijah. Tudi v tem primeru izrečene besede usodno usmerjajo dogajanje na odru. V Prosvetnem domu si bo mogoče ogledati najprej dva prizora, v katerih nastopajo poročeni pari, ki nekako zaključujejo svojo skupno pot, in pa starejši par, ki želi dati novega elana svojemu odnosu. Prizora v celoto povežeta dva ženska lika z drugačnimi besedami, ki na odru ustvarjajo zmedo in komične situacije. Začetek predstave ob 18.30. Razbojnice v Štalci Skd Vigred vabi jutri, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na ogled mladinske igre Razbojnice v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patrizia Jurinčič in Ma-ruška Guštin. Knjiga o svobodi tiska V knjigarni Lovat v Drev. XX. septembra v Trstu bo danes ob 18. uri novinar in pisatelj Alessandro Marzo Magno predstavil svojo knjigo L'alba dei libri, ki obravnava svobodo tiska od začetka 16. stoletja, ko so Benetke bile evropsko knjižno središče, vse dokler ni posegla inkvizicija rimske cerkve... Multimedijski dogodek V veži županstva na Velikem trgu in bližnji Androne del Pozzo bo danes ob 18.30 multimedijski kulturni dogodek video-umetnice Elise Zurlo z naslovom Uncommon places.2. Prireja ga Skupina 78. Ob video posnetkih bodo glasba v živo in svetlobni efekti spremljali plesni nastop plesalca Kaartika in šestih soplesalcev. praprot-trnovca - Obračun na nedavnem občnem zboru Plodno srenjsko delo Transakcija z občino, ureditev cest in križišč in pomoč kmetiji Daria Zidariča po decembrskem požaru Vaške srenje opravljajo tudi v devin-sko-nabrežinski občini posebno dragoceno poslanstvo, predvsem na področju upravljanja okolja. To velja tudi za srenjo Praprot-Trnovco. Njeni člani so se sredi meseca sestali na občnem zboru in podali obračun pod lanskim delovanjem, nakazali pa so tudi pot nadaljnji dejavnosti. Frančko Briščak je v svojem predsedniškem poročilu uvodoma omenil, da so srenjaši v preteklem letu razredčili borov gozd na trnovskem hribu: posekali in očistili so slabo zaraščena in suha drevesa ter opravili še druge poseke, ki jih dovoljuje gozdarska zakonodaja. Predsednik je omenil vprašanje transakcije z devinsko-nabrežinsko občino. Zadeva se ni premaknila z lanske točke, kar pa je bilo pričakovano. Srenjaši iz Prapro-ta in Trnovce so se odločili, da počakajo na ureditev zunajsodne poravnave med občino in Jusom Nabrežina. »Potem bomo prišli tudi mi na vrsto,« je napovedal Briščak. V preteklem letu so se predstavniki srenje iz Praprota in Trnovce večkrat srečali z vodstvom Agrarne skupnosti. Na se- jah je tekla beseda predvsem o problemih, ki so skupni za vse juse in srenje, pa tudi o specifičnih vprašanjih. Večkrat so na sejah razpravljali o vprašanju električnega daljnovoda, ki ga namerava družba Terna okrepiti z gradnjo novih, visokih kovinskih stebrov. Tudi srenjaši iz Praprota in Trnovce so sodelovali pri organizaciji množičnega protesta 20. novembra proti novemu daljnovodu družbe Terna 20. novembra lani. Protest se je razvil iz Trebč oziroma Med-je vasi do Šempolaja, kjer je bil zaključni shod proti ojačitvi daljnovoda. Prizadeti daljnovodu ne nasprotujejo, iz tehtnih zdravstvenih razlogov pa zahtevajo, naj ga družba Terna izpelje pod zemljo, vzdolž avtoceste. Srenja Praprot-Trnovca je tudi v preteklem letu večkrat pozvala desno-sredinsko občinsko upravo župana Reta naj popravi cesto, ki pelje iz Šempolaja skozi Praprot v Trnovco. Ta je v obupnem stanju, in sicer »od prve hišne številke do križišča s pokrajinsko cesto pri Trnovci,« kot je zelo natančno nakazal Briščak. Sre-njaši opozarjajo, da bi bilo treba preno- viti tudi križišče s pokrajinsko cesto, da bi tako »omogočili obračanje iz smeri meja proti Praprotu.« Srenjaši so dostavili občinskim uradom fotografijeo križišču. Lanskega julija sta si kraj ogledala od-bornica Tjaša Švara in občinski tehnik Marco Cartagine. Takrat sta obljubila, da bodo najkasneje do septembra začeli s popravilom. To pa se ni zgodilo. Decembra je Briščak ponovno povprašal odgovorne na občini, kdaj se bodo dela začela. Odgovorjeno mu je bilo, da bo dela opravilo isto podjetje, ki popravlja cesto v Trnovci, seveda potem, ko se bodo končala dela na tej cesti. Pretekli teden je Briš-čak spet posegel na občini. Zagotovili so mu, da bo delo opravljeno »čim bodo primerni vremenski pogoji za asfaltiranje.« Srenja je nadalje predstavila predhodni načrt za obnovo vaškega parka na zemljišču imenovanem Debela griža. pristopila je k evropski pobudi o turistično-zgodovinski poti mimo položajev prve svetovne vojne. Ob nesreči, ki je prizadela kmetijo Daria Zidariča, pa je srenja odobrila prispevek v višini 1.000 evrov. protest - Splošna stavka baznih sindikatov »Uspela je!« Še predvsem so bili ustavljeni številni vlaki in avtobusi Splošna stavka, ki so jo oklicali osnovni sindikati na državni ravni, je po sindikalnih virih popolnoma uspela, tudi na Tržaškem in sploh v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pri stavki so sodelovali številni bazni sindikati, od sindikata Orsa do sindikatov Usi in Cobas, protestirali pa so »proti vladi bančnikov, diktatom Evropske unije, povišanju življenjskih stroškov in napadu na delavce«. Namen stavke je bilo skratka demonstrirati proti tistim, ki so po njihovem mnenju povzročili gospodarsko krizo. Deželni koordinatorji osnovnih sindikatov Ferdinando Zebochin (USB), Alberto Gava (Or.S.A.MU), Fulvio Macchi (Snater) in Mario Ver-zegnassi (USI) so ocenili, da je splošna stavka popolnoma usepla tudi v deželi FJK. Splošne stavke se je po sindikalnih virih torej udeležilo 70 odstotkov zaposlenih v državnih železnicah. Skoraj vse povezave v deželi FJK so bili v bistvu ukinjene, zagotovljeni so bi- li le vlaki, ki povezujejo zelo oddaljene kraje. Stavkali so tudi gasilci: največ jih je prekrižalo roke v Tržiču in na ronškem letališču, medtem ko jih je v tržaškem pristanišču stavkala polovica. Nevšečnosti so bile tudi v zdravstvenem sektorju in sploh v javni upravi. V rekreatorijih je stavkalo 30 odstotkov osebja, pretežno pre-kernega. Na tržaškem sedežu zavoda Inps je stavkalo 25 odstotkov zaposlenih, v agenciji za prihodke so zabeležili 20-odstotno udeležbo na stavki, med uslužbenci carine pa je stavkalo 10 odstotkov ljudi in 19 odstotkov v deželni direkciji. V lokalnem javnem prevozu so največjo udeležbo stavkajočih zabeležili v Gorici, kjer je stavkalo 60 odstotkov ljudi. Sledili so šoferji tržaškega prevoznega podjetja Trieste Trasporti z 42-odstotno udeležbo, medtem ko jih je v Vidmu ostalo doma 29 odstotkov. V Pordenonu je stavkalo 17 odstotkov zaposlenih v lokalnem javnem prevozu. 8 Sobota, 28. januarja 2012 TRST / šolstvo in umetnost - Sedmi natečaj Tokrat uprizori ... Prikazali »Made in Italy« Preko dvesto sodelujočih višješolcev iz Trsta in Kopra - Med nagrajenci tudi dijaki tržaških slovenskih šol KRE2 MIČEK Tokratni že sedmi umetnostni in fotografski natečaj Questa volta metti in scena ... (Tokrat uprizori ...), ki je nastal na pobudo umetnice Lorene Matic, je doživel udeležbo več kot dvesto dijakov slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol, Zavoda združenega sveta iz Devina in italijanske gimnazije Carli iz Kopra. Letošnja tema je bila t.i. »made in Italy« v smislu življenjskega sloga, kulture in zgodovine. Nagrajevanje je potekalo včeraj dopoldne na zavodu Max Fabiani. Prispele izdelke je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali Majda Božeglav Japelj, Giu-liana Carbi, Maria Campitelli, Rosalba Trevisani, Damjan Košuta in Lorena Matic, tudi tokrat pa so se uveljavili tudi dijaki slovenskih šol. Tako so v kategoriji, posvečeni slikarstvu, prva tri mesta zasedli dijaki zavoda Zois Melania Calzi, Jasmina Gruden in Carlo Porro. V risanju so se na prva tri mesta uvrstile Sara Frazzetta in Ylenia Bursich (li-cej Oberdan) ter Danika Jokic (Zavod združenega sveta). V kolažu sta prvo in tretje mesto zasedli dijakinji liceja Slomšek Elina Zobec in Katja Bandi, drugo pa dijak liceja Oberdan Giulio Ferluga. V fotografiji je zmagala Betsabea Vernik (gimnazija Carli), drugo mesto sta zasedli Camilla Dunatov in Alessia Bressan (licej Oberdan), tretje pa skupina dijakinj zavoda Fabiani ter Giulia Feltri (licej Galilei) in Valentina Petruzzi (zavod Sandrinelli). Najboljši video posnetek je prispevala skupina dijakov liceja Oberdan, druga je bila Lara Gelleni z liceja Prešeren, tretja pa Sara Crociato in Alessia Tafuro (licej Oberdan). V kategoriji »mixed media« si prvo mesto delita skupini dijakov zavoda Fabiani in liceja Oberdan, katerega dijaki so prejeli tudi drugo in tretjo nagrado. Posebna priznanja so prejeli Tina Eler in Katja Ko-vačič s koprske gimnazije Carli ter skupina dijakov liceja Oberdan, nagrado organizacije Unesco je prejel Michele Francesco Zamburlini z liceja Oberdan, priznanji pa sta prejela tudi profesorja Fulvia Grbac (gimnazija Carli) in Marco Drabeni (zavod Fabiani). Letošnjo izvedbo natečaja so podprle Pokrajina Trst, Fundacija CRTrie-ste in Zadružna kraška banka, svoje pokroviteljstvo pa sta poleg Pokrajine nudila tudi Občina Devin-Nabrežina in tržaški center Unesco. Na letošnjem natečaju so se izkazali tudi dijaki slovenskih šol kroma JUTRI NA PROSEKU Revija kraških pihalnih godb Jutri se bo ponovno začela Revija kraških pihalnih godb, ki bo letos že 18. po vrsti. Prvi koncert na Proseku bo jutri ob 17. uri, sledili bodo še trije iv Ilirski Bistrici (4.2.), Tržiču (4.2.) in Kobjeglavi (12.2.). Na Proseku bo prva nastopila Kraška pihalna godba Sežana, ki deluje od leta 1992. Nastopa na tekmovanjih doma in v tujini, kjer zaseda najvišja mesta. Drugo bo na vrsti Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, ki je bilo ustanovljeno že leta 1913. Z leti se je godba uveljavila doma in v tujini, sodelovala je na številnih tekmovanjih. Orkester dirigira domačin Luka Carli. Zadnje na vrsti pa bo domače God-beno društvo Prosek, ki deluje že od leta 1904. Godba dosega veliko uspehov tako na številnih koncertih kot tudi na raznih deželnih in državnih tekmovanjih. Godbo dirigira Ivo Bašič. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 28. januarja 2012 PETER Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 9.32 - Luna vzide ob 9.27 in zatone ob 22.58 Jutri, NEDELJA, 29. januarja 2012 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino [13 Lekarne Do sobote, 28. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Proto-collo fantasma«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«. CINECITY - 14.45, 16.55, 19.35, 22.15 »Mission Impossible, protocollo fan-tasma«; 14.15, 15.20, 16.30, 17.40, 18.50, 20.00, 21.15, 22.15 »Benvenu-ti al Nord«; 15.35, 17.50, 20.05, 22.10 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 15.00, 17.00 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 19.55, 22.15 »Imma-turi, il viaggio«; 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »La talpa«; 15.00, 17.20 »L'in-credibile storia di Winter il delfino«; 19.00, 21.45 »J. Edgar«. FELLINI - 15.15 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 17.00, 21.00 »The Help«; 19.20 »Almanya la mia fami-glia va in Germania«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 20.40 »E ora dove andiamo?«; 18.55 »La chiave di Sara«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »L'arte di vincere«; 17.15, 22.20 »Shame«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50 »Alvin in veverički 3«; 17.00, 19.10, 21.20 »Angleška pita«; 18.40, 21.10 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 16.00, 18.30, 21.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15, 22.45 »Pisma sv. Nikolaju«; 11.00, 13.00, 16.05, 18.05 »Alvin in veverički 3«; 20.00, 22.30 »Muppetki«; 12.50, 16.30, 18.50, 21.10, 23.30 »Tihotapci«; 11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 10.50, 13.10, 15.10, 17.10, 19.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 13.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 12.00, 15.00, 18.00, 21.00, 23.59 »Grivasti vojak«; 21.20, 23.50 »Parada«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20, 17.15, 19.15, 21.15 »Benvenuti al Nord«; 16.40, 20.30 »The Artist«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; Dvorana 3: 15.15 »Il gatto con gli stivali«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 15.15 »Alvin Superstar 3«; 18.20, 22.15 »La talpa«. SUPER - 15.40, 18.30 »Underworld -Il risveglio«; 17.00 »Midnight in Paris«; 19.50, 22.10 »J. Edgar«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«; Dvorana 3: 18.00 »Underworld - Il risveglio«; 19.50 »The Help«; 22.15 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.00 »The Iron Lady«. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise za otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. danes, 28. januarja 2012 ob 15.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini & SKD Igo Gruden prireja DRUŽABNI VEČER Popestrili ga bodo draštveni zbori in pevka Laura Budal danes, 28.1.2012, ob 20.00 v dvorani I. Gruden v Nabrežini Možnost včlanjevanja S Izleti Nova produkcija SSG Jean-Baptiste Poquelin Moliere TARTUFFE ÍTflptiiffp. mi l'Imnnctpiir^ SKD BarkOVlje - Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi DANES, 28. januarja na DAN SLOVENSKE KULTURE Nastopili bodo Nediški puobi MVS iz Slovenske Benečije, vodi maestro Giuseppe Chiabudini slavnostna govornica prof. Duša Gabrijelčič Začetek ob 20.30 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi danes, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča urnike informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: Šola P. Tomažič (Treb-če) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dan odprtih vrat za otroški vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.00-11.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Palčica Ri-cmanje 8. februarja, ob 11.00; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00. Prošnje za vpis dobite na spletni strani ravnateljstva www.didol.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. SKD VALENTIN VODNIK - planinski odsek organizira v nedeljo, 29. januarja, pohod na vrh Slavnika nad Podgorjem. Zbirališče v Dolini pred zadružno gostilno ob 10.00. Pohod ni naporen in je primeren tudi za otroke, kosilo v nahrbtniku. Info: 3469707776 (Alen). SPDT priredi v nedeljo 5. februarja pohod po Krasu. Zbiralisce pri gostilni Suban v Praprotu (cesta ki pelje pro- ZOPČIN 14:30 OPČINE- NA BAZOVIŠKI ULICI 21 14:40 TREBČE-NATRGU 14:45 PADRIČE- PRED ŠPORTNIM CENTROM GAJA 14:55 RICMANJE- AVTOBUSNA POSTAJA (BARDE) 15:00 ZABREŽEC - BARAKCA 15:05 BOLJUNEC-PREDGLEDALIŠČEM"F.PREŠEREN" 15:10 DOLINA-PRED ŽUPANSTVOM 15:20 D0MJ0-PRED KULTURNIM CENTROM IZSESLJANA 14:15 SESLJAN-PARKIRIŠČE 14:25 NABREŽINA-NATRGU 14:30 KRIŽ-AVTOBUSNA POSTAJA 14:45 ZGONIK - PRED ŽUPANSTVOM 15.00 PROSEK - NA KRŽADI Po predstavi bosta avtobusa odpeljala iz Drevoreda D'Annunzio. Predhodna rezervadja ni potrebna. Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com ti mejnem prehodu Gorjansko). Pot je primerna za vse in traja od 4 do 5 ur. Vse potrebne informacije vam nudi Livio - 040/220155. V slucaju slabega vremena pohod odpade. RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA in hotel iz Pliskovice organizirata v nedeljo, 5. februarja, tradicionalen Igorjev pohod Od kala do kala. Zbirališče ob 13. uri pod latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici. Dolžina poti znaša 6.7 kilometre, vodeni pohod z ogledom 18-kalov traja približno tri ure. Pohodu sledi družabnost na vaškem balinišču. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / RUBRIKE Sobota, 28. januarja 2012 9 Slovensko narodno gledališče Nova Gorica HENRIK IBSEN SOVRAŽNIK DANES, 28. januarja ob 20.30 (abonma Super klasični in Mega) Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com ÜK Obvest Na SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec se je začela. Za informacije in vpis pokličite tel. št. 335-8045700 (Albert). Kombi odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje danes, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. PRAVLJIČNA URICA pri SKD Igo Gruden bo danes, 28. januarja, ob 15.30; sodelujejo baletke plesne šole iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na družabni večer, ki bo danes, 28. januarja, ob 20. uri; večer bodo popestrili pevski zbori in pevka Laura. SLOVENSKA PROSVETA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes, 28. januarja, ob 18.30 na sedežu v Donizettijevi ulici 3. ŽUPNIJA SVETE TROJICE na Katinari vabi v nedeljo, 29. januarja, na umestitev novega gospoda župnika patra Rafka Ropreta pri maši ob 9. uri. Umestil ga bo tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi ob prisotnosti vikarja za slovenske vernike gospoda Toneta Bedenčiča. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3355476663 (Vanja). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 29. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempola-ju na ogled mladinske igre »Razboj-nice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patrizia Jurinčič in Maruška Guštin. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. januarja, v Peterlinovo dvorano, Doni- zettijeva 3, na kramljanje o matematiki s prof. Dragom Bajcem. Začetek ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v ponedeljek, 30. januarja, ob 20.30 na sedežu na Padričah, seja odbora. V torek, 31. januarja, ob 20.45 redna pevska vaja. KRUT vabi na predstavitveno srečanje o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola, ki bo v torek, 31. januarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije v Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmen-tacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Gin-nastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). AD FORMANDUM prireja brezplačni tečaj (po diplomi) »Marketing za promocijo turističnih storitev« namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Izbor kandidatov bo 1. februarja. Informacije na tel. št.: info@adforman-dum.eu, tel. 040-566360. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste, ki bi se radi včlanili, na redni občni zbor, ki bo v sredo, 1. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. ŠKK KOMEN prireja začetniški tečaj poslušnosti za pse od 4. do 7. meseca starosti. Začetek tečaja v četrtek, 2. februarja, ob 18. uri na klubskem vad-bišču v Komnu. Za informacije pokličite: +39339-2863299 ali +38641887272. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 3. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča predavanje univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marije Merljak o zdravi prehrani. Vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v soboto, 4. februarja, na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tap-kanja). Vodila bo Barbara Zetko. Začetek ob 10.30. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. FOTOVIDEO TRST80 prireja v torek, 7. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Ul. S. Francesco 20 večer posvečen foto/video kompoziciji. Profesor Mitja Reichenberg iz Ljubljane nam bo predaval o pravilih in kako ustvariti umetniško fotokompozicijo, kako zajeti popolno panoramo, portret, premik kamere in drugo. Vabljeni! TEČAJ COUNTRY PLESA za odrasle (posameznike ali pare) v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, na Ul. Gin-nastica 72, ob torkih od 20.00 do 21.30. Prvo srečanje v torek, 7. februarja, (predvidenih 8 srečanj). Plesno predznanje ni potrebno. Vpis in informacije: 040-573141, petra.pe-ki73@gmail.com! Plesni tečaj vodi Sonja Covolo. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. SLOVENSKI KLUB IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata delavnico Kako promovira-mo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, II). Delavnica je namenjena tistim, ki se v društvih ukvarjajo s pisanjem člankov in pro- mocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Vodi jo novinarka Poljanka Dolhar. Ob zaključku je predvidena družabnost. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040635626, info@zskd.org. SKD F. PREŠEREN vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 13. februarja, v društveno dvorano v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren v Boljuncu, s prvim sklicanjem ob 20.00 in drugim ob 20.30. ŠC MELANIE KLEIN - tečaji v Otroški hišici (Ul. dello Scoglio 14/1): »Masaža dojenčka« od 2. do 7. meseca od 16.00 do 16.45. Masaža krepi otrokovo čustveno navezanost na starše in izboljša njegovo počutje. Začetek 13. februarja; »Baby fitness« od 1. do 12. meseca, ob ponedeljkih od 17.15 do 18.00. Starši bodo pridobili znanje za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok. Začetek 13. februarja; »Delavnica štikanja« - starodavna umetnost, ki omogoča, da se oseba posveča sami sebi, izraža svojo domišljijo in se sprosti, ob ponedeljkih od 18. do 20. ure. Število mest je omejeno. Začetek 13. februarja; »Štikanje ob čaju« - izboljšanje tehnike ob skodelici čaja, ob petkih od 18. do 20. ure, začetek 13. februarja; »Shiatsu za otroke« od 3. do 5. leta, ob torkih med 16.30 in 17.00. Pri masaži gre za intimni trenutek, za tesen odnos med starši in otrokom, ki ga dopolni tudi igra. Začetek 14. februarja. Prijave: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v Ul. Cicerone 8, www.melanieklein.org, tel. št.: 3457733569. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00 Pridi z nami, ne bo ti žal! S3 Prireditve KD FRAN VENTURINI DOMJO organizira v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri v centru A. Ukmar Miro pri Domju družabnost za tretje življenjsko obdobje. Vabljeni prebivalci občine Dolina, ki so dopolnili najmanj 75. leto. Člani društva bodo poskrbeli za pogostitev in kulturni program, vabila lahko dvignete na sedežu društva danes, 28. januarja, od 14. do 17. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Nediški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Vodi m. Giuseppe Chiabu-dini. Priložnostna misel prof. Duša Gabrijelčič. Začetek ob 20.30. SKD TABOR vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na predstavo »Quelle (belle) parole (Tiste lepe besede)«, režija Sandro Rossit, v izvedbi gledališke skupine Teatro incontro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kob-ji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ri-cmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 31. januarja, praznovanje dneva slovenske kulture z naslovom: »Prešerne pesmi za mrke dni - poezija za glas, okus in kitaro«. Nastopil bo Marko Kravos z izborom pesmi, ki sta jih uglasbila in jih bosta izvajala Tarcizija Kofol in Nevio Miklavčič. Pobuda bo potekala v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK - Iztok Mlakar: glasbeni nastop v četrtek, 2. februarja, ob 20. uri v središču na Repenta-brski. Vabljeni! Informacije na tel. št.: 040-212289. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vljudno vabi na predstavitev knjige akademika Borisa Paternuja »Književne študije 3« v četrtek, 2. februarja, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. F. Filzi 14). Pogovor z avtorjem bo vodila prof. Neva Zaghet. GLASBA BREZ MEJA 2012 otvoritveni večer bo v soboto, 4. februarja, ob 21.00. Na »glavnem odru« bodo nastopili Kad bi bio Bijelo Dugme, Parni Valjak tribute band, Mr Randje Dj, na »pustnem odru« Dj Bibitka, Red Katrins, Radiowave in Ansambel Ne-bojsega, na disco odru pa Dj Paps. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sobota, 4. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah, koncert Mešanega Zbora Cantate Nobiscum Zelezničarskega Kud T. Rožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; sreda, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: glasbena predstava Črni saksofon, v izvedbi Glasbene mladine Slovenije; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Ku-kavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. B Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. DIATONIČNO HARMONIKO prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249. DIJAKINJA NUDI POMOČ PRI UČENJU predvsem jezikovnih, a tudi družboslovnih predmetov dijakom prvih dveh razredov višje šole ter srednješolcem. Tel.: 3289577975 DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina, dajem v najem. Cena 420,00 evrov mesečno (v ceno niso vključeni stroški za ogrevanje in vzdrževanje). Tel. 040-208989. IŠČEM DELO kot negovalka (5 dni tedensko v jutranjih urah). Tel. št.: 389-9619888. PRODAM - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo ter štirikolesni voziček, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM AVTO renault new megane 1.6 atractive, letnik 2011, prevoženih 3.000 km, kovinsko sive barve z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040-212228. PRODAM 50 special, letnik 1980 v zelo dobrem stanju za 900,00 evrov. Tel. št.: 327-0538277. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. ŠTIRI STARE RADIOAPARATE prodam, cena po dogovoru; tel. 3290582186. [H Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. S Poslovni oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali čiščenje poslovnih prostorov. Tel.00386-41233188 OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Prispevki V spomin na bratranca Srečka Štolfo darujejo Marica, Peter in Danilo z družinama 60,00 evrov za zgoniško cerkev. V počastitev spomina na predragega in nepozabnega deda Adalberta Stubla darujemo Pavel, Tanja in Pupica 50,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu. Ob obletnici smrti Severina Slapnika darujeta žena Maria in hči Daniela z družino 100,00 evrov za COŠ P. To-mažič iz Trebč, 100,00 evrov za tabornike RMV, 50,00 evrov za Kraški dom in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Srečka Štolfo darujeta Jadranko in Bruna 30,00 evrov za pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na Mariučo Cetin daruje Ice 20,00 evrov za KD Ivan Grbec. t Zapustil nas je Aldo Ciak Žalujoči sinova Igor in David z Eliso ter ostalo sorodstvo Pozdravili ga bomo v ponedeljek, 30. januarja, od 8.30 do 10.00 v ulici Costa-lunga. Žarni pogreb bo v petek, 10. februarja, ob 12.30 v ricmanjski cerkvi. Hvala vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Namesto cvetja darujte za AIRC. Domjo, 28. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček dragemu dedku Ethan in Jason Ostal boš vedno v najinem srcu. ^t Zapustil nas je Edi Corsini Žalostno vest sporočajo hčerki Marina in Donatella z družino in sin Andrea z družino Pogreb bo v ponedeljek, 30. januarja, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev v Dolino. Sledila bo sv. maša ob 13.00 in pokop na domačem pokopališču. Trst, 28. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ob boleči izgubi dragega očeta Edija izrekajo Donatelli Corsini in svojcem iskreno sožalje županja, odborniki in kolegi Občine Dolina 10 Sobota, 28. januarja 2012 TRST / dan spomina - Osrednja proslava včeraj dopoldne v Rižarni »Da ne bi tragična preteklost postala prihodnost naših otrok« Glavna govornika sta bila tržaški in zgoniški župan Roberto Cosolini oz. Mirko Sardoč »Spominjati se pomeni tudi ponovno preučiti preteklost in iskati njene vzroke; preverjati, ali se ti pojavljajo tudi danes, in si hkrati prizadevati, da se ne bi preteklost ponavljala.« Tako je tržaški župan Roberto Cosolini ugotavljal v govoru včeraj dopoldne v Rižarni, kjer je potekala osrednja svečanost ob dnevu, ko se spominjamo osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz - simbola nacističnega pomora šestih milijonov Judov in nacifašističnega terorja nasploh. Na dvorišču tržaške Rižarne so se sicer ne zelo številni ljudje (veliko je bilo med njimi osnovnošolcev in višješolcev) tiščali pod stenami na soncu. Predstavniki političnega in verskega življenja ter člani borčevskih organizacij in združenj de-portirancev s svojimi prapori pa so pokončno stali ob plošči nekdanje krema-torijske peči. Po polaganju vencev vseh krajevnih upraviteljev in predstavnikov združenj, je pred mikrofon stopil tržaški župan Roberto Cosolini. Uvodoma se je zaustavil pri temačni tržaški preteklosti - od napovedi rasnih zakonov leta 1938 z Velikega trga, do popisa, ki je istega leta ponudil natančen prikaz italijanske populacije in med fašiste posejal seme rasne diskriminacije. »Da bi mlade rodove spodbudil k ohranjanju spomina vseh, ki so svoj upor plačali z življenjem, da ne bi tragična preteklost, postala prihodnost naših otrok.« Antisemitizem in rasizem se namreč znova plazita skozi družbeno tkivo, današnja ekonomska kriza pa lahko samo še podžge nemir, stisko in obup, ki vodita v iskanje domnevnih krivcev, je dejal tržaški prvi mož. In tu se Trstu ponuja izziv - da bi naše mesto postalo kraj, kjer bi se »zlepile« razklanosti 20. stoletja, kjer bi raziskovali »senčne strani Evrope«, se učili sožitja v miru, spodbujali dialog, spoznavanje in soočenje s težnjo po kulturi miru in sprejemanja. »Tako se bo Trst iz mesta spomina lahko spremenil v mesto prihodnosti.« Na ekonomsko krizo, ki je med drugo svetovno vojno močno zaostrila družbene konflikte, je v svojem govoru opozoril tudi zgoniški župan Mirko Sardoč. Fašizem in nacizem sta priložnost izrabila, da bi družbo očistila šibkih, drugačnih in vseh, ki so se upirali grozoviti smrtni potezi, ki je v sebi nosila sporočila kulta nadčloveka, rasne čistoče in terorja nasploh. Javne upravitelje in politične ter družbene predstavnike je zato pozval, naj bodo Predstavniki krajevnih oblasti so se poklonili spominu žrtev Rižarne in vseh koncentracijskih taborišč kroma izredno pozorni pri zavzemanju stališč s področja rasne in verske nestrpnosti, saj znajo slednja v obdobju današnje krize hudo vplivati na vse, ki so za novo življenje izbrali našo državo. »Ponujajo se nam novi izzivi, ki slonijo na gradnji kulturne zavesti, ki v slehernem državljanu gradi in krepi vrednote spoštovanja, enakopravnosti, sožitja, sodelovanja in pre-moščanja konfliktualnosti ter narodne mržnje.« Vsakemu, je dejal Sardoč, je treba zagotoviti varnost, dostojanstvo in občutek pripadnosti eni državi: samo tako lahko utrdimo zaupanje državljanov v javne ustanove, ki so Italiji zagotovile demokratični razvoj. Spomin pa naj nam pomaga, da še naprej spoštljivo živimo drug z drugim. »Tu, na tem mestu, je vedno težko najti primerne besede, kajti zidovi so že polni sporočil in včasih bi bilo potrebno v tišini se pokloniti sleherni duši, ki je bila tu vklenjena. Upam, da bo nekoč, na tem prostoru zadostoval le spoštljiv molk in povedal več kot spisek besed.« Žrtev so se v svojih molitvah na koncu svečanosti spomnili tudi tržaški škof Giampaolo Crepaldi, judovski rabin Ariel Haddat, grško-pravoslavni arhi-mandrit Gregorios Milaris, srbsko-pra-voslavni paroh Raško Radovic in anglikanski duhovnik Ruggero Marchetti. (sas) sgg - Jutri Ponovitev Molierovega Tartuffa Jutri bo Slovensko stalno gledališče zaključilo abonmajski niz ponovitev najnovejše produkcije, Molierovega Tartuffa. V predstavi ob 16. uri bo ponovno zaživelo baročno-rockovsko branje režiserja Sama M. Strelca, ki je ojačil večno aktualnost grenke in hkrati komične zgodbe o hinavstvu in naivnosti. Gledalcem je na voljo brezplačen avtobusni prevoz. Dva avtobusa bosta s kraške planote pripeljala obiskovalce do tržaškega Kulturnega doma. Prvi bo ob 14.15 odpeljal s parkirišča v Se-sljanu in se bo ustavil še na trgu v Na-brežini, na avtobusni postaji v Križu, pred županstvom v Zgoniku in na pro-seški Kržadi. Z Opčin pa bo avtobus štartal ob 14.30 izpred policijske postaje na Bazoviški ulici 21, nakar bo pričakal gledališke »potnike« še na trgu v Trebčah, v Padričah (pred športnim centrom Gaja), Ricmanjih (Barde), Za-brežcu (barakca), Boljuncu, Dolini in Domju. Po predstavi bosta oba avtobusa odpeljala iz Drev. dAnnunzio. Predhodna rezervacija ni potrebna. Blagajna SSG bo odprta uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com zavod ad formandum - Zanimanje za dan odprtih vrat Kaj, ko bi postal kuhar? Triletna strokovna šola nudi možnost mladim ambicioznim profesionalcem v gostinskem sektorju Dijaki so na dnevu odprtih vrat lahko pokukali tudi v lonce kuhinje zavoda Ad formandum, kjer se usposabljajo bodoči kuharji in natakarji kroma barkovlje - Nocoj prireditev ob dnevu slovenske kulture Nastopajo Nediški puobje Zbor je že skoraj 40 let nosilec pevskega ljudskega izročila Benečije - Govor prof. Duše Gabrijelčič Na Tržaškem jih nismo več srečali od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so zapeli v Dolini na povabilo takratnega župana. Zato so mogoče pri nas nekoliko manj poznani kot drugod. Res pa je, da se je od leta 1973 dalje, ko se je v Ščiglah, na desnem bregu Nadiže, skupina mladih domačinov odločila, da ustanovi moško vokalno skupino, njihova priljubljenost doma in po svetu neprestano večala. Iz nadiških dolin so kmalu začeli ubirati poti v bližnje kot tudi v oddaljene kraje. Posebno radi so se odzivali povabilom v kraje, kamor so njihovi rojaki odhajali kot emigranti. Neštetokrat so že gostovali v Belgiji, ZDA, Kanadi in Južni Ameriki. V kratkem so postali priljubljeni in prepričljivi razširjevalci slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih po ustnem izročilu prepevali prebivalci Slovenske Benečije ob raznih prilikah, po domovih, v cerkvi in na vaških praznikih. Njihov repertoar je sad dolgoletnega in natančnega raziskovanja od hiše do hiše ter pozornosti do več stoletji starega načina petja, ki neizbežno usiha. Med svoje velike občudovalce in častilce Nediški puobi lahko ponosno uvrščajo tudi skladatelja in etnologa Pavleta Merkuja. Ni težko razumeti, da je bila skupina večkrat tarča nasprotovanja tistih, ki jim je bil cilj izničenje jezikovne in kulturne raznolikosti med domačim prebivalstvom. Vztrajnost in ljubezen do svojih korenin in do običajev slovenskih ljudi pa sta premagala še tako neprijetne trenutke. Skupi- no od vsega začetka vztrajno vodi Giuseppe Chiabudini, učitelj in večplasten kulturni delavec. Njihova vnema in muzikaličnost bosta na sporedu nocoj ob 20.30 v SKD Barkovlje ob prazniku slovenske kulture. Priložnostna misel bo iz pod peresa literarne izvedenke in slovenistke prof. Duše Gabrijelčič. (L.V.) Do 20. februarja se morajo dijaki, ki bodo letos zaključili šolanje na nižji srednji šoli, odločiti o nadaljnjem šolanju. Ena izmed možnosti je poklicno izobraževanje in usposabljanje. Po končani nižji srednji šoli dijaki lahko nadaljujejo študij na zavodih za poklicno izobraževanje, ki so akreditirani pri Deželi Furlaniji Julijski krajini za to dejavnost in jo izvajajo v sodelovanju z višjimi srednjimi šolami. Med temi je socialno podjetje Ad formandum, ki izvaja program Operater v gostinstvu za poklic kuharja in natakarja. Tri leta šolanja, ena izobraževalna pot, na kateri mladi odkrijejo skrivnosti poklica kuharja ali natakarja, ena diploma poklicne kvalifikacije, ki velja na lokalni in evropski ravni. Dan odprtih vrat na gostinski šoli Ad formanduma je v prejšnjih dneh privabil lepo število mladih, ki so se zanimali za nadaljevanje študija na slovenski poklicni šoli v Trstu. »V gostinskem učnem centru na Fer-netičih je bilo v petek živahno: nižješolci, ki so prišli na obisk naše šole, so z zanimanjem spraševali po programu in po poteku študija pri nas: najbolj so jih zanimali praktični predmeti, kako je organiziran pouk v kuhinji in v strežbi, kdaj in kam gredo na delovno prakso,« pravi tutorka na programu temeljnega poklicnega izobraževanja Martina Canziani. Goste sta sprejela tudi profesorja kuhinje in strežbe Klav-dija Bizjak in Marjan Vrenjak, dijaki pa so pripravili okusne sladice ter jih ponudili obiskovalcem. Podobno je bilo v soboto na sedežu Ad formanduma v Trstu, kjer poteka iz- obraževanje iz splošnih predmetov. Gostinska šola deluje neprekinjeno od leta 1990 in predstavlja odlično odskočno desko za mlade in ambiciozne profesionalce v gostinstvu. Ob zaključku triletnega programa prejmejo dijaki kvalifikacijo kuharja ali natakarja veljavno na evropski ravni. Dijaki, ki želijo obiskovati gostinsko šolo, naj oddajo predvpisno polo na nižji šoli, ki jo obiskujejo, ali na tajništvu Ad formanduma, ki posluje od ponedeljka do petka od 8. do 17.00. Za informacije je na razpolago koordinatorka programa Nataša Bisiacchi (tel. 040.566360). Ad formandum nudi izobraževanje in usposabljanje tudi za odrasle: na sedežu v Trstu vpisujejo na tečaj po diplomi Marketing za promocijo turističnih storitev, medtem ko bosta v Gorici in v Trstu dva tečaja na podiplomski stopnji Marke-tinške strategije za promocijo teritorija. Tečaj po diplomi Marketing za promocijo turističnih storitev je namenjen brezposelnim z bivališčem v FJK z diplomo višje srednje šole; traja490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Tečaj na podiplomski stopnji o marketingu, povezanim s teritorijem je 80 - urni tečaj, namenjen brezposelnim ali osebam brez stalne zaposlitve ali na čakanju z bivališčem v deželi FJK in s triletno univerzitetno diplomo. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za več informacij in prijave je na voljo tajništvo Ad formanduma v Trstu (ts@adformandum.org; tel. 040.566360) in v Gorici (go@adformandum.org; tel. 0481.81826). / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 28. januarja 2012 1 1 SLOVENIJA TA TEDEN Koalicija napetega loka Vojko Flegar V četrtek, dan po slovesnem podpisu koalicijske pogodbe med petimi strankami, je vladni urad za makroekonomske analize (Umar) tudi uradno znižal gospodarska pričakovanja za letos. Slovensko gospodarstvo bo po tej najnovejši napovedi zraslo za pičli dve de-setinki odstotka (lani za pet desetink, napovedana pa je bila 1,5-odstotna rast) oziroma desetkrat manj, kot je Umar napovedal pred komaj štirimi meseci. Na podlagi te jesenske napovedi (o 2-odstotni rasti) je bil kajpak narejen letošnji proračun, kar hkrati pomeni, da je že zdaj nujno potreben rebalansa, saj bodo prihodki krepko nižji od načrtovanih. Desnosredinska vladna »protikrizna koalicija razuma« pod verjetnim vodstvom Janeza Janše (o zaupnici mandatarju bodo danes glasovali poslanci) je zato prerazporeditev oziroma znižanje proračunskih izdatkov označila za prednostno nalogo. Po nekaterih neuradnih ocenah namerava prihodnja vlada prihraniti celih 800 milijonov evrov (v okroglo 10 milijard evrov vrednem proračunu), kar je številka, ki je sindikatom in še komu že pognala strah v kosti. Kaj naj bi bilo v tem varčevalnem svežnju, predsedniki strank prihodnje koalicijske še skrivajo, nemara pa tudi še sami ne vedo. A če bo res tolikšen, se v glavnem strinjajo ekonomisti, potem ne bodo zadostovali samo rezi v javne investicije in materialne stroške, kot si to prizadevajo pomiriti javnost koalicijski prvaki z bodočim premierom na čelu. Potrebno bo tudi znižanje izdatkov za plače v javnem sektorju - bodisi z znižanjem števila zaposlenih bodisi z znižanjem plač, verjetno pa tudi poseg v socialne transferje. Javnost in ekonomiste pa begajo tudi nekateri drugi načrti koalicije. Ta namreč napoveduje, recimo, postopno znižanje davka na dobiček pravnih oseb (za četrtino oziroma na 15 odstotkov), uvedbo socialne kapice na prispevke za zdravstveno in socialno blagajno ter davčne počitnice za novoustanovljena podjetja, spremembo dohodninske lestvice v prid razbremenitve najnižjih razredov in srednjega sloja. Vse to bo morda srednjeročno blagodejno učinkovalo na gospodarstvo, a bo kratkoročno brez dvoma zmanjšalo proračunske prilive. Vprašanje je, ali si Slovenija, ki je imela lani po še ne uradnih podatkih skoraj 5-odstotni proračunski primanjkljaj in je v zadnjih štirih letih podvojila zadolženost (z dobrih 20 na več kot 45 odstotkov BDP), tako ostro varčevanje ob hkratnem razbremenjevanju gospodarstva lahko privošči. Bolj točno, vprašanje je, ali je politično-so-cialni lok mogoče napeti tako in toliko, kot to očitno namerava koalicija. S tem pa je seveda povezano tudi vprašanje, ali bo to napenjanje loka prenesla sama koalicija, pretežno sicer desnosre-dinska oziroma konservativna, pa vendar z močnim gospodarsko-liberalni-mi odtenki na eni in socialnimi poudarki na drugi strani. V drugi Janševi vladi bo namreč pet programsko precej raznorodnih strank: poleg premierove SDS še SLS, NSi, Desus in Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV). Predvsem slednji dve imata na veliko pomembnih vprašanj - zlasti glede privatizacije državnega premoženja, pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo trga delovne sile - pre- cej drugačne poglede kot prve tri, močno pa se razlikujeta tudi med seboj. Medtem ko je Desus izrazito socialna stranka (nekateri pravijo celo interesno združenje upokojencev), je DLGV po svojem programu liberalna stranka, ki zagovarja umik države iz gospodarstva ter svobodo podjetništva in kapitala. Morda še bolj kot rebalans proračuna bo tako po mnenju nekaterih ključni test nove koalicije (ki ima za današnje glasovanje »obljubljenih« 52 poslanskih glasov od 90), problem največje državne banke NLB ter z njo povezane prodaje največje slovenske trgovske verige Mercator hrvaškemu Agrokor-ju. NLB po ocenah njene uprave in glede na zahteve evropskih nadzornikov potrebuje najmanj pol milijarde evrov dokapitalizacijske injekcije. Država za to denarja nima, hkrati pa je odločno za prodajo banke le DLGV; na drugi strani bi lahko banka del svežega kapitala dobila s prodajo nekaterih velikih naložb, med njimi Mercatorja in Banke Celje, a tudi za to razen v DLGV doslej ni bilo opaziti pretirane vneme. Glede na to, da tudi napovedovalci gospodarskih gibanj malce »olajšanja« pričakujejo šele v drugi polovici leta (seveda le v primeru, če se bodo razmere kolikor toliko stabilizirale tudi v Evropi), bo najbrž držalo, da bo za novo slovensko vladno koalicijo prvih nekaj mesecev, tja do poletja, odločilnih. Če jih bo »zvozila« in izpolnila obljubo o večji gospodarski rasti od povprečja EU, bo lahko upala na redni konec mandata čez štiri leta, v nasprotnem primeru pa je bo, kot je ta teden izjavil Janša sam, v dveh letih konec. PISMA UREDNIŠTVU Dopolnilo k poročilu o SSO Dovolite, da posredujem kratko dopolnilo vašemu poročilu o poteku Deželnega sveta SSO, ki je zasedal prejšnjo sredo. Verjetno zaradi časovne ali prostorske stiske članek ne poroča o nadaljevanju razprave, ki je sledila posegu Damjana Paulina. Po njegovem nastopu je namreč nastopilo več delgatov, ki so se osredotočili na vlogo in prisotnost mladih v delovanju članic SSO-ja. Razvila se je tako zelo zanimiva in koristna razprava. Čeprav iz različnih izkušenj in področji, so vsi govorniki ugotovili, da mladi so še kar precej prisotni in dejavni. Zaradi tega ni ravno najbolj pravilno mnenje, da mladi niso vključeni oziroma da jih ni. Vse je odvisno od odnosa, ki ga imamo do njih in kako jih znamo vključiti ter primerno ovrednotiti. To so, med drugimi, v svojih posegih potrdili Ivan Peterlin, Walter Bandelj, Dario Bertinazzi in Marjan Terin. Pomembno pa je tudi, da si društva in organizacije same zadajo obvezo po rednem obnavljanju vodstvenih organov. Julijan Čavdek član Izvršnega odbora SSO Bolje pozno kot nikoli? V teh dneh prejemamo pri nas božično-novoletne voščilnice iz Slovenije: odposlano iz Maribora 23. dec. 2011 - dostavljeno 20. januarja 2012; odp. iz Maribora 16. dec.-dost. 25. jan. 2012; odp. Šmartno pri Litiji 20. dec. 2011 - dost. 24. jan. 2012, Nhfi odp. iz Ljubljane 17.dec. 2011 -dost. 24. jan. 2012. (Tudi voščilnica na relaciji Križ-Kontovel nas je dosegla šele v 15 dneh.) Vabila in obvestila, tudi na pomembne dogodke in obveznosti v Sloveniji se nam dostavljajo praviloma post festum, čeprav so odpremljena vsaj sedem do deset dni prej. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj so si obetali pri italijanski državni pošti z reorganizacijo, ki daje tako klavrne rezultate. Dušan Križman, Kontovel avstrija - Za doprinos k rešitvi vprašanja dvojezičnih tabel Predsednik Fischer odlikoval koroškega deželnega glavarja DUNAJ/CELOVEC - Samo dan po odmevni podelitvi Tischlerjeve nagrade slovenskemu odvetniku Rudiju Vouku, vztrajnemu borcu za manjšinske pravice koroških Slovencev brez katerega po prepričanju uglednih osebnosti v Avstriji in Sloveniji danes na Koroškem ne bi stala niti ena dodatna dvojezična krajevna tabla, je avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer v sredo odlikoval še enega, ki naj bi bil zaslužen za ureditev tega vprašanja - koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja (FPK). Svobodnjaški politik je odlikovan z velikim srebrnim častnim znakom za zasluge za Republiko Avstrijo, prejel pa ga je za svoj prispevek pri (minimalni - op. avt.) ureditvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Ko- roškem v preteklem letu in v desetih letih kot član kolegija koroške deželne vlade. V tej dobi je tudi - skupno s Hai-derjem - pridno prestavljal table, samo da ne bi prišlo do postavitve dvojezičnih tabel, kot je s številnimi razsodbami zahtevalo ustavno sodišče na Dunaju. Dorfler, ki je šel po odlikovanje na Dunaj s celo svojo družino in najvišjimi sodelavci v uradu deželne vlade - prisoten pa je bil tudi glavni pogajalec v zadevi dvojezičnih table, državni sekretar Josef Ostermayer (SPO) - je po izročitvi odlikovanja dejal, da pripada priznanje vsem, ki so sodelovali pri ureditvi tega vprašanja. Na Koroškem da je zdaj čutiti novo klimo, ki pozitivno vpliva tudi na odnose s sosednjo Slovenijo, je še pristavil koroški deželni glavar. Za ureditev vprašanja tabel se je deželnemu glavarju in vsem ostalim zahvalil tudi avstrijski zvezni predsednik Fischer, odlikovanje pa je »simbolična zahvala za uspešen prispevek Dorflerja in za njegovo desetletno delo v koroški deželni vladi. Zahvalil se je tudi zvezni vladi, ki je koroškega deželnega glavarja za odlikovanje predlagala s soglasnim sklepom. Kot je znano, se z odlikovanjem Dorflerja nikakor niso strinjali (socialdemokratski) župani občin na južnem Koroškem, v katerih sedaj stoji največji del novih dvojezičnih tabel. Zupani so namreč prepričani, da so k kompromisni rešitvi prispevali najmanj toliko kot deželni glavar. Ivan Lukan SKLAD MITJA CUK SVETUJE Dva ali več jezikov Pri nas veliko govorimo o dvojezični vzgoji in imamo pri tem največkrat v mislih slovenski in italijanski jezik. Čedalje več pa je tudi pri nas primerov mešanih zakonov, kjer ne gre le za Slovenca in Italijana, pač pa za Slovenca (Slovenko) in Španko (Španca), Ko-lumbijko (Kolumbijca), Kitajko (Kitajca), Ukrajinko (Ukrajinca), Ja-ponko (Japonca) ali partnerja (partnerko) ki govori drug jezik. V teh primerih se zastavlja vprašanje o večjezični vzgoji in o metodah, ki jo omogočajo. Kdor se namreč odloči, da bo svojega otroka vzgajal večjezično, potem je najbolje, da si izbere neko metodo. Ne gre za to, da bi se otrok ne mogel navzeti več jezikov tudi brez posebnega načina obravnave, učenje pa je veliko lažje, če sledi nekim določenim strokovnim napotkom. Včasih gre za dvo-jezičnost v sami družini, ko mati govori en jezik, oče drugega, okolje pa tretjega. So pa tudi primeri, ko mati npr. govori svoj jezik, ki ga oče ne pozna (recimo kitajščino, japonščino ali podobno), oče pripada neki drugi jezikovni skupini, oba uporabljata za sporazumevanje tretji jezik (recimo angleščino), otrok pa živi na mešanem slovensko italijanskem področju in zahaja v slovensko šolo, kjer poučujejo tudi italijanščino (in kasneje še drug tuj jezik). Kar pet različnih jezikov in kar zapletena jezikovna situacija, mar ne? S pomočjo metode, ki jo izberejo, pa se lahko starši izognejo jezikovni zmešnjavi ali preprečijo otrokove morebitne odklone, da bi govoril »šibkejši« jezik. Ena izmed najbolj znanih in uporabljenih metod je tako imenovana »en jezik-ena oseba«. V primeru, ko sta si oče in mati jezikovno različna, naj vsak od njiju govori z otrokom svoj jezik. Vsak od partnerjev razume jezik drugega. Ta metoda se obnese, ko otroci lahko z gotovostjo povežejo vsakega izmed staršev z enim jezikom, ko se starši veliko časa ukvarjajo s svojim otrokom, ko starša živita skupaj, ko vsak izmed staršev razume jezik drugega in se pri tem jezika zelo poredko-ma pomešata. Ne gre pa vedno zlahka in po izpisanih pravilih. Včasih nastopijo problemi, ko član družine ne pozna enega jezika in se počuti odrezanega od pogovora. Če npr. mama govori portugalsko in se v tem jeziku sporazumeva s svojim otrokom, oče pa, ki je Slovenec, govori s svojim otrokom samo slovensko in ne razume portugalščine, se morebiti počuti izključenega, ko mati z otrokom govori v njemu tujem jeziku. Iz te situacije se reši, če se nauči portugalščine. Seveda nastajajo posebni problemi, ko sta mati in oče zaposlena in sta veliko in zelo pogosto odsotna. V tem primeru metoda »ena oseba - en jezik« ni več učinkovita; majhen otrok se težko uči jezika, če nastopajo med učenjem predolgi časovni premori. Drugačen primer je, ko je mati Italijanka, oče pa Slovenec in je polno zaposlen ter ga po ves teden ni doma. Mati se je slovenščine naučila in jo govori še kar dobro. Otrok zaradi očetove pogoste odsotnosti zelo počasi osvaja slovenščino. Mati mu lahko pomaga tako, da v določenih situacijah, recimo pri obedu ali zvečer ob pravljici za lahko noč, govori z njim slovensko. V drugih situacijah pa govori s svojim otrokom v svojem jeziku - v italijanščini. Problemi lahko nastanejo tudi, ko je, kot smo že navedli, npr. oče Slovenec, mati Kitajka, živita na slovenskem ali na dvojezičnem področju in se doma pogovarjata v angleščini, ki ni jezik okolja. Mama govori s svojim otrokom kitajsko, oče slovensko, vendar otrok sliši doma tudi angleščino in zunaj doma italijanščino. Prav lahko se tudi zgodi, da sta oba starša tujca, recimo Srba, živita na dvojezičnem področju, s svojim otrokom pa se pogovarjata izključno v srbščini. To pomeni, da sta italijanščina ali slovenščina jezika, ki ju otrok uporablja in usvaja samo zunaj doma. Ali če vzamemo še drug primer: mati je Slovenka, oče Italijan, družina pa živi v Nemčiji. Doma govori mama z otrokom slovensko, oče z njim italijansko, otrok se uči nemščine zunaj družine. Taka skupnost ima opravka s tremi jeziki. Podobnih primerov je danes veliko. Navadno, ko se doma ne govori jezika, ki je tudi jezik okolja, starši prenašajo na svoje otroke jezik, ki ga najbolje obvladajo. Ko pa starši nekega jezika ne obvladajo dovolj in delajo v govoru napake, se otroci z jezikom navzamejo tudi napak. Kadar pa otroci dobro obvladajo materni jezik, se večinoma zelo dobro naučijo tudi jezika okolja. Pomembno je, da starši svojemu otroku omogočijo že v vrtcu učenja jezika okolja, ker ima tam otrok stik s svojimi vrstniki, pa tudi z drugimi odraslimi, ki se z njim pogovarjajo v tem jeziku. Samo tako se bo tega jezika lahko naučil dovolj dobro. O tujem jeziku govorimo takrat, ko mati (ali pa oče) vzgaja otroka v jeziku, v katerem sama ni odraščala, in ji je ta jezik pravzaprav tuj. Pri tem obstaja možnost, da se bodo pritihotapile slovnične napake ali napake v izražanju, otrok pa jih bo prevzel. Starši, ki to želijo početi uspešno, morajo tuji jezik zelo dobro obvladati in sproti utrjevati raven svojega jezikovnega znanja. Ta tuji jezik pa ne bo nikoli dosegel ravni materinščine. V nekaterih družinah pride do prave mešanice jezikov. Malo se pogovarjajo slovensko, malo italijansko, malo špansko in potem vsi ti jeziki pristanejo v jezikovni zmesi. Pri takem načinu domačega govora različni jeziki vplivajo drug na drugega in se med seboj mešajo. Lahko se zgodi, da otrok jemlje iz enega jezika besede, zvoke ali izraze in jih vceplja v druge jezike, s katerimi ima opravka. Tako postane na nek način jezikovno ustvarjalen, saj gradi po eno besedo iz dveh različnih jezikov ali pa način govora enega jezika prilagodi drugemu. Le en, najbolj značilen primer pri nas: »Šel sem domov, zakaj nisem vedel, kaj bi delal tam!« Tisti zakaj se mimogrede pritihotapi iz italijanščine: ...»perche non sapevo cosa fare!« (Še v italijanščini bi zvenel boljše »poiche«.) Velja vsekakor ugotovitev, kolikor več jezikov se otrok uči, toliko bolj raznolik bo njegov pogled na svet in toliko bolj bo fleksibilen v svojih stikih z drugimi. Nekateri menijo, da se bo po situaciji, v kateri se bo znašel v življenju in po svojem občutku in navezanosti na ta ali oni jezik, lahko odločal vsakič za prikladnejši jezik med mnogimi jezikovnimi možnostmi. Drugi pa so prepričani, da je izbira drugega jezika lahko upravičena le, ko govoriš z nekom, ki razume le tisti jezik. Nekateri učitelji imajo negativen odnos do vnašanja posameznih besed iz enega jezika v drugega. Prepričani so, da tisti, ki jezike mešajo, nobenega ne obvladajo dovolj dobro in iz lenobe nadomeščajo besede z drugimi iz drugega jezika. Seveda je vloga okolja v takih primerih zelo pomembna. Ob vseh različnih primerih, ki smo jih navedli, obstajajo še mnogi drugi. Kakor koli že in za katero koli metodo se bo kdo od staršev odločil, je najbolj pomembno, da se za izbrano metodo opredeli vsa družina. Prav zaradi tega je zelo važno, da se o načinu, kako bo potekala jezikovna vzgoja v družini, temeljito pogovorite še pred izbiro načina. (jec) priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Ključen prostor domovanja Kuhinja že dolgo ni več samo prostor za kuho, ob hitrem načinu življenja je marsikje postal edini prostor druženja. Ker so delovniki vse daljši in ker imajo šolarji vse več šolskih in popoldanskih obšolskih dejavnosti, je v veliko družinah edini čas, ki ga člani preživijo skupaj jutro, ko zajtrkujejo. Prav zato mora biti kuhinjski prostor zasnovan in urejen tako, da nudi tudi možnost za sproščen pogovor in seveda udobno in mirno hranjenje. Ne glede na to ali se odločate za zamenjavo stare kuhinje z novo ali nameravate obstoječo le renovirati, je za doseganje popolne učinkovitosti pomembno temeljito načrtovanje. Ne samo, da boste morali poskrbeti za medsebojno ujemanje materialov, opreme in barv, v prostoru, kjer po nekaterih raziskavah preživimo tudi do 70 odstotkov, pozornost namenite tudi razsvetljavi, zato že pri načrtovanju ničesar ne prepustite naključjem. Kuhinje namreč verjetno ne boste drugo leto ponovno zamenjali. Da se bomo v kuhinji resnično dobro počutili, je smiselno, da jo uredimo tako, da se bomo v njej počutili sproščeno, ne glede na to ali prenovimo obstoječo ali se odločimo za novo. Če ste ugotovili, da velikost obstoječe kuhinje ne ustreza več vašim potrebam ali pa da so na primer omare in delovne površine tako zastarele, da bi njihova obnova bila dražja od nakupa nove kuhinje, potem je čas za razmislek. Preverite tudi električne napeljave in naprave, ki so se lahko že izrabile in postale neučinkovite ali so zastarele. Podobno velja za vodovodne in električne inštalacije, saj veliko kuhinj izpred desetletij nima vseh električnih priključkov, ki bi jih potrebovali za nemoteno delovanje kuhinje. Pri starejših kuhinjah se pogosto pojavlja tudi problem neustreznega prezračevanja in ogrevanja. Podobno kot večina stvari, se s časom tudi kuhinja in ostala oprema, ki sodi zraven, spreminja skozi čas. Razlogov za to je več, med najpomembnejše pa brez dvoma lahko štejemo naše bivalne navade. V zadnjem času postaja kuhinja središče družinskega življenja tudi zato, ker nas zadnji gradbeni trendi silijo v večnamembnost in AluCarso di SKABAR MARCO Proizvodnja in montaža aluminijastih vrat, oken, verand ter železnih delov Proseška ulica 173 - Opčine tel: 3490955671, fax: 040327459, e-mail: alucarso@gmail.com rušenju mej med bivalnimi prostori. Trendi in hiter način življenja, ki omogoča združitev družine le v času obrokov, dajejo kuhinji vlogo stičišča, kjer družinski člani preživljajo čas skupaj. Bazični elementi brez podnožja Strokovnjaki se strinjajo, da so kuhinje v zadnjih letih postale ključen prostor domovanja. Zato so sodobne kuhinje zasnovane tako, da dnevna soba in kuhinja postajata en skupen večji prostor in posledično kuharica ali kuhar ni več osamljen v kuhinji, saj se družina in ostala družba družijo v dnevnem prostoru. Z združevanjem kuhinje in dnevne sobe se zamegljuje tudi namembnost prostorov in seveda delitev le teh. Za povezavo in brisanje meje med prostoroma se pogosto izbere kuhinjski otok ali polotok, ki služi kot kuhališče oziroma delovna površina. Z otokom, ki predstavlja osrednjo vez med prostoro- ma ustvarimo na preprost način okolje, kjer družabnost ni izpostavljena na račun kuhanja. Pri sodobnih kuhinjah, ki niso več namenjene le funkcionalnosti in so sestavljene iz togih linij, so značilni tudi bazični elementi, ki so brez podnožja in ki na po- P NOUGGI IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST trom višine www t e c n o n o I e • • M. I . I t gled spominjajo na opremo, ki jo imamo v dnevni sobi. Tako se iz kuhinj umikajo tudi na primer viseče omarice. Proizvajalci so seveda prvi, ki se posvetijo novim trendom in smernicam, saj lahko le tako ostajajo v stiku s konkurenco. Tako so prišli do sklepa, da mora biti kuhinja unikatna in prilagojena vsakemu uporabniku posebej, vendar funkcionalnost pri tem ne sme preveč trpeti. Z razvojem pričakujemo kupci vse več in temu proizvajalci ugodijo z vedno bolj dovršenimi kuhinjami, ki jih pošiljajo na trg. Vse več novih funkcij Novejše kuhinje se od starejših razlikujejo v več lastnostih. Za novejše kuhinje je značilno, da imajo več ergonomsko oblikovanih površin ter da so shranjevalne površine bolj uporabne, kar pomeni, da se zaprejo že s preprostim dotikom. Novejše kuhinje imajo pogosto tudi dodatne svetlobne instalacije, ki popestrijo prostor, ne smemo pa pozabiti tudi na novejše kuhinjske aparate, ki jih odlikujeta boljša zmogljivost in varčnost. Daleč najpomembnejši funkciji, ki ju ima nova kuhinja sta vodna pipa, ki jo je mogoče izvleči iz kuhinjskega korita in sistem za ločevanje odpadkov. Prednosti sodobnih kuhinj se kažejo tudi pri čiščenju omenjenih funkcij, saj je čiščenje zaradi gladkih linij lažje. Ker se predali in omarice odpirajo z lahkoto, tako da z dotikom prsta lahko odpremo in zapremo vratca, morajo biti materiali kvalitetni in trpežni, kar za kuhinje starejših generacij ne moremo govoriti. Lastnosti novejših priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 kuhinj predstavljajo prednosti tako za uporabnikovo nemoteno ustvarjanje kot za boljše počutje v kuhinji. Racionalna bela tehnika Sestavni del vsakega doma je bela tehnika. Ker se aparatov bele tehnike, na primer pečice ne da vsak dan prestavljati po kuhinji, razmislite tudi o primerni postavitvi aparatov. Hladilnik vam omogoča precej kreativne svobode, saj lahko izberete na primer takega, ki ni spojen s kuhinjskim pohištvom in opravlja na primer tudi dekorativno funkcijo, če ga postavite na primerno mesto in je po oblikovni plati kompatibilen z ostalim pohištvom. Pred izborom kosov bele tehnike in predvsem pred izborom kakovosti teh kosov, temeljito razmislite kako pogosto in v katere namene boste posamezen kos uporabljali. Vseh funkcij, ki jih omogočajo sodobni aparati najverjetneje ne boste pogosto uporabljali, pa velja izbrati energetsko varčne aparate. Moderni materiali Novejše kuhinje so sestavljene po načelih minimalizma in to velja tudi za materiale, ki kuhinjo sestavljajo. V zadnjih letih je še posebej poudarjena ekološka nota, uporabljajo se materiali, ki jih je mogoče reciklirati po menjavi kuhinje in po sami proizvodnji kuhinje. Kuhinjo tako sestavljajo materiali, kot je les, plastika, kamen, jeklo in stekla. Zelo priljubljen je masiven lesen pult ter kombinacije sive barve in svetlega lesa, značilne so tudi vzorčaste dekorativne površine, ki popestrijo minimalistične linije. Četudi dandanes lahko pri sestavljanju kuhinje izbiramo tako med naravnimi in umetnimi materiali, se moramo zavedati, da je najbolj vsestranski in najpogostejši material za izdelavo pohištva še vedno les. Razlogov za to je več, najbolj očiten pa je ta, da les izžareva poseben čar in toplino ter da se ob lesu počutimo bolj povezani z naravo. Pohištvo, izdelano iz naravnih materialov, je primerno za vse tiste, ki imajo težave pri izbiranju, saj z njim praktično ničesar ne morete zgrešiti. Tako pohištvo je praviloma vedno privlačno za oko. Ponovno obujeni jedilni koti Jedilna miza je del pohištva, ki ga uporabljamo vsak dan. Pozicija mize ni pomembna, le ko jo uporabljamo, ampak tudi, ko jo ne uporabljamo. Veliko časa namreč mizo gledamo iz drugih stanovanjskih prostorov, še posebej če je naše domovanje bolj odprtega tipa, ali se gibljemo mimo nje, na primer ko stopimo v hladilnik po pijačo. Zato mora biti miza ne le estetsko primerna, ampak tudi funkcionalna. Pri tem igra ključno vlogo usklajevanje različnih kosov pohištva, kar nam pogosto predstavlja težave in te so pri jedilni mizi lahko še večje, saj je miza eden najpomembnejših delov celotne kuhinjske sestavljanke. Večina kupcev se odloča za stan-dardno^ pravokotno ali okroglo mizo. Čeprav zadnji trendi favorizirajo pravokotne mize, je pametneje slediti lastnim potrebam. Če imamo probleme s prostorsko stisko, je velikokrat primernejša okrogla miza, saj omogoča sedenje večjega števila ljudi, medtem ko moramo štirikotno oziroma pravokotno mizo v takem primeru z eno stranico nasloniti ob steno. Ko se odločamo za velikost in obliko mize, moramo prisluhniti najprej potrebam in šele kasneje prostoru. Jasno je, da lahko izberemo katerokoli mizo, ki nam estetsko ustreza, če imamo veliko prostora. Če se tudi mi znajdemo v taki zadregi, je potrebno predvideti koliko ljudi bo mizo dnevno uporabljalo. Ko pridemo do tega števila, lahko ugotovimo kako veliko mizo potrebujemo. Za izračun velja pravilo, da vsaki osebi namenimo od 60 do 70 centimetrov površine. Klasična pravokotna miza z merami 120x80 centimetri je torej primerna za štiri osebe. Pri umeščanju mize v prostor se moramo zavedati, da bodo stoli zavzeli še dodatnega pol metra prostora. V zadnjih letih je opaziti preporod jedilnih kotov. Če nam tloris kuhinje in jedilnice omogoča vgra- dnjo jedilnega kota, le ta lahko predstavlja zanimivo alternativo klasičnim mizam, saj prostor z jedilnim kotom pogosto postane stičišče druženja v hiši. Miza, skupaj s klopmi, nudi več kot dovolj prostora za družino, ki se dnevno zbere za kosilo ali večerjo, istočasno pa nudi dovolj prostora tudi za goste, ki pridejo v goste. Kuhinja potrebuje svetlobo Že pri načrtovanju kuhinje upoštevajte možne maksimalne izkoristke dnevne svetlobe. Tudi če imate v kuhinji okno, se zavedajte, da v popoldanskih zimskih dneh preko njega v stanovanje ne i iiinnn ii junu Vanja Devetak 1 r i o i i o 11 11 111 IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in » obnovljivi • energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva,pellet...) znamke i— i ŠEMP0LHJ 1 /D6, TS TEL. 040-200312 MOB. 347-6282079 Mizarstvo 5TOPAR jc^ÁíeUlHI Pohiitvo po meji. fcu h inje, stopr ¡ce, maíivns roUínja vrata ter okna in vraTd oznaferid UNI ÉN 14351-1 i rrm¿roilj& 55% davifie GlajiavE. ZUNANJA 1 LA KOVANJA íDECKINül uE KoLevef 10 - ftajavita - T nI Llldl<|d| lef/fa* W\0¿lblil' e-aia ' tataparOlin it zvabite prav veliko svetlobe. Velja pravilo, da je najbolje, da je največ dnevne svetlobe v najpogosteje uporabljenih predelih kuhinje. A z dnevno svetlobo se vsega ne da rešiti, nenazadnje je treba pripraviti tudi večerjo. In le lestenec v kuhinji ne bo dobro osvetlil vseh kotov, ki jih pri pripravi hrane ali odlaganju predmetov in posod, ki jih potrebujete za pripravo obrokov, vsakodnevno uporabljate. Zato potrebuje vsaka kuhinja dodatno umetno osvetlitev. Osvetlitev vpliva na razpoloženje v prostoru, zato le upoštevajte nasvete strokovnjakov in izberite funkcionalno umetno osvetlitetev, ki bo skladna s siceršnjo podobo kuhinje in sosednjih prostorov. Za eno najboljših rešitev velja vgradnja svetil pod viseče elemente. Lahko se odločite za na primer reflektorje iz nerjaveče pločevine ali posameznih modulov iz aluminija ali nerjaveče pločevine. Lahko pa izberete vgrajene reflektorje. Vse več kupcev se odloča za svetlobno dno visečih omaric. Njegova prednost je v tem, da hkrati osvetljuje tako delovno površino kot tudi notranjost omarice. Če tudi vaš prostor za kuhinjo dopušča možnost za svetlobne police, boste z njim pridobili dodaten vir svetlobe. BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Izdelava prometnih znakov Cestna oprema in signalizacija Varnostne in opozorilne table - tudi dvojezične Osebna varovalna oprema in delovna zaščita Protipožarna oprema in oprema za prvo pomoč Table in nalepke po naročilu Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 info@segnaletika.com i i 1 4 Sobota, 28. januarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Priprava proračuna ob upoštevanju vladnih ukrepov Z davkom Imu nameravajo čim manj bremeniti občane Z uvedbo najnižje stopnje davka bi občina dobila 81.000 evrov manj kot z davkom Ici, zato bo stopnjo zvišala Vse kaže, da davka na nepremičnine Imu ne bodo mogli uvesti na najnižji stopnji, davkoplačevalce pa bodo kljub temu skušali bremeniti v čim manjši meri. Doberdobska občina v teh dneh - podobno kot vse ostale krajevne uprave v Italiji - preverja finančna ravnovesja in določa novo sestavo proračuna, ki je bila potrebna po decembrski odobritvi finančnega manevra Montijeve vlade. Med novostmi je uvedba občinskega davka na nepremičnine Imu (Imposta municipale unica), ki bo nadomestil nekdanji davek Ici. »Če bi veljali kriteriji in davčna stopnja, ki so veljali za bivši davek Ici, bi davek Imu omogočil naši občini priliv 180.000 evrov letno. Račun pa se v resnici ne izide: če bi za davek na prvo hišo izbrali najnižjo osnovno obdavčitev oz. 4 ti-sočinke, za drugo hišo oz. zazidljiva zemljišča pa 7,6 tisočink, ki je tudi najnižja stopnja, bi z davkom Imu občina dobila 66.000 evrov manj kot z davkom Ici. Občina mora namreč 3,8 tisočink prihodka od davka na drugo hišo izročiti državi. Ob tem bo občina z olajšavami, ki so predvidene za nekatere lastnike hiš, izgubila dodatnih 15.000 evrov. Skupno bo torej primanjkljaj znašal okrog 81.000 evrov,« pravi do-berdobski župan Paolo Vizintin, ki s tehniki preučuje simulacije in možne ukrepe. »Razmišljamo, kako bi ta primanjkljaj lahko krili. Upoštevati je treba, da se bodo znižali tudi deželni prispevki. Žal bo treba zelo verjetno zvišati stopnjo davka Imu za prvo hišo in za drugo hišo, pri tem pa bomo skušali čim manj bremeniti obe skupini davkoplačevalcev. Imu na prvo hišo je mogoče zvišati največ za dve tiso-činki, Imu na drugo hišo pa največ za tri, mi pa bomo skušali ostati čim bliže osnovni stopnji,« poudarja Vizintin. Občina Doberdob bo po Vizintinovih besedah vsekakor izkoristila olajšave, ki jih omogoča zakon. Tako bo od dolžnega zneska za glavno stanovanje možno odbiti do skupno 200 evrov, ta odbitek pa bo možno povečati še za 50 evrov za vsakega sina, mlajšega od 26 let, ki redno stanuje v glavnem stanovanju. Po zakonu znesek tega odbitka ne sme preseči 400 evrov. »Simulacije so pokazale, da bi nekateri lastniki hiš s predvidenimi odbitki, ki so višji od nekdanjega odbitka davka Ici, ki je znašal 103 evre, plačali celo nekaj manj od tega, kar so plačali pred leti,« zaključuje Vizintin. (Ale) gorica - Sindikat zavarovalnih agentov zahteva liberalizacijo Zavarovanja predraga Na Goriškem cene avtomobilskih zavarovanj neupravičeno visoke -»Nižje cene možne le s prodajo polic različnih družb« V teh dneh se v Italiji vrstijo protestne akcije taksistov in drugih poklicnih skupin, ki nasprotujejo Montijevim ukrepom liberalizacije. Medijsko pozornost so pritegnili predvsem tisti, ki se sprostitvi trga upirajo, obstajajo pa tudi skupine, ki v nasprotju s prvimi očitajo vladi, da je bila »premehka« in zato od nje zahtevajo, naj uvede korenitejše ukrepe. Med temi skupinami so zavarovalni agenti, ki ocenjujejo, da je vladni odlok na področju zavarovalništva popolnoma neučinkovit in da nikakor ne bo mogel privesti do znižanja cen avtomobilskih zavarovalnin, ki bremenijo italijanske voznike. »Vzemimo primer goriške pokrajine. Število nesreč je pri nas bistveno nižje kot v nekaterih drugih italijanskih pokrajinah, stroški za avtomobilsko zavarovanje pa so vseeno precej visoki,« pravi Stefano Querinuzzi, goriški pokrajinski predsednik sindikata zavarovalnih agentov SNA, ki pretirano višino zavarovalnin pripisuje pomanjkljivi konkurenci med velikimi zavarovalniškimi družbami. »Cene avtomobilskih zavarovanj prav gotovo bolj bremenijo družine kot, denimo, stroški za odvetnike. Avtomobilska zavarovanja so namreč obvezna, avtomobil pa imajo skoraj vsi. Da pride do znižanja cen, je treba spodbuditi večjo konkurenco med družbami. Agentom je treba dati možnost, da sklenejo pogodbe z različnimi zavarovalniškimi družbami in da torej lahko strankam svetujejo najugodnejšo in najprimernejšo polico. Montijev odlok pa predvideva, da bodo morali agenti svojim strankam ponuditi zavarovalne police najmanj treh različnih zavarovalnic, ki pa jih ne bodo mogli prodajati, kar je skregano z zdravo pametjo. Kdo bo objektivno predstavljal ponudbe konkurentov, če ne bo imel nič od tega? Nov odlok je po naši oceni celo korak nazaj v primerjavi z liberalizacijami, ki jih je pred leti uvedel Ber-sani,« poudarja Querinuzzi in pojasnjuje, da imajo agenti interes, da se tarife avtomobilskega zavarovanja znižajo, saj bi si posledično družine lahko privoščile tudi druge police, npr. za zavarovanje sta- Stefano Querinuzzi novanja in nezgodno zavarovanje. Pokrajinsko vodstvo sindikata SNA zato sodeluje pri organizaciji protestne manifestacije zavarovalnih agentov, ki naj bi v kratkem potekala v Rimu. »Vprašanje liberalizacije našega sektorja se tiče zelo velikega števila ljudi. Agentov je v Italiji čez 200.000, ki jim je treba prišteti še osebje. Samo na Goriškem deluje okrog 60 agencij, v katerih je zaposlenih okrog 300 ljudi,« zaključuje Querinuzzi, ki je naslovil tudi pismo na podtajnika Antonia Catricalaja. (Ale) gradez Mladoletni ropar ostaja v priporu Tržaško sodišče za mladoletnike je potrdilo pripor za 17-letnega K.B., ki so ga tržiški karabinjerji aretirali v torek v Gradežu. Mladeniča, ki je vstopil v zlatarno v Ulici Marina in zagrozil 64-let-nemu lastniku z nožem, so prepeljali v mladoletniški zapor, ki deluje v okolici Trevisa, kjer bo čakal na sojenje. Mladenič, ki je v preteklosti že imel težave s pravico, je v zlatarno Roberta Corbatta v Gradežu prvič vstopil okrog 11.30. Zlatarjevi ženi, ki je bila za pultom, je rekel, da bi rad kupil darilo, ko je v trgovino vstopila druga oseba, pa je naenkrat odšel. Vrnil se je pol ure kasneje in rekel, da bo počakal na svojo mamo in skupaj z njo izbral darilo. Okrog 12.30 je v zlatarno prišel Corbatto, njegova žena pa je odšla. Ko sta ostala sama, je mladenič napadel 64-letnega zlatarja in mu pritisnil 20 cm dolg nož na grlo, zlatar pa je reagiral in roparja porinil stran. K.B. je izpustil nož in skušal pobegniti, Corbatto pa je kričal na pomoč in ga skušal zadržati v trgovini. Ko je roparju uspelo zbežati, so bili tržiški karabinjerji že na poti. 17-letnika, ki se je nameraval vkrcati na avtobus na Trgu Carpaccio, so prijeli v Ulici Beato Angelico. Odpeljali so ga na poveljstvo in kmalu ugotovili, da je 17-letni K.B. konec decembra pobegnil iz centra za mladoletnike Il Mulino v Ogleju, kamor so ga sile javnega reda pospremile 17. decembra zaradi prodaje prepovedanih opojnih substanc in kraje v obtežilnih okoliščinah. V torek so karabinjerji mladega roparja prepeljali v center za mladoletnike v tržaški občini, po sodniški odločitvi pa v pokrajino Treviso, kjer bo dočakal začetek sojenja. Paolo Vizintin gorica - Predlog levosredinskega zavezništva za zdravstveno podjetje Ovrednotenje namesto ukinitve Giuseppe Cingolani: »Tondov načrt o združitvi vseh zdravstvenih podjetij v eno odločno zavračamo, saj bi bila Gorica najbolj oškodovana« »Goriškega zdravstvenega podjetja ne gre ukiniti, nasprotno, predstavljati mora primer dobre prakse, po katerem se zgledovati za resno reformo deželnega zdravstva.« V to je prepričan županski kandidat goriške leve sredine Giuseppe Cingolani, ki je včeraj s predstavniki svojih koalicijskih partnerjev pojasnil, zakaj bi zdravstvena reforma predsednika deželne vlade Renza Ton-do najbolj oškodovala goriško zdravstvo. »S predsednikom Tondom in županom Ettorejem Romolijem lahko za goriško zdravstvo pričakujemo isti konec, kakršen je doletel goriški oddelek nuklearne medicine, ki so ga dokončno ukinili in preselili v Trst. To se je zgodilo kljub zagotovilom župana Romoli-ja, da bo zaprtje le začasno,« poudarja Cingolani in opozarja, da je osnutek zdravstvene reforme pred dnevi soglasno zavrnil tudi občinski svet iz Trsta. »Tondo hoče združiti vseh šest zdravstvenih podjetij v eno in hoče ohraniti tri bolnišnična podjetja, kar bi ustvarilo celo vrsto organizacijskih težav in bi oddaljilo zdravstvene ustanove od ljudi,« poudarja Cingolani, ki je prepričan, da mora biti organiziranost goriškega zdravstva za zgled. Po njegovih besedah goriško zdravstveno podjetje nadzoruje delovanje dveh bolnišnic in hkrati tudi teritorialno oskrbo; gre torej za sistem, ki ga je treba okrepiti, je prepričan Cingolani. »Ohranitev goriškega zdravstvenega podjetja zahtevamo tudi zaradi vloge, ki jo lahko odigra v čezmejnem sodelovanju, kar je še posebej pomembno v vidiku sprostitve zdravstvene oskrbe, do česar bo čez nekaj let prišlo v vsej Evropski uniji,« poudarja Cingolani in pojasnjuje, da je treba v goriški pokrajini še zlasti okrepiti delovanje zdravstvenih teritorialnih služb. »Krčenje urnikov okenc za prevencijo v Gorici, Gradišču, Krminu in Tržiču gre v ravno nasprotno smer, v smer obubožanja goriškega zdravstva,« pravi Cingolani in poudarja, da bi moral Tondo združiti zdravstvena podjetja z bolnišničnimi, kar bi zagotovilo boljšo povezavo med bolnišnicami in teritorijem. Cingolanijeva izvajanja so včeraj podprli Paolo Del Ponte v imenu stranke Levice, ekologija in svoboda, občinski tajnik Stranke komunistične prenove Roberto Crisci-tiello, predstavnik Italije vrednot Mauro Valentinsig in Dario Ledri iz Foruma za Gorico. (dr) Giuseppe Cingolani bumbaca gorica - Obrekovanja ni bilo Odbornik oproščen, tožil ga je mestni redar Zaman zahteval tudi 120.000 evrov odškodnine Goriški podžupan in hkrati občinski odbornik, pristojen za mestno policijo, Fabio Gentile je bil oproščen obtožbe obrekovanja, ki jo je vložil mestni redar Michele Furlan. Sodnik je ugotovil, da ni kršil nobenega zakona. Redar je vložil prijavo, potem ko je odbornik izjavil, da »bi se minister Bru-netta moral ukvarjati ne le z lenuhi, pač pa tudi z vsemi tistimi, ki pri svojem delu ne ravnajo po zdravi pameti«. Sodnik za predhodne obravnave tržaškega sodišča Raffaele Morvay je v obrazložitvi razsodbe zapisal, da iz odbornikovih besed ni bilo mogoče prepoznati identitete redarja, saj je bila omenjena le njegova službena številka - 26. Ugotavljal je še, da je bila kritika na račun Furlanovega strogega ravnanja umestna, saj ima vsakdo pravico, da se izreče o delu javnega uslužbenca, ki je v vsakodnevnem stiku z ljudmi. »Pravici je bilo končno zadoščeno, čeprav je treba priznati, da bi se morali ukvarjati s številnimi drugimi zadevami, za katere bi bilo vredno poiskati pomoč na sodišču,« razsodbo komentira Gentile, ki ga je branil odvetnik Claudio Giacomelli iz Trsta. Furlan, ki ga je zagovarjal odvetnik Livio Bernot, je od odbornika zahteval tudi 120.000 evrov odškodnine, ki je na podlagi razsodbe seveda ne bo prejel. gorica - V pripravi ukrep za znižanje cene motornega goriva Šest centov popusta Črpalkarji s kančkom optimizma - Zanetti doslej izgubil štiri kilograme in skupaj z Macuzom nadaljuje gladovno stavko Na deželi je v pripravi ukrep, na podlagi katerega naj bi zagotovili šest centov popusta na ceni motornega goriva. Deželni podpredsednik Luca Ciriani pojasnjuje, da bi dežela lahko zagotovila potrebna denarna sredstva za financiranje ukrepa iz svoje blagajne, hkrati pa poudarja, da preverjajo, kako popust porazdeliti med dvema cenovnima območjema. Kot znano je popust na ceni motornega goriva v obmejnem pasu višji kot v preostalem delu dežele, zato pa goriški črpalkarji zahtevajo, naj vseh šest centov popusta ostane ob meji, kjer je »beg« voznikov v Slovenijo še toliko bolj občuten. »Zgleda, da se na deželi končno nekaj premika, k čemur je nedvomno prispeval tudi naš protest,« poudarja goriški črpalkar Fa- bio Zanetti, ki se je prejšnjo nedeljo skupaj s kolegom Paolom Macuzom odločil za gladovno stavko. »Na deželi morajo razumeti, da je treba ceno na italijanski strani čim bolj približati slovenski. Če bi ohranili štiri cente razlike, bi avtomobilisti še vedno odhajali v Slovenijo, zato pa je treba, da ves popust šestih centov namenimo obmejnemu pasu,« je prepričan Zanetti, ki pojasnjuje, da je te dni bencin z deželnim popustom v obmejnem pasu za 8 do 9 centov dražji od slovenskega, dizel pa je dražji za kar 20 do 21 centov. V primerjavi s prejšnjimi dnevi so črpalkarji nekoliko bolj optimistični, saj opažajo, da se vozel počasi rešuje. »Z gladovno stavko in kampiranjem na Travniku pa bomo nadaljevali, dokler ne bodo potrebni ukrepi zapisani črno na belem,« poudarja Za-netti, ki je od začetka gladovne stavke izgubil štiri kilograme. »Na dan popijem samo tri kapučine, osebje Rdečega križa mi je izmerilo pritisk v četrtek zvečer in zaenkrat je z mano vse v redu,« poudarja Zanetti. Včeraj je izrazila solidarnost črpal-karjem skupina mesarjev pri zvezi Conf-commercio. Mesarji poudarjajo, da se v Rimu in tudi na deželi še niso zavedali dinamik, ki jih doživljajo obmejni kraji, zato pa upajo, da bodo politiki čim prej odprli oči in rešili pereče težave. Včeraj je deželni svetnik Severne lige Federico Razzini pisal predsedniku državne vlade Mariu Montiju, da bi ga opozoril na vse bolj nevzdržno stisko goriških črpalkarjev. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. januarja 2012 15 doberdob - Skupna delavnica v priredbi centra Emil Komel in Glasbene matice Bachova glasba za uvod v sodelovanje med šolama Pobuda profesoric Beatrice Zonta in Neve Klanjšček - Ob predavanjih tudi nastopi gojencev NOVA GORICA Župani Goriške želijo širitev članstva EZTS Na prvi seji skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki bo v petek, 3. februarja, ob 11.30 v Rittejevi dvorani Trgovinske zbornice v Gorici, bo prisotnih vseh šest županov ožje Goriške s slovenske strani meje. Združenje občin Gorice, Nove Gorice in Šempeter-Vrtoj-be namreč podpirajo tudi drugi goriški župani, ki si v bodoče želijo tudi njegove razširitve. Kolege sta na ustanovno skupščino EZTS včeraj na rednem mesečnem srečanju županov ožje Goriške povabila župana Šempetra-Vrtojbe in Nove Gorice, Milan Turk in Matej Arčon. Na dnevnem redu petkovega zasedanja skupščine bo tudi imenovanje predsednika in podpredsednika. Udeleženci četrtkove glasbene delavnice v Doberdobu foto scgv e. komel gorica Kaj čaka porodniški oddelek? Goriški občinski svetnik Bernardo De Santis je zaskrbljen nad prihodnostjo porodniškega oddelka bolnišnice Janeza od Boga. Zaradi tega je med zadnjim zasedanjem načelnikov svetniških skupin predstavil resolucijo o porodnišnici, za katero upa, da bo o njen občinski svet razpravljal čim prej. De Santis si prizadeva, da bi z resolucijo pozvali goriškega župana Ettoreja Romolija, naj čim prej zahteva od zdravstvenega podjetja pojasnila glede prihodnosti goriškega porodniškega oddelka. De Santisa zanima predvsem, kako namerava zdravstveno podjetje okrepiti delovanje porodniškega oddelka in kako namerava postopati, da bodo porodi v Gorici varni in da bo porodnišnica odgovarjala na zahteve mamic. De Santis je prepričan, da bi moral občinski svet razpravljati o porodnišnici še pred začetkom volilne kampanje. Prihodnost goriške porodnišnice je sicer vse prej kot rožnata, saj se v njej rodi odločno premalo otrok. Med lanskim letom so našteli le 348 porodov, tudi v Tržiču pa se je znižalo število rojenih otrok, ki jih je bilo lani 497. Ne v goriški ne v trži-ški porodnišnici niso presegli praga 500 porodov, ki jih deželni zakon določa za preživetje, zato pa so De Santiseva vprašanja o prihodnosti porodniških oddelkov popolnoma umestna. Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel sta postavila osnove konkretnega sodelovanja, ki na konstruktiven način odgovarja na vedno odprto vprašanje o dvojnem pogledu na slovensko glasbeno šolanje na Goriškem. Brez političnih posredovanj in brez posebnih diplomatskih sredstev sta dve profesorici klavirja na kavi na Koroškem začeli načrtovati skupno delavnico v Doberdobu, kjer imata obe šoli svoji podružnici. Nekajmetrska razdalja, ki pa je na papirju zgledala neizmerno večja, se je v hipu izničila, ko sta se podravnateljica šole Komel in ravnatelj Glasbene matice dogovorila za to sodelovanje. Pobudnici Beatrice Zonta in Neva Klanjšček sta priredili pionirsko klavirsko delavnico v četrtek popoldne na podružnici centra Komel. Kot vezno nit sta izbrali Johanna Sebastiana Bacha, saj je baročni mojster skupni imenovalec šolskih programov na vseh ravneh. Monografska delavnica je predvidevala tako predavanja kot krajše nastope sodelujočih učencev. Učenke višjih razredov Nika Cotič, Martina Furlan, Vesna Gruden, Mateja Jarc in Ivana Pahor so pripravile raziskave, ki so obravnavale različne aspekte izbrane teme. Spregovorile so tako o življenju Johanna Sebastiana Bacha, o njegovem opusu, o značilnostih baročnega stila. Prispevke so nadgradile projekcije in poslušanje posnetkov, ki so pianistom ponudili vpogled v druga področja Bachove umetnosti z izbiro Brandeburškega koncerta št. 5, znamenite Arije »na četrti struni« in legendarne orgelske Tokate in fuge v d molu. Za primere klavirske umetnosti pa so v živo poskrbeli učenci iz razredov omenjenih pobudnic delavnice kot tudi iz razredov Vesne Zuppin in Jane Dras-sich. Igrali so - poleg nekaterih, že omenjenih priložnostnih predavateljic - Arian-na Moro, Urška Terpin, Samuele Ferletti, Milena Jakičevic, Elisa Terrana, Julija Brecelj, Jurij Lavrenčič in Nada Tavčar. Širša obzorja baročne glasbe, ki jih je pester glasbeni popoldan razprostrl, so bila za vse mlade udeležence vir zelo spodbudnih odkritij, na primer o načinih izvajanja skladb v Bachovem času, in malih presenečenj zaradi zanimivih anekdot, s katerimi se vsebine še lažje vtisnejo v spomin. Navzoče je uvodoma pozdravila podravnateljica šole Komel Alessandra Schettino, ki se na poseben način veseli dolgo pričakovanega sodelovanja: »Delavnica je postala dokaz plodnega sodelovanja med profesorji in učenci. Upam, da bomo kmalu lahko ponovili to pozitivno izkušnjo tudi na drugih področjih.« Sama glasba, s pedagoškimi motivacijami in s svojim neposrednim komunikacijskim potencialom, je tako postala most za prijateljsko, vsebinsko koristno sodelovanje pri prvi, skupni delavnici, ki se bo z drugačnimi vsebinami ponovila spomladi na podružnici Glasbene matice v Doberdobu. (rop) gorica - V deželnem avditoriju ob dnevu spomina na holokavst Stara je bila komaj 17 let ... Ganljivo podelitev častnih medalj vključili v srečanje z višješolci - VZPI-ANPI zgrožen nad besedami goriškega župana Prefektinja podeljuje častno medaljo »Dragi mladi, vaša generacija še ima priložnost, da tudi osebno pride v stik z bivšimi deportiranci in da preko njihovih pričevanj spozna tragično zgodbo taborišč, ki bi jo nekateri danes še vedno radi prikrili. Njihove tragične izkušnje naj vam bodo v opomin, da boste s svojimi življenjskimi izbirami preprečili ponovitev tragedij iz koncentracijskih taborišč.« S temi besedami je goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu nagovorila mlade udeležence srečanja ob dnevu spomina na holokavst, ki ga je včeraj v deželnem avditoriju v Gorici priredil sindikat UIL Scuola. Na srečanju so bili prisotni dijaki raznih višjih srednjih šol z italijanskim učnim jezikom, ki jih je še zlasti ganila omemba mlade interniranke. »Med prejemniki častnih medalj, ki jih podeljujemo ob dnevu spomina, je tudi sestra 17-letne mladenke, ki se iz Nemčije ni vrnila. Njo in ostale taboriščnike imejte vedno v mislih in vedite, da sta nestrpnost in rasizem še vedno zelo nevarna, to pa še zlasti velja za obdobja krize, kakršno ravno doživljamo,« je poudarila prefektinja, ki je po svojem pozdravu izročila medalje bivšim bumbaca deportirancem in njihovim sorodnikom, nato pa so si mladi ogledali dokumentaraca o Giorgiu Perlasci in o deportaciji Judov. V uvodnem delu srečanja je prisotne nagovoril tudi deželni odbornik Roberto Molinaro, ki je mlade opozoril, da sta nestrpnost in sovraštvo zaznamovala številne kraje v Furlaniji-Julijski krajini. Pomniki nekdanjih tragičnih dogodkov so po njegovih besedah tržaška rižarna, pokopališče v Gonarsu in bazoviški šoht, sploh pa je Molinaro pozval mlade, naj prisluhnejo še živečim pričam nekdanjih tragedij. V imenu pokrajinske uprave je spregovorila odbornica Maria Bianca Della Pietra, v imenu goriške občine pa župan Ettore Romoli. »Gorica je veliko pretrpela pred in po osvoboditvi zaradi nemške okupacije in tragičnega obdobja po prihodu Titovih sil,« je poudaril Romoli, z njegovim izvajanjem pa se ne nikakor strinja predsednik mestne sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič, ki ga je na srečanje in za mikrofon povabila prefektinja. Primožič opozarja, da je župan povsem neumestno v svoj govor ob dnevu spomina na holokavst gorica - Prejemniki častnih medalj Trpeli so v Auschwitzu, Dachauu, Buchenwaldu Častno medaljo so med včerajšnjo svečanostjo prejeli Adriana Aga-pito iz Škocjana v spomin na očeta Umberta, ki je bil interniran v taborišču za vojake, Ada Bait iz Foljana-Redipulje v spomin na očeta Marcella, ki je bil interniran v Dachau, Palmira Battistella iz Ronk v spomin na brata Angela, ki je bil interniran v Dachauu, Giacomina Concion iz Ronk in Gian-luigi Cecchini v spomin na moža in očeta Rina Cecchinija, ki je bil interniran v Buchenwaldu, Giusto Croci iz Ronk, ki je bil interniran v Flossem-burgu in Dachauu, Annamaria Valen-ti iz Gradeža v spomin na babico Teo-dolindo Da Ros, ki je bila internirana v Ravensbrucku in Auschwitzu, Carmena Battistella iz Ronk v spomin na moža Federica Gardimana, ki je bil interniran v Buchenwaldu, Olimpia Gellini, ki je bila zaprta v tržaškem Koro-neju in internirana v Auschwitzu in Chemnitzu, Serena Maltese in Mario Beggi iz Gorice v spomin na očeta in dedka, polkovnika Giuseppeja Malte-seje, ki je bil interniran v Dachauu, Angela Miniussi iz Ronk v spomin na očeta Angela, ki je bil interniran v Dac-hauu, Hallacku e Markirchu, Giorgio Valenti iz Ronk v spomin na dedka Giovannija Serafina, ki je bil interniran v Buchenwaldu, Rina Serafin iz Ronk v spomin na sestro Ido, Silvio Serafin iz Ronk v spomin na brata Orlanda, Mario Sverco iz Ronk, ki je bil interniran v Dachauu, Maria Pia Tomasin iz Ronk v spomin na očeta Guglielma in brata Valdija, ki sta bila internirana v Dachau, Paolo Trevisan iz Ronk v spomin na dedka Teofila, ki je bil interniran Dachauu, Ottavio Zanet iz Ronk v spomin na brate Adelchija, Adorina in Giuseppeja, ki so bili internirani v Dachau, Giovanni in Elisa Zanet v spomin na očeta in dedka Se-verina, ki je bil interniran v Buchen-waldu in Mittelbauu, Anna Maria in Fulvio Zanolla iz Ronk v spomin na strica Renata, ki je bil interniran v Buc-henwaldu e Mittelbauu, in Paolino Zonta v spomin na brata Gina in očeta Lodovica, ki sta bila internirana v Dachauu in Flossemburgu. Vsi prejemniki so prejeli topel aplavz, še posebno ganljiva pa je bila izročitev petih medalj Tamari Candotto. Njen še živeči oče Mario je bil interniran v Dac-hauu, Markirchu in Trostberg, njena še živeča teta Ida in stric Fede v Ausch-witzu, medtem ko je njena babica Maria Turolo umrla v Auschwitzu, dedek Domenico pa v Dachauu. Medaljo so prejeli sorodniki taboriščnikov in bivši deportiranci, ki so v ta namen vložili prošnjo na goriško prefekturo. vključil pobude, ki bodo potekale ob 10. februarju, ko se spominjamo eksodusa in fojb. Po besedah Primožiča so še zlasti nesprejemljive županove besede o »jugoslovanskem ekspansionizmu« in »rdečih bandah«, ki naj bi zasedle Gorico. Tudi med svojim posegom v avditoriju je Primožič opozoril na razna odprta vprašanja, ki zadevajo polpreteklo zgodovino. Zlasti je obsodil ravnanje goriške občine, ki vsako leto sprejema in nagrajuje republikin-ske krvnike in izdajalce. »Ravno oni so krivi, da je bila večina ljudi, ki jim bo na tej svečanosti podeljena medalja, odpeljanih v Nemčijo,« je poudaril Primožič, ki je ob zaključku včerajšnjega nagovora v avditoriju pozval mlade, naj ne nasedajo zgodovinskemu revizionizmu in naj se postavi- jo v bran vrednot svobode in sožitja, na katerih je temeljilo odportništvo. Pred srečanjem v avditoriju so položili venec pred spomenik deportirancem pred železniško postajo. Umrlim taboriščnikom so se poklonili tudi na tržiškem pokopališču, kjer sta spregovorila županja Silvia Altran in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. »Pred krematorijskimi pečmi so s propagando osamili Jude, Slovence, Cigane, ki niso več smeli opravljati javnih služb, tiskati svojih časopisov in vstopati v javne lokale. Dejali so, da niso produktivni, zato jih je bilo treba iztrebiti. Mnogi so za to vedeli, a so molčali,« je poudaril Enrico Gherghetta in opozoril, da se podobne tragedijo lahko ponovijo, kar se je izkazalo tudi med nedavno vojno v bivši Jugoslaviji. (dr) 1 6 Sobota, 28. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / goriška - V mrežo »mini« muzejev dodajajo še četrtega Ob pokopališču muzej mrtvih na meji, beguncev in vojakov Natančnih številk ni, ker jih je vojska skrivala -»Skupnega trga ne znamo ovrednotiti ne mi ne Italijani« »V interesu našega celega mesta je, da ponudimo čim več kakovostnih zgodb za razvoj turizma. Zgodovinski turizem ima na tem območju dobre možnosti,« je prepričan Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja, ki je že pred nekaj leti začel snovati eno takih ponudb. Ta temelji na posebnosti obmejnega prostora. Gre za mrežo majhnih muzejev, ki državno mejo osvetljujejo z različnih vidikov, posebni pa so tudi zaradi lokacije oz. objektov, v katerih so in še bodo urejeni. Muzeja v stavbi novogoriške železniške postaje in v nekdanjem stražarskem stolpu v Vrtojbi že privlačujeta turiste, medtem ko načrtovani muzej tihotapstva v bivši carinarnici na Pristavi zaradi birokratskih zapletov pri prenosu lastništva nekdanje carinarnice na novogoriško občino še ni zaživel. Ideji o treh muzejih se pridružuje še četrti: Muzej mrtvih v stari pokopališki vežici v Mirnu. Posvečen bo zgodbi o tem, kako je bilo pokopališče do Osimskih sporazumov razdeljeno na pol, in vsem tistim, ki so bili ubiti na meji - tako beguncem kakor vojakom. V desni polovici stare vhodne vežice na mirensko pokopališče, ki je ravnokar v obnovi, bo že konec maja zaživel četrti iz mreže »mini« muzejev na meji. Tretji, kot rečeno, še ni uresničen, a ker so se, kot kaže, zapleti v zvezi z njim le začeli reševati, mu v Goriškem muzeju z veliko mero upanja še vedno ohranjajo mesto v muzejski mreži, ki bi jo radi povezali tudi s kolesarsko stezo. Muzejska zbirka Kolodvor je torej posvečena državni meji na Goriškem med letoma 1945 in 2004, muzej v nekdanji carinarnici na Pristavi bo posvečen tihotapstvu čez mejo, razstava v stražarskem stolpu v Vrtojbi govori o kulturnem šoku, ki so ga doživeli ljudje, ko je na Goriškem nova državna meja čez noč presekala življenje ljudi, ločila družine in razdvojila prijatelje, četrti pa bo posvečen mrtvim. Pobudo, da se tudi Miren vključi v to muzejsko mrežo, so dali v tamkajšnji občini in krajevni skupnosti, Goriški muzej pa je zasnoval vsebino. »To bo spominsko obeležje umrlim na celotni meji. Tako beguncem, ki so jih ubili vojaki, kot tudi vojakom. Tudi njih je bilo namreč veliko ubitih in to ne sme biti zamolčano -prebežniki so namreč tudi streljali nanje in jih veliko ubili. Natančnih številk o tem nimamo, ker je vojska to skrivala. O teh stvareh je pisal tudi zgodovinar Jakob Ma-rušič, avtor razstave v stražarskem stolpu. Morda se bo kakšen raziskovalec v Beogradu prebil do zapiskov Knoja in služb, ki so varovale mejo. Kje se to hrani in ali je to že odprto za javnost, so pa druga vprašanja,« pojasnjuje Malnič. Dva izmed štirih muzejev iz te mreže, kot rečeno, delujeta že nekaj let. Dobra obiskanost potrjuje izvirnost ideje in pravilnost odločitve o njuni uresničitvi. V knjigi obiskov kolodvorskega muzeja, denimo, so vpisi z vsega sveta. »To je verjetno ena najboljših naložb, kar smo jih kot muzej speljali skupaj z mestno občino No- Mrliško vežico v Mirnu obnavljajo Skupni trg obeh Goric in palača železniške postaje, »neizkoriščen biser« (desno); korejski zapis v knjigi obiskov kolodvorskega muzeja (spodaj), o katerem pri Goriškem muzeju pravijo, da je ena njihovih najboljših naložb fotok.m. Mirensko pokopališče je delila meja - bodeča žica foto k. m. va Gorica. Tatjana Gregorčič, načelnica oddelka za gospodarstvo, je ves čas spodbujala, da "nekaj naredimo". Tedaj je Drago Sedmak ravno pripravljal razstavo o meji in tako sem rekel: "Dajmo, naredimo mejne prehode!" Tudi stolp je stalno obiskan. Tam je sicer nekoliko moteče, da morajo obiskovalci sami po ključ, pa ga vrniti. Ko bo vsa ta mreža štirih muzejev kon- čana, bomo uvedli muzejsko ponudbo za vodenje,« napoveduje Malnič. Torej gre morda upati, da bo muzej na Kolodvorski za obiskovalce dostopen dlje kot štiri ure na dan med tednom in pet oz. sedem ur med vikendom v zimskem času. Doslej smo že velikokrat ugotavljali, kako posebnosti obmejnega prostora ne znamo dovolj ovrednotiti, kako skupni trg obeh Goric ni dosegel svojega povezovalnega namena ... »Trga ne znamo ovrednotiti ne mi ne Italijani. Oni morda hote. Je tudi nekoliko izven centra. Če bi bil bliže, bi čisto drugače zaživel,« meni zgodovinar Branko Marušič, medtem ko Andrej Malnič opozarja predvsem na stavbo kolodvora, kateri ne občina ne država ne priznavata ustreznega pomena: »Cela stavba kolodvora je strateškega pomena za vso državo. To je stavba, ki ima zgodovinsko vrednost. Je lepa, decentna. V njej bi morali narediti nekaj v zvezi z univerzo, kulturo, nekaj, kar bi promoviralo naše znanje, ker se ta stavba odpira v prostor na- ših sosedov, kjer živijo tudi naši rojaki, v romanski svet. Ljubljana, Maribor in Koper se dičijo, da so mednarodna mesta . Edino mednarodno mesto sta obe Gorici, kjer skupaj živimo tale svet. Žal pa ministrstvo za kulturo in zunanja politika doslej nista dojela pomena obeh Goric, kaj šele te stavbe. Upam, da bomo v okviru novega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje te stvari znali povezati.« »Meni se zdi predvsem škoda, da je tista stavba mrtev objekt. To bi lahko bil pomemben objekt za Novo Gorico, v mestu ni take palače, kot je ta,« se strinja Marušič. Kolodvor pa ni edini biser goriškega obmejnega prostora: v bližini je še frančiškanski samostan na Kostanjevici z dragoceno knjižnico in grobnico zadnjega francoskega kralja Karla X. Pa vila Rafut, ki žal razpada, goriški grad in univerza. »Vse to je velik kapital tega prostora, na katerem bi morali graditi turistični razvoj,« je prepričan direktor Goriškega muzeja. Katja Munih Hudo ranjen delavec Krminski delavec se je včeraj hudo poškodoval med delom v podjetju Avea di Piani, specializiranem v proizvodnji in prodaji pohištva v kraju San Giovanni al Natisone (Videm). 41-letni L.C. si je pri dotiku frezalnika ranil levo roko, zaradi zelo hudih poškodb so ga odpeljali v videmsko bolnišnico. Primer preiskujejo karabinjerji. »Fabulinus« tudi v Gorici Operacija »Fabulinus« poštne policije iz Palerma proti spletni pedoporno-grafiji se je dotaknila tudi Goriške. Agenti so zasegli dva računalnika, last dveh 40-letnih moških, enega v Gorici, drugega v Vidmu. Sedaj ugotavljajo, če je bilo prepovedano gradivo pridobljeno s spleta hote ali pomotoma. Doklada za brezposelnost Iz zavoda INPS sporočajo, da 31. marca zapade rok za vložitev prošenj za doklade za brezposelnost. Letos bo postopek za pridobitev doklade enostavnejši, saj bodo zavod INPS podatke o morebitnih zaposlitvah črpal iz svojega računalniškega arhiva. Nadzor nad termoelektrarno Tržiška županja Silvia Altran se je srečala s predstavniki družbe A2A, ki je lastnica termoelektrarne iz Tržiča; do srečanja je prišlo, ker je družba A2A vključena v prestrukturiranje družb Edison in Edipower. Županja je ob tej priložnosti spoznala inženirja Roberta Scottonija, ki bo v kratkem postal direktor termoelektrarne. Pojasnila mu je, da občina skrbno nadzoruje delovanje termoelektrarne in pozorno sledi postopkom za njeno obnavljanje. Nizka udeležba na stavki Pokrajinsko prevozno podjetje APT sporoča, da se je včerajšnje stavke javnih prevozov v dopoldanskih urah udeležilo 13 odstotkov voznikov mestnih prog in 7,5 odstotka ostalih prog. Popoldne je stavkalo 5 odstotkov voznikov na mestnih progah, 17 odstotkov na ostalih progah in 11 odstotkov uslužbencev v uradih. Mlekomat v Štarancanu Na Trgu San Sabba v Štarancanu bodo danes ob 10. uri predali namenu nov mlekomat. Z njim bodo prodajali mleko iz kmetije na Štradalti. Večer posvečajo Miml V gledališču Verdi v Gorici bo drevi ob 20. uri plesni nastop v organizaciji Lions Clu-ba Maria Theresia in plesne šole Tersicore z naslovom »Mirni, una vita per la dan-za«, ki bo posvečen spominu Corine Brandolin. Nastopile bodo gojenke šol Tersicore iz Gorice, Danza-Dania iz Por-denona, Elever ContattoDanza iz Krmi-na, Cenacolo Arabesqueiz Ronk, Ceron iz Vidma, la Tersocore Arte Danza iz Ra-venne, Cosi-Stefanescu iz Reggio Emilie in Konservatorija za glasbo iz Ljubljane. Tržnica na Travniku Na Travniku bo danes boljša tržnica. Prireja jo združenje Nuovo Lavoro, da bi oživilo mestno središče. gorica - Ovadili romunska državljana Priseljence prevažala iz Slovenije v Italijo Z njima v avtu sedeli Palestinec, Egipčan in dva Pakistanca Goriška obmejna policija je v četrtek zapisala ovadbo zoper dva romunska državljana, ki sta čez državno mejo prevažala nezakonite priseljence. 34-letnega N.P. in 38-letnega M.C. so policisti ustavili pri nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu med Vrtojbo in Štandre-žem, ko sta se z vozilom z romunskimi registrskimi tablicami pripeljala iz Slovenije v Italijo. Agenti so avtomobil ustavili ter zahtevali dokumente voznika in potnikov. V vozilu so se poleg omenjenih romunskih državljanov peljali še Egipčan, Palestinec in dva pa- kistanska državljana. Mejni policisti so kmalu ugotovili, da so se v schengensko območje pripeljali brez nikakršnega dokumenta in torej povsem nezakonito. Policisti so izvedli nekaj dodatnih kontrol, nato pa so na podlagi bilateralnih dogovorov s Slovenijo izročili Egipčana, Palestinca in Pakistanca slovenski policiji. 34-letnega N.P. in 38-letnega M.C. pa so italijanski policisti prijavili goriškim sodnim oblastem zaradi kaznivega dejanja pomoči pri nezakonitem priseljevanju; njun avtomobil so zasegli. nova gorica - Zaključek preiskave kriminalistov H V • | V»V Zaradi razpečevanja hašiša aretirali Italijana in Makedonca Novogoriški kriminalisti so v četrtek zaključili večmesečno preiskavo v zvezi s kriminalno združbo, ki se je na območju Nove Gorice ukvarjala s prodajo večjih količin prepovedane droge. Prostost so odvzeli 33-letnemu državljanu Italije, ki se je v zadnjem obdobju začasno nastanil na območju Nove Gorice, pri tem pa prodajal večje količine prepovedanega hašiša. Kriminalisti so njemu in 36-letnemu Makedoncu zasegli skupno nekaj manj kot 2,5 kilograma hašiša in pripomočke za razpečevanje droge. Kot pojasnjujejo na novogoriški policijski upravi, je bil Italijan doslej v svoji domovini že obravnavan zaradi pod- obnih kaznivih dejanj, več informacij o njem in njegovi nezakoniti dejavnosti pa niso razkrili. Zoper oba osumljenca so novogoriški kriminalisti podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve štirih kaznivih dejanj, in sicer neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Včeraj je bil 33-letni italijanski državljan s kazensko ovadbo izročen dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Novi Gorici, medtem ko se 36-letni državljan Makedonije nahaja v priporu na območju Italije. (km) Kriminalisti so zasegli 2,5 kg hašiša / GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 28. januarja 2012 1 7 gorica - Univerzi prirejata skupen podiplomski tečaj Projektni menedžment na področju gradbeništva Gorica bo sedež podiplomskega tečaja za projektne menedžerje na področju gradbeništva, ki ga bosta letos skupaj priredili Tržaška in Videmska univerza. Tečaj, ki je namenjen diplomirancem fakultet za arhitekturo, inženirstvo, pravo in ekonomijo, so predstavili na goriškem sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano, kjer bodo potekala predavanja. »Master bo tržaška fakulteta za arhitekturo priredila že sedmo leto, prvič pa pri organizaciji sodeluje tudi Univerza v Vidmu. Tečaja se je doslej v Trstu udeležilo 82 mladih, ki so se takoj zaposlili kot projektni menedžerji pri velikih podjetjih, ki delujejo na področju gradbeništva,« je povedal vodja tečaja Vittorio Torbianelli, Giovanni Tubero iz Vi-demske univerze pa je poudaril, da tovrstni izpo-polnjevalni tečaji lahko odločilno vplivajo na zapo- slitev. V imenu podjetja Rizzani De Eccher, ki je bilo pobudnik tečaja, je spregovoril inženir Matteo Di Biagi. »Master se je rodil iz potrebe teritorija po figurah, ki bi znale učinkovito upravljati in organizirati gradbišča. V prvih štirih letih so vsi udeleženci našli zaposlitev še pred zaključkom tečaja, medtem ko so se v zadnjih dveh letih zaradi posledic krize udeleženci zaposlili največ dva meseca po zaključku tečaja,« je povedal Di Biagi. »Pomembno je, da smo ustvarili sinergijo z Videmsko univerzo. Izbira Gorice za sedež predavanj ni naključna, pač pa strateška,« je povedal ravnatelj tržaške arhitekturne fakultete Giovanni Fraziano. Tečaj se bo začel okrog 20. februarja, vpise pa bodo sprejemali do 3. februarja. Za dodatne informacije je na voljo spletna stran Videmske univerze. Tržaška univerza v Ulici Alviano v Gorici bumbaca NA PEDROVEM Spomin in poklon Danes ob 11. uri bo na Pedrovem spominska slovesnost, s katero vsako leto obujajo spomine na tragične dogodke z dne 26. januarja 1945, ko je v spopadu z okupatorjem padlo enajst borcev varnostno obveščevalne službe (VOS), vojske državne varnosti (VDV), formacije Gruppo nazionale patrioti (GAP) ter ranjencev pomične bolnišnice. Trinajst partizanov in vaščanov so zajeli, drugi so se rešili. Slovesnost prirejata Krajevna skupnost Branik in brani-ško združenje borcev v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, no-vogoriškim združenjem borcev, odborom VOS OF - VDV in društvom veteranov Sever. V primeru slabega vremena bo prireditev v kulturnem domu v Braniku; slavnostni govornik bo Cvetko Vidmar. (km) PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin PD Štandrež - dramski odsek Norman Barrash - Carroll Moor CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO komedija režija: Jože Hrovat premiera: danes, 28. januarja 2012, ob 20. uri ponovitev: jutri, 29. januarja 2012, ob 17. uri župnijska dvorana Anton Gregorčič, Štandrež Prodaja vstopnic in rezervacija sedeža: na blagajni uro pred predstavo Informacije: Božidar Tabaj 0481 20678 - vstopnica 7,50 evrov, znižana 6,00 evrov* *študenti - osebe starejše od 70 let - društvene in družinske skupine POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.009.00, ob sredah 14.00-16.00, ob četrtkih in petkih 12.30-13.30, ob sobotah 8.0010.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«. Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.10 »The Help«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«. Dvorana 3: 18.00 »Underworld - Il ris-veglio«; 19.50 »The Help«; 22.15 »La talpa«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.00 »The Iron Lady«. â Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v sredo, 1. februarja, ob 21. uri »Le attese - Moods for Love«, igrajo Valeria Ciangottini, Lorenzo Costa, Federica Ruggero; informacije po tel. 0481-969753 in na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 30. januarja, ob 21. uri »Chi ha paura di Virginia Woolf?« (Edwarda Albeeja); informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: sreda, 1. februarja, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 28. januarja, »Picablo«, gledališka skupina Tam Teatromusica; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuc-cini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). I!3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valenti-novanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje izredni občni zbor, ki bo v torek, 31. januarja, ob 12. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika izrednega občnega zbora; statutarne spremembe; razno. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo do 3. februarja, v okviru del za meta-nizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od so-vodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. S Mali oglasi GOZDNA DRVA prodajam; tel. 0481390238. fl Razstave V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled razstava likovnih del dvajsetega stoletja z naslovom »Od pejsaža do teritorija - Umetnost tolmači kraje«; do 26. februarja. NA GRADU KROMBERK je na ogled razstava »Naši gorski strelci - Slovenci v avstroogrskih vojaških gorskih enotah pred in med prvo svetovno vojno« Davida Erika Pipana; med tednom 8.00-17.00, ob nedeljah 13.00-17.00, ob sobotah po dogovoru. V MOŠU bo v cerkvi Sv. Andreja Apostola na ogled kopija v naravni velikosti svetega sindona med 29. januarjem in 19. februarjem. V istih dneh bo v občinskem centru razstava z naslovom »Sindone: La scienza spiega la fede« (Sindon: znanost tolmači vero). Odprtje razstave bo v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri, na ogled bo ob petkih in sobotah 16.00-18.00, ob nedeljah 11.00-12.00 in 16.00-18.00. Na isto temo bo v župnijski dvorani Don Giovanni Bosco v soboto, 11. februarja, ob 20.30 predavanje profesorja na univerzi v Padovi Giulia Fantija, ki je razstavo pripravil; informacije po tel. 0481-80001 (župnija) in po tel. 3406029249 (Fabio Raimo). V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava z naslovom »Le connessioni del- 10 stivale«, ki jo ob 150-letnici zedi-njenja Italije prireja goriško združenje Prologo v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji; do 29. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici je na ogled čezmejna razstava »Isonzo sen-za confini - Soča brez meja«; do 4. februarja od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.00-19.00. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave z naslovom »Onkraj vidnega - Oltre 11 visibile« Fabia Gonnellija in Mic-heleja Petruza v galeriji Ars na Travniku; do 14. februarja po urniku Katoliške knjigarne. ~M Koncerti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17. uri v cerkev Sv. Lovrenca v Ronkah k maši v spomin na duhovnika in bivšega ronškega kaplana Stanka Jericija. Pel bo župnijski zbor Sv. Ignacija iz Gorice pod vodstvom Liviana Brumata, župnik Mirko Butkovič bo zaigral klavirske skladbe profesorja in skladatelja Stanka Jericija. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 2. februarja, ob 20.45 bosta koncert z naslovom »Ruski baleti, Djagilev in svoji glasbeniki«, izvajala pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; informacije po tel. 0481-494369. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Združenje staršev iz Romjana, SKRD Jadro Ronke, SKRD Tržič v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja 18. revijo kraških pihalnih godb 4. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača in Postojnska godba 1808. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 11. februarja, ogled značilnih zgodovinskih krajev v okolici Gorice. Odhod ob 9. uri iz Pevme pri Remudi, od koder bodo udeleženci z avti šli z vodičem do cerkve in pokopališča ter nadaljevali pot do kostnice in Štma-vra. Informacije in prijave po tel. 0481-530661 ali 349-0562766 (Gabrijela V.). SS Prireditve OB DNEVU SPOMINA prireja občina Tržič danes, 28. januarja, ob 17.30 v beneški palači v Ul. S. Ambrogio, 12 v Tržiču srečanje z Vittoriom Simo-novichem, ki bo prebiral tekst v spomin na Helmutha Hubenerja z naslovom »Siamo foglie, al vento della storia?«; vstop prost. SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varšta« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Dra-sič vsako drugo soboto v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. Na vrsti je drugi sklop pravljic, ki nosi naslov »Čarobni gozd«, kjer bodo otroci spoznali veliko zanimivih in simpatičnih živalic. Naslednja srečanja bodo 28. januarja ter 11. in 25. februarja; informacije in vpisovanja po tel. 3382127942 (Katja). V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU prirejajo pravljično srečanje z laboratorijem za otroke danes, 28. januarja, ob 15.30; informacije in vpisovanje do zasedbe mest v knjižnici v Ul. Ce-riani 10, tel. 0481-494385 in 0481494367 (od ponedeljka do petka 9.3013.00 in 15.00-19.30, ob sobotah 9.30-13.00). DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI vabi v ponedeljek, 30. januarja, ob 17.30 v hišo Ascoli v Ul. Ascoli 1 v Gorici na predavanje Pietra Mastromonaca z naslovom »Da Dante e Petrarca al Foscolo, Manzoni e Leopardi. L'iden-tita italiana attraverso la poesia«. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo ponedeljkova srečanja med 16.30 in 18. uro: v ponedeljek 30. januarja, bo Antonella Chiur-co imela predavanje z naslovom »I propri cuccioli: il contatto piu dolce che c'e« - 1. del. Sledilo bo ob 18. uri skupinsko srečanje z naslovom »Le musiche e il silenzio dell'anima«, ki ga bo vodil Marco Bertali; več na www.gruppiama.4000.it, rispla2@vir-gilio.it in po tel. 328-8381969 (Eleonora). Vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk v torek, 31. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije«. Knjigo bosta predstavila avtor Bojan Godeša in Branko Marušič. GALERIJA ARS, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN KATOLIŠKA KNJIGARNA prirejajo predstavitev knjige Neve Makuc »Historiografija in men-taliteta v novoveški Furlaniji in Goriški« v sredo, 1. februarja, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorice, ki bo pred- stavila svoje raziskovalno delo na področju novoveške zgodovine, bo o knjigi govoril Branko Marušič. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 1. februarja, ob 18. uri gost večera iz niza »Srečanja z avtorji« Andrea Bellavite, ki bo predstavil knjigo »Un tuffo nella storia. Guida teologico spirituale alla basilica di Aquileia«. MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v petek, 3. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek, ki ga prireja SKGZ skupaj z včlanjenimi organizacijami, je namenjen viš-ješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, sledila bo študentska fe-šta z DJ-jem Filipom; vstop prost, pri-javija do zasedbe mest na mladapre-sernovaproslava@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 20. ure. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Rino Sco-reancig z glavnega pokopališča v cerkev na Placuti in na pokopališče v Ločniku. DANES V PODGORI: 10.00, Gugliel-mina Okroglic vd. Ziani (z glavnega pokopališča v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Anna Varis-co vd. Benci v kapeli pokopališča in na pokopališču v Škocjanu. DANES V KOPRIVNEM: 10.30, Maria Pelesson vd. Grion (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Ermene-gildo Petrin (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. 0 Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 18 Sobota, 28. januarja 2012 TRST / davos - Nastop ameriškega finančnega ministra na Svetovnem gospodarskem forumu Geithner priznava napredek evropskih držav pri reševanju krize Obenem je kritično ocenil dosedanje krizno upravljanje na območju evra DAVOS - Ameriški finančni minister Timothy Geithner je bil v včerajšnjem nastopu na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu kritičen do dosedanjega kriznega upravljanja v območju evra. Prepričan je, da je to preveč enostransko, saj prevelik poudarek daje varčevanju. Brez večjega poudarka na spodbujanju rasti težav ne bo mogoče rešiti, poudarja. »Kdor verjame, da je moč uspeti zgolj z varčevalnimi ukrepi, se že v osnovi moti,« je opozoril Geithner, ki je eden od številnih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank najmočnejših svetovnih gospodarstev, ki se udeležuje letošnjega shoda bogatih in vplivnih v švicarskem gorskem letovišču. Ameriški finančni minister je vseeno priznal, da so evropske države v zadnjem času dosegle napredek, še posebej z menjavami vlad v Grčiji, Italiji in Španiji pa je unija naredila korak bližje k rešitvi, in da se tok začenja obračati v pozitivno smer. Geithner obenem ocenjuje, da je unija z oblikovanjem medvladne pogodbe za fiskalni pakt začela postavljati temelje za bolj verodostojen institucionalni okvir upravljanja z evrskim območjem. Prav kriza v evrskem območju in posledično v celotni uniji je po Geithnerjevih besedah trenutno največje tveganje za ameriško gospodarstvo. Minister je napovedal, da se bo gospodarstvo ZDA letos okrepilo za dva do tri odstotke, če bo le prišlo do nekoliko več napredka pri reševanju težav območja evra in se spor med Zahodom in Iranom ne bo zaostroval. V svojih napovedih si je pustil nekoliko več manevrskega prostora kot ameriška centralna banka Federal Reserve, ki predvideva, da bo rast od 2,2- do 2,7-odstotna. Včerajšnja razprava o reševanju krize v območju evra je sicer minila tudi v luči krepitve pritiska na Nemčijo za okrepitev mehanizmov za zaščito evra. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn se je tako zavzel za močnejši obrambni zid za območje evra in kot ključno trenutno vprašanje izpostavil, ali je mogoče okoli 250 milijard evrov neporabljenega potenciala iz za- časnega sklada za zaščito evra (EFSF) preliti v stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). Njegov finančni potencial bi se s tem povečal na 750 milijard evrov. Nemčija zaenkrat še nasprotuje zamisli o krepitvi ESM s preostalimi sredstvi iz EFSF. Medtem ko so govorniki iz območja evra pozivali ZDA in Veliko Britanijo k sodelovanju pri finančni krepitvi Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Članice območja evra so se zavezale, da bodo za krepitev sklada iz rezerv centralnih bank prispevale 150 milijard evrov, od nečlanic pa bodo svoje dodale vsaj še Švedska, Danska, Poljska in Češka. Skupaj naj bi evropske države sklad okrepile za 200 milijard evrov. Velika Britanija je napovedala, da bo prispevala v okviru skupine G20, ZDA pa so sprva trdile, da pri krepitvi IMF ne bodo sodelovale. Včeraj pa je Geithner nakazal, da bi bile ZDA pripravljene sodelovati, če bo območje evra okrepilo svoj obrambni zid. (STA) Ameriški državni sekretar Timothy Geithner ansa washington - Na seznamu tudi Slovenija in Italija Bonitetna agencija Fitch znižala oceno petim državam območja evra WASHINGTON - Bonitetna agencija Fitch je znižala bonitetno oceno petim državam članicam območja evra, med njimi tudi Sloveniji. Za dve stopnji nižjo oceno sta poleg Slovenije dobili še Italija in Španija, bonitetno oceno Belgije in Cipra pa je Fitch znižal za eno stopnjo. Fitch je tako Sloveniji bonitetno oceno znižal z dosedanje AA- na A, Italiji z A+ na Ain Španiji z AA- na A. Bonitetna ocena Belgije se je znižala z AA+ na AA, Cipra pa z BB na BB-, je zapisano na spletni strani agencije. Do konca leta 2013 umik francoskih enot iz Afganistana PARIZ - Umik francoskih bojnih enot iz Afganistana bo končan do konca leta 2013, leto prej, kot je napovedala zveza Nato, je včeraj v Parizu po pogovorih z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem sporočil francoski predsednik Nicolas Sarkozy, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Operacijo urjenja afganistanske vojske, ki jo je Sarkozy prekinil po incidentu, v katerem je afganistanski vojak pred tednom dni v Afganistanu ubil štiri francoske vojake, pa bo francoska vojska znova začela izvajati v soboto, je francoski predsednik dejal na novinarski konferenci. Pojasnil je še, da se bo kakih tisoč francoskih vojakov od skupno 3600, kolikor jih sedaj sodeluje v mednarodnih silah Isaf pod poveljstvom Nata v Afganistanu, vrnilo v Francijo leta 2012. Lansko poletje je napovedal, da se bo v leta 2012 v domovino vrnilo 600 vojakov. Francija ima v Afganistanu četrti največji kontingent za ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo. Zveza Nato je sicer Francijo že opozorila, naj se drži dogovorjenega načrta, po katerem naj bi se bojne naloge mednarodnih sil v Afganistanu zaključile do konca leta 2014, nakar naj bi odgovornost za varnost v državi prevzele afganistanske sile. Tisoči ljudi v Kairu zahtevajo odhod vojske z oblasti KAIRO - Na kairskem trgu Ta-hrir se je včeraj po tradicionalnih petkovih molitvah zbralo več kot 10.000 ljudi, ki so zahtevali odhod vojske z oblasti več kot leto dni od začetka vstaje proti strmoglavljenemu predsedniku Hosniju Moubaraku. Ugledni opozicijski politik Mohamed El Baradej je medtem danes predlagal novo časovnico za rešitev razmer v državi. Protestniki so se na Tahrirju pridružili več sto ljudem, ki na trgu v šotorih vztrajajo od srede, ko so obeležili prvo obletnico začetka upora, ki je po treh desetletjih strmoglavil vladavino Mubaraka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Nesprejemljivi rasistični toni nemškega tednika Der Spiegel v odnosu do Italije povzročili vznemirjenje Sergij Premru Začel bom s člankom nemškega tednika Der Spiegel, ki se je močno zameril Italijanom, tako da je celo veleposlanik v Nemčiji javno protestiral, vznemiril pa je tudi mene, ker ne prenašam nobene oblike rasizma. Spletna izdaja tednika iz Hamburga objavlja komentar o tragičnem brodolomu ladje Costa Concordia, v kateri kolumnist pripisuje nečastno in neodgovorno zadržanje kapitana Schettina celotnemu italijanskemu narodu. Točneje, poveljnik jo je popihal in pustil posadko in potnike na cedilu, kar ne čudi nikogar, saj je - Italijan. Nemški ali britanski kapitan ne bi nikoli zapustila ladje. Italijane poznamo s počitnic, moški se znajo lepo predstaviti, mahajo z rokami, v glavnem niso zmožni hudobije in jih zanima predvsem napraviti dober vtis na sogovornika. Italijani pa ne bi smeli ukvarjati s težkimi in kompleksnimi stroji, meni nemški komentator, ki je mnenja, da nezanesljivi italijanski nacionalni karakter prispeva tudi k gospodarski krizi in krizi evra, saj očitno združuje preveč različne narode. Nekaj tega je morda tudi res, kulture so pač različne. V nemški kulturi pa občasno prihaja na dan rasizem proti »nižjim rasam« in tokratna kolumna izpade kot izraz najbolj zaskrbljujoče nemške »kolektivne napake«, ki je v prejšnjem stoletju ker dvakrat uničila Evropo. Res je, da so nemški kapitani ostali do zadnjega na kro- vu potapljajoče se ladje, pa tudi ostali Nemci v uniformi so do zadnjega ostali v berlinskem bunkerju, prepričani v svojo su-periornost. Veljalo bi tudi opozoriti pisca, da nemški gospodarski čudež sloni tudi na milijonih delovnih priseljencev zaupanja nevrednih narodov iz Italije, bivše Jugoslavije ali Turčije. In, nenazadnje, usoda evra je danes v rokah zelo resnih in odgovornih Italijanov, saj evropsko centralno banko vodi Mario Draghi, italijansko gospodarstvo, katerega propad bi pomenil tudi propad evra, pa je v rokah vsesplošno priznanega resnega Maria Montija. Ostal bom kar pri Spieglovem poročanju o Italiji. Tednik iz Hamburga poroča tudi o davčni utaji, ki je na polotoku presegla 120 milijard evrov letno. Montijeva vlada izvaja politiko izrednega varčevanja, z višanjem starosti za upokojitev, davkov na dodano vrednost in na nepremičnine, da bi tako zagotovila 30 milijard evrov državnim blagajnam. Vsota predstavlja samo majhen del davčne utaje, ki po ocenah izvedencev znaša 30 odst. celotnega državnega prihodka. »V Italiji se reveži peljejo s ferrarijem« piše Der Spiegel, kar je v primeru nekaterih utajevalcev celo res. Sedaj pa je novi premier, ki je nastopil novembra lani, napovedal brezkompromisno vojno utajeva-nju, ugotavlja hamburški tednik, saj je prav utajevanje prispevalo k zvišanju državnega dolga na 120 odst. bruto do- mačega proizvoda, in to, skupaj z nizko produktivnostjo in visoko brezposelnostjo, ogroža zaupanje v trdnost Italije. O davčni utaji piše tudi El Pas. »Povejmo si resnico... Ko je Silvio Berlusconi bil na oblasti, so Italijani imeli odličen izgovor, da so se izmikali davkariji. Se ni tako vedel tudi njihov premier, ki se je za povrh še hvalil? Sedaj pa se je čez noč vse spremenilo. Populist Berlusconi se je sicer nerad moral umakniti, tudi ker ni bil zmožen, da bi se spopadel z viharjem krize in ker je njegova priljubljenost upadala. Njegovo mesto pa je prevzel človek, ki je pravo nasprotje ... S profesorjem Mon-tijem je padel zastor in pokazal je sodržavljanom, da je Italija na psu. Razlogov je veliko, eden pa je neizpodbiten: ko bi Italijani plačevali davke kot Britanci ali Američani, bi razmerje med dolgom in BDP znašalo 80 odst., ne pa 120.« Zaenkrat je tehnična vlada pritisnila z davki na tiste, ki jih pozna: uslužbence in upokojence, strah pa je zajel ostale, saj se je končno začel resen lov na utajevalce, ugotavlja dnevnik iz Madrida. »Diputados a la italiana« poslanci po italijansko, zaslužijo več od ostalih evropskih kolegov, zapisnikar v senatu pa ima višjo plačo kot španski kralj. Tako piše dnevnik iz Barcelone El Periódico, ki ugotavlja, da »un diputado italiano vive como un rey« to se pravi, da italijanski parlamentarci živijo kot kralji. Skupno prejmejo mesečno nekaj manj kot 19 tisoč evrov, medtem ko francoski poslanci prejemajo manj kot 14 tisoč evrov, nemški nekaj več kot 12 tisoč, španski pa »samo« 4.637 evrov. Italijanski poslanci se sicer zagovarjajo, češ da ne gre za pravi dohodek, ki naj bi znašal borih 5 tisoč evrov, ostalo pa so dodatni prispevki. Izgovarjanje parlamentarcev pa zasluži samo posmehljive odgovore na internetu, tudi ker so že večkrat napovedali reforme in zmanjšanje stroškov, česar pa zaenkrat ni niti na obzorju, ugotavlja katalonski dnevnik. Na spletnih straneh ameriškega zgodovinskega muzeja je objavljen zapis z naslovom »Italijanska duša Steva Jobsa«. Blog, ki ga dnevno pripravlja National Museum of American History, namreč ugotavlja, da Jobs sicer ni imel niti kapljice italijanske krvi, močno pa je občutil vpliv italijanske kulture in estetike. Tako se je leta 1981 na mednarodni konferenci dizajna v Aspnu soočil med drugimi z režiserjem Bertoluccijem in z avtomobilskim oblikovalcem Pininfarino, in pozneje je sam priznal, da je italijanski dizajn močno vplival na oblikovanje njegovih uspešnih proizvodov. V 90ih letih prejšnjega stoletja, ko je spet prevzel Apple, je poklical k sodelovanju italijanskega avtomobilskega dizajnerja Giugiara in arhitekta Sottsassa. Slednji je preteklih desetletjih sodeloval z Adrianom Olivettijem pri načrtovanju in proizvodnji številnih inovativnih proizvodov, s katerimi si je Olivetti zagotovil častni mesto med predhodniki sodobne tehnologije. »Podobno kot Olivetti je tudi Jobs bil prepričan, da čist, preprost in enostaven dizajn olepša, počloveči in v zadnji posledici osvobaja našo sodobno tehnološko kulturo,« piše blog ameriškega zgodovinskega muzeja. Italija je zdrknila s 50. na 61. mesto na svetovni lestvici svobode tiska, ki jo objavlja mednarodno združenje Reporter Sans Frontieres. Lani je torej izgubila kar 11 mest in se uvrstila med zadnjimi v Evropi, med Malto, Bosno in Hercegovino in južnoameriško Gujano na 58. mestu ter Srednjeafriško republiko na 62. mestu. Vzrokov za tako zaskrbljujoče stanje je več: zaton Berlusconijeve vladavine je spremljal vedno močnejši pritisk na medije, povečal se je premierov konflikt interesov medijskega značaja, mafijske in druge kriminalne združbe so neposredno ogrozile več kot 120 novinarjev, strmo se je povečalo število sodnih prijav medijev z zahtevami po visokih odškodninah. Na prvo mesto svetovne lestvice sta se spet uvrstili Finska in Norveška, trend evropskih držav je na splošno pozitiven in se uvrščajo na vrh lestvice - Slovenija je na 36. mestu, izjemo pa predstavljata poleg Italije še Grčija na 70. mestu in Bolgarija na 80. V sam top ten svobode tiska se je prvič pojavila država s črne celine, Cap Vertsko otočje na oceanu pred zahodnoafriško obalo. / RUBRIKE Sobota, 28. januarja 2012 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o petindvajseti obletnici proseškega pevskega društva Hajdrih. »Bil je to dan slave, pravi narodni na Proseku. Po ostri burji, po temnih, viharnih, mrzlih dnevih zažarel je svitel solnčni dan, tako, da je tudi nebo slavilo s Prosekom to velepomem-bno slovesnost. Širom vse Slovenije znano pevsko društvo Hajdrih je obnajalo dan slavnostnega petindvajsetletnega občnega zbora. Ob polnoštevilni udeležbi vseh društvenih članov in prisotni mnogoštevilnih prijateljev društva od blizu in daleč se je vršilo to velepomembno slavje v napolnjeni Sokolovi dvorani na Proseku. To ogromno število udeležencev jasno priča, kako globoko je ukoreničena simpatija do tega vrlega društva in da je resnično vsak važnejši dogodek tega društva, velepomemben dogodek ne le Proseka, ampak vse tržaške okolice Po odpetju pesmi: Pozdrav je otvoril zborovanje gospod podpredsednik D. Komac, ki je po kratkem orisu zaslug dolgoletnega predsednika, gospoda Alojzija Go- riupa, stavil predlog, da se tega moža imenuje s častnim članom društva. Predlog je bil vsprejet soglasno in z odobravanjem. Vidno ganjen se je zahvalil gospod Goriup na tem počaščenju, nakar je povzel besedo gospod državni in deželni poslanec dr. Rybar. Pozdravil je gospoda slavljen-ca, pevsko društvo Hajdrih in ves Prosek v imenu tržaških Slovencev. Naglasil je, da zavzema ves Prosek v boju za narodni obstanek prvo mesto v tržaški okolici in lahko rečemo važno mesto v vsej slovenski domovini. Čestital je vasi, ki je rodila toliko za narod zaslužnih mož: pravih junakov na narodnem bojišču. Povdarjal je, da ma-lokateri kraj zna na tako vreden način pripoznavati zasluge svojih voditeljev, kakor je to videl na Proseku. Čestital je pevskemu društvu, ki je skozi petindvajset let gojilo slovensko petje in ki mu želi še obilo vspehov. Čestital je naposled slavljencu, ki je skozi petindvajset let skoraj nepretrgano predsedoval pevskemu društvu ter žrtvoval duševno in gmotno za njegov obstanek!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Tržaško slovensko gledališče se je pred petdesetimi leti tu pa tam ubadalo tudi s cenzuro. »Tudi letos je sprejelo v svoj repertoar eno izmed del Josipa Tavčarja, in to njegovo najnovejše delo »Zeh pred smrtjo«. Kot velevajo predpisi, je gledališče dalo besedilo v cenzuro, obenem pa je dobri veri pričelo delo študirati. Toda ko bi morala biti premiera dela, odgovora cenzure še ni bilo. Pravzaprav je odgovor prišel, a še ne dokončen; bil pa je negativen in počakati je bilo treba, kaj bodo dejali na višji instanci. Pa so tudi tam sklenili, da je nemogoče dovoliti predvajanje tega dela, češ da je v njem marsikaj navzkriž z moralo. Tako so bile priprave in delo za to predstavo zaman. Postavilo se je vprašanje, ali naj se ves napor za postavitev novega dela na oder kar tako zavrže. Zlasti pa se je še postavljalo vprašanje, ali naj delo slovenskega tržaškega dramatika ne pride na gledališke deske, ker so tako odločili nekje, kjer očitno niso posebno na- klonjeni stvarem, ki imajo opravka s slovensko kulturo v Trstu. Po vsem tem, kar vidimo v italijanskih gledaliških in filmskih delih, je namreč dokaj smešno govoriti o nemoralnosti v Tavčerjevem delu. Pravijo, da je samomor nemoralen in torej glavna ovira, da delo ni dobilo od cenzure dovoljenja za predvajanje. Kot da bi bil samomor nekaj, kar se v Italiji ne dogaja. Znano je, da Slovensko gledališče pogosto nastopa tudi v Kopru in drugih krajih čez mejo. In ko tostran meje ni bilo dovoljenja za »Zeh pred smrtjo«, je z druge strani prišlo vabilo: pa pridite k nam igrat. In tako se je res zgodilo, da je imelo Slovensko gledališče premiero v Kopru. Očitno je, da je koprsko občinstvo vse te okoliščine vzelo zelo resno v poštev, saj so bile vstopnice razprodane že mnogo pred predstavo. Popolnoma zasedeno gledališče je z veliko pazljivostjo sledilo dogajanju na odru ter v odmorih in na koncu predstave ni štedilo s priznanjem.« FILMI PO TV Sobota, 28. januarja, Kanal Iris, ob 18.50 Donnie Brasco Režija: Mike Newell Igrajo: Al Pacino, Johnny Depp, Michael Mad-sen, Bruno Kirby, Anne Heche, Robert Miano in Brian Tarantina Po resnični zgodbi Joeja Pistoneja je Mike Newell posnel film, ki pripoveduje o Donnieju Bras-cu, agentu ameriškega FBI, ki se je vtihotapil v mafijsko družino. Mladega nadebudneža ima posebej v čislih starejši mafijec, Lefty, ki se nanj naveže in ga nekako proglasi za svojega absolutnega naslednika. Ameriški agent, ki je v sklopu svoje profesionalne odločitve moral zapustiti ženo in tri hčerke, pa se na lepem znajde v neljubi situaciji, saj ne ve, če bi si še želel svoje prejšnje pošteno življenje, ali bi se raje spremenil v pravega mafijca. Nedelja, 29. januarja, Rete 4, ob 21.30 Cast away Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Tom Hanks, Helen Hunt, Christopher Noth, Nick Searcy, Lauren Birkell, Viveka Davis, Valerie Wildman Chuck Noland je inženir podjetja Fedex. Poklicno življenje mu bistveno pogojuje vse odnose, saj ga pogosto tudi na vrat na nos vodi v najbolj oddaljene kraje - in proč od njegovega dekleta Kelly. Hitri tempo njegovega življenja se nenadoma ustavi, ko se po letalski nesreči reši na samotni otok. Najprej mora poskrbeti za najbolj osnovne potrebe: vodo, hrano, zatočišče. Chuck, izvrsten reševalec problemov, sčasoma poskrbi za svoje fizično preživetje. Toda kaj potem? Njegova prava preizkušnja se šele začne, kajti soočiti se mora s samoto. Po štirih letih, ko se Chuck vrne med ljudi popolnoma spremenjen, sprevidi, da je izguba vsega, kar je kdaj imel in cenil, pravzaprav najboljše, kar se mu je lahko zgodilo. Ponedeljek, 30. januarja, La 5, ob 21.10 Ricordati di me Režija: Gabriele Muccino Igrajo: Laura Morante, Fabrizio Bentivoglio in Monica Bellucci Giulia si je od nekdaj želela postati gledališka igralka, njen mož Carlo pa je računal, da bo ne- kega dne priznan pisatelj. Ko se na pragu petdesetih let pogledata v ogledalo, jima je jasno, da so načrti, v katere so ta- ^/jJik iTvv^^ ko trdno verjeli, — ostali v predalu. Njuna hčerka Valentina pa si kot številne druge najstnice želi postati televizijska zvezda. V tem družinskem kaosu, kjer se obžalovanja za tem, kar se ni uresničilo in želje po tem, kar se morda še bo, sreča oče svojo nekdanjo ljubezen, pri kateri najde to, česar nima doma. Četrtek, 2. februarja, Rai 3, ob 21.05 K19 Režija: Kthryn Bigelow Igrajo: Harrison Ford, Liam Neeson in Peter Sarsgaard Film, o katerem je bilo že marsikaj zapisanega in izrečenega, je povzet po resnični zgodbi, do katere je prišlo v vrstah sovjetske mornarice leta 1961. Takrat so kljub vidnim pomanjkljivostim spravili pod morje prvo jedrsko podmornico in pri tem tvegali pravo katastrofo. Celovečerec s povsem moško zasedbo, ki pa ga je režirala ženska roka, saj so njegovo direkcijo zaupali Kathryn Bigelow, pripoveduje o klavstrofobični pustolovščini, o kateri je odločal general, ki je seveda bil na kopnem. Petek, 3. februarja, Rai 3, ob 21.05 Milk Režija: Gus van Sant Igrajo: Sean Penn, James Franco in Josh Brolin Sean Penn je tokrat Harvey Milk, aktivist za pravice istospolnih parov, prijatelj, ljubimec, politik, borec, ikona, junak. Njegovo življenje je spremenilo zgodovino, njegov pogum je spremenil življenja. Leta 1977 je v San Franciscu kot prvi odkrit homoseksualec v Ameriki zasedel vplivno državno službo. Njegova zmaga ni bila zgolj zmaga za pravice homoseksualcev. Kot zagrizenega borca za človekove pravice ga je imela, pred njegovo prezgodnjo smrtjo leta 1978, za junaka celotna Amerika. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO METODA ZDRAVLJENJA DRUŠTVENIH MOTENJ KRAJ PRI SEŽANI FOTO KARLO FERLETIČ GLAVNO MESTO SIRIJE IZDELOVALEC VEČJIH kosev POHIŠTVA NEKDANJI FRANCOSKI VOZNIK F1 (ALAIN) RAZMEROMA NIZKA TEMPERATURA JAZ, TI, ... DEVETI MESEC V LETU PRVI MITOLOŠKI LETALEC EGIP. BOGINJA PRAVICE DELI ROZG, ROŽJE HITER LOVSKI PES MARTINA NAVRATILOVA NAŠ NOVINAR KEMPERLE POPUST BREZ SOGLASNI-KOV ETILNI ALKOHOL JAPONSKI AVTOMOBIL GRŠKA BOGINJA MODROSTI NAJVEČJA ARTERIJA PIJAČA STAR. SLOVANOV KOS SUKANCA NEKD. AVST-RAL TENISAČ SUŠICA HRBTNEGA MOZGA SLANO JEZEROV KAZAHSTANU DEL STATEV, RAVNAČICA AMERIŠKA IGRALKA TURNER STAR SLOVAN RDEČI KRIŽ TEŽKO OZDRAVLJIVA BOLEZEN DEL,PARCELA KDOR KAJ IZBOLJŠA, IZPOPOLNI VRTNA RASTLINA ZA ZAČIMBO IN SALATO VELEMESTNA ŠIROKA ULICA Z NASADI ALBERT CAMUS OZEK KONEC POLOTOKA BERI PRIMORSKI DNEVNIK GLAVNO DELO KARLA MARXA DNEVNIK NEMŠKE MANJŠINE V ITALIJI ŽELEZOV OKSID REDOVNIK VTISNJEN ZNAK, PODOBA NA NOVCU DEL TENIŠKE IGRE SLOVENSKA KOTALKARICA VAJA NA POL HIŠNI BOGOVI PRI RIMLJANIH LJUBITELJ- STVO, NEPOKLICNA DEJAVNOST SLABA ŠOLSKA OCENA SLOV. NOGOMETAŠ (JANI) REKA V KENIJI IN JEZERO V ETIOPIJI MESTO V SIRIJI LUKA V ALŽIRIJI SLIVAM SORODNA DREVESA PRIPOVEDNA PESEM BISTVO V FILOZOFIJI EKIPA, MOŠTVO IT. FILMSKI SKLADATELJ JUDOVSKI KRALJ PRISTANIŠČE V ČILU NEKD. BOROVA ATLETINJA EDUARDO DE FILIPPO ZADNJICA KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ STAR GERMAN VNETJE KIT SPOLNO SAMOZADOVOLJEVANJE ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI NEKDANJI PREDSEDNIK ZSŠDI KALAN OSNUTEK, NAČRT, OBRIS ROMAN FRANCOSK. PISATELJA E.ZOLAJA AMERIŠKI IGRALEC PACINO SLOVARČEK - ARČON = slovenska kotalkarica (Nika) • IRI = reka na Peleponezu, tudi Evrotas • KRA = ožina na Malaki • MAAT = egipčanska boginja pravice • TABES (dorsalis) = sušica hrbtnega mozga • TANA = reka v Keniji 1 4 Sobota, 28. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Svetovni pokal v St. Moritzu Tina Maze spet pri vrhu: druga v superkombinaciji Vonnova prva z 41 stotinkami prednosti - Maruša Ferk na visokem petem mestu - Danes smuk Tina Maze včeraj dosegla najboljši slalomski čas ansa nogomet - V A-ligi nocoj v Turinu Juventus - Udinese tekma za sam vrh JUVENTUS - UDINESE, TEKMA ZA NASLOV? - Pred mesecem dni (točneje v sredo, 21. decembra) sta se v Vidmu ekipi razšli pri izidu 0:0. Takrat so nadoknadili prvi krog, ki so ga še avgusta preložili zaradi stavke nogometašev. Današnja tekma pa velja za prvi krog povratnega dela in, po lestvici sodeč, bi jo lahko brez težav ocenili za tekmo za naslov. To zveni kar presenetljivo, saj obe ekipi krepko presegata začetna pričakovanja. Ne gre pozabiti, da je Juventus lani prvenstvo zaključil na sedmem mestu, medtem ko je Udinese že v lanski sezoni lepo presenetil, a nihče si ne bi mislil, da bo Guidolino-vo moštvo po 19 odigranih krogih le tri točke od vrha. Udinese je sicer veliko večino točk osvojil na Friuliju (28 na skupno 30 razpoložljivih), medtem ko je v gosteh precej bolj ranljiv. Daleč od domačega občinstva je zbral deset točk v devetih nastopih (2 zmagi, 4 neodločeni izidi in 3 porazi). Sicer je letos brez poraza preživel gostovanji na San Siru (izenačil je proti Milanu, premagal Inter), medtem ko je klonil proti skromnejšim tekmecem. V gosteh je ob tem Udinese dosegel le osem zadetkov in prejel deset. Težko bomo videli na Juventus stadiumu veliko golov, saj gre za najboljši obrambi A-lige. Juventus je doslej prejel dvanajst zadetkov, medtem ko jih je Handanovic dva več. Slovenski as, ki je bil komaj nagrajen za najboljšega vratarja lanske A-lige, se bo kosal z (nekdaj) najboljšim vratarjem na svetu Gigijem Buffonom. Bomo videli, kdo bo prevladal. Vsekakor se bo moral »Handa« paziti pred številnimi nevarnostmi, saj je Juventus ekipa, ki nima izrazitega strelca, ima pa veliko število igralcev, ki sodelujejo v fazi napada in so nato nevarni pred nasprotnikovimi vrati. ŠE NEKAJ ŠTEVILK - Juventus in Udinese si bosta v prvenstvu stala nasproti že 76., tako da postaja ta dvoboj že skoraj tradicionalen. Doslej je v občutni prednosti turinsko moštvo, ki je bilo v prejšnjih 75 nastopih 49-krat uspešno, medtem ko je Udinese zmagal 11-krat (15 je bilo neodločenih izidov). Razlika je še občutnejša, če se omejimo na tekme v Turinu, kjer Juventus vodi 27:6 (s štirimi neodločenimi izidi). V zadnjih dvajsetih letih je vselej zmagala ena od dveh ekip. Če je bil lani Udinese boljši z 2:1 - po vodstvu Juven-tusa so Furlani spreobrnili rezultat v svojo korist z odločilnim zadetkom Sancheza, ki je nato poleti prestopil k Barceloni - pa je predlanskim prevladal Juventus. Za zadnji neodločen izid je treba seči kar nazaj v preteklost. Šlo je za sezono 1989/90 in marca leta 1990 sta se ekipi razšli pri izidu 1:1 (Zavarov za Juventus in Branca za Udinese). Med Juventusom in Udinesejem je prišlo do številnih prestopov igralcev, zlasti iz Vidma v Turin (npr. Pepe in Iaquinta), čeprav je verjetno najbolj odmeven spodletel prestop: Di Na- tale je namreč odklonil prestop k Juventusu in raje ostal v Vidmu. POSTAVI - Danes za Juventus seveda ne bo še na razpolago zunanji branilec Caceres, ki je včeraj opravil zdravniški pregled in tako tudi uradno okrepil vrste črnobelih. Caceres se v Turin vrača po dveh letih v Sevilli. Conte, ki bo potrdil standardno postavitev 4-3-3, bo brez treh pomembnih igralcev: Pepeja, Marchisia in Vučinica (vsi trije poškodovani). V obrambi bo Chiellini igral na sredini z De Cegliejem na levi; Giaccherini se bo preselil v vezno vrsto in v napadu bosta stala Ma-triju ob strani Del Piero in Estigarribia. Dokaj napadalna postava torej, a z zmago bi Juventus Udi-nese skorajda izločil iz boja za naslov. Pri Udineseju je težav s postavo manj. Edini odsoten standardni igralec je Pinzi, ki ga bo v vezni vrsti zamenjal Fernandes. Guidolin bo igral s klasičnim 4-4-2, čeprav ni izključeno, da se bo Floro Flores nekoliko bolj približal vezni vrsti za nekak 4-4-1-1. Trener Furlanov noče nikakor prepustiti Di Nataleja v milost ali nemilost Juventusove obrambe. Guidolin zahteva posebno natančnost svojih obrambnih igralcev, zlasti dvojice zunanjih Ferro-netti-Pasquale, ker Juventus odlično izkorišča pasove (pozor na Liechsteinerja!). Z zmago bi Udinese ulovil na vrhu Del Piera in soigralce. OSTALI SPORED - 24 ur po Turinčanih in Videmčanih bodo stopili na igrišče še Allegrijevi varovanci. Zdesetkani Milan (osem poškodovanih igralcev) lahko izkoristi tokrat ugoden razpored, saj bo na San Siru gostil Cagliari. Ibrahi-movic in soigralci bodo morali biti zelo pozorni na nasprotnika, ki je pred dvema tednoma zaustavil Juventus. Milan si je med tednom zagotovil nastop v polfinalu italijanskega pokala in morda ravno zelo dober nastop proti Laziu je El Shaa-rawyju zagotovil mesto v standardni postavi tudi za jutrišnji nastop. Izločitev v pokalu pa ni preveč razburila Ra-nierija. Interjevi cilji so drugi, začenši s (vsaj) tretjim mestom v prvenstvu. In jutri se črnomodrim ponuja priložnost, da bi na lestvici prehiteli Udi-nese, če Furlanom ne uspe presenetiti Juventusa. Inter je na gostovanju v Lecceju favorit, saj je težko misliti, da zelo razpoloženemu Militu ne bi uspelo vsaj enkrat ukaniti druge najslabše obrambe prvenstva. NAŠA NAPOVED 20. KROGA - Drevi ob 18.00: Catania - Parma 2:1 (40%, 30%, 30%), ob 20.45 Juventus - Udinese 1:1 (40%, 35%, 25%); v nedeljo ob 12.30 Fiorentina - Siena 2:1 (40%, 35%, 25%), ob 15. uri Cesena - Atalanta 1:1 (30%, 35%, 35%), Chievo - Lazio 1:1 (30%, 35%, 35%), Lecce - Inter 1:2 (25%, 35%, 40%), Genoa - Napoli 1:2 (30%, 35%, 35%), Palermo - Novara 3:1 (50%, 30%, 20%), Roma - Bologna 4:1 (50%, 35%, 15%), ob 20.45 Milan - Cagliari 3:1 (55%, 35%, 10%). (i.F.) ST. MORITZ - Tekme v švicarskem St. Moritzu je najboljša slovenska smučarka Tina Maze začela s stopničkami. Na superkombinaciji je osvojila drugo mesto (četrtič letos), za zmagovalko Američanko Lindsey Vonn je zaostala 41 stotink sekunde. Mazejeva je po nastopu povedala, da ji je zmaga spolzela iz rok v zgornjem delu smukaške tekme, ki jo je zaključila na 6. mestu: »Na smuku v zgornjem delu izgubljam preveč časa. Ne najdem mirnih zavojev na položnejših delih. Slalom pa je bil zelo dober in vesela sem uspeha,« je bila zadovoljna Črnjanka, ki je utegnila tudi napolniti baterije, potem ko na četrtkovem treningu ni imela najboljših občutkov za brezkompromisni napad. Tina Maze je bila z najboljšim slalomskim časom v boju za zmago vse do nastopa Vonnove, ki je imela tako veliko prednost (prepričljivo je vodila že po smuku), da ji niti nekoliko slabši slalomski nastop ni preprečil zmagoslavja, 48. v karieri. Vonnova je po prvi superkombinaciji v sezoni povečala vodstvo v skupnem seštevku pokala pred Mazejevo na 302 točki; Američanka ima 1070 točk, Mazejeva pa 768. »Želim popraviti svoj smukaški nastop. Sama še ne znam spustiti smuči, te pa tudi niso najhitrejše. Daleč sicer od tega, da bi bile slabe, vendar pa skušajo to izboljšati, pa tudi sama pri sebi iščem še tiste malenkosti, ki jih lahko še izboljšam,« je Mazejeva, ki jo danes čaka smuk, iskala še drobce, ki bi jo popeljali do prve zmage v tej zimi. Slovenski uspeh pa je s petim mestom dopolnila Maruša Ferk, ki je v slalomu izjemno opravila svoj nastop in s petim časom krepko napredovala. Dolgo je vodila, prehitele pa so jo le štiri tekmovalke. S tem je dosegla svoj tretji izid v karieri. »Slalom pa mi je šel fantastično in sem izjemno zadovoljna, čeprav sem se v zadnjem mesecu bolj posvečala hitrim disciplinam. na slalomskih smučeh pa sem bila le nekajkrat. Pred mano so le tekmovalke, ki so dobre v vseh disciplinah, kar kaže, da sem zelo napredovala,« je povedala Ferkova. Ilka Štuhec, tretja Slovenka, je po hudi napaki na slalomski progi na koncu zasedla zadnje, 33. mesto. Razplet na vrhu so naposled krojile napake v slalomu: avstrijka Elisabeth Gorgl druga po smuku je naredila veliko napako sredi slalomskega nastopa, Nemka Maria Hofl-Riesch, , tretja po smuku, pa je bila po napaki šele 21. Najboljša Italijanka je bila Camilla Borsotti na osmem mestu. Danes bo v St. Moritzu na sporedu smuk (ob 10.30), jutri pa še superkombinacija (10.30 in 13.40). MOŠKI SMUK - Moški smuk bo danes v Garmisch-Partenkirchnu ob 12.00. Na včerajšnjem treningu je bil najhitrejši Kanadčan Erik Guay, Andrej Šporn je bil četrti. UMETNOSTNO DRSANJE - Umetnostne drsalke so na evropskem prvenstvu v Sheffieldu opravile s kratkim programom. Sodnike je najbolj prepričala »azzurra« Carolina Kostner, trikratna evropska prvakinja, ki je prevzela vodstvo. Druga po kratkem programu je Finka Kiira Korpi (61,80), tretja pa Rusinja Ksenija Makarova (57,55). košarka V 30 sekundah deset točk in zmaga Acegasa AcegasAps-La Fortezza Recanati 63:60 (12:16; 26:24; 42:38) AcegasAps: Ruzzier 11 (1:2 p.meti, 2:6 za 2 točki, 2:5 za 3 točke), Mastrangelo 10 (2:5, 4:9, 0:2), Zaccariello 2 (0:2, 1:5, 0:2), Carra 16 (2:2, 1:3, 4:8), Ferraro 12 (-, 3:7, 2:5), Bonetta 2 (-, 1:2, 0:2), Gandini 8 (2:4, 3:7, 0:1), Scutiero 2 (-, 1:2, 0:3), Mo-ruzzi (-, 0:1, -), Maganza. Recanati: Chiarello 8, Ceron 15, Pierini 13 ), Fossati 6, Giraldi 4, Traini 4, Cecchetti 6, Centanni, Pie-rangeli 4. Evangelisti n.v. Tržaški AcegasAps je na neverjeten način zmagal proti trdoživemu Recanatiju, ki je v jugovzhodni skupini na 1. mestu s Chietijem. Vse se je začelo zelo slabo: do 9. minute so domačini zbrali samo 6 točk in imeli velike težave proti nasprotnikovi prilagojeni conski obrambi, nato pa do 18. min. povedli s 24:20. V tretji četrtine zbrali že 9 točk prednosti, a nasprotniki so nadoknadili in povedli (44:47 v 34.minuti). Po ponovnem vodstvu Trsta je Recanati spet povedel 53:57 30 sekund pred koncem. Koš Carre, prosti met Ce-rona in koš Mastrangela so izid v samih devetih sekundah spremenili na 57:58, Ceron pa je z dvema prostima metoma 15 sekund pred iztekom svojim spet priigral 3 točke prednosti. Epilog je bil neverjeten: najprej je Carra s trojko izenačil na 60:60, nato je Giraldi zagrešil osebno napako v napadu, Carra pa je v slabih petih sekundah prišel čez sredino igrišča in z neverjetne razdalje zadel zmagovito trojko. (Marko Oblak) TOKIČ V TOP 16 - Slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič se je na mednarodnem odprtem prvenstvu Slovenije v Velenju uvrstil med najboljših 16 in se bo v osmini finala (danes ob 14.00) pomeril z Ma Longom, prvim igralcem sveta. TENIŠKI FINALE - V finalu teniškega odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu se bosta pomerila Španec Rafael Nadal in številka ena Srb Novak Bokovic, ki je v polfinalu premagal Britanca Andyja Mur-rayja s 6:3, 3:6, 6:7 (4), 6:1, 7:5. ITALIJA OUT - Vaterpolo, evropsko prvenstvo, polfinale: Srbija -Italija 12:8. rokomet - Slovenija izgubila proti Makedoniji Olimpijske kvalifikacije le, če bo Srbija evropski prvak Slovenija - Makedonija 27:28 (12:16) Slovenija: Škof, Prošt, Miklavčič, Dobelšek 1, Pucelj, Brumen 4 (1), Bezjak, Dolenec 7, Skube, Špi-ler 1, M. Žvižej, L. Žvižej 6 (2), Gaber, Zorman 4, Mačkovšek, Gajič 4 (2). BEOGRAD - Slovenska rokometna izbrana vrsta je po porazu z Makedonijo osvojila končno šesto mesto v Srbiji, kar je tretji najboljši dosežek v njeni reprezentančni zgodovini. Največji met ji je uspel na domačih tleh leta 2004, ko je osvojila srebrno odličje, na Hrvaškem leta 2000 pa je bila peta. Izbranci Borisa Deniča pa se po včerajšnjem porazu z Makedonci niso neposredno uvrstili na aprilske kvalifikacije za letošnje poletne olimpijske igre v Londonu, to jim bo uspelo le v primeru, če Srbija - po zmagi nad Hrvaško s 26:22 se je uvrstila v jutrišnji finale (ob 17.00, Slo 2) - osvoji zlato kolajno. Slovenija bi se kot druga najbolje uvrščena reprezentanca brez kvalifikacijske vozovnice na letošnjem turnirju stare celine uvrstila na kvalifikacijski turnir v Španiji, kjer sta še Islandija in Brazilija. V najpomembnejši tekmi na letošnjem turnirju je bil njihov uvod prepričljiv (2:0), nato pa so jih Makedonci spravili v velike težave. Pet minut pred odhodom na veliki odmor so si pridelali največji zaostanek v prvem delu tekme (8:13). V drugem polčasu pa so slovenski ro-kometaši vendarle pokazali zobe in povsem zasenčili v prvem polčasu dominantne tekmece: v obdobju od 34. do 43. minute so naredili delni izid 8:1 in povedli z 20:18. Makedonci pa so nato reagirali, naredili delni izid 4:0 Kire Lazarov (Makedonija) in Luka Žvižej (Slovenija) in spet povedli z 22:25. V izjemno dramatični končnici je imela Slovenija - pri zaostanku s 27:28 in igralcem več v polju - priložnost za podaljšek, strel Sebastiana Sku-beta pa je zaustavil vratar Ristovski in zmaga je odšla v Makedonijo. Slovenski rokometaši lahko objokujejo predvsem štiri zapravljene sedemmetrovke (5/9). V FINALU DANSKA IN SRBIJA - Polfinala: Danska - Španija 25:24, Srbija - Hrvaška 26:22. / RUBRIKE Sobota, 28. januarja 2012 21 nogomet - V okviru elitne lige Kras v Tržiču Poraz v Tržiču bi lahko bil hud psihološki udarec Pomembno tudi za Zarjo - Juventina in Vesna doma - Primorec za sedmo zaporedno zmago 13 zaporednih pozitivnih izidov Primorca v 1. AL (9 zmag, 4 neodločeni izidi). Nedeljska zmaga v Štarancanu je bila obenem šesta zaporedna za rde-če-bele. Domači šport Danes Sobota, 28. januarja 2011 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - Conegliano DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Ardita; 20.45 v Červinjanu: Cervignano - Breg DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel - Grado DRŽAVNI UNDER 15 - 17.00 v Dolini: Breg - La Catapecchia Pizzeria ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C - Vivil MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Ul. Giulia: Ferro Alluminio - Soča ZBDS; 20.00 v Štandrežu: Val Imsa - San Vito; 20.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Volley club; 20.30 v Morteglianu: Basiliano -Sloga ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Zalet D 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Pierisu: Pieris -Soča/Govolley Kmečka banka 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Nabrežini: Zalet plave - Virtus UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, šola Rossetti: San Sergio - Zalet 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Breg UNDER 14 ŽENSKE - 16.30 na Proseku: Kontovel A - Evs Academy UNDER 13 - 15.30 v Krminu: Cormons - Soča Lokanda Devetak; 18.00 v Nabrežini: Sokol -Lucchini UNDER 12 - 18.00 v Doberdobu: Val Bensa Arcobaleno Val NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras -Costalunga; 17.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Vesna 2. ZIMSKI NOGOMETNI POKAL ZSŠDI - U10 - Od 9.00 do 14.00 v telovadnici v Sovodnjah; 2. krog, igrajo Juventina, Mladost, Sovodnje in Vesna. HOKEJ NA ROLERJIH B-LIGA - 20.45 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins -Sacile BALINANJE DEŽELNA C-LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Gaja - Fiumicellese Jutri TEKMI KROGA - Tekmi kroga bosta jutri v Tržiču, kjer bo v okviru elitne lige Kras (28 točk) gostoval pri združeni ekipi Fincantieri Mon-falcone (31), ter v Bazovici, kjer bo pri domači Zarji gostovala tržiška Romana. Za rdeče-bele in za rdeče bi lahko bil poraz velik psihološki udarec. Zmaga pa bi obema ekipama dala novega elana. Krasovci bodo na občinskem igrišču v ulici Boi-to igrali s popolno postavo. Trener Sergej Alejnikov bo proti moštvu, ki jim je v prvem delu zadal prvi poraz (1:2), imel na razpolago vse igralce. Pod vprašajem bo le nastop Corsa, ki še ni v najboljši formi. Sodil bo Donda, član krminske sodniške sekcije. V elitni ligi bo za zgornji del pomembna še tekma med Fontana-freddo in Manzanesejem. Zarja pa bo v Bazovici igrala proti Romani (sodil bo Tržačan Pelizon), pri kateri igra nekdanji nogometaš Primor-ja Alen Sardoč. Pri Zarji ne bo di-skvalificiranega Vitomirja Križman-čiča ter poškodovanih Mihelčiča in G orana Križmančiča. V vratih bo igral Trevisan, ki pa zaradi službenih obveznosti bolj malo trenira. »S fanti smo se med tednom lepo pogovorili in prepričan sem, da bomo tokrat igrali dobro,« je izjavil trener Zarje Salvatore Bovino. PROMOCIJSKA LIGA - Juventino (31 točk) čaka popravni izpit. Štan-drežci bodo na domačem igrišču gostili Ponziano (24), ki so jo v Trstu premagali z 1:0. »V poštev pride le zmaga. Drugih izbir ni, če želimo ostati v boju za končno prvo mesto,« je opozoril športni vodja Gino Vinti. Pri rdeče-belih ne bo kaznovanega Trangonija in poškodovanega Gian-notte. Pod vprašajem je nastop Sec-lija. Sodil bo Videmčan Ret. Kriška Vesna bo na domači zelenici igrala proti tržaškemu Trieste Calciu (1:1 v prvem delu). Pri plavih bodo odsotni diskvalificirani Pin in Marcandel ter poškodovani Puric (mečna mišica). Sodil bo Videmčan Lazzaroni. 1. AMATERSKA LIGA - Primorec (36) bo v Trebčah gostil San Giovanni (28), ki je v prvem delu prvenstva zmagal z 1:0. »Skušali se jim bomo nogomet - U10 2. zimski pokal ZSŠDI danes Ob Pizziniju (na sliki) bo v Krasovem napadu igral Radenko Kneževič kroma maščevati, četudi so dobra ekipa,« je napovedal predsednik Darko Kralj. Na tekmi, na kateri bo delil pravico Goričan Petejan, bo odsoten kaznovani Mbaye. Nastop Lanze je pod vprašajem. Sovodenjci (31) bodo skušali v Vilešu osvojiti vse tri točke: »Villesse (9) so na papirju slabši nasprotnik, tako da po pravici povedano, ciljamo na zmago. Igrati pa moramo s pravim pristopom in dobrodošel je tudi kanček sreče,« so želje predsednika Sovodenj Zdravka Cu-strina. Odsotna bosta poškodovana Tomšič in Pacor, sodil pa bo Videmčan Fazio. 2. AMATERSKA LIGA - Zarja, kot smo že napisali v prvem delu članka, bo v Bazovici gostila Romano. Breg (26 točk) bo na Opčinah igral proti Roianeseju (v prvem delu so jih premagali s 3:2), ki je v spodnjem delu lestvice (10 točk). Brežani, ki so leto košarka - U15 Brežani uspešni na Nedelja, 29. januarja 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Bibione MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, Judovec: Altura -Olympia U17 UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Barich A.D.S. - Brunner; 1.00 v Sovodnjah: Soča Terranova - Torriana UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Olympia K2 sport UNDER 13 - 11.00 na Proseku: Kontovel - OMA B NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Unione Fincantieri Monfalcone - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Trieste Calcio; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Ponziana 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - San Giovanni; 14.30 v Vilešu: Villesse - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Romana; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Villanova: 14.30 na Opčinah: Roianese - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pro Farra NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Zaule KOŠARKA DEŽELNI UNDER 17 - 11.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzurra - Bor ZKB Pojutrišnjem V ponedeljek, 30. januarja 2012 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 21.00 v Vidmu: Ubc - Jadran DEŽELNI UNDER 17 - 20.30 v Miljah: Interclub -Dom v Sovodnjah gostovanju Drugi zimski nogometni pokal ZSŠDI za starostno kategorijo U10 se bo nadaljeval danes zjutraj v občinski telovadnici v Sovodnjah. Po uspešnem prvem krogu, v katerem so se pred tednom v Dolini pomerile tržaške ekipe Breg, Kras, Pri-morje in Zarja, bodo danes na vrsti goriške ekipe naših društev (Juventina, Mladost in Sovodnje) in kriška Vesna. Vse štiri ekipe bodo nastopale z A in B ekipo. V Dolini sta se v finalni četveroboj, ki bo čez teden dni, vedno v Sovodnjah, uvrstili Zarja in Kras. Breg in Primorje pa bosta igrala za uvrstitve od 5. do 8. mesta. Danes bosta znana še druga dva udeleženca finalnega četveroboja. Boji se bodo začeli ob 9. uri, zadnja tekma pa bo na sporedu ob 13.35. Danes: 9.00 Mladost B - Sovodnje B; 9.25 Juventina B - Vesna B; 9.50 Mladost A - Sovodnje A; 10.15 Juventina A - Vesna A; 10.40 Mladost B - Vesna B; 11.05 Juven-tina B - Sovodnje B; 11.30 Mladost A - Vesna A; 11.55 Juventina A - So-vodnje A; 12.20 Sovodnje B - Vesna B; 12.45 Mladost B - Juventina B; 13.10 Sovodnje A - Vesna A; 13.35 Mladost A - Juventina A. Centro Sedia - Breg 57:74 (14:17, 21:19, 9:20, 13:18) Breg: Crismani 32, Gelleni 5, Zobec 16, Bole 6, Vascotto, Bazzarini, Stagni, Fonda 4, Giacomini 11. Trener: Borut Sila. Brežani so v četrtek odigrali prvo tekmo drugega dela prvenstva proti Cornu di Rosazzu. Tekmo so odigrali brez Norbeda in Bazzarinija (poškodoval se je že po nekaj minutah). Prvi polčas se je po slabi igri končal s prednostjo ene same točke za Brega. Po odmoru so brežani stisnili obrambo in z boljšim napadom prišli tudi na 20 točk prednosti, ki so jih zadržali do konca. Priložnost za igranje so tokrat dobili vsi. ODBOJKA UNDER12 Minerva Millennium Farra - Olympia Corsi Adriano 0:3 (8:25, 5:25, 12:25) Olympia Corsi Adriano: G. Devetak, Pahor, Hlede, Princi, I. Devetak, Marcosig, Terpin. Trener: Andrej Vogrič. Mladi odbojkarji do 12. leta starosti Olympie so na prvi tekmi zasluženo in gladko premagali vrstnike iz Fare. Vsi mladi odbojkarji so dobro opravili svoje delo. 2012 začeli z dvema zmagama, bodo igrali le brez kaznovanih Belladonne in Darisa. Sodil bo Bergagnini iz Krmina. Primorje (24) bo na domačem Ervattiju gostilo zadnjeuvrščeno Vil-lanovo, ki ima le 4 točke na lestvici. V taboru rdeče-rumenih razmišljajo le o visoki zmagi. Brez pravega pristopa in predvsem odločilnega začetka pa ne bo šlo. Tudi neodločen izid bi bil za Primorje, ki v januarju še ni zmagalo, podoben porazu. Sodil bo Tržačan Bernardi. MLADOST - Ekipa doberdob-skega društva bo v prihodnjih krogih igrala kar nekajkrat doma. »To zato, ker smo v prvem delu prvenstva zaradi del na doberdobskem igrišču igrali večino tekem v gosteh«, je opozoril spremljevalec Ezio Bressan, ki je še dodal, da trener Valenti-nuzzi ne bo imel na razpolago le kaznovanega Mattea Paluzzija. POLEDELENA IGRIŠČA - Obstaja resna nevarnost, da bodo jutri zaradi prihoda mrzlega zraka igrišča po naši deželi poledenela. Mrazu so največ izpostavljene zelenice v Bazovici, v Trebčah in pri Briščikih. DANES - V 18. krogu elitne bo že danes igral Tolmezzo, ki bo doma gostil Gemonese. V promocijski ligi, skupina B, se bo Pro Fagagna na domače igrišču srečala s Flaiba-nom. (jng) □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Miškotov pokal«, veljavne za 7. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 4. februarja, na smučišču Cerkno v Sloveniji. Vpisovanje je možno do četrtka, 2. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). ŠD KONTOVEL priredi redni letni občni zbor v ponedeljek, 30. januarja 2012 ob 20.30 v društvenih prostorih na Kontovelu. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2 predsedniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. poročila o delovanju; 5. razno. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo jutri, v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). www.primorski.eu * elvis peric Začel za šalo, zdaj že v klubu »pod uro in 30« V klubu polmaratonov »pod uro in 30 minut« je tudi slovenski tekač Elvis Peric, 48 let, ki živi pri Banih, po rodu pa je iz Slivnega. Pred štirinajstimi dnevi je polmaraton pretekel v času 1:28, 57 in tako izboljšal osebni rekord. Bančni uradnik je do 18 let igral nogomet v mladinskih ekipah Krasa, pred petimi leti pa se je navdušil za tek in postal član tržaškega kluba Bavisela. Zakaj ste izbrali ravno tek? Imel sem nekaj odvečnih kilogramov in to športno aktivnost usklajeval z dieto. Nekaj odvečnih kilogramov sem res izgubil, a še vedno nisem v optimalni formi. Od takrat pa stalno tečete? Začel sem malo za šalo malo za res, potem pa pridobil zaupanje in voljo ter začel teči bolj resno. Torej? Štiri leta tečem štirikrat tedensko, pred tekmami - povečini se udeležujem polmaratonov - pa tudi petkrat tedensko. Enkrat tedensko opravim intervalni trening na atletskem stadionu na Kolonji, sicer pa tečem po Napoleonski cesti, po stari cesti, ki pelje od Bazovice proti Sežani, ali pa pri Banih po kolesarski progi, ki pelje v Orlek. Večinoma sam, včasih pa s kolegom. Kdaj trenirate? Ob sobotah in nedeljah, med tednom pa po službi, torej po 17.00. Program trening sestavljate sami? Povečini spremljam program treningov na internetni strani smartcoach iz revije Runnerword ali iz revije Correre. Včasih pa mi svetuje tudi Giacomo Licen-Porro (lanski zmagovalec maratona v sklopu Bavisele). Zakaj pa ste začeli tudi tekmovati? Prijatelji so me povabili in povabilo sem sprejel. Prvi cilj, ki sem ga tudi dosegel, je bil preteči 21 km pod dvema urama, nato pa sem osebni rekord vedno izboljšal. Zdaj znaša 1:28, 57. Boste skušali že odličen čas še izboljšati? Bom poskusil, vendar bi bil že zadovoljen, ko bi odslej vedno tekel v tem času. Sem rekreativec, vendar ko se počutim dobro, vedno ciljam, da bi izboljšal svoj osebni rekord. Se boste preizkusili tudi v maratonu? Zaenkrat še ne. Ker teža še ni optimalna, bi se lahko pri tolikšnih obremenitvah poškodoval. Koliko polmaratonov prete-čete letno? Od štiri do šest. Nikoli ne spustim Bavisele in polmaratona v Pal-manovi, všeč pa sta mi še polmara-ton med dvema Goricama in Euromarathon (Koper - Milje), letos sem prvič tekel v Medeii, rad pa bi se udeležil še Kraškega maratona v Sežani. NAPOVEDNIK Nedelja, 5. februar - 18. Trofeja Mauro Mininel (2. preizkušnja trofeje goriške pokrajine), kros 2500 m, pri Štarancanu, start ob 9.30. 22 Sobota, 28. januarja 2012 KULTURA / nova gorica - Capella Savaria na četrtem abonmajskem koncertu Čudovita eleganca baročnih mojstrov Madžarski glasbeniki pričarali vso iskrivost in domiselnost Vivaldija in Bacha V našem vsakdanu, prepolnem disharmonij, stresnih situacij, razpada vrednot in brezumnega potrošništva pomeni prisluškovanje izbrani, urejeni in mehkejši glasbeni govorici baročnih umetnin lahko izvrstno sprostitev in celo zdravilno terapijo. In če nam iskrivost in domiselnost mojstrov, kot sta Antonio Vivaldi in Johann Sebastian Bach, približajo glasbeniki, ki so se zelo strokovno vestno, predano in ljubeče poglobili v izvirni zvok baročnega orkestra, je glasbeni dogodek še toliko bolj navdihujoč. V tej opojni tonaliteti je zvenel četrti abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica, ki so ga oblikovali člani zasedbe Capella Savaria, nam ob tej priložnosti tudi pripravili zgledno lekcijo koncerta kot oblike, ki je začela dobivati svoje prve značajske lastnosti ravno z Vivaldijem in Bachom. 17 članski madžarski sestav sicer sodi med najbolj prepoznavne ansamble za baročno glasbo v Evropi in - kot smo lahko prebrali v koncertnem listu - je že ob svoji ustanovitvi leta 1981 postal prava senzacija, saj je občinstvu ponudil inovativni pristop, ko se je z izvirnimi glasbili iz 18. stoletja poskušal na čim bolj pristen način približati avtentičnim izvedbam tistega časa. Ker pa je tako plemenito glasbeno dejanje povezano z zelo dragocenimi, dragimi in tudi redkimi lesenimi instrumenti, uporabljajo glasbeniki v glavnem kopije originalnih baročnih italijanskih in nemških glasbil, izdelanih pred dvestotimi, tristotimi leti. Le z njimi namreč lahko ustvarjajo poseben, bolj nežen zvok, ki je drugačen od zvoka orkestra, ki sicer to glasbo izvaja na sodobnih instrumentih. Capella Savaria (Savaria je staro antično ime za mesto Szombathely, kjer sestav deluje) je tako uspela občinstvu ponuditi drugačen koncept igranja, ustvarila celo drugačno orkestracijo kot jo je sicer navajeno uho današnjega poslušalca. Začetnemu zagonu je hitro sledilo uspešno koncertno udejstvovanje na različnih priznanih koncertih prizoriščih po svetu in kanadska revija Opus je madžarski orkester opisala kot »enega najboljših evropskih ansamblov«. Da so člani Capelle pravi virtuo-zi na svojih starih glasbilih, smo se lahko prepričali tudi na novogoriškem koncertu, kjer so - v maniri koncerta Madžarski glasbeniki so uspeli pričarati iskrivost in domiselnost mojstrov kot sta Vivaldi in Bach fa pavščzavadlav - vzorno sodelovali in nam prebujali žlahtni utrip baročnih glasbenih umetnin. Z vrhunsko skupno igro, prijetnim in živahnim muziciranjem so madžarski glasbeniki očarali v izvedbah Brandenburškega koncerta št. 5 v D-duru, BWV 1050 in Koncertu za dve violini, godala in continuo v d-molu, BWV 1043 J. S. Bacha. Nekoliko manj hvalospevov pa bi namenila izvedbam prvega dela večera. Sinfonija v G-du-ru, Koncert za fagot, godala in continuo v e-molu, RV 484 in Koncert za violino, godala in continuo v D-duru, RV 222 Antonia Vivaldija. Prosojna jasnost, lepota, svežina, iskrivost glasbenega toka, tako značilni elementi kompozicijskega sloga italijanskega mojstra, v teh skladbah niso bili vedno v ospredju poustvarjalnega elana Capelle Savarie. In morebiti še pripomba na soliste. Pa ne na njihovo igro. Na koncertu smo namreč lahko slišali tudi odlične soliste. Medtem ko je bilo povsem logično, da je solo violino igral Zsolt Kallo, sicer tudi koncertni mojster in umetniški direktor sestava, pa so nam žal ostala neznana imena flavtistke, fagotista, drugega violinista in izvrstnega čembalista. Tatjana Gregorič ■I in I M celje - Predstavitev Monografija o judovski skupnosti v Sloveniji Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta so v Zgodovinskem arhivu Celje predstavili monografijo Andreja Pančurja z naslovom Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta. Avtor v izvirni znanstveni monografiji obravnava judovsko skupnost na ozemlju sedanje Slovenije od začetkov njenega ponovnega naseljevanja. Po izgonu Judov s Štajerske in Koroške leta 1496 in Kranjske leta 1515 se v osrednjih slovenskih deželah Judje dolga stoletja niso več smeli stalno naseljevati. Do ponovnega judovskega naseljevanja je prišlo šele v času emancipacije judovskega prebivalstva v Habsburški monarhiji. Poleg predstavitve ponovnega naseljevanja Judov v Prekmurju od 18. stoletja in na Kranjskem in Štajerskem po letu 1867, Pančur natančno analizira demografsko, gospodarsko in socialno strukturo judovske skupnosti na predvečer holokavsta. Pančurjeva monografija ni le prvi celoviti prikaz judovske skupnosti v Sloveniji v desetletjih pred drugo svetovno vojno, temveč tudi izhodišče za vsako nadaljnjo raziskovanje holokavsta v tem delu Evrope. gledališče rossetti - Tradicionalni abonmajski niz Nova odčitava Ciociare Prepričljivo besedilo neapeljskega dramatika Annibaleja Ruccella je na oder postavila Roberrta Torre Romana Alberta Moravie La Cio-ciara se skoraj vsi spominjajo zaradi filma režiserja Vittoria De Sica, ki je Sop-hiji Loren prinesla oskarja; zaradi tega bi si res malokdo upal tvegati primerjavo z veliko uspešnico in pomislil, da bi zgodbo postavil na gledališki oder, toda odlična predstava z istimi naslovom, ki jo je režiserka Roberta Torre ustvarila po besedilu, ki ga je na podlagi romana zgradil prezgodaj umrli talentirani neapeljski dramatik Annibale Ruccello, že po prvih prizorih v gledalcu zbriše spomin na občutke ob branju romana ali ob gledanju filma, tako da se popolnoma preda novi odčitavi zgodbe. Predstava, ki je bila prejšnji teden na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu, in sicer v okviru tradicionalnega abonmajskega niza Stalnega gledališča Fur-lanije - Julijske krajine, je doslej navdušila kritike in gledalce, ki so jo videli v drugih mestih, vendar vesti o tem uspehu ni- Danielle Russo kot razmišljajoči Michelle in Donatella Finocchiaro kot Cesira so povsem prepričale Tržačanov, tako da je bila na premieri v sredo, 18. januarja, kar precej praznih mest v dvorani, so pa prisotni z dolgim in toplim ploskanjem na koncu jasno izrazili svoje odobravanje. Annibale Ruccello je dogajanje iz Moraviovega romana postavil v preteklost TOMIZZEV DUH Pisatelj kot grešni kozel Milan Rakovac_ Emile Zola sa svojim pamfletom »J'accuse« stvorio je cijeli prevrat u Francuskoj, prije više od stoljeca. Andrej Nikolaidis sada izaziva ozbiljnu politič-ku krizu u Srbiji, Republici Srpskoj i Crnoj Gori, s uplitanjem i akademsko-medijske javnosti i u Hrvatskoj, te Bosni i Hercegovini. Srecom po sve nas, izgleda da pisac i danas održava društevnu moc, i ozbiljno utječe na društvo. Kada sam, prije tridesetak godina, preveo na hrvatski roman »La miglior vita« Fulvi-ja Tomizze, uslijedile su denuncijacije protiv mene i njega, pa je na Rijeci održan političko-znastveno-kulturalni sastanak; objaviti Tomizzu, ili ne? Prevladao je zdrav razum, i »Bolji život« je objavljen, u esencijalnoj bibiliteci »Istra kroz sto-ljeca«. Kva dogaja na Balkanu, če oblast demonizira ubogega pisatelja, in ta je naenkrat grešni kozel. Grešni kozel? V antični hebrejski kulturi je bil običaj; vse grehe daš kozlu, in on, uboga beštija, mora v puščavo. Piše Mladina: »Srbska vlada je na telefonski seji nenadoma zamenjala Sretena Ugričica, direktorja narodne in univerzitetne knjižnice, ki je na ta položaj prišel pred desetimi leti, še v času pokojnega Zorana Dindica. Razlog za nenadno zamenjavo je na prvi pogled banalen - direktor knjižnice se je skupaj s številnimi drugimi intelektualci v Srbiji branil svetovalca predsednika črnogorskega parlamenta Andreja Nikolaidisa, ki je nedavno objavil precej oster članek z naslovom Kaj je ostalo od velike Srbije... Nikolaidis je obračunal z različnimi primeri nacionalizmov v regiji,.. (in v) v članku ocenil, da bi bilo pravo civilizacijsko dejanje, če bi človek, ki je prinesel eksploziv v dvorano Borik v Banjaluki, kjer so najvišji predstavniki Srbije in Republike srbske pred dnevi proslavljali 20. letnico te bosanske entitete... 'Civilizacijski korak bi bil, če bi Bole uporabil dinamit in puške, ki jih je skril v dvorano, v kateri so glavarji, duhovniki in umetniki proslavljali dvajsetletnico obstoja RS. Da je Bole je, na primer, nezadovoljni delavec, ki je doumel, da so nacionalni in verski anta-gonizmi samo maska, pod katero elita skriva temeljni antagonizem vsake družbe, tisti razredni. Da bi Bole, na primer, dejal: sem Srb, vendar sem tudi delavec, zato bom vrgel v zrak tiste, ki so me pokradli - ali to ne bi bil civilizacijski korak naprej? Še več, to bi bila poetska pravičnost.«... In zdaj, ljubi moji ljudje, se oglašamo pisatelji »od Vardara sve do Triglava«, v obrambo Nikolaidisa in Ugričica (in pisatelja Mileta Prodanovi-ca, bo tudi smenjen...). Ma vero pak ta-kove jugoslavienske solidarnosti nismo uzdavna imali, još od vrimena kada smo branili splitski Feral Tribune, ili pak »vje-štice iz Ria«, kako su cro-nacionalisti bili prozvali Dubravku Ugrešic, Slavenku Drakulic i Radu Ivekovic, hrvatske knji-ževnice koje su na kongresu PEN-a u Rio de Janeiru kritički nastupile do hrvatske vlasti, eli pak kad smo branili Biljanu Srbrljanovic kad je rekla da nema ništa , Biljana, s Biljanom Plavšic, ni srpstvo, ni ljudskost... »Zanimivo je«, nadaljuje Mladina, »da je skoraj istočasno Ustavno sodišče Črne gore razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča Črne gore, v kateri je bil Ni-kolaidis v nekem drugem primeru obsojen, ker je užalil srbskega režiserja Emirja Kusturico, ko mu je dejal da je 'hudičev pomočnik'. Plačati je moral 12.000 evrov. Ustavno sodišče je presodilo, da je Kusturica javna osebnost in da bi moral trpeti večjo stopnjo kritike.« Hudičevi pomočniki, hudiča, no-hamol, so vsepovsod; ne samo med politiki, ta ista južnoslovanska inteligenca v balkanskih vojnah, in vse do danes, zelo veselo raja hudičeve pčpomočnike, in ne samo »angele«. Kako ča srakastično komentira zadnji libar Vojislava Koštunice portal E NOVINE e-novine, »Šampion: Dobrica Cosic, otac nacije... Vicešampion: Matija Bečkovic, majka nacije... Trece mesto: Nemanja Kusturica, dete nacije«... Ma, buohmuojmili, ma ča de cemo zares zavajk ostati INFATILNI ŠCAVI, mi Južni Slaveni? podjetne Rimljanke Cesire, ki se je v večno mesto preselila iz Ciociarije po poroki z ostarelim in neprijetnim trgovcem: po sporu s hčerko Rosetto, ki hoče od matere izsiliti nakup avtomobila za svojega moža, Cesiro preplavijo spomini na dogodke, zaradi katerih je značaj nežne Rosette otrdel in postal ciničen. Iz spomina stopi Michele, idealist, ki se mu gabijo samo za denar občutljivi pridobitneži, kakršna sta njegov oče in tudi Cesira. Nato se spomni bombnih napadov na Rim, ki se jih je Rosetta tako bala, da sta sklenili oditi na podeželje, kjer sta nato dolge mesece ostali odrezani od vseh domačih; spominja se gorja, katerega žrtev je bilo civilno prebivalstvo med umikom Nemcev in napredovanjem zaveznikov - med temi so bile tudi čete Maroča-nov v francoski vojski, ki so v porušeni cerkvi v rojstni vasi posilili Cesiro in hčerko. Režiserka Roberta Torre je dogajanje na odru postavila med prosojni platni: na prednjem lirične podobe, denimo padanje listja ali curljanje dežja, izpričujejo osebno počutje protagonistov, na platnu za igralci pa posnetki iz preteklosti ponazarjajo dobo in takratno vzdušje. Med plat-noma se vrstijo prizori iz sedanjosti in iz preteklosti, tako kot jih podoživlja Cesira, zato vsi ostali liki odražajo značaj, ki jim ga sama pripisuje. Donatella Finocchiaro prepričljivo prikazuje radoživo in podjetno Cesiro, nekoliko pohlepno, a zmožno nežnih čustev, zlasti do hčere in tudi do Micheleja. Nežno boječo Rosetto igra Martina Galetta, Daniele Russo je razmišljujoči Michele, Lorenzo Acquaviva je njegov oče Giovanni, katerega trgovska duša sestre ob sinovi smrti, Dalia Frediani je kmetica Concet-ta, ki v težavah, ki jih ostalim povzroča vojna, najde priložnost za osebno korist. Igralsko zasedbo dopolnjujejo še Diego D'Elia, Rino Di Martino, Marcello Romoli in Marco Mario De Notaris. (bov) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. januarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Klepetulke - animacija, 3. epizoda: Pogumni z(m)ajček 20.30 Deželni TV dnevnik; sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Il collezionista (triler, ZDA, '97, r. G. Fleder, i. M. Freeman, A. Judd) 6.10 Dok.: Da Da Da in musica 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Variete: ApriRai 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Talent show: Ballando con le Stelle (v. M. Carlucci) 0.00 Dnevnik - kratke vesti 0.30 Show: Di che talento sei? (v. M. Costanzo) 1.15 Nočni dnevnik 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Lampi di genio in Tv 7.00 Variete: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Summer in Transylvania 9.25 Igra: School Rocks 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: London Live 2.0 15.30 Film: Jane Doe - Doppio inganno (triler, ZDA, '05, r. J.A. Contner) 17.00 Variete: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Nan.: Sea Patrol 18.50 Res-ničnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.25 Dnevnik in rubrike O Italia 1 6.00 Rubrika: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.25 Film: Uno scapolo in paradiso (kom., ZDA, '61, r. J, Arnold) 9.10 Aktualno: PaeseReale 10.15 Nan.: Kingdom 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Aktualno: Tv Talk 16.55 Dnevnik L.I.S. 17.00 Nan.: Un caso per due 18.00 Šport: 90° Minuto Serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Nanuk - Prove d'avventura 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.55 Rubrika: Un giorno in pre-tura 0.55 Dnevnik in Rubrike K Rete 4 7.15 Nan.: Magnum P.1.8.20 Variete: Vivere meglio 9.45 Nan.: RIS Roma - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: ^ Tele 4 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Show: G'Day 11.45 Nan.: Una nuova vita per Zoe 12.30 Aktualno: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Noi siamo angeli - In cerca di Eldorado (kom., It., '97, r. R. Deodato, i. B. Spencer, P.M. Thomas) 16.00 Film: Cac-cia all'uomo (dram., Kan./Fr./ZDA, '03, r. N. Jewison, i. M. Caine, T. Swinton) 18.20 Nan.: I magnifici sette 23.30 Film: Safe Harbour (triler, Kan./ZDA, '06, r. Melanie Griffiths, i. T. Gold, S. Bacic) 0.50 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.30 Film: South Kensington (kom., It., '01, r. C. Vanzina, i. R. Everett, E. Macpherson) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratel-lo 12 14.10 Talent show: Amici 15.30 Variete: Verissimo - Tutti i colori della crona-ca (v. S. Toffanin) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.45 Aktualno: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Variete: Italia's Got Talent 0.30 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.05 9.55, 12.20 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Aloha, Scoo-by-Doo! (ris., ZDA, '05, r. T. Maltby) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Ris.: Simpsonovi 14.35 Film: Karate Kid III - La sfida finale (akc., ZDA, '89) 16.40 Film: Poliziotto a 4 zampe 2 (kom., ZDA, '99) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Film: Sky High - Scuola di super-poteri (akc., ZDA, '05, r. M. Mitchell) 21.10 Film: L'era glaciale (ris., ZDA, '02, r. C. Wedge) 22.45 Film: Lissy - Principessa alla riscossa (ris., Nem., '07, r. M. Herbig) 0.35 Šport: Studio Sport XXL 1.35 Variete: Pokerlmania 7.00 Dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.25 Film: La conquista del West (western, ZDA, '36, r. C.B. De Mille, i. G. Cooper, A. Quinn) 12.05 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 13.00 Dok.: Luoghi magici della terra 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Ca-stelli e manieri 14.40 Šport: Ski Magazine 15.15 Dok.: Kenya 15.55 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Videomotori 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 20.50 Lirika: Cin-Ci-La 23.00 Nočni dnevnik 23.25 Voci dal Ghetto 0.25 Variete: A tambur battente 19.15 21.30 Show: The Show Must Go Off (v. S. Dandini) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In onda 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Variete: m.o.d.a. (v. C. Malvini) 0.55 Film: Star Trek II - L'ira di Khan (fant., ZDA, '82, r. N. Meyer, i. W. Shatner) (t Slovenija 1 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Risanka 7.30 Pravljica za otroke: Nočko II 7.45 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.30 Otr. serija: Ribič Pepe 8.50 Ris. nan.: Smrkci (pon.) 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki dok. film: Sama na pot 10.15 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Bilo je... 14.45 Dok. film: Neverjetno potovanje želv 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 0.15 Ozare 18.40 Risanke 18.55 0.20 Dnevnik, Utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 20.30 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 21.05 Film: Dobri nasveti 22.35 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Evropska prestolnica kulture 23.25 Nad.: Marchlands 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal (T Slovenija 2 7.10 Skozi čas 7.20 Minute za... 7.55 Posebna ponudba (pon.) 8.25 12.50 Nordijsko smučanje: SP, skoki, prenos iz Sapora 10.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), prenos iz St. Moritza 11.55 Alpsko smučanje: SP, smuk (m), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 13.45 Med valovi (pon.) 14.10 Knjiga mene briga (pon.) 14.35 Londonski vrtiljak (pon.) 15.10 Umetnostno drsanje: EP (m), prosti program, vključitev v prenos iz Shef-fielda 17.05 Nogometni magazin Uefa 17.30 Športni magazin 18.00 Namizni tenis: odprto prvenstvo Slovenije, prenos iz Velenja 20.35 Umetnostno drsanje, EP (ž), prosti program, vključitev v prenos iz Shef-fielda 22.30 Osebnost Primorske 2011 23.45 Sobotna glasbena noč: Novi rock, 2. del koncerta 1.15 Brane Rončel izza odra (pon.) 3.00 Zabavni infokanal {p Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 11.00 4. izredna seja DZ, prenos 17.30 Poročila Tvs117.5019.30 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 TV dnevnik - z znakovnim jezikom 20.30 Na tretjem... po seji DZ, v živo 22.00 Na tretjem... 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji Koper 12.10 Dnevni program 12.25 Tednik: Nagrada Nonino, v živo 13.00 Dok. oddaja 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Boben - glasb. oddaja 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.20 Arhivski posnetki 17.10 23.20 Vse- danes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Folkest v Kopru 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska odd. pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 10.05 Risane serije 10.15 Nan.: Talenti v belem 11.10 Nan.: Razočarane gospodinje 12.05 Nan.: Dobra mačka 12.35 Film: Ljubezen v napačnem času 14.20 Kuharska serija: Kuhajmo po domače 14.50 Resn. serija: Prenovimo kopalnico 15.20 Dok. serija: Preobrazba doma 16.25 Resn. serija: Ko pospravlja Kim 17.00 Film: Mesec nad Karolino (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Oropaj policijsko postajo 21.45 Film: Prestopniki (ZDA) 0.30 Film: Usodna privlačnost (ZDA) 2.40 24UR, Novice 3.40 Nočna panorama Kanal A 7.40 Tv prodaja 7.55 Nan.: Robinson Crusoe Robinson Crusoe 8.45 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.15 Film: Pol-pol (ZDA) 11.00 Mojstri iluzije (ameriška serija) 11.45 Mladinska Pazi, kamera! 12.15 Brata (hum. nan.) 12.40 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 13.05 Nan.: Gorski reševalci 14.05 Film: Na razpotju 15.50 Film: Mačke in psi 17.30 23.20 Fantastična Be-ekmana (resnič. serija) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Norci na delu 19.05 Navihanci iz Benidorma (zab. serija) 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Družinski film 21.30 Film: Zloraba moči (ZDA) 23.50 Nan.: Terminator RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val, sobotna rockopedija; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Dušan Jelinčič: Upor obsojenih (r. J.ože Valentič); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol: Radio Koper na obisku v Kortah nad Izolo; 12.00 Kulinarični kotiček: knjižica receptov Pr'farski štrukljevc; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende: 50 Words for Snow - Kate Bush; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezio-ne musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kultu-romat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz spo- redov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 28. januarja 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1010 1020 1030 ^71 A 1050 MOSKVA -17/-133 1040 O KIJEV -8/-2 LIZBONA O 7/15 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 0/5 O SOFIJA SKOPJE ° 0/4 „„ATENE ^ , J/14 C Nad vzhodno Evropo je obsežen anticiklon, ki sega tudi nad Balkan in naše kraje. Nad severnim Atlantikom je ci-klonsko območje, oslabljena fronta se zadržuje nad delom zahodne in srednje Evrope. V višinah bo začel pritekati k nam postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04 Dolžina dneva 9.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.27 in zatone ob 21.58 Nad vzhodno Evropo je obsežen anticiklon, ki sega tudi nad Balkan in naše kraje. Nad severnim Atlantikom je ciklonsko območje, oslabljena fronta se zadržuje nad delom zahodne in srednje Evrope. V višinah bo začel pritekati k nam postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ugoden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.32 najvišje 35 cm, ob 8.15 najnižje -12 cm, ob 12.30 najvišje -1 cm, ob 18.08 najnižje -22 cm. Jutri: ob 2.09 najvišje 30 cm, ob 9.58 najnižje -14 cm, ob 14.16 najvišje -10 cm, ob 17.24 najnižje -12 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel..................70 Kranjska Gora.........40 Krvavec................75 Cerkno ................ 60 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine...............90 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -6/1 TOLMEČ O -8/3 TRBIŽ O -9/2 O -7/1 KRANJSKA G. CELOVEC O -5/3 TRŽIČ ¿b» -5/1 o KRANJ o -6/-1 S. GRADEC CELJE -4/2 or MARIBOR O-5/1 PTUJ O M. SOBOTA O-6/2 VIDEM O /S1 -5/9 O PORDENON -4/8 ČEDAD O -4/8 -o. O'_ LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA -4/2 N. MESTO -5/1 GORICA O ,„. POSTOJNA O ^ O -5/1 —---- , ,^ KOČEVJE r~\ 3T ^ ^ PORTOROŽ O -------^ CRNOMELJ -3/7 , ^ ^ -" IUMAG OPATIJA , REKA -4/6 ZAGREB -6/2 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Povsod bo spremenljivo. V večernih urah bo na obali zapi- Zmerno do pretežno oblačno bo, na Primorskem bo pihala hala zmerna burja. šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -8, najvišje dnevne od -1 do 2, na Primorskem do 8 stopinj C. _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- Povsod bo spremenljivo. V večernih urah bo na obali zapi- Jutri bo oblačno do spremenljivo vreme. V ravninah bo za- hala zmerna burja. pihala zmerna burja, ki pa bo na obali močna. POREČ