Edizione per Festero — Inozemska Izdaja Bpeairio« hi «bbo«a»*B»o postal, - Leto LXXI > Štev. 155 a V Ljubljani, v nedeljo, I f. julija I943-XXI futmu.« pi«*««««»oumnj .J' Prezzo - Cena L 0.80 gsi ^ m I- ^ »K loletno 34 t. ^HMfe UV flM flV ^ § ^Bf 65 Lir*. C C inozemstvo ^^M ^^m ^m ^^m m ^^m ^ per ček. rafl. VL W I^B | J^T ^ J— fili z» naročnino inililt—M^ ^^bs^^ odmKmmmm^m ^ mm^mmn^* P« u in- In 10.349 za Inserat«. aertionL Fodraloietli Izhaja vsak da« zjntra] raze« ponedeljka ln dneva po praznlkn. filial« I Novo mesto. g Uredništvo tn «pr«*«i Kopitarjev« 4. LJubljana, g Iikl]n5n«'poobla5?enJf« ta BglaSevatiJe HaTTJanskejra !n tujega | Redazlone, Amministra/lnne« Kopitarjev« 4, Lubiana. i ConceMfooar!« eselnstr« per ta pnnbneHl 31 provenlenza Italiana izvora! Lnione Pubbllcita Italiana S. A, Milano. § Telefon 4001—4005, g ed enter«: llnionn Pubblicita Italiana S. A^ Milana. Žaloigra Američanov Pozorišče jc Amerika. Združene države so se spustile v veliko preizkušnjo, kqt v pionirsko dogodivščino. V vojno žaloigro se vpleta največja žaloigra 'Američanov, ki domnevajo, da so nositelji nove vrste civilizacije, a nastopajo samo kot brutalni nasilniki zoper edino veliko in edino možno civilizacijo. Treba je razumeti čustvo prebujenja, od katerega je prevzet novi svet in mi Evropejci ga lahko razumemo. Žaloigra je v dejstvu, da Američani ne morejo razumeti Evrope. Naredili so si o njej površno sliko, ustvarili so si o njej preprost pojem kot o propadajoči celini, brez moči in brez teženj po osvojevanju. Govorimo o osebnem osvojevanju življenja, modernega življenja po ameriškem pojmovanju, kot boj brez predsodkov, brez vsake nravne podlage, vse usmerjeno v uživanje, z obupnim, divjim, mehaničnim delom. Američani, ki začenjajo dajati še precej globoke romanopisce, ki pa so predvsem izvirni, ter nam predstavljajo zn nas oddaljeni in zato fantastični svet, imajo o kulturi tako pojmovanje, kol ga imajo nekulturni ljudje, ki ne morejo doumeli bistvene verdnosti kulture, njene večno vrednosti, ki je temeljna vrednota človeškega življenja samega. Ker so severni Američani živeli v svobodi na brezmejnih farmah ali v novih mestih, ki jih moremo primerjati s cementnimi džunglami, kakot so jih dejansko že primerjali, v svojem otroškem pojmovanju ne morejo doumeti bistva evropsko kulture, orjaške duhovne sile. ki izhaja iz nje in ki jc v vseli časili vladala človeški rod in dala ime civilizaciji. Omejeni možgani, neobrezana srca, pokvarjene duše, njihov način mišljenja in čutenja ima nekaj primitivnega in divjaškega. Saj so komaj vnuki ali pravnuki pustolovcev, ki so si ustanovili v neobljudenih in cvetočih deželah 7. razmeroma veliko lahkoto in si pridobili neizmerno bogastvo iz radodarne, preveč radodarne zemlje. Zanje je življenje bilo lahko, preveč lahko." Izrabljali so torej prostost in zašli v zločinstvo, uvajali so se v uživanje in zdrknili v razuzdanost, ne da bi niti slutili, da so na svetu drugi narodi, za katere je življenje nekaj čisto drugega. Na ta način si moremo razlagali, kako je Eord, ko so ga spraševali o nevarnosti, da bi ogromna proizvodnja njegovih lovaru nekoč no mogla več najti dovolj trgov, mogel odgovoriti, da je na primer 400 ali 500 milijonov Kitajcev, ki bodo v bodočnosti kupovali na milijone avtomobilov. Američan ne misli in tudi ne more misliti drugače in to je žaloigra. njegova žaloigra. Nili slutil ni, da Kitajci ne bodo mogli nikdar kupovati na milijone avtomobilov, ker vsem ni dano, da bi prišli s tako lahkoto do bogastva kot Američan. Drugačna je usoda Kitajcev in morda imajo tudi drugačno pojmovanje o življenju, zato so jim ne zdi avtomobil največji proizvod civilizacije, katerega ne smejo pogrešali. Spričo svojega usodnega nerazumevanja, prebivalec Severne Amerike čuti potrebo, da premaga drugega. Iz želje po divjem boju se razvijajo najnižji nagoni, ki so jih gojili že v razdobju par rodov, brez nadzorstva, brez strahu božjega, brez družinske dostojnosti, brez obveznosti izročil, zgodovine, stoletne izkušnje, brez vzvišenih dvomov in bojazni, ki se pojavljajo v plemenitih dušah, preizkušenih v trdih žrtvah, stremečih po težavnih pridobitvah, po najtežavnejših, po katerih more stremeti človeški rod. Iz toga izvira samozavest, a izvira ludi boj brez mej, brez prestanka in brez prizanašanja proti vsemu ostalemu belemu plemenu. Ni važno, če mnogi Evropejci tega ne doume-jo. Kdor le količkaj pozna zgodovino, pozna puri-tanski izvor anglosaških preseljevanj v novi svet v XVII. stoletju. Pozna ludi mrzličnost zavojeva-nja, ki je podžigala ta preseljevanja. Ti rodovi so nn brezmejnih prerijah pozabili na vse prepovedi civilizacije in so se vrnili k po-četkom človeštva. Zato so Američani poslali zopet otroci in živalski. Ta svoboda, v katero so se pogreznili Američani do vratu, jc predstavljala povralek k nago-liom krvoločnosti in ropanja. Zdelo se je. da so v tem plemenu po preselitvi v tako cvetočo in brezmejno pokrajino zaživele nove življenjske sile, a nastalo je ludi izprijenje tega plemrnn, ker se je pomešalo z raznimi plemeni s celega sveta, ali bolje s puslolovci in brezdomci z vseli drugih celin. Živalska divjost je prevzela danes te epigone civilizacije ob misli na povratek v kraje, odkoder so prišli njihovi očetje. Jc morda v njihovih dušah mit maščevanja? Mislijo morda, da je ta povratek raziskovalno potovanje po džungli ali nevarno zasledovanje Indijancev, kjer ne morejo pričakovati drugega kol žvižg puščice ali nevarnost preproste pasti? Nevarno je sicer zadrževali divjo blaznost v njeni zbegani besnosti; a ti blazneži ne vedo, kaj jih čaka. Ni Američana, ki bi se mogel zavedati žilave vztrajnosti, kalero more pokazati napadena Evropa. Civilizacija je zanje privid uničenja. Toda kakor je elegantni baročni slog ustvarjal duh bolj kot nebotičnike z nedoločenim številom nadstropij, tako je ludi junaštvo ustvaritev duha. je celo največja stvaritev duha obneni z mučeništvom, o katerem je belo pleme podalo najvzvišenejše zglede od čnsa apostolov daljo in ceio še več stoletij pred Kristusom. Američani si ne morejo predstavljati, da v Evropi prebivajo narodi, polni modrosti, a vendar mladi, ne izprijeni po bogastvu in razuzdanosti, disciplinirani in stanovitni. Te narode vežejo mnoge, morda premnoge obveznosti, ki so jih zapustili predniki, a v njihovih srcih je mnogo več vere v same sebe in v življenje, kakor pa je navidezpo ima brezglava in razbrzdana ameriška mladina. Torej bodo naši zares mladi narodi dokazali Američanom v najhujšem spopadu, da nebrzdanost še ni pogum, da obilica mehaničnih sredstev še ni strategija, da zvijačnost in prevara nista enaki razumnosti, da krutost ne doseg« č.ilavosti .narodov, odločenih, da vztrajajo, da živijo in zmagajo. Američani ne vedo, kaj je vojna. Za vojno so se vzgajali pri kino-predsiavah, Evfopejci pa jo imajo v krvi, saj ni roda, ki ne bi prestal dve ali tri vojne. Ze poldrugo leto poskušajo, a dejansko ostajajo le otroci. Hoje se, da bi se vrgli v vrtinec.-To dobro vedo njihovi poveljniki: saj je sam-Eisenhover izjavil, da se nočejo ganili iz svojih taborišč, dokler popolnoma ne prevladujejo sovražnika v sredstvih. Je lorej zn Američane nekaj negotovega. R temi negotovostmi pa se nočejo pomeriti. Slutijo morda, da ima Evropa v sebi tako neizčrpne in takšne sile, proti katerim ničesar ni mogoče storiti? Čutijo morda svojo manjvrednost? Morda ne. Toda čutili jo bodo ob prveln spopadu, ko se bodo zavedli, da je onkraj evropske utrjene črte nekaj nepremostljivega, velikanska ovira, praznina, ki je ni mogoče napolniti. Saino otročja in domišljava miselnost je mogla spočeti načrt, da jo bo premagala, pa čeprav s pomočjo zločinskih bombardiranj iz zraka. Ta neprehodni prepad predstavlja dvatisočletna zgodovina, ki je ne more uničiti v enem dnevu noben, še tako genialen ameriški general. noben še tako mogočen proizvajalec motorjev, noben še tako spreten bančnik. Vsi ti se bodo osmešili in njihov narod bo dobil en nauk več, da bo mogel dorasti. g. a. Nadaljnji uspehi pri Bjelgorodu in Orlu Hudi topniški boji južno od Orla - Do sedaj uničenih 1227 ruskih tankov Bollettino No 1141 Hitlerjev glavni stan, 10. julija. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo; V veliki bitki pri B j e 1 g o r o d u in Orlu so dosegle čete kopne vojske in orožja SS proti zagrizenemu odporu novo pripeljanih sovražnikovih sil nadaljnje napadalne uspehe. Medtem ko je bilo severno od Bjelgoroda osvojenega precej ozemlja, so se južno od Orla razvili hudi topniški boji. Celokupno število oklepnih voz, ki so obležali na bojišču od 5. julija dalje razstreljeni ali zaplenjeni, se je povUalo na 1227. Letalstvo je z močnimi oddelki posegalo v borbe na kopnem. Lovski oddelki ter protiletalsko topništvo so sestrelili včeraj 119 sovjetskih letal. V noči na 10. julij je začel sovražnik s podporo močnih pomorskih in letalskih oboroženih sil napad na Sicilijo. Zadel je takoj na močno obrambo s kopnega in v zraku. Borbe trajajo. Angleški bombniki so preteklo noč napadli za-padno nemško ozemlje. V stanovanjskih predelih, predvsem v mestu Bochumu na nastale škode na poslopjih in požari. Dosedaj so javili, da je bilo sestreljenih 11 sovražnih bombnikov. Dve nadaljnji sovražni letali sta bili uničeni nad zasedenim za-padnim ozemljem in nad Atlantikom. Pomorske oborožene sile ter protiletalsko topništvo s trgovskih in bojnih ladij je v času do 10. julija sestrelilo 21 sovražnih letal. NemSke podmornice so ponovno napadle močno zavarovane konvoje ter potopile v trdovratnih bojih pred brazilsko obalo in v srednjem Atlantiku vsega 8 ladij s skupno 51.000 br. reg. tonami. Berlin, 10. julija. AS. Kakor je bilo videti, je na potek bojev np vzhodu odločilno vplivalo dejstvo, da so nenišld poveljniki poslali v prvo črlo nemške tanke »Tiger« in pa nemški tank najnovejše vrste. Sovjeti sami so morali priznati, da so II nemico ha iniziato 1'attacca confro la Sicilia Lc fsrze armale aileate contrastano lazione avversaria — 33 velivoli nsmici abbattuti, tre piroscafi gravemente danneggiati II Quartiere Generale dclle Eorce Armnte oomu niča: II nemico lin iniziato cpiesta notte, con l'up-posgio di poderosc forma/ioni navali ed neree et con lancio di repnrti parai adutisti, 1'atlucco contro la Siciliti. I.c forze armnte aileate contrastano dccisa-mente l'n/.ione avversaria: ronibattimenti sono in corso lungo ln costn costierii sudorientnle. Duruntc le n/ioni cffettiiate ieri ilalla nvia-zionc su centri delln Sicilia, le artiglierie italinne et germaniche distruggevano ventidue velivoli dei (jnali quindici n Porto Empedocle: altri undici apparecchi venivano nbbnttuti dni raccia-tori tedesehi. Nclle acque della Tunisin nostri acrosilu-ranti Imuno colpito e gravemente dnnnegginto tre piroscafi di complcssivc ventinovemila tonncllatc. Gli nerosilurnnti che hanno colpito I piro-scnTi nclln uziouc segnnluta uel Bollettino odier-no erano condotti dni seguenti piloti: Tenente PngHnrusro V a s c o du Barbnrano (Vicenzn), sottotenente Degli Angeli Carin da t esenn (Eorli), sottotenente Avnntini Glnmpiero ■ln Eormia, seraente maggiore Guerra A Ido da Pndovn, sergente Scngliaiini Gilido tla Finale Emilin, sergente Gincprari lludaincs da IVrugin. I velivoli nbhattnti dnlle artiglierie cnn-trnerce .sono preripitati nclle seguenti localita; <|uindici n Porto Empeurcle. due a Trapani, due n Sciacca. uno a Villa Oliv« (Sirncusn), uno ud Arugonn (Agrigento), 11110 n Enlconnrn (t altanisscttu). Alcuui cquipagi soiio stati cutturuti. Vojno poročilo it. 1141 Sovražnik začel napadati proti Siciliji Zavezniške sile se odločno upirajo sovražnemu napadu — 33 sovražnih letal sestreljenih, trije parniki hudo poškodovani Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražnik je ponoči s pomočjo močnih pomorskih in letalskih oddelkov ter /. oddelki po-dulcev začel napadati proti Siciliji. Zavezniške oborožene sile odločno odbijajo sovražno delovanje; boji so \ teku vzdolž jugovzhodne obale. Med včerajšnjimi napadi na središče Sicilije je italijansko in nemško topništvo sestrelilo 22 letal, od tega t? v Poito Empedocle; 11 ostalih letal so sestrelili nemški lovci. V vodah Tunisa so naša torpedna letala zadela in hudo poškodovala tri parmke s skupno 29.0110 tonami. Torpedna letala, ki so zadela parnikr, omenjene v današnjem vojnem poročilu, so vodili naslednji letnici: poročnik Pngliariisro Vasco i/. Barbara nn (Viccn/.a). podporočnik Degli Angeli Carlo iz Cezerte (Eorli). podporočnik Avnntini Ginmpiero i/. Formije, višji narednik Guerra Aldo iz Padove, narednik Scaglinrini Guido iz Finale Emilia, narednik Gincprnvi Kadames iz Pcrugic. * Letnla, sestreljena od protiletalskega topništva. so pndln nn tln v naslednjih krajini 15 v Porto Empedocle, dve v Trapaniju, dve v Sc i n r i, eno v Villa Oliva (Sirncusa), eno v Ara goni (Agrigento), eno v Fn I con ar i (Cnltunissctn). Nckuj posadk je bilo zajetih. Italijanske vojne izgube v juniju Rim, 10. julija AS. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča: Izgube v mesecu juniju ter tisle, ki jih ne vsebujejo poprejšnji seznami, pa so do 30. junija zanje prišle določene listine ter imena, znašajo: Vojska in milica: Sredozemsko bojiiče: padlih 218, ranjenih 320, pogreianih 10.198. Balkan in ostalo zasedeno ozemlje: padlih 515, ranjenih 711, pogreianih 190. Rusija; padlih 322 (tisto imena, ki niso bila objavljena meseca februarja, pa jih vsebuje število 3.125. o katerem govori 16. seznam). Mornarica: padlih 163, ranjenih 189, pogrešanih 660. Letalstvo: padlih 103, ranjenih 196, pogrešanih 50. Trgovska in ribiška mornarica: padlih 42, ranjenih 49. Seznami padlih so objavljeni v posebnem vča« rajšniem dodatku lista »Le forze Armalc«. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam ve* Ija ganjena, ncvenljiva hvaležnost domovine. Pobuda na vzhodu v nemških rokah ti tanki prisilili boljševiško poveljstvo, da je moralo potegniti nazaj svoje čete, da bi tako preprečilo najhujše. Tudi včeraj so bile izgube nemških tankov izredno majhne. Na drugih odsekih vzhodne fronte včeraj ni bilo posebnih dogodkov in tako ni bilo nič novega nili na kubanjskem bojišču, kjer sovjetski oddelki niso prešli v protinapad. Velik uspeh nemških podmornic * na Atlantiku Berlin, 10. julija: Iz pristojnega vira sc je izvedelo, da so nemške podmornice na srednjem Atlantiku v višini obale Brazilije potopile sovražni konvoj, ki je bil močno zastražen in spremljan. Potopljenih je bilo skupno 8 parnikov z 51.000 tonami. Amerikanci so se zmotili o Japoncih Slockholm, 10. julija. AS. Amerikanci so se šele sedaj začeli zavedati, da Japonci niso tisto, kar je o njih trdil polkovnik Knox, ko je rekel, da bo. Japonska izločena iz boja v treh mesecih. Ameriška revija »I,ook<; piše, da pristojni krogi v Ameriki menijo, da postaja Japonska od meseca do meseca močnejša in da Japonske no bodo mogle premagati samo letalske in pomorske sile. Japonska gradi vedno več oboroženih trgovskih ladij in to ne samo doma, ampak tudi na Koreji, v Mandžuriji in v Itongkongu, v Manili, v Saigouu in v Bangkoku. Revija mora priznati še tole bridko resnico: Japonska ima na razpolago vse potrebne surovine. Prav lako pa lahko Japonska mobilizira za evoja dela 400 milijonov ljudi. Miinchen, 10. julija. AS. iMilnchener Neueste Nachrichten piše o siloviti bitki, ki besni na vzhodnem bojišču na odseku, ki je nad '250 km dolg. List podčrtava, da je nemško poveljstvo sovražniku v 24 urah odvzelo tisto pobudo, ki si jo je sovražnik hotel prisvojili, ko je tako srdito odgovoril na krajevni nemški napad. Silen protinapad pa je Nemcem omogočil, da so z vso silo prodrli skozi sovražni utrjeni obrambni sistem Spopadi med Francozi in Amerikanci v Maroku Tanger, 10. julija. Potniki iz Maroka pripovedujejo, da jc prišlo do številnih spopadov med de Gaullovimi oddelki in ameriškimi posadkami, francoska policija namreč zapira Arabce, Francoze in tujce, ki imajo zveze z Amerikanci, ali i jih obiskujejo, ali pa se slučajno z njimi po uli-I rab razgovarjajo. Na francoskih policijskih uradih imajo posebne kartoteke, v katere vpisujejo vse tiste, ki imajo z Amerikanci kakšne zveze. Policija, ki jih nato aretira, jih podrobno zaslišuje, fotografira in odvzame prstne odtise. Po dolgem zasliševanju na policiji nalo te osebe izpuste, potem, ko jih opozore, da jih bodo pri prihodnji priliki poslali v koncentracijska taborišča, ali pa zaprli. Zaradi teh dogodkov je prišlo do spopadov med Amerikanci in De Gaullovimi pristaši in nameščenci policije. De Gaulleova policija dela namreč na svojo roko zlasti proti Amerikancem. Politični krogi menijo, da bodo li dogodki vplivali na Giraudov položaj, ker bo ameriško javno mnenje odločno stopilo proti De Gaulleu. in je Sovjete prisilil na boj na odseku, ki ga Sovjeti v svojih načrtih golovo niso predvidevali. Potem ko je bila utrjena črta prebila, se boj sedaj nadaljuje na odprtem bojišču, kjer lahko nemška taktika svoje načrte V celoti izvede. Tisoči tankov, letal in topov vseli vrst, ki jih jo sovražnik spustil v boj, ne morejo zadržali nemškega prodiranja in tudi ne zapreti prodor, skozi katerega se valijo nemške divizije. List piše, da je še prezgodaj predvidevati zaključek bitke, toda ogromne sovjetske izgube pa za nas vočigled majhnih nemških izgub potrjujejo, da je nemška tehnika in tehnika nemškega orožja mnogo nad sovražno. Nemško orožje si je tako zagotovilo prednost v tej prvi dobi poletne bitke na boljševiski fronti. Anglosaški zavezniki so pod silnim vtisom silovitosti in učinkovitosti novega nemškega napada, zlasti ker s<1 se zanašali na učinkovitost ustrahovalnih svojih poletov in na priprave invazije, ki jih mi sicer nikakor no podcenjujemo. Saj so upali, da bi mogli Nemčiji preprečiti odločno ofenzivo nu vzhodnem bojišču. Ameriške pomorske izgube pri Novi Gvineji Tokio, 10. julija. Japonski glavni slan objavlja: Po dodatnih poročilih so sovražne ladje, ki so bile potopljene med pomorsko bitko v zalivu Kula. naslednje: Amerikanci so izgubili križarko Ilelenar, križarko vrste sSanlafe , rušilec vrste Stang«, križarko nedoločene vrsto in veliko prevozno ladjo. Nove ugotovitve o smrti generala Sikorskega Lizbona, 10. julija, s. Ko so med razbitinami letnla našli listnico, v kateri je Sikorski hranil svoje listine, so 6e takoj razširile razne domneve. Med drugim trdijo, da so v njej našli tudi izvirno pismo, ki ga je bil pokojnemu generalu poslal Roosevelt, pismo, čigar vsebina angleški vladi še ni bila povsem znana. Objava tega pisma bi utegnila biti zelo pomembna, ker Iti se z njim pojasnili tako polj-sko-ruski od noša j i, kakor tudi stališče Angležev in Amcrikancev do Sovjetov. Ka/c pa. da je temu pismu usojeno, da bo ostalo zavito v skrivnost, ln res so se angleške oblasti glede te najdbe pogreznile v največji molk. Nasprotno pa si silno prizadevajo, da bi še naprej točile krokodilove solze nad žalostno smrtjo predsednika imenske poljske vlade, ki jim je pripravila toliko sitnosti. Cim bolj se širijo glasovi, ki Sikorskega smrt pripisujejo skrbno zamišljenemu načrtu angleškega »Intelligcnce Scrvicea« in čim liolj ne ugotavljajo podrobnosti, ki so bile prvi trenutek neznane, tem 1k>1 j Angleži kažejo glolmko žalost nad generalovo smrtjo, štirimotornik >l,ibcrator< (Rešitelj), ki jc rešil Chiirchillovo vlado Sikorskega so potegnili iz vode v zadnjih treh urah včerajšnjega dne, ter ga prepeljali v Gibraltar, kjer ga, kakor izpovedujejo vojaški in tehnični strokovnjaki, ki so seveda vsi Angleži, natančno raziskujejo, da bi ugotovili vzrok, zakaj jc letalo treščilo na tla. In na ta način, ki res ni nič kaj posebno svojevrsten, bodo skušali pokopati vsako /lo slutnjo plcde smrti generala Sikorskega, čigar truplo «o naložili s truplom njegovega pribočnika na nek jkj!jski rušilcc, da ju prepelje v Anglijo. ! Šport Današnji športni spored Zaključek nogometnega prvenstva. — Tekmovanje mladih lahkoatletov Na igrišču Hermesa v šiški se bodo zbrali danes dopoldne juniorji, ki bodo začeli ob pol 10. uri z atletskim tekmovanjem za pokrajinsko prvenstvo. Urnik posameznih točk je naslednji: ob 9.30 predteki na 100 m in skok v višino, ob.10 ?redteki na 300 m in suvanje krogel, ob 10.30 inale na 100 m in metanje kopja, ob 11.30 finale v teku na 1000 m in met diska. Tekmovalci naj bodo na igrišču pol ure pred začetkom tekmovanja. Igralci nogometa bodo spet ves dan na delu. Posebej želimo opozoriti prijatelje igre z usnja-to žogo na zaključni prvenstveni tekmi 1. in 11. razreda. Podroben spored je naslednji: Igrišče SK Ljubljana: ob 9 Žahjak : Mladika (rezervi); ob 10.15 Žabjak : Vič (finalna tekma 11. razreda); ob 14.50 Vič : Zabjak (mladina); ob 15.50 Vič: Mars (rezervi). Igrišče Hermesa: ob 15.50 Hermes : Knrotan (rezervi); ob 16.50 Iiermes : Ljubljana (mladina). ob 18 Dopolavoro 1. !.: LJubljana (finalna, tekma i. razreda). Igrišče Mladike: ob 10 Mladika : Mars (mladina). Žensko prvenstvo Ljubljane Lahkoatletska zveza v Ljubljani razpisuje žensko prvenstveno tekmovanje v Ljubljani na dan 24. julija. Vršilo se bo na igrišču Hermesa v šiški. Zbirališče tekmovalk in razdelitev številk bo ob 17. uri. Spored obsega naslednje točke: ob 17.30 predteki na 100 m, skok v daljino, met diska (1 kg); ob 18 suvanje krogle (4 kg), finale v teku na 100 m; ob 18.30 štafetni tek 4X60 m in med kopja (600 gr). Prijave sprejema zveza do 22. julija do 18. ure v zvezinem tajnišvtu. Pristojbina znaša za vsako posamezno tekmovanje po 1 liro, za štafetno pa po 3 lire. Vsaka atletinja sme nastopiti poleg štafete največ v dveh točkah. Tekmovanja se lahko udeležijo samo one atletinje, ki imajo športno izkaznico. Gospodarstvo Razdeljevanje moke in surovega masla Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča trgovce in zadrugo v mestu Ljubljani, da dvignejo nakazila za enotno moko, potrebno za razdelitev v drugi tretjini meseca julija ter nakazila za maslo v Gosposki ulici 12-1 po sledečem, abecednem redu: A—M dno 12. julija, M—2 dne 13. julija. Vsak trgovec naj so drži točno vrstnega reda, ker bodo zamudniki izgubili pravico do naknadnega nakazila. Potrošniki naj prevzamejo surovo maslo pri trgovcih do 17. julija, sicer izgube pravico do nakupa. Žetev v Traciji bo v kratkem zaključena. Ker prav v teh krajih uspeva najboljši cigaretni tobak, so pristojne bolgarske oblasti ukrenile že vse potrebne korake, da bo takoj po žetvi nasajen še tobak, ki ga bo še letos mogoče ob ugodnem vremenu pospravili, kar bi pomenilo pravo dvojno letino, Žetev na Krimu se je te dni začela. Pričakujejo, da bo nekoliko boljša kot lani. Krompirjeva letina v Združenih državah vsa nničena. Ker je reka Mississippi hudo preplavila plodne nižine, po katerih je bilo nasajenega mnogo krompirja, računajo, kakor poroča časopis »Time«, da je bila uničena skoraj vsa letošnja krompirjeva letina. Nemške državne železnire so lani imele od potniškega prometa za 24.1% več dohodkov kot leta 1941, znašali so 4.032 milij- mark, nasprotno pa so se dohodki od blagovnega prometa zmanjšali za 1.8/ž na 5.186 milij. mark. Nemške drž. železnice imajo sedaj v obratu in nadzorujejo 152.000 km železniških prog v Evropi. Zaposlujejo 1.4 milij. moških in ženskih uslužbencev. Žetev žita v MacedonijL Po poročilih iz Soluna bo letošnja macedonska letina zadovoljivo izpadla. Pšenica je namreč v razmeroma hladnem in deževnem pomladanskem vremenu zelo lepo rasla. Kazni zaradi prekrškov prehranjevalnih predpisov (Nadaljevanje.) Zaradi prodale In nakopa govejega ln praBISlega mesa po pretirani ceni Jo 1)11 kaznovan z globo 2000 lir Ukmnn Adolf, uiosnr, Kladezna 24. Zaradi prodaje £1 vil na zapadle živilske nakaznice je bita kaiuovana z Rlobo 300 lir Dulinnifi Ana-Ktunova .11. ... Zaradi nedovoljene nabave oblafllnlh predmetov jo bita kaznovana s globo 100 lir gospodinja Olobokar Elizabetn. Sv. 1'etra S9. Kar jo prodajal pisarniško stroje po nedovoljenih eennh je bil kaznovan z globo 1000. lir Inž. Kuno-var Knrol, Predjamska "3. Ker Jo Izdelovala presito odfjo brez oblastnega dovoljenja je bila kaznovana s globo 1000 Ur Berbu<5 Karla, Cerkvena 1. Ker Jo bre» dovoljenja odpeljal volk li obflne je bil kaznovan z globo 3000 tir In s 25 dnevi zapora posestnik Toni Janez lz LnniSfa 56. Ker jo uporabljala več mesecev živilsko nakaznice Iz dveh ohtln lo bila knznovana z globo 1(01) lir dijakinja Koželj Cvetka iz CclovSko 41. Ker jo neupravičeno zadržal« živilske nakaznico jo bila kazuovana z globo 1600 Ur gospodinin Steni-bergor Martina iz Novih Jarš 37. (Dalje.) r i ž a n k a it. 95 1 2 3 4 5 b 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 16 19 2J 21 22 23 24 25 26 21 28 29 30 31 32 33 34 35 j 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 43 49 50 51 52 53 54 55 i6 57 58 59 60 61 Vodoravno: 1. naslov romana, 11. mesto v Rusiji, 15. moča, 20. ploskovna mera, 21. kraj pri Ljubljani, 22. hazardna igra, 23. ploskovna mera, 24. ruski knez, 25. ognjeniški izmeček, 26. razstrelivo, 27. brusilo, 28. kraj pod Košuto, 29. nekdanja rimska pokrajina, 31. Aškerčeva pesem, 34. slovenski prevajalec iz angleščine, 36. pot, 37. slovenski prevajalec romana pod 1. vodoravno, 44. poroka, 46. radijska naprava, 48. turška gostilna, 49. kraj pri Dubrovniku, 50. reka v Siriji, 54. tvorba na železu, 55. žensko ime, 56. trdnjava v Arabiji, 57. svetilni plin, 58. zelenica, 59. kraj pod Vele-bitom, CO. afriška žival. 61. ameriški pisatelj, avtor romana pod 1. vodoravno. Navpično: 1. prha, 2. gorstvo v Rusiji, 3. slovenski skladatelj, 4. pod, 5. del stroja, 6. svetni človek, 7. mrenica, 8. ptica, 9. obsaviski hrib, 10. turški naslov, 11. del noge, 12. angleško vseučiliško mesto, 13. abesinski naslov, 14. slovenski nabožni pe«nik, 15. čarovnik, 16. reki v Bosni, 17. zastopnik (tujka), 18. ptica, 19. napev (tujka), 26. starogrški bog, 30. hlod, 32. slovenski gospodarstvenik, 33. drugo ime za starega Grka, 35. slovenski pla- Najvišje cene na živilskem trga 2 odlokom VIII/2 St. 863/14 je Visoki komisa-riat za Ljubljansko pokrajino dnd 8. julija t j. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka IS. julija 1043IXXl zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glavnata solata 3.70 L; radič 3.70 L.; špinača 3.35 L; ohrovt 3 L; domača cvetača 3.35 L; kolerabice 3 L; rdeča in bela redkvica 3 L. grah 6 L; domači beluši 7.60 L; rabarbara 4 L; peteršilj 4 L; ideča pesa" brez listov 3 L; nova repa brez listov 2 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; nova čebula 3 L; šalota 4 L; novi česen z zelenjem 4.50 L; stročji fižol 8 L; bučke 4 L; buče 2 L; kumare 6 L; novi krompir 3 L; osnaženi hren 4 L; liter borovnic 3.50 L; liter gozdnih rdečih jagod 10 L; češnje I. vrelo 6 L; češnje II. vrete 5 L; jajca 2.50 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 10 na rdečem papirju. — Posebno na opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje ceno morajo biti vidno označene na V6em v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Po-gačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. — Blago, ki so bile zanj cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah, kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Visokega komisariata — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. — Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 centesimov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1942-XX1 št. 215 ter po na-redbi z dne 12. marca 1941. M. S. št. 338. Razdeljevanje krmil za prašiče Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča »se rijce prašičev na področju m?stiie občine l;ublja-na, da bo v tekočem tednu razdelil močna krmila za praš:če — Rejci, ki želijo dobiti k,-mila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, oddelc* ».a krmila, Gosposka 12. dvorišče levo, 'n sicer: 14. t. m. rejci z začetnico A do J, 15. t. m. rejci z začetnico K do P, 16. t m. rejci z začetnico R do 2. 17 vač, 36. zalet, 38. ivje, 39. danski skladatelj, 40. izraelski kralj, 41. češki pisatelj, 42. gozdna žival, 43. slovenski matematik, 44. del pohištva, 45. alkoholna pijača, 46. kraj na Francoskem, 47. francoski časopis (fonetično), 51 hrvatski znanstveni zbornik, 52. moško ime, 53. reka na Poljskem. Rešitev križanke št. 94. Vodoravno: 1. Argonavtl, 10. grafik, 16. usta, 20. bor, 21. Rovte, 22. greh, 24. Iran, 25. lev, 26. osmij, 27. Timok, 28. malin, 29. Čile, 30. Raba, 32. Josž, 33. Boon, 35. ostanek, 37. Osaka, 40. zona, 42. primož, 46. peta, 47. bilo, 48. nadir, 49 Rebeka, 50. epik, 52. Otoče, 53. lecet, 54. kanon, 55. rana, 56. tonaža, 57. Radislav Rudan. Navpično: 1. Abo, 2. rosa, 3. grm, 4. Oria, 5. noj, 6. awvto, 7. vtis, 8. Temenica, 9. igo, 10. Grk, 11. Remo, 12. a, 13. Filomena, 14. lris, 15. Kant, 16. unča, 17. sline, 18. teletina, 19. ave, 23. Hanibal, 30. robot, 31. balon, 32. janež, 33 bared, 34. oprti, 36. kakan, 38. sito, 39. koča, 40. Zala, 41 oder, 43. Reks, 44. okov, 45. žanr, 46. Peru, 51. Pad. Obsodbe vojaškega sodišča Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani »o se te dni morali zagovarjati Oberstar Zvonko, rojen v Dolenji vasi 21. dec. 1914 in stanujoč v Koprivniku, Oberstar Anton, rojen ▼ Koprivniku 19. februarja 1918' in tam stanujoč in Oberstar Frančišek, rojen 19. aprila 1910 in tam stanujoč. Vsi trije bratje so v ljubljanskih zaporih in so bili obtoženi: a) članstva v prevratni družbi pri Koprivniku od nedoločenega dne do 17. avgusta 1942., pripadajoč skupini OF, ki je kot vaška zažčita v Koprivniku imela za vodjo Oberetarja Frančiška; b) članstva v oboroženi, tolpi, ki je ogražala javno varnost v okolici Koprivnika; c) nošnje orožja in streliva brez oblastnega dovoljenja; d) atentata na javna prometna sredstva, ker so nekega nedoločenega dne v avgustu 1942. minirali skupaj z drugimi neznanci cesto Hemska—Hrib—Črnomelj: e) ogrožanja življenja članov Oboroženih sil, ki naj bi se pripeljali po minirani cesti; f) atentata na javna prometna sredstva, ker so v družbi z drugimi v poletju 1942. razrušili cesto Koprivnik-Ko-čevje s tem, da so pognali v zrak odsek ceste z nabojem iz dinamita; g) atentata proti varnosti države, ker so s prej naštetimi prestopki skušali povzročiti nered in zmedo na območju slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski. Vojno sodišče je V6e tri obtožence spoznalo krive obtožb pod a) in b), oprostilo pa jih je nadaljnjih obtožb zaradi pomanjkanja dokazov. Oberstar Zvonko, Oberstar Anton in Oberstar Frančiček so bili obsojeni zato na dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami. Vremenska napoved: 11. julija (nedelja): Že v soboto ponoči nov dež in morda tudi nevihta, v nedeljo razjasnitev in le neznatne padavine. 12. julija (ponedeljek): Večinoma jasno, podnevi vroče. Andrej Antea : Rabo postanem javen delavec loda tudi v zadnjih letih, ko je bil bolan, ni v svojem nastopu nikdar kazal svojih notranjih težav. Tudi sredi najhujših političnih kriz je ostal veder, dober, naraven in neposreden. Prijutelji, ki so to opazovali in ga dobro poznali, so imeli navado reči: Korošec je poln vedrine — torej stvari slabo stojel Čeprav telesno bolan in poln skrbi za narodovo usodo, je vendar z vsemi prijazno govoril, pazljivo poslušal poročila in vse moči posvečal interesom drugih. V zatišja. Človek v javnem delu ne sme nikdar pozabiti, da je sreča opoteča. Prečesto se zgodi, da se tudi zmožnega in pametnega javnega delavca ljudje naveličajo. Zato naj ima vedno pred očmi možnost, da se bo kolo sreče obrnilo. Ako ima premoženje, naj ga v dobrih dneh ne razmetava, ampak pametno porablja. Mnogi javni delavci porabijo v dneh svoje delavnosti vse svoje imetje. Kdor pa je moder, si bo vsaj nekaj prihranil za tiste čase, ko bo obnemogel in ko bo prišel čas, da se umakne; ali ko se bodo razmere spremenile in bo začel pihati drug veter. Morila bodo prišle na površje nove ideje in bo čutil, da je nepotreben, ali kar je huje: ljudje bodo mislili, da je postal odveč. Naj tega ne vzame preveč tragično. Javno delo je nehvaležno in mnoge je že doletela enaka usoda. Napačno bi bilo, če bi prostovoljnega ali neprostovoljnega počitka ne porabil za ničesar drugega, kukor da bi se kisal, vdal brezdelju in prepustil duševnemu propadanju. Niti malo ni treba, da postane vase zaprt in zagrenjen samotar. Povsod se najdejo zanimivi in dobri ljudje. Naj se zanima za svojo okolico, nai se posveti malim preprostim ljudem, ki ga obdajajo. Ko se bo z njimi pogovarjal, jim svetoval, naj bo dober z njimi, pa bo doživel več spoštovanja in hvaležnosti kot v velikem svetu. Spoznal bo tudi, da so ljudje povsod v bistvu enaki z enakim hotenjem in željami, z isto ljubeznijo in bolečino. Kot zelo zaposlen javen delavec je morda dolga leta zanemarjal življenje v naravi. Zlasti sedaj bo morda našel priložnost, da bo odkril krasoto narave, lepoto pomladnih juter in vonjivo zrelost jesenskih večerov. Naj se zanima za rastlinstvo in živalstvo, potem bo šele spoznal, kuko lep je svet, ki ga je Bog ustvaril za človeka. Našel bo veselje in uteho nn malih neznatnih stvareh, kar je velika modrost v življenju. Naj se loti kmečkih opravil, kar mu bo krepilo zdravje in mu odganjalo sleherno dolgočasje. Ko se bo truden vračal v svoj skromen stan, bo opravljenega dela bolj vesel, kakor najbolj sijajnih debat v zakonodajni skupščini. Ko bo zrl na večerno z^arjo, bo Bogu livaležcn za dan, ki ga je preživel, in za novega, ki pride. Hvaležen za vse, kar je storil in trpel, in zadovoljen s teta, kar je po božji dobroti postal, ter poln zaupanja nn bodoče plačilo, bo uredil svoje življenjske račune še prej, preden ga bo bolezen položila na mrtvaško postelj. V prijateljstvu z Bogom in v zavesti njegove bližine bo lahko ponavljal z apostolom krščanstvo: »Jaz pozabljam, kar je za menoj, in se stegujem po plačilu, ki je pred mano, in tako hitim k cilju.« (Filip 3, 12—14.) t Pivovarna Union obvešča c. gostilničarje, da bo v torek, četrtek in soboto dopoldne tega tedna predvidoma in brezobvezno zopet na razpolago v omejeni količini pivo v sodčkih. Zaradi tehničnih težkoč se naprošajo odjemalci, da pridejo po pivo sami in prinesejo s seboj tudi vplačila za novo kavcijo za posodo. S se-boj je pripeljati tudi vso eventuelno posodo, ki se še nahaja doma. Uredite si medtem doma za točenje tudi vse točilne naprave. Pivovarna Union v Ljubljani. IZDELOVALNICA HARMONIK LJUBLJANA BLEIWEISOVA B5 (EltSe strojne tovorni) Vam nudi veliko Izbiro piano in distonilnih harmonik Predvsem bi bil potreben določen načrt, Se bi car hotel uporabljati metodo nepopustljivosti. Da bi bil boj proti nasprotnikom uspešen, bi bilo treba natančno poznati cilj, ki naj bi se dosegel. Tega pa carica ni mogla vedeti. Ne samo, da ni poznala pravega notranjepolitičnega položaja, pač pa je njeno živčno stanje bilo tako spremenjeno, da ni mogla več jasno presojati. Važno je, da to dejstvo poudarimo, kajti nihče bi ne mogel razumeti miselnosti nesrečne vladarice, če ne upošteva pretresa, ki ga je povzročila v njej velika kriza, ko je videla sebe in vse svoja drage na robu pogube. Vsakdo mora razumeti, da bi ta razočaranja, nesreče in nevarnosti, ki jih je doživela, mogla zlomiti še močnejšo naravo, kot je bila carica. Toliko teže se je mogla uravnovesiti, ker je morala dolga leta prenašali toliko skritega tprljenja in nemira, in ker jo iskala utehe v misličnj vznešenosti, v kateri je niličo ni vodil, da bi jo mogel obvarovati pred pretiranim misticizmom. Zgodba o Filipu in o varljivi nosečnosti dovolj dokazujela na kaki stopnji histerijo je bila carica že ob začetku velike krize. Za vsem tem je prišla verska vznesenost v Sarovu in gotovost, da se je zgodil čudež. Popolnoma razumljivo Je, da je napad prevratnih sil rarlca smatrala kot napad sil teme na božje izvoljence. To prepričanje se je v njej vedno bolj utrjevalo kolikor bolj se jo slabšalo njeno zdravstveno stanje. V mirnem okolju bi so morda polagoma mogla zopet obvladali. Dejansko pa ji je vsako leto prinašalo nove nesreče in nove pretres- ljaje. Končno pa jo jo zadela nova nesreča. Z grozo je spoznala, da je njeno oboževano dete postalo žrtev dedno bolezni in da je to dediščino dobil po njej. 2e nekaj dni po otrokovem rojstvu so se pokazali vznemirjajoči znaki. Car jo 8. septembra, to jo Šest tednov po otrokovem rojstvu, bil v hudem strahu, ki ga je prestal zaradi nenadne krvavitve pri novorojenčku. — Ko Je minila prva nevarnost, se je carica skušala uverili, da je nesreča zdaj odstranjena zn vedno. Dete je bilo tako lepo in cveloče! Lepo se je razvijalo srodi občudovanja in oboževanja. Samo mati je opažala zanesljive znake strašne resnice. Co jo otrok le nekoliko zadel z ročico ob zibelko ali če je i nogo brcnil ob kak trd predmet, je takoj opazila, kako so so pod kožo pretrgale krvne žilice. Bilo jo jasno, da je bil carjevič podvržen hemofiliji, strašni bolezni, ki jo v nekaterih družinah matere prenesejo na svoje sinove. Komaj jo malček začel hodili in tekati, je njegovo življenje postalo eno samo trpljenje. Vse živahne igre, ki so otrokom tako drago, so mu bile prepovedane, ker je vsakemu, še tako neznatnemu sunku sledil hud napad. Nesrečna mati se jo kmalu zavedla, da je tega otroka, ki si ga je tako srčno želela, spravila na svet samo zato, da ga gleda, kako trpi. Ne samo, da ne bo nikdar •postal močan in krepak mož, knkor si ga je vedno predstavljala, ampak je njegovo življenje neprestano viselo na nitki in vsak trenutek ga je lahko zgubila. Ubogi otrok je strašno trpel; stokal Je in vpil in vsak njegov krik Je bil kakor meč, ki je prebadal materino srce. Uboga mati je bila vsa obupana, ker mu ni mogla po-mr.gali. Najbolj pa jo je mučila zavest, da »jo ona sama, Čeprav brez taslno krivdo, vzrok temu strašnemu trpljenju... V enem izmed pisem, ki jih je pisala soprogu med svetovno vojno, piše o naočnikih, ki jih mora uporabljati, ker ji je vid opešal, »ker je toliko jokala«. Toda ni samo jokala. Pogostokrat se je je loteval silen obup, ki jo popolnoma uničil vso njene sile. V nekaj letih se je silno postarala, še vedno jo bila lepa, a njeno moči so vidno pešalo zaradi srčnih napadov, ki so Izvirali iz živčne izčrpanosti. Če ni sedela oh postelji svojega bolnega otroka, jo sama morala ležati v postelji ali pa so jo vozili po palači v posebnem na- slanjaču, ker je bila brez moči in si Je tako prihranila napor, da bi hodila in se izognila vsakemu trudu. Takšno je bilo njeno zdravstveno stanje ob koncu dobe, o kateri govorimo. V začetku se je zdelo, da tega nihče ni opazil. Tisti, ki so bili okrog, nje, so celo domnevali, da si svoje bolezni in neraz-položenja samo domišlja. Govorili so celo, da bolezen samo hlini, da bi se mogla tako osvoboditi vsake družabne obveznosti. Od leta 1904 dalje ni bilo več nobenega plesa na dvoru in tudi slovesni »Izhodi« so postali zel® redki. V nekaterih letih ni bilo niti ene take slovesnosti. Družba je bila zaradi tega ogorčena. Očitala je carici, da se samo dela bolno. Tudi ni hotela razumeti globljega razloga, zaradi katerega car in carica nisla hotela prirejati veselic in slovesnosti v zimski palači: nikakor nista mogla prirejati slavnosti po vsem tem, kar se je že zgodilo v deželi... Toda največja bolečina vladarjev, ki je dolgo časa nihče ni poznal, pa je bila carjevičeva bolezen. Bila je to njuna skrivnost in carica si je na vse načine prizadevala, da bi ostala skrita. Dokler je otrok bil majhen, ga je lahko imela na varnem, ga pokazala le od daleč in to v trenutkih, ko se je počutil bolje. Mati na noben način ni hotela, da hi so zvedelo o strašni bolezni, ki je mučila njenega ljubljenega malčka. Preveč mučno je bilo za njen materinski ponos, da bi o tem govorila s kom, najmanj pa s tistimi, ki so bili v njenem spremstvu. Toda še drug vzrok je bil, da je carica tako skrbno čuvala to strašno skrivnost. Čeprav je dobro poznala to grozno bolezen, čeprav so zdravniki izjavili, da ni nobene rešitve, je še vedno upala, da bo otrok nekoč ozdravel. Da je njeno zdravje tako hilro propadalo, je deloma vzrok prav v tein, da si Je delala silo, da je zakrivala svojo bolest. Toda čeprav so njene telesno sile pojemale, je njena volja ostala močna. Upirala se je vsem in se trudila, da bi zagotovila srečno bodočnost svojemu otroku. Hotela jo za vsako ceno prikrili vsem, da je njen otrok neozdravljivo bolan. Hotela ie izprositi nov čudež, da bi namreč deček ozdravel in mogel uživati sončno bodočnost, ki gn je čakala. Saj je prišel na svet po čudežu; zalo je morala izprositi zanj tudi zdravje. »Slovenec" — šestdeset let dnevnik Danes praznuje tudi list »Slovenec« velik jubilej, na katerega moramo opozoriti svoje naročnike: dne 11. julija 1883 je namreč začel izhajati kot — dnevnik ter je zdaj izhajal kot tak že 60 leti Lep jubilej častitljive naše tradicijel Toda »Slovenec« je bil ustanovljen že prej, že deset let prej — saj je rojstni dan njegove ustanovitve 14. oktober 1873, tako da bomo imeli letos še enkrat priliko, praznovati njegovo sedemdesetletnico, Ravno deset let pred dnevnikom — dne 18. julija 1873. poudarjala od posameznih in najveljavnejših gospodov naročnikov, ter se je zlasti prav očevidno pokazala pri zadnjih volitvah za kranjski deželni zbor. Konservativna stranka jc najmočnejša in najštevilnejša v deželah slovenskih, nje se zvesto in trdno drži verno kmečko ljudstvo in tudi vsak izobražen rodoljub in politikar, ki ne išče sebičnih koristi in sc ne ravna po samovoljnih namenih, mora pripoznati, da je le na podlagi konservativnega programa in katoliškemu narodu primernih 81. IfCT. V Ljubljani t sredo II. Jnlija 1883. Letnik XI. 1 nitrati ta (prejemaj« ta valja triitopna petitviaU 8 kr č« t» trnka enkrat. 12 kr če ie ti»U dmiat, U «'• ae tiika trikrat Pri večkratnem tiskanji ac md» primerno imanjt*. Kokoplil ■ b« nefrankovaoa p**"* t» na apnjemv* Naročnino prejema oprav-tlktto (adrainiatrarija) "»J*-tfiuja na »elike« trgu h K** »• II nadilropj« Vredni« v* je na »tlika« »rg« k »t M. v II nadstropji Političen lisi za slovenski T« polti prejema« »elJAi 7.a relo leto . . 15 gl — ki 7.h p«l IfU . „ R . - » liri ul« — t 4 ^ _ ^ . ! 1 " 40* I V admiaMraelJI »elJ4: 1H «1. - kr. A . ftO . Za eetTt let* . Za en me»ee . , 1 . V Ljubljani na d*a velja 1 gl iti na leto. Irhaja < ter vseh, ki so kdaj koli sodelovali v njem, kakor tudi naročnikov in vseh, ki so iskali o njem informacij in poti v velikih duhovnih zmedah našega časa. Nova papeževa okrožnica katoličanom sveta Papež Pij XII. je Izdal 2b. junija 1013 katoli-škemu krščanskemu svetu okrožnico, ki načeloma obravnava bogoslovna razpravljanja o mističnem značaju katoliške cerkve. Okrožnica se začenja z besedami: »Mvstici Corporis Chrifiti...« in jo je objavilo 3. julija vatikansko glasilo »Osaervatore Itomano« v popolnem latinskem besedilu in nalo v italijanskem prevodu. Objava okrožnice v velikem listu je zahtevala kar tri polne strani. V prvem delu razpravlja okrožnica o bogoslovnih razlagah pojma Cerkve kol telesa Kristusovega. V drugem delu razpravlja okrožnica o človekovi povezanosti b Kristusom v Cerkvi in po Cerkvi. Ob zaključku poudarja papež človekovo dolžnost Cerkev ljubiti in poziva vse ljudi, naj so združijo s pravo Kristusovo Cerkviio. Ta združitev naj izvira edinole iz živega občutja zavesti odgovornosti nasproti Kristusu. S posebno resnobo zahteva papež ljubezen do slabotnih, do otrok in do bolnih. Okrožnica spominja na okrožnico Leona XIII. ■»Satis Cognitunu in razvija njene nauke za potrebe in razmere sedanjega časa. Ce je nerazumevanje razodetja in božjih zapovedi privedlo do se« danjega položaja, ki prozi z uničenjem vsemu svetu, tako opozarja enciklika, potem kliče tako vzvišen nauk človeštvo nazaj k tistim življenjskim zakonom, ki so neranljivi in ki so hkrati zakoni krščanskega napredka. V Benetkah je bila odprta pred nekaj dnevi pomembna nmetniška raistava. Na njej razstavljajo najboljši umetniki iz treh Benetij. Med njimi razstavlja tudi furlanski slikar ( ussich Artur, ki (.lika ie nad dve leti najbolj zanimive slovenske pokrajine. — Cussiirh je te večkrat razstavljal t Italiji številne slike, ki so vedno kazale lepoto rek, pora in cerkva r pokrajini. Objavljamo lanimivo zimsko pokrajino iz Noreča mesta. Kakor nam j« bilo sporočeno. bo Cussigh priredil t velikem italijanskem mestu posebno razstavo, na kateri bodo same slovenske pokrajinske slike, Kako se oskrbuje Ljubljana z mlekom Ali ste se že kdaj vprašali, kako j>oteka delovanje na uradu, kjer skrbe, da dobe Ljubljančani, ali bolje povedano otroci, starčki in bolniki dodeljeno količine mleka. Ali veste, da vsi, ki imajo važno besedo pri tem človekoljubnem delu, presneto pridno delajo in da je njihov posel tudi zanimiv. 1 Mleko prihaja predvsem iz krajev, ki imajo ugodnejše prometne zveze z Ljubljano. Rejci krav ga prinašajo ali dovažajo na krajevna zbirališča, kjer ga od centrale postavljeni ljudje prevzamejo in obenem skrbe, da je dobavljeno mleko res Rudolf Andrejka: Iz zgodovine ljubljanskih vrtov Od nekdaj krase lepi vrtovi Ljubljano danjemu Marjanišču, sta imela podjetnika Gvi- Vcs svet, ki se razteza od križišča Zrinj-skega ceste s Poljansko na desni strani Poljanske ceste navzgor proti Ambroževem trgu, je bil pred 150 leti last odvetnika dr. Bernarda VVolfa. Na njem so bile pristave in vrtovi. Okoli leta 1798. je to posestvo kupil žitni trgovec Franc Vidic, doma iz Stranske vasi pri Grosupljem. Leta 1808 si je tam sezidal hišo in imel najpozneje 1. 1840. tudi gostilno, ki sc je je prijel vzdevek »jm Korenu« (po starem hišnem imenu Vidicev v Strunski vasi). Ko je po nesreči umrl (povožen na Krakovskem nasipu), je podedovala vse obširno posestvo njegova najstarejša hčerka Neža Vidic, znana po celi stari Ljubljani kot »Korenova Neža«, ter gn vzorno vodila skozi 50 let do smrti. Po njeni nečakinji Kristini, poročeni s sodnim uradnikom Francetom Dečmanom, je posestvo prešlo nu Kristi-ninega sina, g. Antona Dečmana, ki je še danes lastnik posestva. Veliki in skrbno gojeni vrtovi, ki so bili nekoč za sedanjo hišo št. 10 na Ambroževem trgu, so se z zidavo vogalne Kubelkove hiše Poljanska cesta 16 le neznatno zmanjšali. Zanimivo je, da jih je Korenova Neža prav posebno čuvala pred tatovi in paglavci in 11 tido se je moral pokoriti prevneti častilec njenega sadja, če ga je dobila v svojo krepko pest. Venec lepih starih vrtov na Poljanah končujejo vrtovi Lichtenturnovega zavoda in Mar-janišča. Vse to obširno posestvo je njegova nekdanja lastnica, Katarina baronica Lichten-turriova roj. Mahkot, pred sto leti z oporoko zapustila ljubljanski škofiji za osirotelo mladino. Zgodovina teh zavodov še ni napisana, bilo bi pa zelo potrebno in koristno. Tudi danes so vrtovi Marjanišča med največjimi zelenjadnimi vrtovi v Ljubljani. Leva stran Poljanske ceste je bila zaradi vzporedne, niže potekajoče Kapiteljske ulice močnejše zazidana in v tem delu ni imela vrtov, žele od konca Kapiteljske ulice, nekako l>ri Gestrinovi hiši, so so začeli vrtovi, ki so segali do Poljanskega nasipa, tako n. pr. za hišami milnrju Avgusta Winklcrjn št. 15 in Karla Križaja št. 15. Na mestu teh vrtov jc zrasla pred 15 leti velika stanovanjska hiša mestne občine. Ob zgornji Poljanski cesti, to je od Ambroževega trga navzgor proti mestni klavnici, ni bilo več meščanskih vrtov, ker je bil ta del poljanskega predmestja še povsem kmečkega inačuja. Le ob začetku tega dela, nasproti se- don in Oskar Pongratz obširne, lepe vrtove, ki so segali do stare cukrarne na Poljanskem nasipu, ki je bila tudi njih last. Del teh vrtov je še ohranjen. V šempetrskem predmestju je bilo razmeroma malo meščanskih vrtov. Nekatere (v Kolodvorski ulici) smo že omenili. Na Sv. Petra cesti je bila desna plat proti Ljubljanici ozko zazidana, na levi strani pa so bile, počenši od današnje Resljeve ceste, za hišami njive in travniki. Resljeva cesta je nastala postopoma, najprej je bil zgrajen nje zgornji del, v bližini kolodvora. Tam je I. 1861 začela obratovati ljubljanska plinarna. Cesta se je takrat imenovala Tovarniška ulica (Fabrikgasse). Spodnji del Resljeve ceste se je odprl šele 1. 1879, ko se je na voglu Poljske (pozneje Komenskega) ulice sezidalo državno učiteljišče. Od tedaj so na Res-Ijevi cesti nastalo nove hiše in vile. Od teh ima Sujcrjeva vila št. 17 velik in lepo negovan vrt. V sosedni Slomškovi ulici je imela večji vrt samo bivša Franc Pirkcrjevu hiša. Večji vrt je bil zu hiralnico sv. Jožefa v Kravji dolini, današnji Vidovdanski cesti. Okoli cerkve sv. Petra je imelo župnišče dosti velik zelenjadni in sadni vrt, ki se je v naših časih po prizadevanju pok. župnika Pe čal rim vrtnin ® j Petra cesto, škofjo in Ilirsko ulico vrtovi nek- triča povečal za dvakratno prejšnjo širino ter obzidal z novim vrtnini zidom. Njemu nasproti leže, zavzemajoč skoraj vso ploskev med Sv. danje Schillingove ustanove. Na vogalu Jegličeve in Zaloške ceste stoji še danes nekdaj lločcvarjeva hiša. Zaloška cesta št. 1, kjer je bila nekdaj mitnica. To hišo je kupil okoli 1890 podjetni trgovec Andrej Šarnbon in razvil v teku pol stoletja tam svojo veletrgovino s špecerijskim in kolonialnim blagom. Bivše njive za hišo ob sedanji Jcgličevi cesti jc spremenil v lepe vrtove, ki so med največjimi v tej okolici. S tem smo v glavnem opisali večje zasebne vrtove stare Ljubljane. Namen članka je zbuditi zanimanje tudi za to plat topografije našega mesta. Zato so morebitne sjiopolnitvc dobrodošle. * Javni vrtovi, parki, nasadi in sprehajališča (Grad, Zvezda, Tivoli, Rožnik, Šišenski vrt itd.) se niso obravnavali, ker je njih zgodovina deloma že znana (Grad, Zvezda), deloma ]ia zato, ker bi opis njihovega razvoja daleč presegal okvir tega članka. dobro in da ne pride do kakšnih manipulacij. Na ta zbirališča pridejo avtomobili vsako jutro zelo zgodaj ter ga nalo zvozijo v Ljubljano, ali pa ga jutranji in dopoldanski vlaki pripeljejo. Centralni zbiralni prostori za mleko so v Ljubljani najnioderneje urejeni. Vse posode, v katerih je mleko, odpro, nato pa takoj strokovnjak vnovič preizkusi, če mleko morda ni kislo, kajti skisano mleko na noben način ne sme priti v prodajo. Dobro mleko nalo zlijejo v zbiralnik, ki drži 800 litrov. V tem zbiralniku ima mleko približno 22° C; iz njega ga s pomočjo črpalko dvignejo na hladilnik, kjer ga hlade z vodo in 6lanico. Ker je hlapilna povrsuia hladilnikove stene zelo velika, se mleko hitro ohladi. Iz prejšnje temperature 22° C ga sama voda iz mestnega vodovoda ohladi na 12 do 14" C, slanica .pa na 2 do 4° C. Mleko, ki je šlo preko hladilnika, se zbira nato v večjem bazenu, od koder ga nataka-jo v posode, te pa razpošljejo po mlekarnah. Po jiotrebi hladijo se posebej slanico samo. TakO ohlajeno mleko se ne nioro skisati in ohrani svojo temperaturo nekaj ur, kar zadostuje, da odjemalci dobe res vsem zahtevani ustrezajoče mleko. Mleko prihaja Iz različnih zbirališč. V glavnem ga delijo na naslednje večje skupine: Barje, Rudnik, Dobrunje, Polje in Ježica, ki obsegajo najbližjo ljubljansko okolico. Drugo skupino sestavljajo nekateri kraji po Dolenjskem tako Stična, Radohova vas. Št. Lovrenc in ostali. Popoldansko dobavo mleka pa oskrbe Vrhnika, Ribnica in Grosuplje. Predvsem v poletnih dneh 60 je bati, da bi se mleko prehitro skisalo. Zato upravniki zbirališč dodajo mleku vodikov super-oksid v razmerju dveh tisočink; vodikov super-oksid prepreči namreč tvorbo glivic in mleko se ne more skisati. Kemijsko preiskavo mleka izvrši poseben inženir-strokovnjak s pomočjo mle-karja-strokovnjaka. Ta dva prvič izločita kislo mleko, drugič poskrbita za njegovo ohladitev in tretjič vodita kontrolo kvalitete. Tako ni mogoče, da bi odjemalci kdaj dobili po krivdi centralnega urada skisano mleko. Mleko pa, ki bi se zaradi dolge vožnje ali kakega drugega razloga kljub temu skisalo, prav tako dostavijo mlekarnam, ki ga pa morajo kot skisano prodajati. Pri prodaji sami vrši kontrolo še mestno tržno nadzorstvo. Najboljše mleko prihaja iz Brezovice in iz vrhniškega okrožja sploh. Pozna se delovanje za-družniške organizacije, ki je proizvajalce že toliko vzgojila, da je delovanje brezhibno in da so 110 dogajajo različne manipulacije. Sčasoma bodo prav tako dolenjske zbiralnice dobavljale res dobro mleko brez primesi, hkratu pa bo tudi dobava brezhibna. Povprečno pride na dan v Ljubljano 8000 litrov mleka. Od tega ga dobe otroci do enega leta 1 liter, od 2 do 3 let pol litra, od 4 do 7 let 0.2 litra, od 8 do 10 let 0.1 litra. Pravico do mleka imajo tudi nad 60 let stari ljudje, ki ga dobe 0.2 litra. Razume se tudi, da hudo bolni prav tako z zdravniškim spričevalom lahko zahtevajo primerno količino mleka. Na noben način tudi ni mogoče prezreti bolnišnic, različnih drugih zdravstvenih zavodov, zavetišč, sirotišnic, ki skupno dobivajo okrog 7001 mleka na dan. Kadar bo Ljubljana v toliko preskrbljena z mlekom, da ga bodo lahko dobivali vsi prebivalci. tedaj bodo zjutraj ali popoldne pripeljano mleko, ki ga še niso ta dan razprodali, shranili čez noč v jjosebnih bazenih, v katerih se prav tako ne bo moglo skisati. .Velika zasluga smotr- P » R O G R A n KNJI2NE ZBIRKE NAŠA KNJIGA ZA DRUGO POLLETJE « Palminen: KATRINA. Finski roman o materi, lliinnernan: 0f'E DAMIJAN. Zivljenjepisni roman Damijana de Vtuster, „cčeta gobavrev". Cloete: KOLESA SE VRTIJO. Epopeja Bu- rov v P>. stoletju. Budak : MU SIN K A. Liški roman, pendant »Ognjišču". Prva o pričela ob pol 10 s pridigo prevzv. g. knezoškofa dr. Gregorija Ho/mana. Stolni cerkveni pevski zbor bo na zlati maši izvajal: Rihar: Zlatomašnik; llaydn: Marijaceljska maša; Tome: Graduale; Premrl: Sv. Ciril in Metod; Kimovec: V sv. Hostiji; Haydn: Zahvalna; Rihar: V zakramentu. — Spremljajo člani opernega orkestra. Uredništvo >Slovenca< in z njim vsi naročniki in bravci lista gospodu zlatomašnlku Iz vsega srca čestitajo. Prosimo naše naročnike, da to kratko obvestilo sprejmejo kot nadomestilo za članek, za tako priliko v navadi, ki ga pa velezaslužni gospod jubilant v svoji skromnosti ni želel. Koledar JTedelja, 11. malega srpana: Pij I., papež in mučenec; Olga, kraljica; Savin, mučencc. Ponedeljek, 12. malega sprana: Mohor in For-tunat, ni učenca; Ja«. Gvalbert, opal in ustanovitelj reda. * Turek, 13. malega srpana: Joel in Ezdra, preroka; Miropa, mučenica; Ernest, opat Zgodovinski paberki 11. malega srpana: 1. 1476., na dan pred sv. Marjeto, (e pridrla četa 4500 turških konjenikov iz Hrvaškega proti Brežicam. Ker niso mogli črez Savo, so udarili proti samostanu Pleterjc, ki je bil pa močno utrjen. Po brezuspešnih napadih so opustili obleganje samostana in krenili proti Novemu mestu, potem čez Bloke, Cerknice proti Postumii in čez Vipacco proti Goriziji. Od tam so krenili čez Črni vrh v Žiri in loško okolico, Polhov gradeč in Logatec. Najsamotnejše doline in grape so tedaj videle Turke, turško divjost ie občutil tudi Lož. Roparji so mesto zažgali, prebivalce pa odpeljali; 1. 1809., pet dni po odločilni bitki pri Wagra-mn je sklenil Napoleon premirje z Avstrijo v Znoj-mu, ki mu je sledil v oktobru mir v dunajskem dvorcu Schonbrunnu. Po določbah tega miru je SVET ske točke spremlja operni godalni orkester. Izvajana bo Vodopivčcva latinska maša v čast sv. Vin-cenciju. Pri slovesnem vhodu sc poje Riharjev »Novomašnik bod pozdravljen« z orkestrom. »O pridi Stvarnik Sveti Duh« pojo koralno, ravno tako Introitus. Graduale in olertorij je napravil nalašč za to priliko g. prof. M. Tome. Zahvalno pesem poje vsa cerkev s spremljevanjem orgel in orkestra. »V zakramentu« Hamma z orkestrom. Duhovno vajo za Učiteljico in uradnic« bodo v Lichtenturnu od 11. do iS. julija. Pričetek dne 14. julija ol> pol S zvečer. Dnevni red bo urejen tako, da so duhovnih vaj lahko udeleže tudi vse one, ki so vezane po službi. Prijavite so takoj na: Predstojništvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, kjer dobite ostala pojasnila. Fli-ja nt opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rjavo polt — Dobi se v vseh lekarnah, drogen-jah iu parfumerijah. V Mladinski založbi (Stari trg80) in t upravi Knjižic se dobijo lepo SpumlnSlie raK-»Icrtnfce na spravno slovesnost 29. majnika na Rakovniku. - Cena razglednice 50 cent. — Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča, da bodo sprejemni izpiti dne 26. in 27. julija, vsakokrat ob 8. Učenci, ki še niso predložili letnih spričeval o uspešno dovršenem četrtem razredu ljudske šole, naj to store nemudoma. K izpitom naj vsakdo prinese pisalna in risalne potrebščine, pisalni in risalni papir bodo učenci dobili v šoli proti odškodnini 2 lire. Kdor potrebuje propustnico, naj si jo pravočasno preskrbi. izgubila Avstrija tretjino svojih dežel: Solnograd dn kos Gornje Avstrije je dobila Bavarska, večino zahodne Galicije so priklopih velikemu vojvod-stvu varšavskemu, medtem ko je zahodni del s Tarnopolom dobila Rusija. Zase pa si je Napoleon izgovoril vse avstrijske pokrajine na jugu ob Adrianskcm morju: Gorizio, Tricste, vso Kranjsko, Istrio, beljaško kresijo na Koroškem s tirolskim delom Pustriške doline in Hrvatsko, kar je je na desnem bregu Save, od Brežic pa do turške meje v Bosni. Novi grobovi + V Ljubljani so umrli: Goeipod Rudolf Bari, strojevodja državnih železnic v pokoju. Pogreb bo r ponedeljek, 12. julija ob petih popoldne izpred župne cerkve na Viču. — Gospod Jernej Keše, hišni posestnik in železniški poduradnik v pokoju. Pogreb bo v nedeljo. 11. julija ob štirih popoldne ra kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. —■ Gospod Jože Turčinovič, ki ga bodo pokopali v ponedeljek popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožaljel Cerkveni vestnik Nova maša p:i frančiškanih. Ob 9.45 dopoldne slovesen vhod g. novomašnika Cirila Lavriča. Sprevod tvorijo duhovščina, novomašnikovi sorodniki in svatje. V sprevodu gre tudi Frančiškova mladina v pestrih uniformah. G. novomašnik je namreč prvi Frančiškov križar, ki je posvečen v duhovnika. Novomašni govor bo imel preč. g. pro-dekan in župnik z Iga. Petje med novo mašo prevzame moški zbor Frančiškovih križarjev. Vse pev- SVET 4J Iz Novega mesta Opozarjamo vse obrtne pomočnike, kt se nameravajo prijaviti na novo k polaganju mojstrskega izpita, da store to čim prej. Tovrstni izpiti bodo namreč v najkrajšem času v Novem mestu. Prijave sprejema Poverjeništvo obrtniškega odseka v Novem mestu (bivšo skupno združenje obrtnikov), Ljubljanska cesta št. 4 vsak dan med uradnimi urami. Na poznejše prijave so ne bo mogočo ozirati. Zato naj vsak, ki računa s tem, da bi v prvem terminu polagal izpit, vloži pri imenovanem Poverjeništvu takoj prošnjo in vsa predpisane dokumente, lo je krstni list, pomočniško izpričevalo, eventualno potrdilo o trajanju učenja, eventualno obiskoval no potrdilo o tečaju za krojenje in poslovno knjižico z najmanj triletno pomočniško dobo. Istočasno jo plačati tudi vso takse in pristojbine ter kolkovino. — Poverjeništvo odseka za obrtništvo v Novem mestu. Scrvizio estero dell'U. Pr I. di Milano »si birichmo m papa« Seznanimo se s Chiaretto Gelli Chiarelta Gelli jo rojena za pelje. Ta ljubka in živahna petnajstletna navihanka, ki je kar na mah uspela v filmu »Poročni dan«, je obdarjena s čudovito lahkim, jasnim in sladkim glasom, ki gane in navduši vsako srce. Kdor bo slišal peti Chiaretto Gelli, bo moral priznati, da nikakor niso pretiravali, ko so imenovali to tako mlado dekletce »čudežt. Chiaretta je mlada, živo bistroumna pojava našega kina kot igralka in kot pevka. Javnost jo sedaj poklicana, da potrdi mnenje nekaterih, ki se na to razumejo iu ki so videli in slišali Chiaretto Gelli. In ko družba Lux Film predstavlja to plavo, ljubko petnajstletno deklico v glavni vlogi filma »Očetova ljubljenka«, je prepričana, da nudi jav-uosti redek in ljubek primer privlačnosti. Film » Očetova ljubljenka«, ki ga jo Raffaello Matazzaro režirni in vodil, je najboljše od vseh filmov to vrste, ki s o bili do sedaj izgotovljeni: igra z veliko umetnostjo cela vrsta znamenitih igralcev, kakor Dina Gnili, Armando Falconi, Ame-lia Chellini, Carlo Campanini, Anna Vivaldi, Ni-coletta Parodi in drugi. Vsi ti skupaj dajo življenja sveži in ljubki vsebini filma. Iz Gorizije Breskve. Češnje gredo h koncu, eore pa breskve in hruške. Zlasti za breskve je letina dobra in smo s tem žlahtnim sadežem bogato založeni. Prve breskve, tako zvani »majski cvet«, ki 6o bolj vodene in plehke, so že pošle, sedaj so na trgu že finejše vrste: amoden, kosmačke in druge. Kakor pri češnjah jc tudi za breskve, hruške in dru- Krema^za siago otraK m r. p h. j. kolah dobi se v vseh lekarnah in drogerijah — Trije frančiškani novomašniki. Danes bodo v Rimu posvečeni trije frančiškani in sicer P. Ciril Recek, p. Bruno Korošak in p. Robert Mazovec. Vsi trije študirajo na frančiškanski univerzi sv. Antona. Novo mašo bodo peli vsi jutri in sicer pri slovenskih šolskih sestrah v Rimu. Novomašnikom čestitamo I — Proslava praznika sr. Cirila In Metoda. Bežigrajska župnija v Ljubljani bo danes, v nedeljo, slovesno praznovala praznik svojih palnonov blagovestnikov 6v. Cirila in Metoda. Ob 10 dopoldne bo slovesna sv. maša, pri kateri bo cerkveni pevski zbor pod vodstvom znanega diri genta Jožeta Iianca pel najnovejšo Tomčevo la. tinsko mašo, posvečeno Brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Iz Tomčeve maše bodo peli: Kyrie, Glo-ria, Benedictus in A gnus Dei, Čredo in fanetus pa iz Brosigove maše. Ob koncu bo zbor zapel Ciril-Metodov olertorij na novo besedilo g. župni ka Gregorija Malija. Vse izvedbe pevskega zbora bo spremljal z orglami sam skladatelj g. Matija Tome. Zvečer ob pol 8 bo pridiga, nato pa Foer-' slerjeve pete litanije Srca Jezusovega. — Stalna razstava novih slov. knjig in hitra dobava inozemskih knjig in časopisov v knjigarni Žužek Jože. prehod nebotičnika v Ljubljani. — Sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Rakovnik) sc bodo začeli dne 20. julija ob 8. Učenci naj prineso s seboj peresnik, ravnilo (trikotnik), šesti-lo in radirko. — Velike povečane fotografije po vsaki »liki izdeluje lično in solidno FOTO BEM, Ljubljana, Woltova 16. — Zahvala. Vsem dobrotnikom in znancem, ki so mi ob tragični smrti mojega moža in smrti moje hčerke na kateri koli način priskočili na pomoč, se najtopleje zahvaljujem. Bog naj vsem tisočkrat povrne! — Slapničar Kristina«. — Tudi blonclinke, ki težko porjave na soncu, polrjujejo, da jih sonce pri uporabi Tschamba SVET Kdor si želi vedrega branja — naj kupi JANEZA JALENA BOBRI II.D€L„R0D" Lepi popisi iz življenja koliščarjev na Barju bodo vsakega očarali! Knjiga je naprodaj po vseh knjigarnah in trafikah. Knuplež, v Konjicah pa poštni namcščenec Alojzij Zemljič. Nesreče. 34-letni strugar Ivan Radolič iz He-ker se je peljal na svojem kolesu po ptujski cesti, pa ga je neznani avtomobilist podrl. Poleg manjših poškodb ima zlomljeno tudi nogo. — Levo nogo si je zlomil 37-letni monter Jožef Gerhold iz Gradca, Puntigam. — V Podkoreni je padla 66-let-na Magdalena Kolarič in si zlomila levo nogo. —1 V Jarcnini se je pri košnji urezal s koso v levo nogo 17-lctni mizarjev sin in so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Delavčev sin Alojzij Kušar iz Smo-horja pri Rogaški Slatini si je zlomil po nesreči levo ključnico. Iz Srbijo Zanimive nogometne tekme v Beograda. Na binkoštni ponedeljek je prišla v Beograd gostovat skupina obveznikov delovne službe iz Bora. Nogometno ekipo so sestavljali člani raznih beograiskih športnih klubov ter so na zelenem polju v Beogradu prav dobro zaigrali, tako, da je morala pred njimi kloniti beograjska reprezentanca, 'iek-ma je končala z rezultatom 8 : 2 v korist nogometne skupine delovnih obveznikov Istega dne so se na športnem igrišču spoprijeli tudi operni pevci in dramski igralci. Pevci so bili za en gol močnejši. Rezultat te tekme je bil 2 : 1 za opero. IGU KINO UNION n-it FIlm, kt Ka preveva nedolžno veselje ln prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška Iskrenost vse Intrige in nakano zlobnih pokvarjencev . . . »Očetova ljubljenka« Chiaretta Gcllt, Armando Falconi, Dlna Galli ln Anna Vivaldi. Predstave ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.S«, J0.S0. go sadje dežela razdeljena ▼ večje število okrajev — 12 ali 13 — in za vsakega je od pristojne oblasti pooblaščen veletrgovec s sadjem, ki blago prevzame, plačuje in odvaža. Za breskve je nakupna cena pri kmetu določena z L 2.20 do 2.70 kg. Nadrobna prodajna cena pri branjevkah v mestu se suče okrog L 3.80 kg. Z Gorenjskega V Dolenji vasi župnija Podbrezje ?o v sredo 7. t. m. pokopali g. Marijo Štular, Mlinarjevo mater, občeSpoštovano, globokoverno ženo. Njene blage duše so bomo spominjali jutri, v ponedeljek, ob 7 pri sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani. Poročnik Primožič se je po svojih obiskih na Gorenjskem vrnil v Celovec, kjer ga je sprejel državni namestnik in pokrajinski vodja dr. Rainer v navzočnosti radovljiškega okrožnega vodje dr. Hochstatterja. Dr. Rainer se je razgoverjal s Primožičem o vtisih, ki jih je dobil na Gorenjskem in o nalogah, ki jih je treba tam izvršiti. V tej zvezi je bila omenjena tudi možnost, da bi se poročnik Primožič po vojni naselil na Gorenjskem. V Mežiški dolini in sicer v Prevaljah so te dni odprli prvi dom Hitlerjeve mladine. Ob tej priliki je bila slovesnost, h kateri se ie zbrala mladina iz vse Mežiške doline polnoštevilno in na kateri je govoril okrožni vodja Grum. S Spodnjega Štajerskega Žetev smrti. V Radvanju pri Mariboru je umrla 601etna žena železničarja Antonija Kovačič. V Celju je umrla zasebnica Veronika Pavšer roj. Skrbeč, stara 29 let, v Št. Juriju ob Juž. žel. pa nameščence tamkajšnjega tržnega urada Martin Steiner. V mariborski okolici je za vedno zatisnil svoje oči povsod priljubljeni in spoštovani posestnik Ivan IEL KINO SLOG4 Vil Cudovitt kinematografski posnetek življenja velikega umcjtnlka - slikarja REMBRANDTA. Žalostna zgodovina tega nesmrtnega ženlja, ki ta tedanji svet ni razumel. »Rembrandt« f**1 V irlavnl vlogi: Ewald Balser, Gtsela TThlen In Hertha Fetler. — Režija: Hans Stelnhotf. PREDSTAVE ob 14, 16, 18 ln ob 20. uri I ,EU KINO MATICA Slavna Češka Igralka LIDA BAAROVA! ln Gustav N e z v a i v ljubezenski romanci po noveli pisatelja Honoreja. do Balzaca »Ljubica z masko« Produkcija Lucerna-Fllm-Praga. Režiser Otokar Vavra. PREDSTAVE ob 16, 18.30 In ob 20.30. url. v nedeljo ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30. m KINO KODBLJEVO "" Težko pričakovani film, pri katerem se boste nasmejali do solz'. »Pogum Jurij!« V gl. vi. neprelcosljlv komik Georgo Formby. Zanimiv film iz šolanja pilotov »Trije orlici« Leonardo Cortese — Mlchela Belmonte. PREDSTAVE: v nedeljo ob 14, 17 in 19.30; dnevno ob 18. Drobna ljubljanska kronska Udeležencem otvoritve otroškega paradiža te skušnja v petok dopoldne, ko jo 7. vseli si rani Ljubljane s posebnimi tramvajskimi vozovi in peš prišlo v Otroški paradi/, blizu 500 gojenk in gojenčkov vseli ljubljanskih otroški h vrtcev in podobnih zavetišč, io pokazala, (la bo otvoritev gotovo največja ln najprlsrčnejša otroška siavnost, kar smo jih doživeli. Samo najstarejši Ljubljančani s« «po-miniaio veliko mladinske slavnosti pred 5U leti pori Cekinovim gradom, ko so ljudske šolo oblin inic 300-letnieo slavne zmago pri Sisku. Toda še nikdar ni bilo v Ljubljani na kaki slavnosti zbranih toliko utajam h otrok, ki šo no hodijo v šolo. kot so jih bo predstavilo v nedeljo popoldne ob 17 s svojo ljubeznivo korajžo, z najslajšim peljem, uličnimi igricami in z vsemi mogočimi umetni jami. ki jih že zna ta živahni ljubljanski drobiž,. Prav gotovo ne bo zni nobenemu, kdor so bo slovesne otvoritve otroškega paradiža udeležil, pač so bo pa teli lepili urin z vedrim srcem spominjal do kra.ia svojega življenja. Ker bo udeležba pri otvoritvi otroškega pnrndiža v nedeljo, 11. t. ni., oh 5 popoldne gotovo zelo velika, s;ij so Ljubljančanke in Ljubljančani od nekdaj veliki in tudi do skrajnosti požrtvovalni prijatelji otrok, znto prosimo vse udeležence za čim vestne i-'o upoštevanje naslednjih pripomb. ' Knkor že večkrat povedano, ho začetek natanko oh 17. Vsi goslje. ki jim jo župnn poslal nenehna vabila, nuj so pripeljejo nli pridejo na igrišče čez železniški prehud kraj Nunske ulice. Odtod naj gredo po stopnicah na ceslo vzdolž ribniku, kjer.nnj znvzemo prostor« samo na ecstl, č.im najmanj nuj pa stopnjo na zeleno trato, kt .ie vsa rezervirana za sodelujoče otroke. Oh ccsti je po-stavljena dolga vrsta klopi, da bodo utrujeni 'tudi lahko sede uživali pogled na prav inične prizore, ki jih bodo izvajali otroci So posebno pripominjamo, dn županova vabila veljalo ne samo zn naslovljenee, temveč tudi za njihove dame, zlasti »» TA nllhovo otročke sil vniičke. Prosimo jih pa, naj prineso vabila » seboj. K slovesni izročitvi otroškega paradiža ljubljanskim otročičem jo soveda povabljena prav vsa Ljubljana, val stnrši, svojci in prijatelji otrok. Med občudovanjem otroškega paradiža, ki pa šo ni dodelan ler bo še prav znatno dopolnjen, naj se pa vsi udeleženci zavedajo, da je to prelepo idejo sprožil prejšnji župan ljubljanski dr. Juro Adlcšlč kot predsednik Akcije za zimsko pomoč. Načrte za otroški paradiž je napravil mestni arhitekt inž. Ilorls Kolic. da bo po uresničenem načrtu otroški paradiž ob-segnl krog v premeru 200 metrov, ki ho v njem tudi vsa mestna vrtnarija tja do Co ste pod Rožnik. Dno 22. februarja 1041 »o pričeli z delom na račun zimske nkeije. Na ta način je delalo P"1 lela povprečno po 40 delavcev na dnn, vsi ti delavci so bili pred začetkom del nezaposleni in brez zaslužka ter z večino očetje veliko otrok, pripadali so pn 70 različnim poklicem. Tako je žo začetek otroškega paradiža koristil dcel, ker je očetom dal zaslužka, njihovem otrokom pa kruha. Toda dela so julija meseca 1941 popol nomn znstnla ter ni bilo prav nobenega upanja, da 1)1 jih mestna občina mogla na daljevati na svoj račun. Tedaj je pn posegel vmes Visoki liomi sar Eksc. Emlllo Grazloll, ki je v treh obrokih za otroški paradiž podaril 800.0(10 lir. Zato bo otroški paradiž Ljubljančane vedno spominjal na ime velikega prijnlol.ia ljubljanskih otrok, prvega Visokega komi sarja ljubljanske pokrnjiue. Množice gledalcev nnj se znvednjo. d sodelujoča ljubljanska dc.ea s svojo slav nnstio izraža hvaležnost današnje, prihaja i oče in ŠO nadaljnjih generacij vsem dobrotnikom. ki so prispevali za zimsko akei jo. začetniku novega igrišča, prejsnjenu županu dr Adlcšlču ter vsem njegovim so-delnvem, zlnsll pn še resnično Iskreno hvaležnost. uresničevale« prelepe zamisli, prvemu Visokemu komisarju Lksc. Lmiliju Lra-ziollju. Slovcsnn otvoritev otroSkegn paradiža je torej predvsem /.»hvalna prireditev. Znto pn menda tisočev udeležencev ni trebn opozarjati, nnj upoštevajo narod lin, dn no bodo silili čez harlern tržnih klopi, ki je postavi jenn na obodu vse krožne poti okros igrišča. Na klopeh smejo sodeti samo maj- hni otroci. Udeleženci naj se povsod ravna-1 jo po navodilih ln opozorilih rediteljev, mestnih uslužbencev, ki jih bodo poznali I po službenih čepicah in Po belozelenih ko-1 kardali. Otroški paradiž ho pn vsein udeležencem odprt takoj po odhodu sodelujočih otrok vrtcev z igrišča nazaj \ mestno vrtnarijo. Vsi otroški vrtci naj upoštevajo vozni red ter v nedeljo popoldne pripeljalo svojo gojence o pravem času na postajališča električne cestne železnice. Ob 15.30 morajo oddaljeni otroški vrtel v spremstvu otroških vrtnario in drugih varuhinj čakati nn posebne vozove tramvaju pred kar-moliČBiiknmi, v Zg. in Sp. Šiški, ob Prlvozu in Iia končni postnji na Viču. Pred 19 zvečer Po zaključku slavnosti nnj pa vsi gojenci oddaljenih otroških vrtcev in podobnih zavetišč čakajo na posebne tramvajske vozove pri url na križišču Groharjeve ln Itlni-ske ceste. Vsi sodelujoči otroški vrtci naj v nedeljo pridejo snmo po Erjavčevi cesti čez železniški prehod na Cesto pod Rožnik In od tod v mestno vrtnarij«, kjer se vsi zbero ter jih otroške vrtnarico razporede v spre vod. Vsi drugI udeležene! nnj pridejo Iz glavnega drevoreda aH pa po potili za mestno vrtnarijo na cesto In poti okoli otroškega paradižu, kjer bodo lahko prav vso do bro videli in slišali. Co hi nedeljsko prireditev preprečil dež, bo slovesna otvoritev v ponedeljek. 12. julija ob 17 popoldne z enakim programom ler seveda veljajo vsa vnbiln. Menda nam ni treba pripominjati, dn jo ta zahvalna slovesnost brez vstopnine. Glasbena Kola »Sloga« priredi v nedeljo 11. julija oh pol 11 v svoji glasbeni dvorani VI. produkcijo gojencev raznih oddelkov. Na sporedu so pevske in instrumentalno skladbe (klavir, gosli In klarinet). Včlle se slroleplsjn! Novi Ono-, dvo- In trimesečni stroleplsnl tečaji se prično v po redeljek, 12 juliia. Desetprstna učna metodu! Specialna strojepisna šoln: Največja mo derna strojeplsnlcn. Uč.nina Jo zraornn. Posebni tečnji tudi zn stenogrnfijo. — Pouk ie dopoldne, popoldne nli zvečer po želj obiskovalcev. Informacije in prijave: 1 r-eovsko iičlllšče ■Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Zaključna VIT. produkcija glasbene Sole »Sloga« bo v ponodeljek, 12. julija ob 18 v šolski glasbeni dvorani. Nastopijo gojenci pevci, pianisti in zbor violin. Spored sestavljajo skladbe H. Svotln. S to prireditvijo zaključi Slogina šola svojo letošnjo prireditve. Važno' za vsakogar sedaj In v bodoče Jc znanje stenografijo ln strojepisja, ki sta nnjvnžnejšn praktična predmotn. potrebna v vsakem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji se prično v ponedeljek, 12. julija. — Učnina je zmerna. — Informacije daje in sprejema prijave ta teden: Trgovsko iičlllšče »Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Za »akljufek koncertne sezono priredi »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani koncert slovenskih umetnih pesmi. Na koncertu sodeluje operni pevec — hnsist Fric Lupša. Koncert bo 19. t. m. ob 2U v veliki dvorani hotela Union. StenografskI tefn.ll — v srcdlSčn mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — dnevni ia večerni — začetniški in lindnljevnlni, prično 12. t. m. Učnina zmerna, uspeh v kratkem čnsu zajamčen. Izkori-slito prosti čas za dosego tega najvažnejšega znnnja v poslovnem in privntnem udejstvo-vaniii. Informacijo in vpisovanje duovuo do 19. Gledališče Opera; Nedelja, 11. jnllja ob 19: »Zemlja smehlja-ja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir na vzdol. Ponedeljek. 11. JnllJa: Znprto. Torek, 13. Julija ob 19: »Mrtve oči«. Red R. Sreda. 14. Julija ob 19: »Madamo Rutterflj«. Rod Prcuiicrski. Gostovanjo Zlato Gjuu gjenao. D r a m a t Nedelja, It. jnllja oh 19: »NcvMta ■ krono«. Izven. Ceno od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 12. julija ob 19: »Nevesta s krono«. Red B. Torek, 13. julija ob 19: »Nevesta s krono«. Itcd Torek. Sreda. 14. julija oh 19: »Nevesta s krono«, lted Sreda. Naznanila # RADTO. Nedelja, 11. julija. 8 Napoved čnsn. Poročila v llnlijnnščinl — R.15 Koncert organista Angela Surlono — 11 Prenos pete mnšo iz Bazilike sv. 1'elrn v Rimu — 12 Rnzlngn Evangelljn v Italijanščini (O. O B. Mnrino) — 12.15 Hnzlnga Evangelija v slovenščini (O, K. Sekovanič) — 12.30 To- ročila v slovenščini — 12.45 Komorna glns-bn — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.19 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Petralia — 13.30 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v slovenščini — 1-1.10 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanee Slovenska glnsba — 15 Poročilu v slovenščini — 17.15 Inž. GORJUP SERGK.l: Gospodarimo času primerno — kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta tmrmonik 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentnr v slovenščini — 20 Napoved časa. Poročila v ilnli-jan. — 20.20 Ork. Cetra — 21 Ork. Tndij. orkestra vodi dir. D. M. Sijanee, sodeluje niezzosopranistka Elza Karlovae. — operna glnsba — 21.30 Klasični orkester vodi dirigent Mnnno — 22.10 Operetni motivi — orkester vodi dirigent Onllino — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 12. julija. 7.30 Pesmi in na-pevi — S Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.40 Lahka glnsba — 13 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nnnoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Koncert dun Golob-Adninič — 17.35 Koncert trin »Roma« — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Slnnko Lebcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentnr v slovenščini — 20 Nnnoved čnsn. Poročila v italijanščini — 20.20 Romnnee za vse — 20.40 Koncert Adamičevega orkestra — 21.10 Simfonični koncert vodi dirigent Mario Rosslni — 22 Iz znanih oper: Toscn — 22.30 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila V, i tali JanSilni. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedelio: dr. Kmet, Blei\voisovn eosla 43: Trnkoczjr ded.. Mestni trg 4: mr. Ustnr. se-lenburgova ulica 7: v ponedeljek- mr. l.n-knrčič, Sv. Jakoba Irg 9: mr. Rnmor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Munnnyor, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja V četrtek zvečer sem pozabila na kloplcl nnd ribnikom v Tivoliju bel zavitek s stnnm rožnatim steznikom. Prosim, da ga najditelj odda v upravi Slovenca, fatfoci dvojčici,* Vsa jezna je za vpila na stražarja: >Ti, pusti me noter, tu sem doma! Jaz sem princeska Marjetica !< ZAHVALA. Najprlsrčnejio zahvalo Izrekam vsem, ki st« ločustvo-vali z menoj ob izgubi mojega dragega soproga, gospoda BECAJ ANTONA Posebno se zahvaljujem g. Valentinu Izidorju za njegovo požrtvovalnost, pomoč in tolažbo v času bolezni in ob smrti pokojnikovi. — Zahvala vsem, ki ste se trudili olajšati mu zadnje ure in, ki »te dragega pokojnika Toneta tako polnoštevilno spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja. — Iskreno Bog plačajl Ljubljana, dne 11, julija 1943. 2alnjo£a soproga Amalija B • £ a f OOQI AL CINE DANES V KINU UNION •iTTERZioirn fit p« nfft) (ARE UN'1NDIA)IQUTA RAGAZZA POfORf TtOElt B 0 S TI V R A Z J 8 0 E K t E I CHIARETTA 6ELLI JPoberi se, umazanka! A če te zanima, vedi: naga princeska se v vrtu igra!« Psi na dvorišču so za renčali in Marjetica ■e je spustila v divji begi * lis : iimrnSK Hi 3 J KsM^ 'Jfk ------.....— , {i V ft X V/4 -' Ubegla princeska pa se je kmalu vrnila. Hotela je preplezati grajski zid; a zopet so jo psi pregnali. V ljubezni do Boga in do svojih otrok je gorelo ter se popolnoma žrtvovalo mehko srce naše izredno dobre, nad vse ljubljene mamice, babice, sestre in tete, gospe Antonije Krosi roj. Kreačič ki jo je Bog rešil težkega trpljenja dne 5. julija 1943 ob 17. uri popoldne v 77. letu starosti. Svoje poslednje prebivališče je našla na pokopališču ▼ Brcžicah. — Gospod življenja naj naSi nepozabni materi podeli večno plačilo za vso njeno dobroto in za vso njeno ljubezen, kakor tudi za vse gorje, ki ga je tako junaško prenašala. Ljubljana, dne 9. julija 1943. Sinova J o i e in Anton ▼ imenu vsega ostalega sorodstva Con Nsjlopafo DINA GALLI • CARLO CAMPANINI ARMAKi&O S^ICONI un pum lux ,"':*; ir. matarazzo n i ::>! »slovenec, podružnica t Miklošičeva cesta it. 5 Zalivata Vsem, ki ste se nas spomnili ob bridki izgubi naše ljube, nepozabne Ncdke jo obsuli s cvetjem in jo spremili na poti v njen zadnji domek, se prav iskreno zahvaljujeva. Snšnik Pavel in Mira dCllC SUllC P° "»jboljSih dnevnih cenah kupuje GREGORC & Co. Ljubljana (dvorišče kavarne ..Evropa") Dobro in poceni želi biti vsak posirežen! Vse lo Vam nudijo radovolino naši inserenti! f I Bila je volja Vsemogočnega, da je poklical danes k Sebi, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, našega nad vse ljubljenega soproga in najboljšega očeta, brata, starega očeta, strica in svaka, gospoda ■ Bati Rudotta strojevodje dri. žel. v pokoja Truplo blagopokojnega leži na Žalah, v kapelici sv. Petra. Pogreb bo v ponedeljek, dne 12. julija 1943 ob 5 popoldne izpred viške cerkve na pokopališče na Viču, kjer bo položen v rodbinski grob. Sv. maša zadušnica bo 16. julija ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Antona na Viču. Ljubljana, dne 10. julija 1943. Žalujoči: Julija, soproga; Rudolf, Emil, Vilibald in Ljudmila, otroci; Pavla, sestra; Trudica, Petrček in Matijček, vnuki; Marica in Cvetka, sinahi, ter ostalo sorodstvo Šport v kratkem Mladinski turnir SK Marsa. Sestanek vseh predstavnikov klubov, ki sodelujejo na mladinskem nogometnem turnirju SK Marsa, bo v ponedeljek ob 17 v pisarni Nogometne zveze. — SK Mars. Na maratonskem tekn v Torlnn, čigar proga je znašala 42.420 m, je zmagal Padovani s časom 2 uri 43 min. 34.8 sek. Ob isti priliki Jo postavil nadarjeni sprlnter Montarari prav dobro znamko v teku na 100 m 10.7 sek. Arno Andersson, o katerem smo poročali, da jo nedavno poslavil nov svetovni rekord v teku na 1 miljo (1609 m), se je lotil spet poizkusa, da bi poslavil kaj novega v teku na 1000 m. Tvegana naloga pa mu ni uspela in je dosegel »samo« 2:25.4 min. Svetovni rekord znaša 2:22.8. V malem plavalnem bazenu v Krakovcm jo padla znamka visoke vrednosti. Citanio, da je preplaval Simon 100 m hrblno v 1:14.2 min. Upoštevali jc sicer treba, da znaša dolžina plavalisča | samo 10 m, kljub temu pa je verjetno, da bomo še naleteli na njegovo ime na mednarodnih plavalnih tekmah. Umrl nam je naš ljubljeni, skrbni oče, stari oče, tast, stric In ivak, gospod Jernej Keše hišni posestnik in žel. zvaničnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo ▼ nedeljo, dne 11. julija 1943 ob 4 popoldne z 2al, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. julija 1943. Družine: Keše, Lukič, dr. Kambič, Repič m. UPRAVA SPLOSNE BOLNIŠNICE V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni in zvesti uslužbenec Turčinovič Jože Pogreb bo v ponedeljek z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Ura pogreba bo objavljena v ponedeljski številki »Slovenskega doma« in »Slovenskega Naroda«. Upra/a in uslužbenstvo bosta pokojnika ohranila v trajnem spominu. Ljubljana, dne 10. julija 1943. Uprava Splošne bolnišnice v c vet fii Tomaž Poklukar »Bog daj, Matevž, ti tukaj? Čestitam, gospa Majda, dolgo se nismo videli.« Matevžu je bilo ljubo, da je naletel na starega znanca. Na to se niti spomnil ni, da se je nekoč jezil na Janeza (takrat ga je zmerjal z mestnim škri-cem) in da sta bila tekmeca, ne snino v smuških tekih, temveč tudi v ljubezni. Matevž in Janez sta bila človeka nasprotujočih si narav. Matevž je bil kruetski sin. Po žilah se mu je pretakala polnokrvna možatost, ki jo je podedoval po očetu. N jegovo mišljenje je bilo ostro, čustvovanje pa globoko in močno razgibano. Na zunanjost ni dal veliko, bil pa je čedne postave in duhovitega obraza. Niti v otroških, niti v dijaških letih mu ni bilo mehko postlano. Že v prvi šoli so ga gledali Postrani, ker je bil skromno napravljen in v marsikaterem o/.iru še neotesan. Drugi so nosili v šolo kruh z maslom, Matevž pa do božiča jabolka, potem pa krlilje in suhe hruške. . 'V mogel zatajiti, da je s kmetov in si turli ni prizadeval, čeprav so ga marsikdaj prav zaradi tega poniževali. Ko je hodil v nižjo gimnazijo, mu je dajal oče samo toliko denarja, kolikor ga je potreboval za stanovanje in hrano. Za knjige in zvezke ga je moral posebej prositi. To je bilo najteže, zakaj Andraž je bil v tistih časih v stiskah. Andrej ie bil v višji šoli. Ančki pa je moral odšteti doto. V šoli se je učil z veseljem in je v marsikaterem predmetu prednjačil pred drugimi. V prirodopisu je bil vedno prvi, z jeziki pa je imel težave. Kaka tudi ne? Doma ga ni nikdo učil književne govorice, pač pa se jim je pozneje e.olo zdelo, da se pači, ko se je navadil bolj uglajenega izražanja. Ko so drugi hodili v kino in na nogometno igrišče, je sedel Matevž doma pri knjigah ali pa se je sprehajal po mestnem vrtu in tuhtal, kako bi živel, da bi imel oče z njim čim manj stroškov. I)rutrače se mu je godilo v poznejših letih, ko se je približevala matura. Andrej je postal gospod, Ančka je bila izplačunn. in Andraž ga ie iu na tam celo vprašal, če potrebuje obleke ali denarja. Spet je bil brez skrbi in od srca rad jc dajal sinu vse, kar jc potreboval, saj je bil po naravi preveč skromen. V sedmi šoli je že imel toliko prihrankov, da si je kupil lepe smuči, v osmi pa je hodil pozimi k plesnim vajam, poleti pa tudi na nogometno igrišče ali na plavališče. Vedno bolj samostojen je postajal, v družbi pa so ga radi poslušali ter vabili zdaj na izlete in v gostilne, zdaj k pevskim vajam ali športnim tekmam. Vendar mu je ostalo tenkočutno srce do vsega, kar je v zvezi s kmet-skim življenjem, z naravo in z malim človekom. Z lepo odvetnikovo hčerko je hodil prav tako rad na sprehod kakor s služkinjo, ki je bila doma pri Sv. Lovrencu. V svoji prvi ljubezni je bil morda prav zaradi tega razočaran, ker se kot maturant ni znal ali pn ni hotel nositi dovolj gosposko. Sovražil je vse, kar je gizdalinsko, prav posebno pa *;e imel na piki one so učence, ki so nosili prstane ter si mazali lase ali škropili robčke z dišavami. Marsikdaj jih je osmešil, in to so mu celo dekleta na plesnih vajah zamerila. Tiste male dijaške ljubezni v Mariboru je bilo kmalu konec. Potem pa je prišlo obdobje. ko so pa gore priklen:'e na^e v«e do usodnega dne, ko je začutil podžigajoče in hrepeneče <r«ki kavarni pri isti mizi ter se pogovarjala o sončnih dnevih, ki sla jih preživela na Pokljuki. Lansko zimo jc bil Janez v Chamonixu, leto« pa namerava v Garmisch. Zakaj si nc bi privoščil užitka na smučeh? Pet tisočakov zasluži na mesec, in k temu pride še trinajsta plača, ki je kakor nalašč za potovanje v inozemstvo. >ln vidva, kakšne načrte imata za zimo?« »O. sijajne! Ce bo šlo vse po sreči, se nova vzpeia na vrh Pohorja, in od tam naravnost k 3v. Lovrencu.« J. Oliver C u r w o o d 29 Marette se ie prvič ustavila na majhni vzpetini na potu med vojašnico in Kedstyjevo hišo. Ob slepivi svetlobi bliska je Kent videl njen lepi obraz, ves moker od dežja. Plašno se je stisnila k njemu, ko jc blisku sledilo oglušujoče grmenje. »Kam greva, Marette?« — je na ves glas zakričal, da bi ga kljub bučanju viharja mogla slišati. »Tja doli« — je odgovoril njen slabotni glas. Kent jc bolj občutil kot videl, da se je njena roka iztegnila in pokazala smer. Nedaleč je videl v temi inedlo svetlobo in je razumel, da to svetlobo daje luč, prižgana v eni izmed sob Kedstyjeve hiše in da ga Marette vodi proti tej hiši. Hitro je začel stopati po vzpetini navzdol, držeč ves čas mladenko za roko Nato sta stekla po peščeni stezi, ki je vodila k vratom hišice. Kent je ves začuden lišal mladenkin zmagoslavni glas: »Vendarle sva prišla domov!« Domovi Kent je začutil, da ga nekaj tišči v grlu. Ali je ta deklica blazna, ali igra morda nečastno igro? Osvobodila ga je iz ječe zato, da ga je privedla v hišo policijskega nadzornika, ki je bil njegov najhujši sovražnik na svetu! Hipoma je obstal, toda mladenka je silila naprej, ne da bi izpustila njegovo roko, kakor da bi se bala, da ji bo ušel. »Na varnem iva, monsieur Jccmsl« — je vzkliknila. — »Nikar se ne bojte!« Monsieur Jeemsl Kako poredno je zvenel njen glasi Brez obotavljanja ji je sledil do hišnih vrat. Poiskala je kljuko, odprla vrata in hip pozneje sta bila v koči. Svetilka, ki ste jo že od daleč videla, je bila tu, v veži, toda prvi trenutek ni mogel ničesar videti, ker so mu dežne kapljice zastirale pogled. Otrl si je kapljice z oči in pogledal: tri ali štiri korake pred njim je stala Marette zelo bleda in sopihajoč radi urnega teka, toda vsa nasmejana. Bila je vsa mokra, kot da je padla v vodo »Premočeni ste« — je rekla — »in bojim te, da se boste prehladih. Pojdite z menoj!« # Zopet mu je nagajala, kakor mu je bila nagajala tisti dan v bolnišnicil Deklica je šla po stopnicah navzgor in Kent ji je sledil. Ko ie prišla do vrha stopnic, se je ustavila in ga počakala Ponudila mu je roko, kakor da bi se hotela opravičiti, ker mu jo je ob vstopu v hišo odtegnila. Z roko v roki sta stopala dokler nista prišla do vrat, ki jih jc odprla. Vstopila sta. V prostoru je bila popolna tema; zopet mu je odtegnila roko in slišal jo je, kako se giblje po sobi. Vdihoval je oster duh po rožah in še nekakšen poseben vonj, vonj dekliške sobe. Marette je prižgala svetilko in se mu nasmehnila, ko je videla njegove široko odprte oči. Kakor da bi mu hotele dati časa, da se more privaditi na novo okolje, si je slekla plašč. Obleka ji je bila suha, razen tam, kier ji je tekla voda po laseh navzdol na ramena. Opazil je, da je nosila kratko krilo in lepe majhne škornje iz karibu-jeve kože. Nato se je dekle obrnilo k njemu, iztegnilo roke in reklo: »Stisnite mi roko in povejte mi, da ste zadovoljni« — je rekla. — »Nikar ne bodite tako... tako prestrašenil To je mo)a soba in tukaj ste na varnem.« Mladenič je vzel njene roke in jih prisrčno stisnil. Gledal ji je v prelepe sinje oči, ki so ga opazovale z izrazom mirnosti kakor oči otroka. »Ne razumem, Marette.,, Toda kje je Kcd-sty 7« »V kratkem se bo moral vrniti.« »On seveda ve, da ste vi tu?« Prikimala je. »Seveda ve. Že mesec dni sem tu « Kent je še močneje stisnii mladenkine roke. »Jaz.. . res ne razumem« — je ponovil. — »Še nocoj bo Kedsty izvedel, da ste me vi osvobodili iz ječe in da sje vi streljali na stražnika Willsa. Moj Bog, mislim, da ne smeva izgubljati časa in da morava čim prej oditi odtod « »Kedsty ima močne razloge, radi katerih se ne upa nikomur povedati, da iaz tu stanujem. Rajši bi umrli On nikakor ne bo pomislil na možnost, da vas utegnem privesti v svojo sobo Človek, ki je osumljen umora, se skriva v hiši policijskega nadzornikal Lahko mi verjamete, da vas bodo povsod iskali, samo ne tu. Ali ni to imenitna mi6el? In on je napravil ves načrt in vse najmanjše podrobnosti tega načrta, vštevši moje prestrašeno kričanie pred vašo celico . ..« »On! Saj vendar... nočete reči, da je to storil Kedstv?« Mladenka mu je odtegnila roke in stopila korak nazaj. Zopet je mogel Kent v njenih očeh videti tisti ponosni izraz, ki ga je občudoval takrat v ječi, ko je grozila trem stražnikom s samokresom. »Ne, ne. Tega ni storil Kedsty. Če bi upal, bi najrajši vas obesil, mene pa ubil. Govorim o tistem velikem, smešnem človeku, o vašem prijatelju, monsieurju Firgersul« XIV. Sele ko je Kent pozneje premišljeval o tem prizoru, se mu je zazdelo, da je tisti trenutek, ko mu je Marette povedala, da je Dirty Fingers napravil ves načrt za beg, gotovo prav neumno pogledal. Šele sedaj je spoznal, da ni imel prav in da je delal veliko krivico svojemu prijatelju, ki je mislil, da je strahopetnež, ki ne drži dane besede. Nasprotno, prav Fingers je bil tisti, ki je zasnoval ta ennostavni in čudoviti načrt. Seveda, sedaj mu je bilo vse jasno... ln vendar, toliko vprašanj bi še rad stavili Deset, sto tisoči Glavna vprašanja, ki jih je s težavo še zadrževal in ki so se mu v možganih takorekoč kopičila, pa niso imela prav nič ali le malo zveze s Kedsiyjem. Kent ni videl nič drugega kot samo mladenko. Med tem časom si je Marette razpletla lase, ki so ji v svetlih in mokrih valovih pedali preko ramen Kent kaj takega še nikoli ni videl. Lasje so ji pokrivali obraz, vrat, ramena in roke; dežne kapljice v njih so se v luči svetilke lesketale in potem kakor tekoči biseri padale na tla.. Deklica je z rokami privzdignila lase in močno stresla z glavo, da je nekai vode izteklo z las, nekaj kapljic pa je poškropilo obraz mladeniča, ki je ob tem prizoru pozabil na Kedstyja, Fingersa in na vse. Tu pred seboj je končno gledal tisto, o kateri je če-sto sanial; stala je čisto blizu, s hrbtom obrnjena proti njemu ter si sušila lase ter si jih pred zrcalom krtačila. Pomembne ugotovitve v zvezi s smrtjo generala Sikorskega Značilne zadnje njegove izjave — Sovjeti so z njim izgubili svojega sovražnika, Anglosasi pa upornika Časopisi so te dni prinesli novico, da se je v Gibraltarju takoj po odletu z letalom ubil predsednik imenske poljske vlade v Londonu general Sikorski. Pri tej letalski nesreči se je ubila tudi njegova hčerka in vsi drugi spremljevalci, le pilot je ostal pri življenju in je dobil težke poškodbe. »II popolo d' Italia« prinaša v zvezi s tem zanimivo poročilo, v katerem stoji med drugim tudi naslednje: Sikorskijeva smrt jc takoj zbudila misel, da gre za nov zločin britanske Tajne službe. Poljskega generala, ki ga ie bil že pred njegovim odhodom iz Londona hudo napadalo angleško časopisje zaradi njegovega nepoboljšljivega vedenja, so smatrali za človeka, ki se je upiral volji Anglosasov in oviral sporazum s sovjetsko vlado. Mož, »ki ga je bilo bolje odstraniti« Izjave, ki jih je general Sikorski dal v Kairu pred svojim odhodom v Gibraltar, kjer je njega, njegovo hčerko in njegov glavni stan srečala žalostna smrt, postaiajo zdaj zelo pomembne. Po teh izjavah, ki jih je dal v petek in so o njih prinesli le skopa poročila angleški sobotni časopisi, ki so v ponedeljek prispeli v Lizbono, je predsednik imenske poljske vlade v Londonu znova potrdil svoje stališče, ki ga je bila njegova vlada zavzela do Moskve glede katynskih žrtev. Poudaril je sklep, da se ne bo odpovedal upravičenim poljskim zahtevam, ter da se tudi ne bo podredil niti volji Sovjetov niti njihovih angleških in ameriških zaveznikov, ki so, kakor je znano, izvajali na generala Sikorskega na vse načine pritisk, da bi se zgladil poljsko-ruski spor. Toda ve6 ta pritisk ni rodil nobenega uspeha. Razdor je postajal vedno hujši in jc zelo škodoval zavezniškim interesom. Sikorski je torej ostal mož, ki jih je spravljal v vedno večjo zadrego, mož, ki bi ga bilo bolje odstraniti. Bistveni predpogoj za pogajanja z Moskvo Priliko za ponovno potrditev njegovih sklepov so pokojnemu generalu dali angleški in ameriški časnikarji v Kairu. Tam so pred njegovim žalostnim potovanjem nazaj v London govorili z njim ter ga prosili, naj jim pojasni novico z ameriškega vira, po kateri naj bi bilo vsak trenutek treba pričakovati poravnave njegovega spora z moskovsko vlado. Sikorski je časnikarjem dejal, da mu o tem ni ničesar znanega ter odločno poudaril, da če se bodo Amerikanci še dalje prizadevali, da bi dosegli spravo med poljsko in sovjetsko vlado, bodo morali računati s tem, da on smatra kot bistven predpogoj temu osvoboditev sto tisočev Poljakov, ki so jih zaprle boljševiške oblasti. V zvezi z osebnim pismom, ki ga mu je poslal Roosevelt in s katerim ga je ameriški predsednik skušal prepričati, naj vendar sprejme ruske zahteve po vzhodni Poljski, je general Sikorski odgovoril časnikariem, da bi moskovska vlada v znak svoje dobre volje morala najprej spustiti na svobodo poljske internirance in ujetnike, in šele potem da bi bilo sploh mogoče razpravljati o po liličnih vprašanjih. Skupno z generalom Sikorskim so našli smrt general Klimecki, načelnik operacijskega odseka pri poljskem glavnem stanu, star 46 let, in bivši poveljnik poljske vojske v Franciji v letih 1939 in 1940, dalje udje glavnega stana polkovnik Marec-kie, polkovnik Gralecki in poročnik Pobijevvski nek drug poljak, o katerem ni znano, kakšno nalogo je opravljal, znano pa je, da se je pisal Ku-lakovvski, hčerka generala Sikorskega, gospa Sofija Lesmowska, ki je bila poročena z nekim poljskim častnikom, ki je zdaj zaprt v Nemčiji, ter major Viktor Cazalet, član angleške poslanske zbornice, ki je bil dodeljen glavnemu stanu generala Sikorskega za vzdrževanje političnih zvez. Poljsko uradno sporočilo Tako imenovani poljski minister za informacije je v zvezi s smrtjo generala Sikorskega objavil naslednje uradno obvestilo: »Poljska vlada je zvedela, da se je pripetila ministrskemu predsedniku in vrhovnemu poveljniku poljskih oboroženih sil generalu Sikorskemu med njegovo vožnjo nesreča. Poljska vlada se je sešla na izredno sejo pod predsedništvom predsednika republike, da pretehta položaj, ki je nastal s smrtjo generala Sikorskega « Laži-predsednik poliske republike ie Vladi-slav Rackievvicz. Ta ;e dal Stanislavu Mikolshczy, podpredsedniku vlade, nalogo, nai začasno prevzame posle ministrskega predsednika. General Ma- rijan Kikiel .vojni minister pa je dobil nalogo, 'da prevzame imenske posle vrhovnega poveljnika' poljskih oboroženih sil. Življenjska pot generala Sikorskega General Sikorski je bil doma Iz Galicije in je bil star 62 let. V začetku prejšnje svetovne vojne je sodeloval pri ustanovitvi legionarskega gibanja maršala Pilsudskega. Leta 1918 je bil interniran na Madžarskem, ker je nasprotoval pogodbi, sklenjeni v Brest Li-tovsku. Ko je bil po ustanovitvi nove poljske države spet spuščen na svobodo, je bil v letih 1921 in 1922 načelnik glavnega stana poljske kopenske r '*• .ir • * vojske. Leta 1920 je igral veliko vlogo v rusko-poljski vojni, ter je pozneje postal ministrski predsednik, notranji in slednjič vojni minister, dokler ga niso slednjič po državnem udaru, ki ga je leta 1926 izvedel maršal Pilsudski, povsem potisnili ob stran. Po zlomu Poljske leta 1939 je sestavil poljsko vlado v Franciji, pozneje, po porazu Francije, pa se je tudi ta poljska vlada preselila v London General Sikorski se je večkrat pogajal z Roo-seveltom, leta 1941 pa ga le sprejel tudi Stalin. S Stalinom je sklenil pogodbo, istočasno pa se je pri njem tudi pritožil nad tem, da še vedno ni nič znanega, kaj je s poljskimi častniki, ki so bili prišli v sovjetsko ujetništvo, in katerih trupla so pred nedavnim, kakor je znano, našli v grobovih v Katynskem gozdu. , Letalo je vozil Čeh Po zadnjih poročilih je letalo, s katerim se je vozil general Sikorski, pilotiral nek Čeh in je bilo na njem šest ljudi posadke. Število mrtvih je sedemnajst. Predsednik Rackievvicz je odredil štirinajstdnevno narodno žalovanje. (11 Popolo d Ita-"lia.«J Presenetljivo odkritje, ki dokazuje, da so tudi na drugih planetih živa bitja Z vprašanjem, ali so na drugih planetih tudi kakšna živa bitja, sc v zadnjih desetletjih z vso vnemo bavi znanost. Čeprav je postavila že najraz-novrstnejše domneve in razlage, se ji do nedavnega vendarle ni posrečilo, vsej do zdaj še ne, neizpodbitno dokazati, ali je sploh mogoče, da bi bivala na drugih planetih živa bitja, kaj šele dokazati, da v resnici bivajo na njih oziroma obratno, da jih na njih ni. Domišljija zvezdoslovcev, učenjakov z drugih znanstvenih polj ali pa pisateljev je »obljudila« z nenavadnimi, naravnost bajnimi bitji planete našega sončnega sestava, planete, ki so tako rekoč v soseščin naše domače hiše, naše zemlje, naši daljni sorodniki, ki vsem sveti isto sonce. Verjetneje je, da je Venera obljudena kakor pa Mars Kaj vse že niso učene glave povedale in zapisek na primer o Marsu, na čigar površini so z močnimi daljnogledi odkrili celo »plovne prekope«, o katerih nekateri mislijo, da so jih zgradila živa bitja, ki so že na precej višji stopnji omike in napredka kakor pa človek na zemlji. Zdi se pa, da v zadnjih letih zvezdoslovci vedno bolj opuščajo polje domišljije, na kakršni so bili prej tako bogati, ter da so postali dokaj stvarnejši in nezaupljivejši. Zanje nekaj veljajo le neizpodbitni dokazi, ne pa morda domneve, ki se temu ali onemu modrijanu ali nemodrijanu porode v njegovi glavu Tako je začelo zadnja leta vedno bolj prevladovati mnenje, da so tisti »plovni prekopi« na Marsu prazna bajka, še več, z vso zanesljivostjo celo že trdijo, da na Marsu sploh ne more biti ni-kakega življenja, to pa zaradi tega, ker je na tem planetu toplina prenizka. Na drugi strani pa ne izključujejo možnosti življenja na Veneri, kjer večno vlada silno vroče podnebje s toplino okrog 85 stopinj nad ničlo! Brez dvoma je misel na obljudeno Venero morda bolj zapeljiva kaker ona o Marsu, na katerem naj bi živela bitja ki si jih ne znamo predstavljati drugače, kakor da so to že po svoji naravi zelo bojeviti »ljudje«, neutrudljivi delavci, oblečeni vsaj tako kakor na primer na naši zemlji Eskimi. Vojn in dela imamo tu na zemlji že toliko do grla, da radi sanjamo o zvezdah, kjer je življenje pravi zemeljski raj, o deželi lepega spomina. Živa bitja, ki so se z izpodneb-nikom »pripeljala« na zemljo Toda pustimo ob strani bajeslovje. Danes res vse tako-kaže, da je tudi kje zunaj te naše »hiše«, ki se imenuje zemlja, vsaj nekaj življenja. V prvih jutranjih urah leta 1939. je nedaleč od San Fran-cisca v Kaliforniji padel na zemljo meteorit, to se pravi drobec meteorja, ki ga je kje v vsemirju razneslo. Kakor je znano, so meteorji kosi planetov ali kakršnih koli drugih nebesnih teles, ki so razpadla. Sicer pa ni nič nenavadnega, če pade kje na zemljo kak izpodnebnik, saj se takšni pojavi odigravajo zelo pogosto, tako rekoč neprenehoma. A izpodnebnik, ki je padel leta 1939. v bližini San Francisca, je bil vendarle nekaj posebnega. Med učeniaki, ki se ukvarjajo s takšnimi pojavi, je vzbudil veliko pozornosti vprav spričo dejstva, da ni vseboval samo niklja in železa, kakor običajno drugi izpodnebniki, temveč tudi dušik. Pa to že ni vse. Navadno so izpodnebniki, čim prilete v zemeljsko ozračje, užgo zaradi trenja v zraku. Silna vročina, ki se pri tem razvija, uniči vsako znamenje življenja, ki bi utegnilo biti na n|cm. Včasih pa se zodi, — in tako je bilo tudi z omenjenim izpodnebnikom, ki je padel pri San Franciscu — da meteoriti padajo z izredno hitrostjo ter prelete tako naglo zemeljsko ozračje, da padejo prej na zemljo, kakor pa bi vročina, ki se je v zemeljskem ozračju razvila na njegovem po- vršju, prodrla v vso njegovo notranjost in izpodnebnik razdejala. Ko so si z drobnogledom natančneje ogledali ta svojevrstni izpodnebnik, so ugotovili, da so v njem tudi majcena drobna živa bitja, mikrobi. Nič več samo domneve Ta najdba je v resnici presenetljiva, saj neizpodbitno dokazuje, da so tudi na drugih planetih živa bitja, čeprav so morda še na silno nizki stopnji razvoja. Nič več torej nimamo opravka z golimi domnevami, pač pa že z dejstvi, ki so zanesljivo dokazana. Ti mikrobi, ki so jih zasledili ■ v izpodnebniku, morajo imeti velikansko odporno silo nasproti toplini, saj so morala na svoji poti do zemeljskih tal prenesti silen mraz širnega vse-mirja, na drugi strani pa silno vročino žerečega iz-podnebnika, v katerem so se na tej dolgi poti do zemlje »vozili«. Seveda najdba mikrobov v notranjosti kakega izpodnebnika človeku še ne dovoljuje delati kakšnih pretiranih in ianta*iičnih sklepov. Vendar pa le ni izključeno, da je tam, kjer se razvija prva stopnja življenja, življenje v svojem razvoju doseglo tudi višje stopnje ter tako ustvarilo lestvico, na katere vrhu so morda živa bitja, ki so še dokaj višje razvita kakor pa človek na naši zemlji. Kar fotografski aparat ujame v eni sekundi, prikazujejo na filmskem platnu celih 44 minut Najnovejši fotografski aparat, ki so ga po poročilu iz Berlina izdelali pred nedavnim, lahko naredi v eni minuti nič manj ko 80.000 fotografskih posnetkov! S tem aparatom je mogoče vjeti na filmski trak gibanje krogle iz pušl-e ter potem to njeno pot poljubno hitro oziroma počasi prikazati na filmskem platnu. Kako naglo snema omenjeni najnovejši fotografski aparat, se lepo vidi iz tega, da je za prikaz celotne poti krogie iz puške na filmsko platno treba 44 minut časa, fotografski aparat pa je to pot posnel v eni sami sekundil Novo odlikovanje za Italijane prihajajoče iz tujine Rim, 10. julija, s. List »Le forze Armate« objavlja: Ustanavlja se častno znamenje za rojake, prihajajoče iz tujine. Odlikovanje, podobno tistemu, ki je določeno za prostovoljce, tvori »Savoj-ski vozel«, nad katerim stoji veliki E, vse vezeno. Ozadje poti londonskega sovjetskega poslanika v Moskvo Berlin, 10. julija, s. V berlinskih političnih krogih z zanimanjem spremljajo domneve angleškega tiska glede potovanja sovjetskega poslanika Majskega v Moskvo. To potovanje naj bi po nekem švedskem poročilu bilo v zvezi z nastopi, ki zdaj potekajo na vzhodnem bojišču, in s sovjetskim pritiskom za začetek druge fronte. V zvezi s tem sodijo v nemških krogih, da klicanje sovjetskega poslanika v Moskvo ne velja samo obravnavanju vojaških vprašanj, temveč da ga je sovjetska vlada povabila tudi, da bo poročal o tem, kako je bil izveden umor generala Sikorskega. Argentina ne misli pretrgati stikov z osnimi državami Buenos Aires, 10. julija, e. V razgovoru, ki ga je bil dovolil dopisniku lista »El Chileno«, je general Ramirez zavrnil govorice, češ da Argentina namerava pretrgati diplomatske etike z osnimi državami. Z druge 6trani se je zvedelo, da je argentinski zunanji minister admiral Storni poslal dne 6. julija podpredsedniku Urugvaja, dr. Guaniju,_ter predsedniku odbora za politično obrambo Južne Amerike pismo, v katerem zavzema jasno stališče proti sklepu, ki ga je ta odbor sprejel in ki priporoča vsem južnoameriškim vladam, naj pretrgajo diplomatske stike z osnimi državami. Stroga navodila za graditev zaklonišč v Nemčiji Vse tovarne cementa so zaposlene z izdelovanjem gradiva za protiletalska zaklonišča Iz Rima poroča agencija »La Corrtspondenza«, da so vse tovarne cementa v Nemčij izaposlene z izdelovanjem gradiva, ki je potrebno za nova protiletalska zaklonišča. Naročila morajo dobavljati točno, gradivo pa izdelovati pn čisto določenih pravilih. Da bi bila zaklonišča dovolj trdno zgrajena in bi bili ljudje v njih povsem varni, zdaj po tovarnah izdelujejo po veliki večini le drobna zrn-ca cementa. Pokazala se je potreba po mešalnih strojih, ki naj bi bili boljši od dosedanjih vsaj v tem smislu, da bi zmešali vsako uro več gradiva, kekor pa so ga do zdaj. Majhni mešalni stroji niso primerni za gradnjo bunkerjev, ker bi bilo treba preveč delavcev, Med drugimi določbami, ki so bile za graditve zaklonišč izdane, so na primer tudi naslednje: Poleti ni dovoljeno uporabljati za malto mrzlo vodo, zakaj razlika v temperaturi bi se v notranjosti zidu lahko še povečala in bi vprav zaradi te različne temperature utegnile v zidu nastati kakšne večje in nevarnejše razpoke. Še mnqgo bolj pa je treba preprečiti, da bi se beton sušil na soncu, zakaj v tem primeru se narede na njegovem površju razpoke. Zato je treba sveži beton pokriti s slamo, ki mora biti vlažna. V primeru, če bi se prezgodaj posušila, jo je treba politi z vodo. »Bliža se težavni čas žetve« Resen opomin vsem, ki delajo po kolhozih ter vsem krajevnim voditeljem Stockholm, 8. julija, s. Tukajšnji časopisi pišejo, da moskovska »Pravda« prinaša članek, v katerem poudarja, da je treba končati s košnjo sena, preden bi se začela žetev pšenice. Bliža se težavna doba — piše sovjetski časopis — doba, ko bo treba pospraviti žito s polja. Ta doba bo zahtevala skrajnih naporov od vseh naših delavcev po kolhozih, ki se zavedajo svoje dolžnosti do domovine pod orožjem. Treba se ie pripraviti na to dobo, ki je tako važna za kmetsko življenje, treba je imeti pripravljeno vse orodje in vse poljedelske stroje. Treba je pokazati vsakemu delavcu, kje je njegovo mesto Predvsem pa je treba čimprej končati s košnjo. Košnja je za naše kolhožane in za voditelje krajevnih organizacij. Po nekaterih pokrajinah,» kakor na primer v republiki Turkmeniji in po drugih, so s košnjo sena že končali. V nekaterih deželah se komsolmolci in mladina zavzema za tak način dela, ki bi zagotovil vsaki kravi 4 do 5 ton krme. Stvar je vendar tako jasna: čimprej bo košnja končana in čim več sena bodo na-kosili, več krme bo letošnjo zimo imela naše živina. Zdi se, da bi bili morali vsi razumeti ta položaj glede krme, toda mnogo je med našimi delavci in krajevnimi voditelji ljudi, ki nočejo in ne morejo tega razumeti. Temu je treba enkrat za vselej narediti konec. Delavec in voditelj krajev- ne organizacije se morata potruditi in razumeti enkrat za vselej, da uspeh naše živinoreje zavisi neposredno od kakovosti krme, ki bi jo lahko imeli na razpolago. Lani je bilo storjenih mnogo napak in po nekaterih pokrajinah niso pokosili zadosti sena. Letos so v teh pokrajinah popravili lanske napake, so pa tudi takšne pokrajine, na primer ona pri Novosibirsku in Sratovu, ki se še šele zdaj pri- firavljajo na košnjo sena. Tudi v pokrajini okrog vanova so se letos precej zapoznili s košnjo. Takšne malomarnosti ni mogoče več trpeti. Kakor se nekateri kolhožani prav nič ne brigajo za to, kaj bo jutri, se tudi nekateri tajniki krajevnih organizacij ne zanimajo prav nič, kako potekajo poljska dela v njihovih pokrajinah. To je prava sramota za kolkožane in krajevne voditelje. Čimprej je treba popraviti to stanje, in sicer korenito. Istočasno' pa ne moremo kaj, da ne bi pohvalili kolhozov, kjer je bilo delo t vso vestnostjo organizirano. Ne smemo pozabiti, da se seno kosi samo enkrat na leto. Ko ta doba mine, sena ni mogoče nič več kositi. Tudi zaradi tega je treba kositi seno brez zapoznitve, vsekakor pa pred začetkom žetve na fiolju. To je — končuje sovjetski časopis — domo-jubna dolžnost vsakega kolhožana in slehernega voditelja krajevne organizacije.