PI _ i Mr. to. TV* ki mm Weekly ^ United 1 oi Aaeeric*. m Ptf Mk redaesdey ariptioa rate: Fnt mm m M y**rlf—$1 Ji ............ .mnftriM..... $3 00 Tele V phone 1048 J ACCEPTANCE FOR MAILING AT PPEOIAL RATI OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 44. — No. 44. JOLIET, ILL., 2. NOVEMBRA, (NOVEMBER) 1921. Leto VIL Volume VtL Kralj Aleksander odpotoval iz Pariza. PAŠIČ GA JE PRISILIL, DA ZASEDE PRESTOL. V Belgradu se vrše predpriprave za slovesno kronanje. Pariz, 29. oktobra.—Po več-tedenskem pogajanju se je jugoslovanski kralj Aleksander končno odločil zapustiti ves sijaj pariškega mesta in odpotovati v Belgrad, kjer ga čaka krona. V to svrho je danes Aleksander "inkognito" odpotoval iz Pariza v spremstvu Nikole Paftč-a, ministr. predsednika Jugoslavije. Že več tednov so krožile v Parizu razne vesti, čemu je kralj Aleksander svoj povratek v Belgrad vedno odlašal. Eni so zatrjevali, da je preveč zaljubljen v neko pariško lepotico; drugi so trdili, da so mu zabave v Parizu bolj po volji, kot doma in zopet drugi so navajali vzrok, da se Aleksander boji revolucije in atentata v * Jugoslaviji. Nek ožji Aleksandrov prijatelj je pred nedavnim v javnost sprožil vest, o Aleksandrovi trdovratnosti, ker je tedaj odločno odklonil belgrajsko krono in ni hotel s Pašičem domov potovati. Na to mu je Pašič zatrjeval, da se brez njega ne. vrne v Belgrad, čeravno so nastale v Jugoslaviji velike homatije vsled ogrske krize. In Pašič je zmagal! Tekoči teden se je Pašič sleherni dan s kraljem v Verzalju sestajal, tako tudi danes zjutraj. Danes mu je Aleksander obljubil, da bo šel v Belgrad v svrho kronanja. Aleksander ie bil z doma že več mesecev. Med tem časom (16. avgusta) je umrl njegov oče, kralj Peter, 41a kar je bil prestolonaslednik Aleksander za kralja proglašen. « ' Minist. predsednik Pašič je danes opoldne iz Verzalja telefoniral, da se bo kralj Aleksander nemudoma na potovanje podal, vsled česar naj v onem hotelu vso njegovo prtljago pripravijo. Ta vest je prišla tako nepričakovano, da njegovo spremstvo, tajniki in streža-ji niti niso iipeli časa s kraljem odpotovati r ampak odpotujejo se le jutri. Kralj Aleksander je s Pašičem vred danes popoldne ob 5:40 zapustil Pariz in se z brzovlakom proti Belgradu odpeljal. Kakor znano, je prišel kralj Aleksander semkaj v Pariz še začetkom julija,ali takoj po nameravanem bombnem atentatu v. Belgradu. Zadnji čas je Aleksander svoj povratek zadr ^Jflij z navidezno nevarno o-peracijo na slepiču; kakor se pa sedaj iz Zagreba poroča ni brl kralj operiran na slepiču, ampak je baje trpel vsled rane na želodcu. Ko so ga dne 29. ~ ja skušali v Belgradu umo-; K -ga -jp dpobec:bombe y prsa zadeHn mu ranil želodec; ven-• fA^ta Vest še ni uradno potr- lARn t J , . . * jena. i- . fit: t- t J V f SPOR MALE ENTENTE Z OGRSKO. Pariz, 30. okt. — Zadnji poizkus bivšega avstr. cesarja Karla, zasesti ogrski prestol je malo entetnto, (Čelioslovakijo, Jugoslavijo in Rumunijo) tako razburil, da je Ogrski poslala ultimatum. V tem ulfimatumu se zahteva odpoved Habzburžanov vsem pravicam do ogrskega prestola, da mora Ogrska svojo armado razorožiti in da Ogrska plača vse stroške mobilizacije male entente. Sprva jo bil ta ultimatum določen samo na 24 ur, kasneje pa podaljšan na en mesec. . r # • K • O nameravanem koraku male ontente jeČetyosl ova kija uradno obvestila poslaniški svet v Parizu s pripombo, da bo v neugodnem slučaju Ogrski vojno napovedala. Vrhovni zavezniški svet nastop Čehoslovakije kratko-malo zavrnil; zaeno jo je tudi posvaril, da naj preneha z mobilizacijo, inače bo velika en-tenta sama priskočila Ogrski na pomoč. Kako se bo to pereče vprašanje rešilo, se bo pokazalo v bližnjih dneh. V slučaju vojne med malo entento in Ogrsko, bi bili Madžari na mah premagani, ker nimajo zadosti vojaštva. Samo Čohoslovakija in Jugoslavija lahko postavite na Ogrsko nad 300,000 mož močno armado brez pomoči Rumunije. Budimpešta 30. okt. —- Bivši cesar Kari se jd ponovno izjavil, da se noče odpovedati ogrskemu prdstolu, ker je edino on f 'postavno do njega opravičen. Kari živi sedaj s svojo ženo v liekdm samostanu ob Blatnem jezeru, kjer ga zavezniški častniki močno stražijo. Dovoljen mu je izprehod po vrtu; toda ven na prosto ne sme. Kam bodo Karla v pregnanstvo poslali, dosedaj velika en tent a še ni določila. Morda na otok Madeiro, ali pa v Italijo! Italija mu je baje že obljubila varno zavetje v nekem gradu. Poslaniški svet je poslal ogrski vladi zahvalo in priznanje povodom ostrega nastopa proti Karlu, ki se je hotel s silo polastiti prestola. Dalje je naprosil ogrsko vlado, da naj izroči Karla posadki angleške križar-ke "Cardiff," ki ga bo privedla na portugalski otok Madeira v Sredozemskem morju; končno je bilo ogrski1 vladi naročeno, da na j s proklamacijo parlamenta objavi odstranitev Karla. Karlovo premoženje na bobnu* Bern, Švica 30. okt. — Ker dolguje bivši kralj Kari tukajšnji zrakoplovni družbi 50 tisoč frankov za njegov zadnji prevoz na Ogrsko, in ker ta račun Š* ni plalčan, bo označena družba ta znesek scxinijskim potom i-ztirjala. Včeraj se je mudil sodni rubežnik v gradu Hetienstein, kjer je zarubil več Karlovega pohištva. Kari se nahaja zadnji čas v Velikih denarnih stiskah, vsled česar je moral že doeti svoje zlatnine in draguljev prodati. ŽUPNIK ŽRTEV SVOJEGA POKLICA. Lead, S. Dak., 29. okt.—Dne 26. t. m. je postal Rev. A. B. Belknap, župnik tukajšnje katedrale sv. Patricka žrtev svojega poklica. Označeni dan, ga je nekdo zjutraj ob 3. uri pozval, da naj gre spovedat nekega bolnika, zaeno se je župniku ponudil za spremljevalca. Že čez pol u-re zatem so našli truplo Rev. Belknapa ležeče ob cestnem jarku nedaleč od mesta; morilec je svojo žrtev ubil. Ker policija sumi, da je 11-mor izvršil rudar Andrew Rolando, se je odpravila v Črno gorovje močna oborožena eks-pedicija, da morilca izsledi; zločinca bo pa težko ujeti, ker se je baje z vlakom odpeljal proti Butte, Meat. Danes se je tukaj vršil veličasten pogreb pok. župnika Belknapa, kojega se je vdeleži-tlo vse mesto; za časa pogreba so bile vse trgovine v znak žalovanja zaprte. Sv. mašo za-dušnico je opravil škof Lawler, ki je v svojem govoru ostro obsojal podel čin mori ca nedolžne žrtve človekoljubja in usmiljenja. Mednarodna konvencija Indijancev. I Detroit, Mich., 28. okt.—Tekoči teden se je tukaj pričela mednarodna konvencija ameriških Indijancev, na katero so prihiteli delegatje vseh indijanskih plemen Širom Amerike. Namen tega zborovanja je, da naj vlada Združenih držav pripozna vse Indijance za ameriške državljane in da naj, se odpravi posebni indijanski u-rad v Washingtonu, D. C. Ker so ta teden tu zborujoči Indijanci gostje našega mesta bodo po svojem običaju jutri z mestnimi svetovalci kadili mirovno pipo; v soboto se pa vrši neka predstava kjer bodo igralci nastopili v svojh pristnih indijanskih oblekah. Zdravniški nasveti za šolsko mladino. Washington D. C. 29. okt. — Narodni urad za izobrazbo pri poroča šolski mladini, da naj se drži sledečih zdravniških nasvetov : Gorko kopel večkrat v tednu. Očisti si zobovje s ščetko sleherni dan. Pazi na redno dnevno čiščenje črevesja. Večurno nočno spanjef pri odprtih oknih. Vživanje mleka; čaja in kave se ogibaj. Povžij sleherni dan nekaj svelzega sadja. Izpij na dan najmanj 4 čaše vode; igraj in premikaj se sleherni dan na prostetai. Vrednost obrestovanja enega dolarja. Josip S. MC. Coy drž. aktu-ar v Washingtonu je te dni izračunal, koliko denarja bi zapustil svetopisemski Afetuza-lem, ki je živel 969 let. Ako bi bil še kot 21 letni mladenič en dolar po 6 odst. na obresti naložil, bi znašalo njegovo..premoženje* za časa njegove smrti $ 977, 157,900,000,000,000,000, 000. Sdo zamore to svoto raz-tolmačiti? CHICAGO SE PRIPRAVLJA ZA SPREJEM FOCHA. Chicago, 111. 31. okt. — Admiral Eiehson jo danes obvestil posebni odbor reda Kolumbovih vitezev, da se bo tudi 011 vdeležil prihodnjo ncSeljo sprejema slavnega francoskega maršala Foclia, ki bo vsled povabila tega reida obiskal našo mesto. Poleg tega se je tudi o-sefen guvernerjev bližnjih držav za sprejem prijavilo. Ker pride maršal Foch že v soboto semkaj v Chicago, bo ta dan častmi gost chikaške uui-verze; poklonili se mu bodo vsi profesorji in visokošolci na 'stičen način, kot je ta univerza 11a jdson 1. 1919 pozdravila belgijskega kardinala Mercier a. V nedeljo, dne 6. novembra so vrši na Michigan Ave velika parada, maršalu Focliu v po-čast; te parad? se bode v dele-žilo nad 50,000 Kolumbovih vitezov iz mesta ter okolice, mnogo vojaštva in različnih uradnikov; pred parado se bo pa Foch vdeležil slovesne mase v nadškofijski katedrali, zvečer mu bo v poeast pri n .-jen sijajen banket, za kojega je že razprodanih 1600 sedežev; 11a tem banketu bo pel slavni tenorist Jchn Mc Cormack. " Op. uredništva: Foch, ki je bil v minuli svetovni vojni vrhovni poveljnik zavezniške. armade brojoče nad 10 milijonov mož, je veren katoličan in spada tudi k redu Kolumbovih vitezov. KAMPANJA ZA AMER. RDEČI KRIŽ. Od 11. novembra (Praznik prem i rja ( do 24.' novembra (Zahvalnega dne) letos, se bo širom držav vršila kampanja za pridobivanje članstva Ameriškega Rdečega križa, ki je dandanes priznana kot največja dobrodelna narodna organizacija na celem svetu. Letna članarina znaša samo $1.00. Ameriški Rdeči križ je tekoče poslovno leto po svojih 2,329 podružnicah mnogo dobrega storil, bodisi za stradajoče ljudstvo v Evropi in drugod. Poleg tega je iz svoje gl. blagajne izdal okrog $10,000,000 v pomoč bivšim ameriškim vojakom (veteranom). Ker so se vsako leto tudi naši ameriški Slovenci radi odzvali klicu te velepomembne dobrodelne organizacije je u-pati, da bodo tudi pri prihodnji kampanji obnovili svoj letni prispevek v znesku enega dolarja. v Ameriški farmerji so še na , konju. Chicago, 111., 27. okt —Na tu se vršečem shodu zveze farmer-skill publicistov, je neki govornik i74 New Yorka navzočim časnikarjem omenil, da dandanes ameriški farmerji navzlic slabim časom premorejo še vedno 15 milijard dolarjev, katere so dobili za letošnje pridelke. Če bi ne bila tovorniha 11a železnici tako visoka, bi lahko imeli farmerji za 7 miljard dol. več v svojem žepu. Bivši predsednik Wilson zbolel. Washington, D. C., 30. okt. —Bivši predsednik Woodrow Wilson je tako opasiio zbolel, da ne more že par dni iz poste-le. Njegov hišni zdravnik Dr. Maršal Grayson poroča, da ima Wilson hud glavobol in bolečini v želodcu, vsled tega ne sme sprejemati nobenih obiskov." Dr. Grayson dvomi, da bo za-niogel Wilson vstati tekom tega tedna ter sprejeti'Lloyd Georga in Brianda, ki prideta te dni semkaj 11a razoroževal-110 konferenco. Vsled bolezni Mr. Wilson tudi ni mogel sprejeti francoskega maršala Fo-ch-a, ki ga je hotel minuli teden obiskati. RUSIJA PRI VOLJI PLAČATI DRŽ. DOLG DO L. 1914. Riga, 29. okt«—Rusko vnan-je ministrstvo je razposlalo zaveznikom posebno noto, da je sovjetska vlada pri volji plačati ves državni dolg, kar ga je bivši car naredil do leta 1914, toda samo pod pogojem, če zavezniki uradno priznajo sovjetsko vlado in sklenejo ž njo mir. O tem se je obvestilo vlado Združenih držav, Anglije, Francije, Italije in Japonske. V svrho sklenitve miru bi Rusija takoj sklicala mednarodno konferenco. Nezadovoljni Nemci. Berlin, 27. okt. — Kancler Wir^h je včeraj v državni zbornici ostro napadel sklep Lige narpdov glede rešitve gornje-šlezijskega vprašanja z opombo, da Nemčija te določbe ne priznava. Ker je nedavno Liga narodov prisodila najbogatejši del Gornje Šlezije Poljakom, jč s tem prekršila točko! verzaljske mirovne pogodbe. Med Poljsko in Nemčijo se bodo v tej zadevi vršila še posebna pogajanja, toda težko, če bodo uspešnaf Guverner v Severni Dakoti j> odpoklican. Fargo, N. D.—29. okt. — V zgodovini, naše države se je včeraj pripetil prvi slučaj, da je bil kak guverner potom splošnega glasovanja odpoklican. Že od leta 1916 so jnieK vlado te države v sVojili rokah pristaši nepristranske stranke, (None Partisan League) ki so pa svoj'državni voz v blato za-vozili. Pri včerajšnjih odpoklicnih volitvah je bil dosedanji guverner Lynn J. Frazier z veliko večino poražen; na njegovo mesto je bil izvoljen za guvernerja R. A. Nestos, kandidat neodvisne stranke. Rabinec imenovan poslanikom Perzije. Washington, D. C., 29. okt. —Predsednik Harding je danes imenoval židovskega duhovnika (rabinca) Josip S. Kornfelda za ameriškega ministra v Perziji. -if.s /I kiiiMbsštfos&fiii 1 Ford bo zopet kandidiral za predsednika. Washington, D. C., 29. okt.— Med člani Hardingovega kabineta kroži .vest, da namerava znani tvomičar avtomobilov, Henry Ford 1. 1924 zopet za predsednika kandidirati in sicer na neodvisnem tiketu. Ker bi Ford do tedaj rad farmerje na svojo stran pridobil, je nedavno nameraval od države kupiti veliko Muscle morsko plitvino, kjer bi izdeloval umetno gnojilo po izredno nizki ceni Petelin napadel otroka. Macomb, 111., 29. okt. — Ko je dveletni sinček farmerja Bainterja zašel v kurjo stajo, ga je napadel veliki domač pe-telyi in 11a tla podrl. K sreči je na vpitje otroka še pravočasno došla 11a p6moč njegova mati in ga rešila smrti. Mali deček je bil po obrazu in vratu ves od petelina razkljuvan ter opraskan, da so ga morali prepeljati v bližnjo bolnišnico.- 1 Oče in sin zasuta v rudniku. ! Iron Mountain, Mich., 29. okt. — Pri rešilnem delu v Briar Hill bakrenem rudniku 11a . Vulkanu, kjer sta zasuta dva rudarja, so se pojavile vtr-like ovire, ker se zemlja vedno bolj in bolj udira. V tem rovu je dne 25. t. m. opoldne zasulo O. Verchiti-ja in njegovega ^r 11a Josipa. Najbolj izkušei& rešilno moštvo koplje že 4 dili in 4 noči 11a onem mestu, da:l\i dospelo do ponesrečencev, ki sta gotovo oba že mrtva, toda to delo bo vzelo še več dni časa. Prohibicijijki ravnatelj države 111. resigniral. Washington, D. C .31. okt. — Zvezni davčni urad je danes prejel pismeno resignacijo John Kjellandra, dosedanjega zveznega prohibic. ravnatelja za Illinois. KjeMander ne navaja pri tem nobenega posebnega vzroka. Trgatev čaja v Pennsylvaniji. Reading, Pa. 29. okt. — Marsikomu morda še ni znano, da 11a našem bližnjem "Blue Mountain" pogorju tudi čaj raste; bas te dni se vrš^ trgatev istega. Pennsylvanski čaj je po o-knsu zelo podoben kitajskemu, samo barve je bolj sivkaste. V-sako leto se ga tu pridela več ton ter razproda po bližnjih o* krajah. i. Svoji za druge. V Newarku, Ohio se je minuli teden nabralo 2150 funtov o-bleke Za reveže v Evropi. {Y . nobefnem mestu širom držav se pa doslej še ni kolektalo obleke za naše siromašne in raztrgam* doslužene ameriške vojake, ki so tudi reveži, brez dela, j jela in'primerne obleke. Pač narobe svet, ke se drži gesla: Svoji za druge! — Op. stavca.) Kulturna vzajemnost med Čehi in Jugoslovani. Iz Češkoslovaške so odšli v Zagreb trije vseHičiliški profesorji, ki bodo z zastopniki jugoslovanske akademije v Zagrebu, kraljeve srbske akademije znanosti v Beogradu in znanstvenega društva v Ljubljaao? razpravljali o vprašanju sodelovanja v znanstvenih insti tutih v Češkoslovaški . _ f % ml = . Ns. NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. Joliet, III., se naznanja, da se bo vršila prihod' nja redna mesečna seja namesto (>. nov. en dan prej, to bo v soboto^ dne 5. noveinbra ob pol 8. uri zvečer v stari šoli. Ker se bo vršila v nedeljo po poldne, dne 6. novembra v n^ jakinje, sedaj imate lepb pri ši cerkvi sv. Jožefa sv. birfria, bi zaradi tega dosti Članov ne moglo priti na našo sejo; zatorej se je isto premestilo na soboto vbeer. Novi kandidatje, ki mislijo pristopiti v naše društvo so na-prošeni, da pridejo na sejo v soboto dne 5. nov. ob pol 8ih Naznanja se vsem sose strani n članicam 'našega druefva, da se je nA zadnji se j i meseca oktobra sklenilo, dar se iniža pristopnino A tri mesece in sicer za $1. Zatorej cenjene fo- ojni! je . [ne m oktobra zjutraj; dan poprej je bil šfe "zdrav in vesel in se vdležil tudi sv, maše. zvečer. Louis Jansekovič, preds. John Plut, tajnik. t?T Iz urada dr. Vit. sv. Martina št. 75 La Salle, HI. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da se je na redni me-j sečni seji dike 9. okt. sklenilo, | da vsaki član in članica plača $1.00 (en dolar) v društveno blagajno in sicer v dveh obrokih: meseca novembra 50c in meseca decembra 50c poleg tistih 15c, oziroma 10c; tistih 15c člani in 10c članice niso izvzeti (e); ta stari posebni asesment je tudi treba redno plačevati • mesečno. Dalje vas še enkrat opomin-j jam, da se bolj redno in polno-! številno sej vdeležujete, ter redno plačujete asesmente. Ne čakajte in ne odlašajte na 2 ali celo 3 mesece. Jednota določa. da se mora asesment vsak mesec sproti plačevati, * kajti društveni blagajhik-se je izrabil, da ne more za nobenega več zalagati. Torej, kdor se noče po pravilih ravnati, ali da i se ne zmeni za opomine, naj sam sebi tozadevne posledice pripiše, ne pa tajniku. Š sobratskim pozdravom,# Frank Malli, tajnik. Iz urada predsednice .dr. Sv. Genovefe št. 108 Joliet, 111. Cenjeno mi sosestre! — Ker se vrši prihodnjo nedeljo popoldne v naši slovenski cerkvi sv. birma, zato smo redno mesečno sejo premestile na četrtek večer dne 3. novmbra. S tja se vrši v navadnih prosto-stovih; pričetek ob pol osmih. Pridite polnošjtevilno na sejo, ker imamo še nekaj važnih toči na dnevnem redu povodom bližajoče se petnajstletnice fltašoga društva. J* IJljudno Vas prosim, da pridite prihodnjo nedeljo dne 6. t. n?. k osmi sv. nlaši, ker se bo o priliki petnajstletnice društva 'brala sv. maša za vse žive in pokojne članice našega društva. Prindsito regalije s sabo. !Zbiraino se v stari šoli ob 7:45 zjutraj. Dalje vas vse v imenu odbora vabim na našo jubilejno ve-M-lit > v soboto dne 5. nov. zvečer v "Slovenija" dvorani. P pel H te s sabo svoje može, družili i iti znance; tiketi za to vese-ico so Vabi bili že po posti razposlani. K skbpu tudi v imenu celega društva nljudno vabim vsa mša so'bratska društfva iz Joli* ta ter Rockdiilev da nas na tej odbile j ni veselici (plesu) mnogoštevilno obiščete, za kar Vam »orno skušale to naklonjenost >ri slični priliki povrniti. Valimo na naš jubilejni ples tudi ista le Slovence- in Slovenke iz (dieta. Ne pozabite prve plesal zabave v tej Sezoni katero rimi i dne 5. nov. naše društ- S pozdravom Je&ne Težak, predsednica. ložnost, ako katera želi pristopiti v naše društvo, lahko sedaj ko fee vam nudi lepa priložnost; ža malo svbto lahko postanete članice našega društva in K. S. K. Jednote. Vas pa cenjene članice pro sim in Vam svetujem agitiraj-t^ in vsaka naj pridobi eno novo kandidatinjo, pa bode naše društvo štelo že precej lepo število članic. In vsaka članica katera naznani novo prosil ko v društvo dobi $1 nagrade iz gl. urada K S. It. J. I Zatorej sosestre: Na noge katera bode prva deležna nagrade! Sestrski pozdrav do vseh članic Ana Smrekar, tajnica. Box 117. Lansing, Ohio. Sheboygan, Wis. Lepo je in umestno, če ima vsaka slovenska fara, oziroma naselbina tudi svoje lastno pokopališče. Po dolgotrajnem napornem delu, smo do tega prišli tudi mi; zanaprej bomo lahko svoje drage pokojnike k večnemu počitku nosili na svoje domače pokopališče, v Zeleno dolino. Kakor že znano, se bo vršilo slovesmrtlagoslovljenje našega pokopališča v nedeljo, dne 6. novembra 1.1. po slededčem redu: Dopoldne ob 10. uri bo sv. maša v novi kapeli na pokopališču; po maši sledi blagoslov-ljenje, potem pa mrtvaško o-pravilo in petje na grobu Janeza Repenšek, ki je bil prvi pokopan ria tem pokopališču. Prosim vsa tista društva, ki ,sc mislijo te sfavnosti vdeležiti dne 6. novembra na pokopališču v Zeleni dolini, da naj vzamejo ob ugodnem vremenu svoje zastaVe s sabo. Ker je pre daleč za korakanje, Se bomo zbirali skupaj na licu mesta v Zeleni dolini ali na pokopališču. Vabim vas vse rojake, da bi se te redke in pomembne sla-vnosti v velikem številu vdeležil i. Pri tej priliki si boste tudi lahko izbrali lote (zemljo za grobe) ali posamezj]p ali Za društva. Cena cele lote do novega leta bo $55.00; po novem letu pa $65.00. Kdor misli kupiti kako loto, naj se zglasi pri meni, pa mu bom dal vsa pojasnila. K sklepu naj še enkrat omenim prerano umrlega rojaka Janez Repenšek, ki prvi na našem novem pokopališču počiva. Koliko je nam ta pomagal, ko smo delali za to idejo. On sam si je zbral to mesto jsa nakup zemlje. Rekel je tudi, da se nič ne boji, čeprav bi njega prvega položili na novo slovensko pokopališče. In res se je to zgodilo! Zvečer jc šel počivat; zjutraj je bil pa že mrtev. Resnične so besede pesnika; "Človek, glej dognanje svoje; danes srečen si, vesel; jutri ti že zvon zapoje; truplo tvoje je pepel." Bodi mu lahka ameriška gruda! Naj v miru počiva! Jakob fcrestor, tajnik. 1012 Kentucky Ave., Sheboygan, Wis. Sheboygan, Wis. En a se Tebi je želja spolnila; truplo v domači da zemlji leži!"—Te besede, katere je prvak pesnik Prešem peva.1 svojemu nepozabnemu prijatelju, I Pokojnik je bil doma iz Reči- 'pak, ki naznanja, da je bolezen -- Ti n fi + a 17 "V«i 2r»lclri o,a l^Jll mam po~, — ker "bela žena g- ni veselih no " smrt kaj.go-v naši naselbin^ zlasti med otroci. V tukajšnji okolici hudo razsaja med otroci davica; pa tudi dosti žrtev umrje za to boleznijo. Skoro na vsaki drugi hiši je nabit le- . 111. lijo na prsih in korakali fjg ednik ce v Savinjski dolini na Štajerskem. Tukaj zapušča žalujočo ženo, enega sina dve hčeri, tri brate, dve sestri, mnogo drugih sorodnikov in veliko prijateljev. ; , • Pogreb se je vršil dne 13. okt. Takega pogreba še ne pomni naša naselbina, tako je bil veličasten. Njegovi sorodniki, prijatelji, znanci in člani dveh slovenskih društev h katerima je spadal, so mu izkazali zadnjo čast. Peta sv. maša.zadušui-ca se je vršila v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda ob 8. uri zjutraj. Ka*ko tužno so nas zvonovi vabili v hišo bo?jo in žalostno odmevali pokojnemu v zadnje slovo. Nad vse pretresljiv je bil prizor na pokopališči. fri odprtem grobu je. imel naš g. župnik Jakob Cerne nagovor, ki nas je vse v globočino srca g&nil; da, žalovanja ta dan ne bomo nikdar pozabili; cela fara bo pa pokojniku izkazala še posebno čast dne 6. novembra pri blagoslovi jen ju našega pokopališča. Pokojni John Repenšek je bil vedno zvest faran naše cerkve; zanimal se je osobito za ,naše novo pokopališče sam, kakor tudi njegovi sorodniki so veliko pripomogli z denarjem in tudi delom ob sobotah, da se je pokopališče preje uredilo. L Z nekim svojim znancem se je naprej menil, da želi biti po-kojmn na novem j pokopališču in da naj mu ta prijatelj v slu .čaju njegoyq spirti jamo izko pije; to obljubo mu je njegov prijatelj tudi izpolnil in okrasil njegov grob z mlaji. Bog podeli duši ranjkega večni jnir pokoj! Pregovor pravi: Za žalostjo pride veselje; in to se je ravno pri nas zgodilo. Slovenci in naši br. Hrvatje smo imeli dne 16. oktobra skupno zabavo, ples z vinsko trgatvijo v prostorih Frank a Fale-ta. Že vabila so nam pričala, da bo zabava izborna/Čenjeni gostje so' pridno zrelo grozdje trgali, kakor' v kaki vinski gorici. Pri tej so imeli ; osobito stražnik (v krilu) in (viničarke') dosti posla pa gospod sodnik. VKdor je odtrgal kak grozd, pa liajd z grešnikom na sodnijo. Se celo našega g. župnika je ta usoda zadela, ker je utrgal prepovedan. grozd. — To je bila res lepa zabava za nas Slovence in Hrvate. Čistega prebitka za cerkev od te prireditve je bilo $325.90. In kdo je pripomogel do tolikega uspeha? Prva zahvala gre našim vrlim ženam ter dekletom, ki so tako pridno dobitke nabirale; šle so od hiše do hiše, kakor bučele za medom. Druga zahvala gre tudi našim dobrim gospodinjam, ki so toliko darovale, da smo dosegli tako lep uspeh. Lepa hvala rojaku Faletu za brezplačno dvorano; dalje hvala Cerkv. pevskemu zboru za sodelovanje in nastop. Kako milo je slišati naša brhka ameriška slovenska dekleta ko nastopijo s slovensko pesmijo, pa tudi mladeniče. Nikar naj ne mislijo samci iz drugih naselbin, da bi jaz koga sem vabil. — Naj bo vsem tem povedano, da bomo mi dali naša-dekleta samo našim domačim fantom. Moja želja je tudi, da bi se v®e žene in dekleta, ki se zanimate za korist naše cerkve tudi cerkvene letne seje vdeležile in nam pomagale z dobrimi nasveti, ker le v celokupnosti in . edinosti je moč! . . S-.pozdravom Feliks folach. v hiši. Vsi šolski otroci so bili v šolah preiskani, in vsak, ki je bil količkaj sumljiv je bil domov poslan; ravno tako tudi vsi njegovi bratje in sestrice, bodisi zdravi ali bolani; mestna oblast je nabila lepak na hišo, da morajo biti otroci doma 10 dni.% Med drugimi je tudi umrla našemu uglednemu rojaku John Kukarju 8 letna hčerka. ■ Naš državni pravdnik in njegovi pomagači kaj pridno love 4'munšajnarje." Vedno stikajo okrog; seveda, kdor dobro maže, tam tudi kola tiho teče- Ž*o." Človek bi ne zameril, a-:o bi nes tam stikali, kjer se v resnici tudi s tem biznes dela. A ti junaki se takih prostorov ognejo; ako pa slučajno morajo prestati, pa navadno nič prepovedanega ne dobe. Le pri revežu, ki si ga morda res za svojo potrebo zvari, vse dobe, ter potem hajd na sodnijo, plačaj par sto dolarjev. Smo pač v svobodni deželi. Naše mesto je doletela velika čast. Tnkaj bo namneč sojen (oljspjen gotovo ne) illinoiški guverner Small. Ker sta sodnik Edwards in guverner Small velika osebna prijatelja, vsled tega iii pričakovati velike obsodbe. To omenjam sedaj, da se bo obravnava vršila tukaj v Wai|keganu, ker vem, da bodo razih. poročevalci listov, (ne slovenski) poročila tako zasukali;'da bo bralec mislil, da ae obravnava vrši v Chicagu in ne V Waiikegan. Ni* tukajšnjem sodišču je bil obsojen na 3 leta ječe neki 60 letni oženjeni mož, iz slavno-znanega mesta Zion City, ker je z vednostjo njegove žene, nad 2 leti zlorabljal neko 13 letno deklico. Značilno je pri tem to, da je celo stvar vedela tudi miati, deklice; zaradi tega je tudi ona dobila 30 dni zapora, kakor tudi njegova žena. Vsled slabih delavskih razmer pri nas je nekako vse mrtvo; jesen je tu, a imeli bodemo bore malo jesenskih prireditev v tem letu. Nekateri so mnenja, da bi pričeli s keglarsko tekmo, a zato nimamo primernega kegljišča; imamo pač keg-Jjišče za silo, a za tekmo ne odgovarja. , Dne 30. okt. bi moralo imeti dr. Vitezi sv. Jurija igro "Sta-f i in Mladi", ali vslod bblozni igralcev se je moralo igro preložiti, ki bo baje 13. novembra. Naši mladi fantje so izvoje-vali "championship" igro v basebalu v North Chicago. I-meli so napovedane tri igralne serije s "Poloni a" klubom (poljskim), a igrali so samo dvakrat in dvakrat zmagali. 'Naše stavbinako društvo rkljub slabim delavskim razmeram dobro napreduje. Dasi še mlado, pa je vendar že mno gim pomagalo. Rojaki! Pristopajte« k Stavbinskemu društvu (North Shore Building and Loan Association.) » Pozdrav! Poročevalec. kot pravi Kristusovi Ogromna procesija je a več mestnih blokov; ..... ija Sv. Per dasiravno bolj majhna, se je lepo izkazala z velikfrn številom vdelefcencev. Dru&tva so korakala v hrvatsko cerkev Marije Milosti Polne, kjer smo se vdeležili večernic. Pri tej priliki je bila cerkev tako polna, da je moralo mnogo društ-venikov stati. Slišali smo dve pridigi, eno v hrvatskem in e no v angleškem je®iku. Prepričan sem tudi, da še predno se bo vršila prihodnja procesija celokupnih (lruštvev Najsvet. Imena, da bo vsak Slovenec iz naše fare in naselbine pristopil v to društvo; potem se bomo tudi ini pridružili dru gim društvom Najsvet. Imena iz vseh cerkva v Stceltonu in llarrisburgu, ko pojdemo v vrstah pozdravit milostn. škofa, ki pride že čez par tednov iz Rima. Gotovo nima nihče vzroka, da ne bi spadal v to najlepše cerkveno društvo, saj so dolžnosti istega zelo lahke, da jih je mogoče spolnjevati. Tako društvo je za napredek sv. ve re velikega pomena, tako tudi v telesnem o»ziru, ker od takrat odkar imamo to društvo se vidi v naši cerkvi vedno polne klopi vernikov. In kaj je lepšega kakor da se mi vsi katoličani skupaj združimo! In kadar pri lika nanese, da se pridružimo tudi ameriškim katoličanom ki imajo tolifco teh društev;tam dobimo ugledne moze: državne uradnike, učene voditelje, zdra vnike, delodajalce itd. Ponos (in čast je tudi za nas slovenske katoličane, da ob prilikah s te mi uglednimi Amerikanci vreč stopamo pod zastavo društva Najsv. imena. Ne ostanimo tudi mi Slovenci v tem ozira zadnji! Zatorej, ako kateri že 1 i. {iristopiti v, to društvo, lahko to stori vsaki dan. Naš čast g. župnik Rev. Gladek je pri pravljen vsak čas z veseljem vsakega sprejeti, ako pa kateri želi, se lahko tudi oglasi pri tajniku g. Alojziju Bratina. ?i delom gre tukaj še bolj slabo, ali vendar se razmere polagoma boljšajo. Pozdrav! M. K. 80; ko ddepe^ vlak naglavno irogO, rAu pripnejb Še en stroj, da pride bolj hitro na mesty. Čudno je, Aa železniška dražba za tovorarm> raVno toliko računa okrog $700.00 koikor dobi vinogradnik fca en vagon grozdja. Železnice so znižale uslužbencem plače, tovomina je pa še vedno tako; visoka in naravnost ocjehiškfu Ako bi ostale a-meriške železnice se danes pod vladno kontrolo, bi bilo y vpeh zadevali mnogo bdlji fekušal sem na več krajih poizvedeti koliko akrov zemlje je v Kaliforniji s trto zasajene. Računa se od 300,000 do 400,- ' 000 akrov. Zvedel sem tudi, da so lani zasadili itariovo trte na 200,000 akrih. Da trta obrodi, traja 4 leta. Cez 3 leta bo torej v Kaliforniji nad pol milijona akrov z vinskimi goricami; tu obrodi toliko grozdja, da bi zadostovalo za žejo vseh Amerikancev; pa, kaj hočemo, ker živimo v čudnih časih. Ko je Kolumb odkril Ameriko, je Indijancem prepovedal, da ne smejo divjačine streljati in ne rib loviti. Ta prepoved se pa ni nikdar izvrševala; tako se tudi ne bo nikdar izpolnjeval 18. amendment, tikajoč se prohibicije. Samo 20 odst. celokupnega prebivalstva ne more ostalim 80 odst. kake reči vsiliti, če iste ne mara, pa če je to tudi posta vno določeno! Morda temperenčnik lahko živi brez vina; k tepju se mora naravno polagoma privaditi; vendar nam pa fe vet ovna zgodovina zadnja tisočletja kaže, da so vsi narodi že od nekaj imeli\ vojo priljubljeno pijačo. Turek se zadovoljuje fs svojo kavo in eibukoin, Kitajec pije čaj, Slovencu pa najbolj ugaja kozarec * rajnega cvička, in tega nam nebo nobena sila ustavila; če ga ne bo več v gostilni na prodaj, ; ga bontm pa doma prešalt in se ^ ž njim krepčirii Tfecrzšraje nse> nh A vse Billy Sundave,Billy Bryane . in Pussy-foot John son e! Na zdravje. Walter Predovich. . Steelton, Pa. Dne i), oktobra so združeni katoličani našega mesta priredili veliko cerkveno slovesnost vsled prizadevanja društva Najsvetejšega Imena. Take zanimive procesije se še ne pomni v zgodovini mesta Steelton; ni torej čuda, da jc ganila srce ne samo katoličanom, ampak tudi protestantom. T*^ procesije se je vdeležilo društvo Najsvetejšega Imena iz peterih berkVa in petero narodnosti. Vsak drustvenik je nosil rega- Sacrainento, Calif. Spoštovani g. urednik:— S tem vam pošiljam nastopne vrstice iz največje vinorodne države V Ameriki, iz Kali-fohiije, kjer se nahajam že nekaj mesecev. Upam, da boste ta dopis objavili, ker naši Slovenci radi čita jo novice o vinu in grozdju, osobito v tem času, mesecu vinotoku. Tukaj v Kaliforniji je navzlic prohibicije v raznih skladiščili shranjenega še nad trideset milijonov galon vina, pa ne za navadno rabo, ampak samo za verske obredne (zakramentalne) s vrhe. To vino je še od lanskega leta; letos ga še niso nič v ta namen naprešali. Ždaj naj pa še malo o grozdju omenim. • i Letos gre grozdje izpod rok da le kaj. Glavna trgatev je že pri kraju; ostalo ga bo še nekaj na trtah tja do srede no venjbra, ker sta mraz in slana tu v Kaliforniji bolj redka. Ce bo izbruhnila. železničaraka stavka začetkom novembra, bo nemogoče pošiljati blago v dru- i ••> iz državnih poročilih, se ni še nikdar toliko grozdja pridelalo in iz Kalifornije razposlalo, kot letos. Letos samo do 1. okt. je bilo od tu poslanih v razne kraje že 24,576 vagonov grozdja; lansko leto v tem času pa saiiio 18,260 vagonov. Za mesec oktober pa še nimam poročila; gotovo bo izvoz grozdja v tem mesecu tudi izredno velik. Od tukaj gre po celi Artieri-ki proti iztoku vsak dan po štiriindvajsset vlakov grozdja. Včeraj sem nalašč preštet vagone enega vlaka, bilo jih je LISTNICA UkEDNIŠTVA. Zastopnik društva St. 33. — Oba dopisa prejeli še le minuli pondeljek, torej prepozno za to številko. RazmotriVanje o kon-venčnem asesmentu sledi torej prihodnjič; drugega pojasnila pa ne bomo priobčili, ker bi bilo itak prepozno. Kotiček za javne razprave. 1.) Kaj je najbolj povzročilo ustanovitev in napredek naših slovenskih naselbin širom A-merike? 2.) Ali je združitev vseh podpor, slovenskih Jednot v Ameriki umestim in mogoča? 3. Katera slovenska naselbina v Ameriki je najstarejša? Rok za pošiljanje odgovorov, ozir. teh razprav je določen na i tedne, do 23. novembra t. 1. Delajte kratke, stvarne in jedr nato odgovore. Za najboljšo razpravo smo določili nekti lepo povestno knjigo. Uredništvo... IVERI. Tudi v or j vržen zlati prašek lal\ko oslepi človeka. Ako dvomiš o kakem poizku-ge države. Kakor posnemam sll< ^aj ga veščaku v izvedbo. W rlrv.nvTiih •rtnmAt.ITl. " ( Kdor ima Iz lastne izkušnje fcaj koristi, ta jo moder; še bolj moder je pa oni, ki dela dobiček iz izkušenosti drugih. BULGARSKI KRVNI ČAJ. Nk milijone oseb rabi ta čaj proti prehladu; jemlje se ga gor-kepa zvečer pred spanjem. Ta W opravlja zabasanost, krepi slab zeloiTec in ledice ter čisti kri. \ prasajte vašega lekarnarja, ali naročite ga po po^ti. Velika dru- 'fckattye $8.15 ali 6 #5.25 ' Nasl6V-Marvel Produets Company. ,436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. i Opomba uredništva: Na »topno novp ifrro nam je dopo-filai g. pisatelj z dovoljenjem, da i^to lahko priobčimo. Drama 'Pri Hrastovih* je bila se le pred nekaj tedni prvič tiakana v ljubljanskem "Dom in Svetu." spreleftelo kakor mravljinci. A v Istem hipu se mi je zablesčal pred očmi spet robec, kakor bi se prelivalo samo zlato v solnS-nih žarkih) pred menoj. —'4 Kaj KRANOKA (se skloni nad talo „ekaj M uho na R,as sko. ro, da sem se še bolj prestraši- PRI HRASTOVIH. Drama v treh dejanjih; (Spisal Ksaver Meško.) Godi se v večji vasi na Spodnjem Štajerskem koncem preteklega stoletja. — Med 1. in 2. dajanjem trije mesci, med 2. in 3 ena noč. Osebe. Hraat, velik posestnik in trgovec z vinom. Lojze in Tone, sina. Anica, hči. « Stara Mica. Tilika, njena vnukinja. Strelec, bogat kmet. Tončka, njegova hči, Tonetova žena. Malčeva Francka, bivša dekla pri Hrastu. * I Malec, njen oče. Tine, pastir pri Hrastu. Zefa. PRVO DEJANJE. Velika soba pri Hrastovih. Ob vhodu na stani, precej visoko, majhen škropilnik za blagoslovljeno vodo, v kotu kmet-ska peč; ob peči naokrog klop. V levi steni duri v stransko sobo. Ob njih lava z nastavkom. Skozi st/eklena vratca nastavka je videti večje in manjše steklenica in čaše. Proti drugemu kotu miza, Okoli nje stoli. V kotu za mizo razpelo in podobe svetnikov, Na oknih posode z rožami. Na polici okna vrč vode; tik vrča pastirska torbica iz hodnega blaga. Na steni za dttr-mi ozka prečnica z vrsto klinov. Na 'klinih visita dve suknji. Na steni ob vhodu v stransko sobico kmetska ura. Prvi prizor. MIOA (sili z obzirno prijaznostjo razburjeno Francko na klop ob mizi, na kateri le*ži star molitvenik). Sedi, Francka, in mi povej vse lepo po vrsti in mirno. FRANCKA. Mimo vse to povedati, je težko, babica. Že da moram pripovedovati, kako hudo je, kako me je sram. A ko druge pomoči ni. (Sede, položi roko do komolcev na mizo, zre obupno predse.) MIGA. Le vse mi povej, Francka pri spovedi mi povej. CO kdo na svetu ne, jaz te ne bom obsojala, ne te kregala. FRANCKA, (jo hvaležno pogleda). To sem si rekla tudi sama. Zato sefcn se upala zateči k vam, «edino k vam, babica. MICA. In morebiti ti bo vendar mogoče kako pomagati. FRANCKA (ipomišlja). Ne vem. (Omaje počasi z glavo, bolestno.) Ni pomoči več zame. (Si zakrije oči.) MICA. A vsaj arce si olaj-ftaS. FRANCKA. To upam tudi sama. Kako težko sem nosila to breme ves ta čas! Komu bi se naj bila tudi razodela? — Dokler sem bila srečna, vesela, lehkomisefcia, sem imela prijateljic vsenaokoli. Zdaj ne najdem nobene, ki bi se ji mogla razodeti, ji potožiti svojo nesrečo in svojo — sramoto. (Povesi glavo.) MICA. A da nisi povedala materi! FRANCKA. Mati trpijo itak dovolj ob kopi otrok—sedem jih je še doma — in ob očotu. Poznate očeta, kako so strogi in cstri z vsdmi, z materjo in deoo. Neusmiljeni, bi skoro rekla. MIOA. Poznam, vem. In prav mizo; sram jo je). Mati menda. Tako čudno me opazujejo zadnje čase, (lasi skrivam in prikrivam, kar morpmi. MIOA. Ne vem, če delaš modro. Prej ali slej morajo itak izvedbi. FRANCKA. Ne upam, ne morem povedati. Saj bi jih to umorilo. MICA. Vesdlilo jih gotovo ne bo. Umolrilo pa tudi ne, bi rekla. — Teži me, ker mivje mati tako naročevala, naj pazim nate. Obljubila sem, in je bila mirnejša. Pa sem slabo spolnova-la svojo obljubo. f FRANCKA. O. dobro, dobro, babica. Skrbeli ste, brigali se in pazili dovolj. Da se je tako zgodilo, niste krivi vi. MICA. Ne vdm, če sem brez greha. A povej mi odkrito, kako je bilo. FRANCKA. Bom, čisto odkrito. Zdaj skrivati in prikrivati itak nič no pomaga. In da vam vse povdm, sem prišla. (Pomittlja.)""Sama ne vem, kje in kako naj začnem. Mislim, da je bil začet/?fc v moji nečimer-nosti. (Žalostno.) Bridko se zdaj pokorim za njo. MICA. Kako tof FRANCKA. Pri Dolinarju, trgovcu pri cerkvi, sem videla leko kras€*n židan robec. Vprašala sem po ceni — mnogo predrag je bil zame. Ni pa mi več seli iz spomina. MICA (zamišljeno). Obleke si za silo imela. FRANCKA. Imela, babica. A tisti robec me je vso zmešal. Kadarkoli sem šla k maši, me e kar s silo vleklo k Dolinar-'u. In tu doma me je preganjal. ^ delu se mi je sredi vseh drugih misli kar na lopcfrn za-bleščal pred očmi — v vseh tis-ih prelepih mavričnih barvah, !ci se je» svetil in blešča] v njih, kadar ga je pregibal Dolinar v prodajalni, ob oknu kje, v lepi svetlobi in v svetlih solnčnih Žalrkih. če sem se v noči prebudila, so mi zazarele iz teme tiste prelepo, vabeče barve. Oči sem morala zatisniti, tako se je lesketalo 'pred menoj. Še z zaprtimi očmi sem ga videla. MICA (tiho očitajoče). Za en robec toliko misli, toliko nemira! FRANCKA (proseče).. Babica, tudi vi ste bili mladi. MICA (vzdihne). Bila, bila — saj te razumem. In ker si zrastla v samem siromaštvu, te je mikala ta skušnjava tem bolj. Poznam to. In kako je bilo dalje f FRANCKA. Prav tedaj, ko mi je noč in dan rojil ta robec po glavi, se je zgodila tista nesreča. Neke nedelje popoldne je bilo — predpoldnem sem bila spet postajala pred Dolinarje-vo pfrodajalno in mislila na robec. — Prišla sem iz vasi in g^ctm sla v nadstropju mimo gospodarjeve sobe. Dveri so bile le priprte. Glasno smrčanje se je slišalo iz sobe. "Gospodar je prijel sipet pijan domov in spi,' sotm pomislila in sem previdno odiplrla dveri. Res je ležal napol oblečen na postelji. Na mizi je stala prazna litrska steklenica; ob steklenici pa po mizi razmetan cel kup papirnatega in srebrnega denarja, zraven še velika mošnja, odprta, napol natlačena z bankovci — Tedaj me je zmagal satan: "Vzemi in si kupiš robote. Kaj pa ve pijanec, koliko je imel." sama nisem vedela, kdaj sem vstopila. (Obmolkni; zrl zamišljeno, potrto predse.) MICA. Nadaljui! FRANCKA. Šele ko sem držala kupl>ankovcev v roki, sem to me skrbi.... Pa ne slutita {se zavedla, "Kradem!" me je la. MICA. Tvoj angel varuh in satan sta se borila za tvojo dn-šo. FRANCKA (žalostno). Zdaj voan to, tedaj nisem. — Ogledala sem se, pa nikogar nikjer. Ozrla sem se na gospodarja: smrčal je še veklno kakor v najhujši pijanosti. To mi je dalo pogum. Naglo sem stopila proti durim — kar se nenadoma dvigne gospodar in zastrmi s širo-(ko odprtimi očmi v metac. (U-molkne, kakor da jo še zdaj pla ši in peče tisti pogled.) MICA. In T FRANCKA. Tako sem se prdstrašila, da mi je denar padel iz rok. Zbežala bi rada, pa nisem mogla z mesta. Kakor k tlom prikovana sem stala pred odprtimi dvermi. (Umolkne.) MICA (po daljšem molku). In on — gospodar? FRANCKA. Nekaj časa me je molče gledal. Nato se je pol-tiho nasmejal. — "Tako — kradeš? Mlada tatica — a lepa tatica. Počaj mal'o, da se pomenili va o tem denarju, čigav da je." —Tako nekako je govoril; vmes pa se je smejal poltiho, a tako strašno in ogabno, da mi je ledenela kri v žilah. Še danes slišim tisti satanski smeh, ponoči, v spanju ga slišim, in planem pokoneu. (Umolkne, razburjena vstane. ( MICA. In potem? FRANCKA. Preden sem se zavedla in mogla zbežati, je bil pri meni. Kakor s kleščami se me je oklenil s svojimi veliki mi rokami, me dviggnil, nesel me na posteljo. Zastonj sem se branila. (Sede, se nasloni s ko molči ob mizo, zakrije lice z rokami, s silo duši jok.) MICA (sočutno). Ubožica! Drago si plačala svojo lehko miselnost. FRANCKA. Od tedaj sem bila v njegovi oblasti. Poznate dovolj njegovo divjost in brezhibnost. (Bolno.) Ko bi me bil tiral precd) pred sodnika, in bi me obsodili za leto ali še dalje v ječo, bolje, bi bilo za me. Mi ca (premišljuje). Tako je bilo.? A jaz slepa in kratke pa-mfoti sem si ubijala glavo, zakaj si se naenkrat takq spremenila. FRANCKA. Kako se ne bi! Saj nisem imdla več mirnega trenutka. MICA. Sreča, da Si šla iz hiše. Ali ti je rekel sam, naj greš? FRANCKA. O ne. Pri spovedi so mi rekli, da moram iti. On je branil, grozil. da me izroči sodniji. A tsko strašno jc bilo to življenje, da ne nisem več bala ne sodišč*. ječe. Tudi sramota, du sem tatica, tyi me t » t žgal?. .it »n* ket me je t'st>i sMj'vna *ru » ov« A zdaj !>«• tudi in na svetlo. , MICA. Potrpi, Francka. Če si grdšila, moraš vzeti tudi pokoro nase. FRANCKA. Saj jo bi. A starši! MICA. Bodo morali tudi po-'trpeti. FRANCKA. Siromaštvo je doma. Sedem otrok — zdaj naj redijo še moje dete. MICA. Za tega bo moral poskrbeti pač on. , FRANCKA (se zdrzne od gnusa, pomolČi). Ljubše bi mi bilo, da nocPreveč sovražim tega človeka, da bi kaj vzela od njega. MICA. Ne pravim, da ne Ču-'tiš prav. A otrok zaradi tega 'ne smo tlrpeti. FRANCKA. Nesrečen dan, ko sem prišla, v to hišo. MICA. Ni bil nesrečen le ta in ne le za tebe. (Dalj, sledi« (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) V Lvovu. Spomenik Jan Sobie-skega. Najden prijatelj. fLdi-jo Avstrija! Težavna vožnja proti Rusiji. Pripovedovanje onega zgovornega starefca Počaka me je tako zanimalo, da sem skoro pozabil kje se nahajam? Zato- rideset); nas je bilo pa vseh 52. Srečno in neovirano sem se pomešal med svoje tOvarše, bas dofile z dela; ulegel sem se kar na tla in zaspal. Spal sem komaj dobro uro, ko je prigr-mel Rus ter me silil na delo. Jaz sem mislil, da me pošlje v kuhinjo, pa sem moral iti na dvorišče, da sem pazil na krave, da bi ne ušle med konje, pastirskega dela sem pa še z rej sem si hotel še ogledati mar- mladega vajen; da bom kdaj za sikaj zanimivega v lepem mestu Lvov predno se podam v ruske klešče. Zahvalil sem se torej uljudnemu možu za postrežbo ter odhitel na ulico. Nekaj časa sem premišljal, kam bi jo krenil; pa sem se brž odločil, da grem pogledat spomenik Jan Sobietskega, slovt^čega kralja Poljske. • Naj mi cenj. čitatelj oprosti, ker zopet govorim o Poljakih; je že tako; kadar pridem pa na Rusko, bom pa pisal o ruskih medvedih. Spomenik Sobieskega sem kmalo našel, ker so mi Poljaki ^povedali kje stoji. Škoda, da iie morem tukaj navesti slike tega veličastnega spomenika! Kako ponosno se drži Sobieski na visoko vspetem konju, pod katerem leži strto turško orožje in turški polumesec. Leta 1683 je grozila stolnemu Dunaju velika turška n««-varnost; turški veliki, vezir. Kara Mustafa jc pripeljal pred Dunaj nad 300,000 mož broječo svojo četo z namenom, da ga zavzame. Po daljšem obleganju Turkov so Dunajčani že skoro obupali. Mestu je pretila katastrofa; kakoršna je zadela 29. maja 1453 slavni Carigrad, katerega so tudi Turki zavzeli. Tedaj so sneli z znamenite cetkve sv. Sv. Sofije sv. križ in ga nadomestili s turškim polumesecem, ki se še dandanes ondi blišči. Tudi Dunaju je pretila turška suž-nost, da bi se kmalu tudi na eerkvi sv. Štefana zAsvetil po lumesec. Pa Sobieski je pri Dunaju s svojo poljsko armado vdaril na Turke ter jih prema gal 12. sept. 168&; s tem je bi Dunaj rešen preteče nevarno sti. Kako so Dunajčani in vsi pstali Avstrijci slavili pogum ne poljske bojevnfke, ker so premagali krvoločne Turke. Ko sem stal pred tem spomenikom sem se pač zatopil v imenitno zgodovino poljskega naroda poleg tega sem si pa mislil: Kje so bili takrat širokoustni Nem ci in drugi enaki sovražniki Slovanov, ki nam še dandanes predbacivajo nekulturo itd. Ali niso baš Slovani stali na večini straži pred Turki in Tar-tari ? Med tem ko so Nemci in drugi nemoteno pirovali, 'so se morali Slovani zanje boriti. — Že se je nagibalo k večeru, ko sem izprevidel, da bo treba iti nazaj v vojašnico, uiti se mi ne izplača, ker me lahko ujamejo potem bi bilo zame še bolj. slabo;. zatorej sem se odločil, da grem nazaj v vojašnico. Skrbelo me je že, če so me "pogrun tali,'' kje se toliko časa mudim? Mimogrede sem stopil še" v lekarno po nekaj mazila za svoje nadležne šesteronoge spremljevalke, katerih bi se rad iznebil. Lekajnar mi je postregel kar z dvema škatljama. Ko sem dospel do vojašnice, se je že precej zmračilo. Iskal sem onega mesta pri ograji, kjer sem zjutraj ven ušel; k sreči je bilo še vse po starem in tudi nobenega človeka v bližini, le konji so prhali na dvorišču one vojašnice. Brž jo smuknem med konje, od tam pa naglih nog v kasarno. Med vrati me sreča Rus, stražnik. Nekoliko vroče mi je postalo, če ta vojak ve, da danes nisem nič delal; pa opogumil sem se in šel tiho dalje. Rus se je goto-,vo zvečer uštel, ko je pregledoval vrstd naših ujetnikov; saj so Rusi po večini taki matematiki, da ne znajo višje šteti kakor samo do "sOroka" (Sti- (vojaškega pastirja celo v me stu Lvov, tega se nisem nikdar nadjal. Rus je odšel v kosar-no, jaz pa na svoje delo. Krav v oskrbo sem imel šest; revice so biie tako mršave, da so komaj na nogah stale; pa zeblo jih je tudi na prostem, kot tudi mene, ker je pihala mrzla burja pomešana s snegom. Začel sem zatem premišljevati, kako bi se kam na gorko izmuznil. JKončno sem nagnal svoje varovanke proti velikemu kupu slame; želel sem, da bi se moja živina vlegla, pa jaz tudi. Štiri krave so me takoj ubogale, ostalima dvema sem pa krepko jzpodmaknil noge, pa so se tudi zvalile v slamo; zdaj sem se pa tudi jaz globoko v slamo za-ril kot krt; koliko časa sem spal ne vem; zbudil me je zgodaj zjutraj oni ruski vojak, po vpraša joč po kravah ker jih ni bilo na dvorišču. Naravno, da sem stal v silnem strahu pred Rusom, kaj bo, ker seta izgubil krave. Slednjič jih je oni vojak našel zuriaj na cesti, kjer so šle na jutranji izprehod pogledat v mesto. Čudil seta se, kako je mogla živina uiti z dvorišča, ker je vse zadelano? Edino pri glavnih vratih mimo straže, ki je menda tudi spala? Za svoje vestno pastirovanje me je Rus pošteno okregal ter mi naročil, da naj zanaprej bolj strogo na krave pazim, ker jih mislijo jutri "zarezati." "No, iz teli krav bo pa dosti mesa, ket jih je sama kost in koža! Rus je odšel, jaz sem pa zope opravljal častno službo kravar-ja v Lvovu. Ker me je prece, zeblo, sem jo čez čas smukni v konjski hlev, kjer so ruski vojaki kvartali; seveda sem še večkrat pogledat za kravami da mi zopet ne uidejo; pa revi ce so zdaj v mojo veliko zado-voljnost mirno legale. Drugo jutro me zopet zbudi Rus, ki je prišel iskat krave; pri življenju so bile pa samo še 4, kajti dve sta čez noč zmrznili. Isti dan sem imel nekoliko počitka, po tem mi je pa velel Rus v kuhi njo, kjer sem retzal slanino; to delo v gorki kuhinji bi bil pa rad vedno opravljal. , Tako smo ostali nekaj dni v kosarni v Lvovu ter delali po noči in podnevu. Slednjič smo se pa vsled predolgega dela in premalo počitka nalašč javili bolnim, nakar so nas premetsti li v domobransko vojašnico transportu, namenjenem v Ru sijo. Tedaj sem naštel med vsemi ujetniki samo tri Sloven ce, ostali so bili pa drugih na rodnosti. Neki Slovenec mi je tožil, ikako je nesrečen, reke mi je "Dvanajst lett sem bjl v Ameriki; ravno za vojsko sem prišel domov, zdaj moram pa iti na Rusko!" — "Le potrpi", sem ga tolažil. " Še morda pri des v Ameriko po končani vojni." Revež je bil pa prece; bolehen in ne vem če se mu je ta želja izpolnila. Isto noč sem pošteno spal, kljub, temu, da sd bila trda tla; tudi nadlčz ne "lazice" sem za par dni z onim mazilom "panal Ko sem drugo jutro vstal, da ?rem po juho, srečam nekaj Slovencev, katere so Rusi čez noč v našo kosamo prignali; rili so od 27. domobr. pešpoika in od našega 17. pešpoika, katere so Rusi že 27. in 28. decembra vjeli; tudi Primorcem je bilo precej, in sicer od 5. domobr. pešpoika iz Trsta. To jutro sem naletel med novimi ujetniki na svojega najboljšega prijatelja in soseda iz moje roj- stne vasi; to zopetno snidenje in seznanje me je tako razveselilo, da sem takoj pozabil na vse težave ujetništva ko sem temu prijatelju krepko roko stisnil. Drugi dan so nas gnali na glavni kolodvor v Lvovu da pdrinemo naprej. Naložili so nas ne v tovorne, ampak v neke železne in razbite vagone. Pošteno nas je zeblo ko smo se peljali naprej, nakar smo dospeli do mesta Brodi, na avstrijski ruski meji. Tu smo morali vsi iz vlaka stopiti ter peš korakati čez mejo. Torej zdaj smo na pravi ruski zemlji! "Z Bogom Avstrija! Se li še kdaj vidimo?" sem vzkliknil, ko sem hitel mimo stolpa, kjer se konča avstrijska zemlja. Mejo znači visoki in prebarvani drog z ruskim dvogla-vim orlom na vrhu v znamenje, da je to zemlja "Velike Rusije." Pri pogledu na vse to, se me je lotila tužna misel: "Kam gremo? Bog zna, kako daleč nas bodo gnali tja v daljno Rusijo, kjer nas gotovo nič dobrega ne čaka. Že v Galiciji tak mraz; kaj bo še le na Ruskem, kjer je zima doma? Na oni meji smo korakali'4 kilometre daleč ozir. 4 ruske vrste (1 vrsta je 1 km. 67 m); čez 2 uri zatem so nam pa zopet veleli na vlak; sicer so bili to to-i ' vOrni vozovi, pa so bili vendar tudi za potovanje prikladni, ker smo lahko v njih sedeli in tudi ležali. Jaz in moj tovariš sva zlezla na vrhne police, kjer sva prav udobno ležala; saj ni bilo mraz; ker nas je peč v vozu grela; s temi vagoni so Rusi vojake na fronto vozili; v noči smo dospeli do*mesta Žitomir. Ker je vlak stal ,do jutra na progi pred kolodvorom, sem mislil, kako bi se dalo dobiti kaj kruha na kolodvoru, vsled tega sem pustil prijatelja in svojo potno prtljago v vagonu in se podal kupovat kaj jedil. Komaj pa dospem na peron, začne neki Rus kričati "Skarej, idi nazad!" velel mi je, da moj vlak naprej odhaja. V največji naglici tečem nazaj na vlak (seveda brez kruha); toda smola! Tik mene je pridrvel brzo-vlak; malo ne da nisem skočil baš pred lokomotivo tega vlaka; uvidevši veliko nevarnost, sem par trenotkov ondi počakal, da jo je brzovlak odpihal. Potem sem pa tekel proti našem tovornem (transportnem) vlaku, toda prepozno. — Tik pred nosom mi jo je odkuril. Jaz sem se spustil nekaj korakov v divjem teku za vlakom, pa bil sem prepočasen; poleg tega me neki vojak vstavi, češ, da sem ta vlak zamudil in da ne smem naprej. Obupno sem gledal za odhajajočim vlakom, Kajti ž njim se je odpeljalo vse moje ujetniško premoženje: topla spodnja obleka in kar mi je bilo najdražje^ moj plašč, edina obramba v hudi zimi. Tu sem ostal sredi mraza, komaj na pol oblečen, sam in v tujini; tudi svojega tovarša sem izgubil. Oj ti nesreča in usoda! Oni vojak, ki me je ustavil, me je zatem gnal na drugi vlak, na katerem so bili sami Ogri in Rumunci. Nič prijetno ni bilo pri teh ljudeh. Hudo mi je bilo, ker svojih čudnih sopotnikov nisem jnogel razumeti; tudi ruski vojak, ki nas je spremljal se je bolj čmerno držal. "Kaj bo, kaj bo brez zimske suknje?" sem si mislil kajti v tem vlaku je bilo mraz, ker niso tako kurili. Zeblo me je, pa saj mraza se bo treba na Ruskem privaditi. Dolgo časa smo čakali .v Ži-tomiru, kajti še le ob 3. uri popoldne smo jo odrinili naprej. •Cam, v katero smer bo vozil vlak, tega nisem mogel zvedeti. Za naš pni vlak sem znal, da gre v Kijev, kar nam je povedal spremljajoči ruski vojak; o me je težilo, da ne morem opisati. (Dalje sledi.) in lKjbcs boljševiš-fadaj'za to sliko .si p zjopot po starem načinu ne o lonrAinrvb 'ili. t).. J! {J topijo •m m s- i piva. JOLIBT, ILL [9 . . » « »ffin .....«•••« »TT. . ...........»v?......... CATHOLIC GRAND CARNIOLIAN ac OFFICE: Phonc^lMS. EmI JO^ET.IIX. •r •» 11.20 ..............n v\~)v............. .„ ....... .v,.. .......... ONOtriM ......T. .r.tMTMOM.v. .-m. **» .......... M osebne svo-najbol j sega J,evy Maverja. Nedavno smo čuti sodbo tega moza, ki se je izjavil, da je naravnosf protiustavno, de se kaki' bolni osebi prepoveduje jemati to, ali ono vrsto zdravilo, pa najsibo že tudi pivo ali vino. Nasprotniki Anti saionarske lige bodo sedaj napeli vse sile, da pri najvišjem zveznem sodišču doženejo, če je illinoišiko 44bone dry" in "seizure" postava u-etavna ali ne I Ko pride ta zadeva pred najvišje sodšče, dvomimo, da jo bodo izkušeni najvišji sodniki zavrgli, osobito Mr. Taft, predsednik tega sodišča, ki je sovražnik suliačev. Vse torej na to kaže, da se polagoma bližamo zopet "mokrim" časom. Vlada ima vsled prohibicije vsako leto na milijone in milijone dolarjev škode; saj ne dobiva več raznih davkov od pijače; ima — pelo letno okrog $7,000,000, stroškov za vzdrževanje prohi-bicijskega urada. Ker misli na ta način nadomestiti velike deficite pri državnih dohodkih, bo s posredovanjem medicinskega piva stara pijača zopet uveljavljena. Ta postava sicer ne bo gostilničarjem koristila, ampak lekarnarjem in pa tudi zdravnikom. V gotovih mestih bodo sedaj začele lekarna rasti kot gobe po dežju; skoro na vsakem vogalu bo namesto gostilne, lekarna. Če boš "bolan", treba ti bo najprvo iti k zdravniku po nakaznico, potem pa'na "kor-iKi " pa boš dobil zaboj pristnega ječmenovca; pri tem si pa misli rojak v kaki 'suhi' državi, da živimo v deželi "svobode!" ruskaga ljudstva in grozno la-|kame8ečna kvotama petfno koto tik pred zimo. Da, zares cele letne kvote (6,405^ tragižne posknSnje vlade, kolr, fcor jih še svetovna zgodovina Kako je v Rusiji? Morda nam bo kdo izmed čj- čeljujeta dva moderna dikta-toija (Lenin in Trocki,) in da posnemamo poročila o Rusiji V naši novi domovini (Ameriki) imamo dokaj čudne šege ' in navade, pa tudi čudne postayel Cim bolj Združene države v rafenih ozirih napredujejo, tem bolj pa nazadujemo z uvedbami novjh postav,* ki nam naravnost kratijo ustavno zajamčeno osebno svobodo. Ko potuješ po raznih ameriških mestih in drŽavah, naletiš povsod na kaj postaVjio novega in posebnega. Male inkoiporir%ne naselbine imajo svoje posebne domače postav^, tako tudi trgi, večja mesta, okraji ter posamezne države. Ako bi hoteli razliko teh številnih različnih postav obširno razložiti, bi nam vzelo cele; strani prostora. Za danes vzemimo samo dvoje postav tikajočih ae osebne svobode državljanov, živečih v deželi svobode. Vsled priporočila kapitalistov so v državi Kansas stavke postavna prepovedane. Znano je nam, koliko premogarjev je meddržavna industrijska sodni ja zadnji č*$s spravila v ječe, ker niso hoteli več delati ?a bogate premogarske barone; žrtev te čudne postave je tudi mučeniški predsednik kansašške premogarske'unije Aleksander Howat. Kdo moro sploh meni za-ukazovati, da moram delati za plačo, s katero nisem zadovoljen ! Saj ne živimo več v Lincolnovi dobi, ko je v naši deželi še suženjstvo cvetelo. Torej stavke unijskih delavcev so v državi Kansas prepovedane, v drugih državah pa ne I Kje je enakopravnost pred postavo? Kje je tako hvalisana ameriška svoboda! ' Druga, najnovejša čudna postava je pa Volsteadov 18. amendment glede prohibicije. Dve leti se že bori osrednja vlada " Joliet Herald-News^ s to čudno postavo, pa je ne more do cela uveljavati in je men- slovom "Four kinds of da tucji nikdar ne bof lAtfm* 1«fc Že nad 30p let, p$kar so se semkaj naselili prvi kolonisti, je bila ameriškemu ljudstvu d^na prilika, da so si lahko žejo gasili s to, ali ono pijačo. N. j^r. vino je obstojalo na svetu že od pamtiveka; reformacijska Amerika pa hoče to staro uavado odpluti. Najbolj zanimivo je pri tem, da so za prohibicijski zakon glasovali tudi oni kongresniki in senatorji, ki "ga" sami radi m lahko pijejo. Nedavno so pri nekem pristašu Volstea-da, ki je v kongresu glasoval za 18. amendment v njegovem stanovanju našli za $40,000 vrednosti najboljše opojne pijače (šampjanca, finega vina, viške itd.) živ^i tak temperenčnik l Seveda, kak priprost delavec np more danes niti privoščiti en pint dobrega žganja v zdravilne svrhe, ker mora zanj plačati $6.00. Gospodom postavodajalcen} v Washingtqnu je že žal, da so se dali zabijati reformatorjem. Na razne lepe načine skušajo zopet uvesti stari način, to pa potom raznih zdravniških predpisov za uživanje žganja, piva in vina. Se le pred par dnevi je sedanji državni zakladničar Mellon preklical postavno na-redbo glede prepovedi take pijače v zdravilne svrhe. Po novem se bodo ameriške lekarne bremenile v gostilne. Washing-tonska vlada sedaj dovoljiye, da smejo zdravniki izdajati nakaznice za dobavo viške, piva iu vina. En pint vi^ke za 10 dni; 1 zaboj pive na enkrat, če tudi za sleherni dan in % kvarta vina, za poljuben čas. Ta postava pa velja samo za nekaj držav, menda devet T Za one države, kjer je že uvedena posebna stroga prohibicija (bone dry and seizure act) pa najnovejša določba državnega zakladničarja ne velja! Vprašanje nastane: kje je večja postavna moč, adi v Springfieldu, ali v Washingtonu t Če Človek kaj takega bolj natančno premišljuje, ga mora obiti misel, da živimo v deželi otroških postav! Ko je kongres in senat postavnim potom prohibicijo za yse države uvedel, se je s tem zadalo največ skrbi zakladniškemu departmentu, ker so se red ni letni dohodki državne blagajne znižali so stotine milijonov. Nad vse razsodni Mr. Mellon, mož pravega spoznanja je na svo je lastne roke zdaj odprl novi vir dohodkov s posredovanjem prodaje medicinskega piva in vina. Morda ima sedanji drž. zakladničar pri tem tudi kake višje svoje politične ambicije, da namerava kandidirati za prihodnjega predsednika? Stavili bi 5 proti 1, da če Mr. MeMon popolnoma prohibicijo odpravi, da bo izvoljen za predsednika, kajti ameriško lj.udstvo jg že naveličano vseh reformacijskih postav, ki mu osebno svobodo kratijo. Nismo prijatelji prohibicije, pa tudi ne prevelike "mokrote'*, rečemo samo to, da je Volstead9va postava največja budafost, kar jih je še Amerika doživela. Če je n. pr. človek bolan, in bi mu časa dobrega vina ali pive morda za o-krevanje koristila, istega dandanes n. pr. v državi Illinois ne lnunizma trpela. Prodno se? izvežba v svoji o-brti kak mizar, preteče več tateljev predbacival, da z Ru- H 3« tudi z zdravili, si jo držimo, ali da smo celo pri- kom f * ™W odvetnikom. Po slaši boljševikov, kzr večkrat mn^u ^oljsevikov .pa lahko pišemo o ruskih razmerah. Do- postane vsakdo politik, ali dr slej smo vedno hoteli dokazati, ;™™k>kl v^ne po- kam je Rusijo dovedel nesrečni velike ruske države brez komunizem in sovjetizom, ko- kake skusnje m znanja. To je •ima ^ Klin r»pn Pri! UusiJ(> dandanes tako daleč komunizem in sovjetizean, ko bije zadnja ura. Prij*"^ vseu ujii podatkih so nam celo,^'privedlo. ^ nekateri naši ameriški sloven-' , Mr končno povdarja, ski uredniki oporekali, da so sovsl ?USI sami ^oje vs te vesti same bajke, torejkfr f Potijo vladati neosnovane; da je edinole dveh tiraill.h- - ^ sija obljubljeaia dežela miruj V se drugem gornjem članku sreče in blagostanja, (ker ji na- .pripovedovanje stot- nika Kilpatnck-a, kaj je vse doživel kot politični ujetnik v IlUOIlVllinUlU 1/UIWV1IIM v» . . .» . 1_ v ■. iz samih kapitalističnih listov.ift,,/k/ t,rekasa ^ MuZa danes navajamo zopet ^ ,akot? namaga po teh je-dvoje poročil, oziroma člankov/^11 »*avi sovjetske agente pod »r rlvp-li cfaflnili MffluUtlli listov! niv° vsakega človocanstva. V iz dveh znanih angleških listov, A . . B^P "Duiuth News Tribune" in ^^1. m P^er^ti največ- pod na- 3l«t zlocincev s temi produkti starva- tion". (Štiri vrste lakote) in "Tragic experiments". (Tragične poskušnje). V prvem je označena sodba o Rusiji bivšega ameriškega ministra na Kitajskem Mr. Charles B„ Orane, v drugam pa opisuje ruske razmerv stotnik Amer. Rdečega Križa iSmmet Kilpat-rick, katerega so boljševiki več mesecev v zaporu držali. Tema dvema ameriškima uradnikoma lahko verujemo kar pripovedujeta. Mr. Crane pravi, da bi ne smela nobena civilizirana vlada imeti kakega uradnega stika z Rusijo, dokler se Rusija nahaja pod upravo "čeke" in komisijo teroristov. Ob svojem povratku v domovino Mr. Crane opisuje sedanjo rusko lakoto na več načinov; pravi da je ta "lakota, dejanska vsled pomanjkanja živeža, intelektualca, umetna in tudi duševna. Današnje razmere na Ruskem so po zatrdilu Mr. Crana veliko slabše, kot za časa carja Ivana Groznega. Doslej se je namreč na Ruskom izvršilo ž; več umor8tev in krvoprelit-ja, kot pa v 16. stoletju pod 'v,tncm Groznim. Lenin in Trocki imata torej danes več nedolžnih ruskih žrtev na svo-1 i ?ji vesti, kakor kak drugi krvoločni in tiranski vladar. Rusija je danes največja sve-toft-aa ječa, ječa, v kateri se nahaja skoro sleherni ruski podanik. Kdor bi hotel iz te ječe uiti, zapade nemilosti krvnika. Rusija se po mnenju Mr. Cian-a ne bo mogla sama rešiti; i iif»ke" revolucije. . 'Stotnik Kilpatricka so boljševiki zaprli v neko globoko podzemeljsko ječo v Moskvi. Jtča je bila okrajno zaduhla in neniažna, brez kake postelje a-li odejo tako, da je moral kazati iia tidili tleh. \\ » krat ko je po noči zadremal,so ga prebudili streli iz dvorišča jeti išnice, ker boljševiki običajno svoje žrtve ponori streljajo in to kar v skupinah; kdorkoli je osumljen, da je sovražnik sedaiije vlade, ga takozvana "ček^" na smrt obsodi. Poveljnik take ječe smatra usnnvenje nedolžnih žrtev za navadno Zabavo, ker si trati ras ni"d usmrčenjem s čitan-jem sovjetskih pesmi. Žrtvam tega barbarizma se nikdar ne naznani dan in uro usmrčenja, tudi ne vzroka, čemu se jih bo ustrelilo. Videl sem na lastne oči, slučaj kako so tirali na smrt obsojene1 politične jetnike, po stranskih izhodih iz ječe na dvorišče; obsojencu ni bilo niti dovoljeno, da bi se na levo ali desno ozrl. Krvnik je junaško stopal za vrsto nesrečnikov ter držal puško v svoji roki. , Ko se mu je zdelo, da je nastopila minuta ek-sekucije za tega ali onega, je položil cev puške na vi at obsojenca in sprožil. Vsakega posameznega irstreljenca pa niso sproti spravili spota, ampak so jih naložili na vozove šele tedaj, ko se jih je večje šte-vilo nabralo. Stotnik Kilpatrick je bil sprva od boljševikov na smrt obsojen, kasn<\je se mu je1 pa kazen izpreaaeaUo v 30 letno ječo. moreš dobiti, ker postava tega ne dovoljuje. Kupiš si pač rešiti jo zamore edirtole vnanji! Vlada Združenih držav je pa svet. Industrija je namreč na' nedavno izposlovala njegovo ,'iuskcm zadnja leta tako opeša-'pomiloščenje, ker je izpustila la, da bo treba vse tovarne po-d. ti in v nje postaviti nove stroje. Iz Rusije je vsled strahu pred boljševiki pobegnilo na svobodo nekega ruskega komunista. Stotnik Kilpatrick navaja ta slučaj kot sliko idealne sovjet- lahko v lekarni pint viške (za $6). Ali ni viška za človeka bolj upijauljiva kot pa vino, ali pivo? Torej visko lahko bolnik vžiya, piva in vina pa ne sipe?! Zares eudna postava! Če se bps n. pr. slučajno mudil v državi Wisconsin in si boš v zdravilne svfhe morda zaželel par steklenic dobrega piva, ga boš lahko dohil s pomočjo zdravniške nakaznice; vrnivši se nazaj v Ohieago, boš moral pf namesto zdravilnega vati samo pobarvano vodo (ue^'b^), l^tr V držaVi:ill p _ uvedeno strogo sušo. Generalni praVdnik Brundage trdi^Jaa'^'^Ba^o'ilt ^.cdfeclice ko-1 pa predstavlja še veliko bedo na tisoče izkušenih obrtnikov, ske vlade na Ruskem; ti resnič .1.1,;.......i., ^ . 7 v...... STAVK?, NI0 Dandanes, ko živimo sredi syetoynih delavskih nemirov, ali boja za vsakdanji kruh, se lahko tolažimo z zavestjo, da ta boj ni nič novega, ker so se slični nemiri vršili že v prastari dobi, mnogo tisočletij pred nami. %e naši pry i predniki so se borili z jednakimi socialnimi problemi, kakoršni delajo preglavice današnjemu modernemu svetu. V svetovni zgodovini naletimo na j5rvo stavko pri starih Egipčanih tri tisoč let nazaj za časa vlade kralja Faraona. Že tedaj so bili osobito zidarji močno organizirani. Ker jim je kralj pri gradbi piramid plačeval za njih delo v predolgih obrokih, so zastavkali. o00 let pr. Kristusovim rojstvom je unija godbenikov (niuzikantov) v Rimu tudi hotela zastavkati tik pred praznikom rimskega boga Jupitra. Ker so 6e pa svetovalci in uradniki mesta Rim bali kazni božje, če bi se praznovanje vršilo brez godbe, so se z godbeniki pogajali v svrho odstranitve stavke. Stari Grki so radi prirejali protestne obhode po cestah, če so jim hišni gospodarji sredi leta najemnino povišali. Enemu, izmed sedmerih grških modrijanov—Dijonenu,—sploh ni bilo po volji drago stanovanje v mestu, zato je kakor nam zgodovina pripoveduje, stanoval in živel v nekem velikem sodu. Tudi s profitarji in navijalci cen so že v starih časih bavili. Rimski cesar Dioklecijan je 1. ;*01 po Kr. r. izdal strog ukaz zoper oderuštvo, ali profitar-stv,o. Nedavno so namreč v Mali x\ziji uašli neko kamenito ploščo s tozadevnim ukazom Dioklecijana. Kršilci te postave so bili kaznovani s smrtjo. Ako bi bila ta postava še danes, osobito tu v AmeiTki v veljavi, bi bilo sleherni dan na tisope profitarjev obešenih. Kako slabo so na Augeškem 1. 1565 učitelje plačevali posnemamo iz Roger Asham-ove knjige "The Scholemaster," izdane pred 356 leti. Asliam nam opisuje, da so v isti dobi bogatit posestniki plačevali konjskim hlapcem po 200 kron na l(/to, privatnim učiteljem za vzgojo svojih otrok pa samo 2C0 šilingov. Reja konj je bila tem abotnim gospodarjem več vredna; kot pa vzgoja njih lastne mladine; zato so pa imeli običajno bolj poredne in nesrečne otroke. PRISELJEVANJE JUGOSLOVANOV. Po poročilu generalnega komisarja za priseljevanje je bilo že 6. oktobra izčrpano število jugoslovanskih priseljencev, ki smejo biti pripuščeni v A-meriko tekom meseca oktobra Mesečna kvota za Jugoslovane (t. j. za ljudi, rojene v Jugoslaviji) znaša 1,281. Iz poročila pa ni razvidno, da-li je med 1. in 6. oktobrom zares prišlo 1,281 priseljencev in s tem že tako hitro izčrpali^ mesečno mesečno kvoto. Mogoče je pamreČ, da so uračunali v kvoto tega meseca prebitke prejšnjih štirih mesecev, t. j. število Jugoslovanov, ki so bili meseca junija, julija, avgusta in septembra pripuščeni čez dovoljeno mesečno kvoto. Na vsak način kvota za ta mesec je že izčrpana in vsi oni, ki so od 6. okt. naprej prišli $ parobrodom iz starega kraja tso v skrajni nevarnosti, da ne bodo več pripuščeni iu da bodo poslani nazaj domov. Za fiskalno leto 1921-1922, t j. od 1.Julija 1921 do 30. junija 1922, so Jugoslovani že izerpali štiri mesečne kvote. Ker vea- nja, da so Jugoslovani že izčrpali štiri petine cele letne kvote. Ako priseljevanje iz Jijgd-slavije nadaljuje v istem razmerju, bo vsa letna kvota izčrpana že pred koncem novembra tega leta, in od tedaj do konca junija 1922, bo vse priseljevanje iz Jugoslavije sploh ustavljeno. EAZPAD NEMŠKE SOCIALNE BJ^OKS^dJ* Nekdanja enotna nemška socialno demokracija je danes razpadla v 5 strank: MSPD (Mehrheit»sozialUti8cl}e Par tei Deutsohlands), USPD (U-pabhang%e socialistisehe), V-KPD (Vereinigte Komunistis-ehe), KAPD, (Komunistische Arbeiterpartei) in FAUD (Freie, Arberterunion). Imamo torej dve socialistični stranki (eno desničarsko in eno radikalno), d?ve komunistični fn eno popolnoma samostojno. Vodilni teoretik speialnodemokts-jcega krila, Henrik Ounow, izvaja razpad nekdaj tako mogočne in solidarne stranka iz njene načelne nejasnosti, vsled fcatere ni umeia zavzeti trdnega stališča nasproti nepredvidenim posledicam svetovne vojske. O vseh teh rečeh daje dober pregled ravnokar izšla brošurica "Die Sozialdeknokra-tie m ihren Riohtungen" ( M u nchen -G1 abash 1921, M. 1. 80). — Večinska socialistična (t. j. stara socialnodemokrats-ka) stranka se zbere te dni na kongres v Gorlitzu. Kongres sprtijjme novi program, ki se je pa v sejah tozadevnega odbora zelo izpremeuil. V kakšnelm smislu, še ni znano. EDISONOV IZRAZ 0 ŽIVLJENJU. Nekoč so vprašali Edisona, ako ne polaga on svoj napredek in uspeh na dihanje. "Nc^" je odgovoril Edison. "Jaz polagam svoj uspeh in napredek jia znojenje." Dihanje pome-nja v tem slučaju probujo, ustvarjanje misli, znojenje pa pomeni potenje pri trdem delu. Minilo je že mnogo let od kar 30 iznašli trdo delo, med tem ko je tisoče mož poskusilo doseči vrhunec v svojih uspehih brez tega — torej še vedno stoji kot najgotovejša, najpoziiiv-nejša pot za dosego dobrega uspeha, Ako bi vprašali za glavni vzrok uspehov pri Tri-nerjevem grenkem vinu, tedaj bi vam Joseph Triner ,dal ravno tak odgovor kot ga je dal Edison. Danes je Trinerjevo ^grenko vino poznano v vseh državah Združenih držav in v Kanadi kot najzanesljivejše zdravilo in pomoč za slabo slast do jedil, zaprtnico, glavobol In druge želodčne nerednosti. In vsak odjemalec postane razšir jevalec s tem, da pove resnična fakta o gotovi pomoči. * Mr. Henry Niemeyer nam je pisal 11a primer iz Larchwood, la., dne 27. sept.: "Neki moj sosed mi je povedal, kako ga je Trinerjevo grenko vino rešilo popolnoma vseh plinov in kislin iz njegovega želodca. Pošljite ]tudi meni tega zdravila kakor hitro vam mogoče." Vprašaj-,te vašega trgovca z zdravili tudi po drugih Trinerjevih zdravilih in njih izvrstnih uspehih. (Adv.) NA PRODAJ. "Out side toilet" v dobrem stanju. Telefonirajte: 1239W . Herman Schwanke 506 Lime St. Joliet, 111. ~—mm-— svojega brata Prank Skufca, ki je odšel v stari kraj t 1908 in se zopet podal v Ameriko in to je bil zadnji glas od njeffal Prosim vas, c. čitatelji, ako bi kateri znal za njega, da mi to sporoči, ali se pa naj sam zglasi na sestro. Mary Skufca, 531 Bernard A*«u, fludahy, Wis. ' e,ova /ara W F. SEVEKA CCl. CEOAH RAPiC«S, IOWA To je vnanji obris Dantejeve-• življenja in dela. Kakor majčkena kristalna svetovna obala stoji to življenje in delo pred nami. To ^ mikroiosmus v tr- dnenj, nerazdružljivem sestavu tercin. Nobenega verza ni, ki & ga raoglj brez škode izpustiti. Majčkeno je to delo v primeri s koloidnimi hribi Shakes-pearjevih in Goethejevih knjig. In vendar je v komediji izpolnjen ideal pesništva: večina slika človeške duše in ljudi one dobe. 9 m za komentar enako t> razlag. A delo je ostalo sseao, tako d* imamo le tri traktate (raz-in uvod. če bi bilo delo ZA ODVETMI8KO rOLMACENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite «e v rith slučajih na nat in Vam bomo zadeve povoljno uredili. E. Greenwald, odvetnik. William B. Launch, Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, IlL Telefon: Canal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.) V tam ietnam dasu vlada kaielj in crehlad pri odrasUih in pri otrocih. G« se zanemari, se razvijaj« iz njega komplikacij«, ki se lahko nevarne. Izognite s« zlim posledicam prehlada z vzetjem 8ev«ra'a Cold and Grip Tableta (Sev«rjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 10 centov.—Hitro odpomoi proti katyu dobite, 6e vzamete everas Cough Babam PRISELJEVANJE V AMEBI- ko utegne biti PREpovedano. Kdor hoče dobiti svojoe v Ameriko, naj ai da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraja dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem denar. matija skendeb Javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butter St Pittsburgh, Pa. Skozi New York. Pot v stari in iz starega kraja drii skozi New York. New York tvori takorekoč prehod med Ameriko in Evropo. Potnik, idoč v domovino, ne ve pri čem je, dokler nima za seboj New Yorka m tudi novi priseljenik ne, dokler njegove usode ne odloči New York. Za oba je torej veievazno, da imata točno in zanesljivo pomoč in postrežbo v New Yorkn. Naša tvrdka je v času dose-lanjega obstoja dokazala, da je voljna in zmožna nuditi aajboljso službo v New Yor-ku. Posluzite se je torej pri potovanju v stari kraj ali iz starega kraja, pošiljanju denarja v Jugoslavijo, Italijo ili , i kamorkoli in pri drugih poslih v zvezi s starim krajem. Slovenska banka 70-9th Ave. New York CHty- jte ga v zanesljive banke! r kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed ! denarja med ljwfctvom delsju špekulantje veUke doki jim gredo na limanice. ni zavod je zanealji* in poznan med narodom po atoli nljodni in hitri postrežbi. ^^^nUHHBI Pri P0"'1^^ denarja ▼ Jn-roSrfSfHrH^SH Eia *°alarij0 bodite previdni, '^fflji^pfirll fir IfjWI HliBHH^ Brezvestni mešetarji nastavl- — ..... i 92gjH55g|EKpi Ijajo sedaj kronam viaoke ce- ne, ker ae hočejo okoriatiti z ~r , ^ nevednostjo ljodatva. Povprašajte aaa za naa*et in cene, kadar želite pozlati r v ataro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik Corner 48th and Butler Sts. Pittsburgh, Pa. Telefon: Pisk 2095 Sprejema v izvriilo vae notarske posle. Izdeluje POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, OBVEZNICE, OPOROKE in razne druge notanfce dokumente. Izdeluje PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA, preiakuje atanje zemljiič tukaj in v ataretn kraju in sPrejema tudi razne druge preiaka ve. Večletna izkušnja jamči vaakemu dobro delo. Pilite ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna. je najboljši govoreči stroj u Vaš dom. Na prodaj proti takojšnjemu plačilu, ali na lahke obroke. KUPITE GRAMOFONSKE PLOMB (RECORDS) V TRGOVINI International Music Shop 1043 Collins St. Joliet, I1L Največja trgovina s takimi ploščami v Jolietu. V zalogi imamo veliko izbero Slovenskih in hrvatskih plošč z lepimi in znanimi komadi, pridite jih za poskušnjo k nam poslušat! Odprto dnevno do 9 ure rvečer. Odprto tudi ob nedeljah. # tee dollar savings bank bridgeport, ohio Glavnica $90,000.00 Prebitek $90,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, Id ja tudi naša viagateljlca. Pla-čnjemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo IPosmiialiiiiin oddelka. . Established 1857. I Ako potujete y i staro domovino boste našli v svojo l^tno korist, da nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Cheeks. na Icsterih je označena svota, kojo želite vzeti v AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar vnov* čeni v Evropi—bodo zavarovali in tvorili njih celo (*>olno vrednost v tvropejskem denarju. Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in vaa varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne more aihče drugi zamenjati, kot VI SAMI1 KUPITI TOREJ VASE POTNIŠKE CEKE V TEJ BANKI. B5SKS3 ^ i Hm itf" "ifrrta * rs v* w Popotnik. (Spisal Ksaver MeSko. ) ?o koroških gorah hodim. Po »jih, kjor sem pasejl pred: pet-' ' in več leti dobre slovien- 2. NOVEMBRA WL fWri rnlSmSm duše. In skomini hodijo z loj---- Stopim i* smnplj vega> gozda na prostrano, poševno, jaso. Svet pred menoj iPod jaso spet sami goz->vif terimdfcfcleno jezero. vrhove lesov mi, pljuje Oko tja oez plfberfcko polje. Vsa ravan se koplje j} Sofcicu, ne -y poletmo-agocem, r v , jesensko fcehkem, boža jočem, skoro me-'fenhoholituiem. Bogato, prele-itno pozlačen s solncnimi sijajem tudi ves slikoviti, visoko-relietfni okvir v ozadju, neenakomerno izrezljan, fantastično raztrgan. Iznad polja se dviga tuintam belkast , dim. Kurijo motda o-froei na paši, morda žgo na po-Ijih suho krompirjevico, drug ničvnkleai plevelj. Dim se ne tfviga v višavo. Jesenski piš, bfežeč tiho pevanje čez polje, ga suva v stran, da se plazi nizko nad zemljo. Nethote se mi vsiljuje v spomin daritev Abelova in Kaj nova---- Stojim kakor v trdo, prepe-čehio zemljo vkopan in straim dol na polje. Kaj mi sili V oči, da me Ščemef Ali solžaT Pa se* je ne sramujem*! Kako se je bi^ ko, rai pa še vedno šume v ušesih, in mi odmevajo v globočini srca besede starega očanea, ki mi je dejal danes zjutraj, ko sva gledala zožene* naše meje, govorila o zemlji onkraj njihr "Obljubljena, a izgubljena dežela!" No sramujem Se solz, ki mi silijo v oči. Temu čudokrasne-mu, Izgubljenemu svetu so po-svečfoev pofrvsjj0ney spominom na i1 metra. Na obe s-tivtni obzidja se &pi pot. Visosk kažipot v francoskih banvah, a s slovenskim napisom — kartuzijanski grb, svetovno oblo z vsajenim križem — kaže cesto, vodečo proti stari cerkvi, prvotni kartuzi-ji in do samostanskega vhoda. V samostanu je vpisano v grb spodaj , kjer je na kažipotu napi s: "Casta proti samostanske-ma dvorišču", geslo kartuzi-janskeg;a reda: "Stat crux, dum tremitur unicersus mun-dtts" — '4križ stoji (trdno), najsi se* trese ves svet." x so dobili sinovi sv. Bruna, bivšega kanoiiilva in kan-celarj^v v Reimsu,' potem ostrega- spokomika v Chart.reusi v grenoblški škofiji, umrlega 1. 1101, od celjskega grofa Hermana, ki je menda v Pleterjih pokopan. Prv-otno kartuzijo so sezidali v letih 1407-1110. Del te kartuzije kakor tudi takratna ce-rkev. prelepa stavba s krasno zakristijo, še stojita. Leta 1.595 ;s.o pj-išle Pl eter je v nos ost ljub! irskih jezuitov. Nekako letovišče m zdravilis-j za oslabele patre so inleli ti. morali plačati, "einen Liebha-berpreis", kakor je rekel oče gostitelj. Posestnica je videla, kako žele ta nekdaj njihov svet in tihi doL ^a Si je mislila: "Ce hočete imeti, plačajte!" fce ne plemenito, pa praktično. In vse obširno posestvo so morali vzeti, dasi je zanje preobširno. A dajejo precej v najem. In sicer v bližini samostana in sosednih vasi ležeče kose, da prebivalstvo pridelke )ažje pospravlja. Bolj oddaljene tudi po dve uri oddaljene, obdelujejo sami. Socialno delovanje mrtve roke! A menda ne prenapačno delovanje. V zvoniku je pozvanjalo v kratkih presledkih, ko sva dovolj upehana stopala ob obzidju. Po en udarec, zvona je vztrepetaval po brezglasnem Večernem miru; menihi so o-pTavljali zadnje večerne molitve. - Precej tesno nama je bilo pri srcu, da prihajava, ko se že odpravljajo k počitku. A nisva mislila, da se pot iz Novega mesta vleče tako neskončno. Prenaglo hoditi v taki vročini tudi ni bilo mogoče. In oba sva bila konvalescenta. Pozvonim. Odpre star, £od težo let sključen brat. Suhi, a svežerdeči njegov obraz je sama dobrota, sama prijaznost njegov pogled, sama ljubeznivost njegov smehljaj, njegova beseda najprisrčnejša dobrodošlica. Poprosim, če bi naju mogli še sprejeti, dasi prihaja va ob pozni in negodni uri, in oddam kArtieo. Vpraša, če sva oba duhovnika. Potrdiva z mirno vestjo. Vede naju h g. o. prokuraf^or-,in gostitelju, o. Avguštinu; t sama ljubeznivost, dasi' je zanj že pOzna ura. • m Videla sva se poprej že v Kandiji. Nem« iz Duessel-dorfa je. Da mu je petdeset let, nama je pravil pri večerji. Po obličju in čilem mladostnem vedenju bi mu človek prisodil petintrideset. Smehlja se kakor otrok; Najsrečnejši človek na svetu mora biti. Kako tudi ne ? Saj ima najmimejšo vest Vse življenje mu poteka v najlepšem redu, po določeni pravilu, v molitvi in delu. In vse življenje se mu kakor sveča v lastnem plamenu izčrpava v službi božji, v ljubezni do Boga. "Kje imajo posvetujaki naš mir, naš natančno določeni dnevni red, našo breskrbnost f" nama je govoril pri večerji, dobrotno se smehjaje. "In kje imajo tako čisto, pokojno vest, tako otroško zaupanje,, da ne rečem gotovost, * da pride po smrti še večji in lepši mir, mir, v Gospodu?" sem si mislil zroč v okrogli, sveži njegov obraz. Pri večerji nama je pripovedoval o predstojniku samostana, o priorju. Ko je bil on že kaki dve leti v redu, je prišel mlad duhovnik, službojoč do tedaj nekje ob Duesseldorfu, znamenit pridigar, v samostan in kleče prosil za vsprejem. Nekaj dni pozneje je omenil novo-sprejetemu sobratu, kako oster da je red, in da bo morda težko vzdržal v njem. Pa mu pravi: "Ali mislite, da jaz manj ljubim Marijo ko ti." Pokazal je v dejanju, da je ne ljubi manj, ostal je. Zdaj je njegov In o nekem bratu laiku namfc-je pripovedoval pri večerji — ižborna mlečna juha^ cvrtje s prikuho, sir, hruške Tn stekle- New York ter Katifcdo. ponesrečil fta tfrVrjanfcfff. " Satova rišem sta pravkar použila malco, ki sta jo imela s seboj. Vstaneta, stopi nekaj korakov na stran, spodrsne mn, kakih 30 metrov telebne v globdčino. liiiiMiMli^H^^H (Dalje.) s v rh o je določil 800 mož močno In v resnici se Je oni usodni regularno armado angleških f*1** * w ' t/ • | | • • | • i« y vojakov, ki naj bi vdrla cez Lexington, proti Concordu ter dan po vseh kolonijah na jako žal oval ni način obhajalo. V Fi-ladelfiji so po vseh cerkvah z-vonovi turobno zvonili kakor ob kakem pogrebu. Ko je guverner zvedel o tej resoluciji, jo takoj razpustil zakonodajno zbornico kolonije Virginija. To pa ljudstva ni o-plašilo, ampak celo. ojunačilo, kajti takoj zatem je bil sestavljen posebni odbor, da pozove še druge kolonije na drugi kongres. Kolonije so se temu*pozi-vu brez odlašanja udale ter poslale na prvi kontinentalni kongres dne 1. sept. 1.1774 v Filadelfijo 55 svojih.delegatov; samo kolonija Georgia ni bila pri tem zastopana. Na tem kongresu, vrsečem se v Carpenter's dvorani je bila sprejela protestna , resolucija, da angleška vlada nima nikake pravice nalagati daykov kolonistom teh držav, ne da bi v to ljudstvo privolilo. Da Anglija me sme nikoga^r obsoditi brez porotnih obravnav; da ne sme va-zpnščati zakonodaj in semkaj pošiljati svoje vojaštvo v mirnih časih. Vse t*s točke se je sestavilo in protestno poslanico naslovilo na angleško ljudstvo ter kralja Delegat je so skleni-•li, da ameriške kolonije ne bo do z Anglijo tržile dokler se ne j^ektic^ onih hezn^ilh gMftV; Sklenjeno Je bilo dalje 'sjdica-iti prihodnji kontinentalni kongres dne 10. maja 1. 1775, na katerem se bo ukrepalo o od-ngovoru angleškega kralja. na poslano mu protestno resolucijo. 4 Zavzetje važne trdnjave. ,l%,i i .... • <... t( Čez nekaj tednov po prvem "kontinenta! roeh kongresu je bivši delegat jolin Sullivan od Pavla Revere slučajno zvedel neko jako važno vest. Angleški vojaki šo namreč nameravali skrivoma napasti važno trdnjavo Fort William v New Hampshire, kjer je bilo veliko smodnika spravljenega, pa tudi dosti orožja. Da prepreči . to nakano je Sullivan dne 13. dec. 1774 naglo zbral kompanijo prostovoljcev, s tO je uspešno napadel označeno trdnjavo in tudi zavzel. Kolonisti so v tej svoji jezi s trdnjave odstranili aiigleŠko zastavo, naložiti sto sodčkov smodnika in drugega materijala ter vse to blago skrili v' neko cerkev v Dur-liamu. To dragoceno municijo se je zatem prepeljalo na Bunker Hill baš ob pravein času, da so jo patrljotje rabili v znameniti bitki. To je bil do tedaj v ameriški zgodovini prvi slučaj, da so oboroženi ustaši s silo angleško zastavo raztf^a)i. Bitka pri Lexingtonu in Concordu. —res je tako neznatne, uprav t Ko je vojaški guverner Gago med ljudstvom nvhjeval vedno^ Večjo vojno nevarnost,; je pričel okoli Bostona utrdbe graditi. Med tem časom pa tudi predstojnik — "Majhen mož" ljudstvo ni držalo križem rok; kolonisti so pričeli z nabavo Cahejeve postavice, da sem se municije in vežbanjem vojakov drugo jutro, ko so naju pred- ] prostovoljcev. Vlsled poziva, stavili, kar začudil, da bi bil to ^e je po raznih kolonijah pri-o. prior — a tako velike ener- (javilo 20 tisoč prostovoljcev gije, da se je človek včasih kar pod imenom "minute men", ustraši ma vsi aretirala glavna dva upornika kolonistov Samuel Adamsa in John Hancocka. Ta tajen načrt guvenierja je bil pa k sreči pravočasno razkrit. Pavel Revere, vojaški vodja upornih kolonistov je pravočasno zve del, da se angleško vojaštvo po noči bliža trdnjavi Lexington in Concord. Prihod sovražnega vojaštva je po noči naznanjala lučka v žvoniku neke cerkve. Pavel Rejrere, spoznav-ši pretečo nevarnost je za jahal konjiča in svaril ljudstvo pred prihodom sovražnika; tako je na nevarnost tudi Adamsa o-pozoril in Hancocka, ki sta se na varno skrila. Ko so Angleške čete dne 14. aprila 1775 zgodaj zjutraj dospele v Lexington, so našle na (svoje veliko začudenje veliko množico oboroženega ljudstva, stoječegk na glavnem trgu. Pitcaim, poveljnik angleških čet je ljudstvo svaril: "Razkropite se, vi uporniki, če ne, bomo streljali!" Ker pa njegovim ukazti ni hotel nihče slediti, je bilo angleškim vojakom dano povelje da naj streljajo. Osem izmed kolonijskih vojakov je takoj padlo mrtvih, deset je bilof pa ranjenih. Iz Lex-yigtpjia so (auglegki v^ga^i korakali proti,Concordu, kjer so naleteli; na isto, kot y Lexing" tonu. V Concordu so pa pričeli uporniki prvi streljati, v-sled česar so Angleže v beg po-, gnali. Ta beg proti Bostonu je Jbil za Angleže težaven, ker.so jih na potu uporni kolonisti povsod napadali in streljali. General Gage je izgubil na ta način vse svoje vojake, uporniki so se pa neizmerno veselili svoje prve zmage Ethan Allen in bitka pri Ticon ' derogi. Omenili smo že, da sta stali" na kanadski meji ob jezeru Ciiamplain dve trdnjavi. Ti-conderoga in Crown Point. Ko so Angleži te trdnjave Francozom odvzeli, je bila toj^h glavna misel označeni dve strate-gični postojanki3 dobro preskrbeti z municijo in drugim vojnim materijalom, tako tudi z močnim vojaštvom. Tedaj je živel domoljubni kolonist Ethan Allen, ki je z drugimi upornimi izseljenci in še podaniki Anglije sklenil označeni dve trdnjavi napasti. V to svtIio je skupaj zbral Četo mladih prostovoljcev pod imenom v 1 Fant je želenega pogor ja (Green Mountain B'oj's) s katerimi % v tioči 9. maja 1775 prekoračil Ommplain jezero. Teli nočnih jezdecev je bilo, vseh skupaj S3 in med njimi je* bil fudi znani.BettedM'AriKtfd. Na Vse zgodaj Naslednjega drfe je Allen k svojo četo udr! v trd-J c]^a so morali Arnoldovi vo i. Morda so bili večino- ki so bili vsako minuto priprav- Allenovi yojaki zavzeli označe-i priorji tako jeklene vo: 'ljbni zagrabiti orožje proti An- Crown Point; vse velike zaloge gfežean. O teh vojnih predpriprava li je pa končno zyedel tu-'di guverner Gage; zvedel.je, da ima^o uporni kStoriisti V Coii^ cordu veliko zalogo municije, l P. o. prior se je dodobra na- katero se mora zapleniti; v to Ije. Tako je mogoče da je kar-tuzijanski red do danes ohranil svojo prvotnp strogost. Edini red je v 'ki^e^iHli'cerkVi, ki ni bil nikoli rc ~ ?—\ ce »i ilB&t ..k.v j..'sJili"-»IK njavo Ticohderoga zahteV-^joč od poveljnika, da naj se rfm vda s celo trdnjavo. : "V kojega imenu?" je vpgč«-* šal iznenadtmi poveljnik. " ^^ "V imenu Velikega «fe%0Ve in kontineutalniega kongres^" mu je odgoVoril Allen. ** ' ' Po dvadnevnem obleganju so nr> trdnjavo ih tudi trdnjavo municije so padle torej .upor" nim koloiVištom v roke: poleg 'tega so ii^fediHril^i ^lavnG Washington vrhovni poveljnik. Drugi kontinentalni ko&^efc se je vršil v FiladelfijUne 10. maja, leta 1Y75> aii na padca angleške trdnjave Ti-conderoga. Tekom prihodnjih let je tvoril ta kongres osrednjo vladajočo skupino naroda, skrbel je za zadostno obrambo kolonij, za vzdrževanje armade, za vodstvo tujih zadev In kovanje denarja za armado; na prvem kontinentalnem kongresu se je pa posvetovalo, kako bi bilo mogoče tedanje združene kolonije iztrgati iz angleških rok. ' Najbolj pomenljivi korak, izvršen na drugem kontinentalnem kongresu je bila soglasna izvolitev George Washing!ona vrhovnim poveljnikom kontinentalne arthade. Bitka na Bunker hribu 17. jun. Med tem časom so se vršile v Bostonu zanimive reči. Angleški poveljnik general Gage je dobil iz stare domovine dosti vojaške pomoči, da je štela njegova armada že 10 tfeoc mož. S to armado je sklenil napasti Bunker Hill, važen hrib v ozadju bostonskega zaliva. Amerikanci pa pri tem tudi niso počivali, ampak so se v velikem števila sktipaj zbrali, katerim je zapovedoval junaški poveljnik Prescott. Dne 16. junija zvečer so natilioma zasedli hrib, ter se ondi dobro utaborili. Ko so to Angleži na svoje veliko osupnenje zapazili, je bil izdan ukaz 2» napad. Vedno bolj so se Angleži pomikali proti hribu. Ker Amerikanci niso imeli dosti sinod-* nika v zalogi, jim je bilo prepovedano takoj streljati, ampak še le tedaj, ko pride sovražnik prav v njih bližino;. Na enkrat se začuje signal za napad ; Amerikanci so se tako junaško borili, da so prvo in drugo sovražno kolono do oe4a u-ničiti. Žal pa, da se niso mogli Amerikanci še naprej braniki, ker jim je smodnika zmanjkalo; vsled močnega pritiska tretje kolone Angležev so bili pa Amerikanci poraženi, da so se nazaj umaknili. Sovražnik je v tej bitki izgubil nad 1000 mož, naši pa komaj polovico toliko. Vseeno je bila ta bitka za . Amerikance velikega moraličnega pomena in koristi, ker so s tem svetu pokazali, da so pripravljeni boriti se do zadnjega, samo da dosežejo svojo neodvisnost in svobodo. Kvebeška ekspedicija. Smrt generala Montgomery, kanadska misija. George Washington je po tej katastrofi prihitel iz Cambridge kolonistom na pomoč,da prevzame vrhovno vodstvo armade, ki ie štela okrog 16 tisoč mož. Sklenjeno je bilo, da se tudi pošlje močno ekspedici-jo proti trdnjavi Quebec v Kanadi in izroči poveljništvo iste generalu Rihardu Montgomery. Montgomery je odjadral s svojimi bojnimi ladjami iz Ticon-cleroge; po uspešnem zavzetju mesta Montreal jo je mahnil iztočno proti fcvebeku, med tem ko mu je sel na pomoč o^eiek armade čez pokrajino Maine pod vodstvom Benedikta Araolda. Dosti hu- jaki p Postati 11a tem težavnem potovanju skozi velike pragoz-de;a junaški Arnold ni vsled te-W obupal, ter je svojo armado končno srečno pri vedel do Kve-beka, kjer ga je nestrpno čakal general Montgomery. Dne Šl. decembra 1775 sta oba poveljnika (Montgomery in Arnold) napadla Kvefcec (Quebec), tedanjo največjo trdnjavo v A-meriki. Brezdvoflnio bi označeno trdfijavo Amerikanci tudi zavzeti, ako bi v teim boju MOirtgoiheJrv ne kil .hodno pot med Champlain intemrtnonevanio ranjen George jezerom med kolonijo (Dalje.), ^ - Yae tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnic«, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vise tiskovine pri prire-Jinjti veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja te najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz alovenak* K» na angleški jezik. Kadar torej rabi vale sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do naa. V nail tiskarni m tisk« "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet. IlL Jutri bo morda ceneji, ali pa dražji, ,kakor cena nanese. VloŽ ni oddelek moje, pod nadzorstvom državnega bančnega departmenta stoječe banke je najbolj varno mesto za pobrano vašega denarja. Plačam 4 odstot. obresti. Prodajam šifkarto. Cena do Trsta $85 in $5 vojnega cftiv-ka. Jaz sem javni notar. EMIL KISS, bankir, 133—2nd Ave., New York, N. Y. je glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega orada, tako da mi lahko vse o-»ebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI. v " Ime A. M. Wilson je znano že 30 let. Pišite danes po našo aloven-■ko brezplačno knjigo v izumih in patentih. A. M. WILSON, Inc. Registered Patent Attorneys 312 Victor Building. WASHINGTON. D.> C. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York OENEEALHO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metko-vič Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trst; Opatija, Zadur. Dunaj. Začimbe, zelišča in najrazno-vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. Zastave, bandere, regalije in slate znake za drnštva ter člane K. S. K. J, , izdeluje EMIL BAOHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi . Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso va&o trgovino lahko odpravite v materinem jeziku. "ToJnost", •'Varnost" is "Postrežba" je naše geslo. IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji, in Nemški Avstriji. IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na v-pogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne liste na vse kraje in za vse črte. IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških sterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov sirom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vlož-no knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico. KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ake se zglasite glede vrnitve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrod-ni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. j Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno napro- Šeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Bfvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne Hercegovine in Črne- gore. Frank Sakser State Bank katere so zdrave kot je Triglav Caj vroč preden greste k počitku, zavoj 75c. TERPOTEC zavoj 75c. RMAN zavoj 75c. 1000 ROZE zavoj 75c, En-cian (GENTIAN) zavoj- 75c, in druga ž*Hš£a v zalogi.BRINJE h starega kraja po 16c funt, 125 funtov $11.00. Naročite si iz Chicage, s tem »• prihrani na vožnji PRAŠEK od vina (Weinstein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. Sugar Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol autoraditor in za vse tekočine, ki imajo proof v sebi. meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.00. Vse cene vsebujejo tudi poštnino, samo malt in brinje ne. Naročil se ne pošlje, ako niso naprej plačane. Pišite glede zastopništva prodaje Gauge.—Velik komilen! A. H OR WAT, 1903 W. 22 St Chicago, 111. Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem. Zadnji mesec smo izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli svoj delež t Ce ne, otvorite pri nas hranilni račun in svoj delež boste dobili pri prihodnjem plačevanju obresti. Kar se tiče slabih časov je znano, da je obzoige najbolj temno baš pred solnčnim izhodom; tako je tud s trgovino neposredno pred izboljšanjem iste Mi bi radi izvrševali tudi vaše bančne posle; pri tem vas zagotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno in vestno izvršili. Vaš domačin, J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj. First National Bank CHISHOLM, MINN. Odprto dnevno od 9. do 3. Ob sredah tudi zvečer od 7. do 8. Ob sobotah so uradne ure samo do 1. popoldne. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na cveta zrn rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke ia brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolno-F*tT ma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-Lf zdravim Brualintinktura od katere postanejo aivi lasje popolnoma naturni; rane ODekline, potne nog« -j^jžPBp in za druge bolezni imamj«ko uspešna zdravilo. Piffle site takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto ^^ 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10. JAKOB WAHjCIC, 6702 Bonna Avene N. E. CLEVELAND, OHIO. Denar v stari kraj 500 krona......S 2.30 100 lir za........$4.60 1000 kron za......$ 4.30 500 lir za ........ $21.00 10000 kron za......$42.00 1000 lir za........$42.00 Denar prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem dra*tu. Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj kot: pooblastila, prošnje, pobotnice kupne hi druge pogodbe. V vsakem oziru se obrnite za pojajsnilo na MLADIC & VERDERBAE, N 1334 W. 18th St. Chicago, 111. AGITIRAJTE ZA MLADIN SKI ODDELEK K. S. K. J. Velika Evropska vojna ki jo lahko vidite doma za svoto Največja slovenska banka v Ameriki denar v atari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) s lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga hna kedo drugi. Naia banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupate Val denar. / Prodajamo aifkarte za vse tjarobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. Glavnica $100,000.00, Rez. fond $30.000.( 0