Štev. 11.
V Ljubljani, v petek, dne 4. februarja 1910.
Leto XXXVIII.
* Velja po pošti: os
celo leto naprej . B 26*— . • 18'-. » 8 50
.d pol leta
P1
za cetit » »
ta en ineaeo » .	» 2-20
ta Remčljo oeloletno	> 39 —
ca ostalo Inozemstvo	> 35'—
b V apravništvn: s
Sa oelo leto aapre| S 22-40
pol leta ■a c«tr» ■
U 20 9'60 1-90
m eo meseo > Za poUI|an|c ae dom 20 v, as mesec. - Posamezne Ste« 10 v.
SLOVENEC
Inseratl:
Bnostolpoa petltvrsta (72 mm): ta enkrat..... po 15 ?
is dvakrat aa trikrat . . . as več ko trikrat
13 10
» B •
V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 80 vlnarlev. Pri večkratneu ob|svl|en)o primeren popust.
«>a dan, lsviemši nedelje ln pr.mziLlke, ob 5. nrl popoldne.
Mr Uredništvo |e « Kopitarjevih olloab štev l/UL Bokoplsl se ne vračajo, nelrankirana pisma ae ae sprejemajo — Uredniškega lelelona štev 74. mm
Političen list za slovenski narod.
OprsvnlStvo |e v Kopitarjevih ollcab štev. 6. i « 8pre|ema naročnino, Inserate In reklamacije. 1	Opravulškega lelelona štev. 188. =====
DanaSnia številka obsega 4 strani.
Boj štajerskih Slovencev proti nemškemu nasilstvu.
Odločen in možat nastop slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru je Nemce zdivjal. Zahtevajo, naj Slovenci brezpogojno prenehajo z ob-strukcijo. Navezani smo glede na ob-strukcijo slovenskih štajerskih poslancev na poročila nemških graških listov, ki poročajo, cla je bilo življenje v češkem štajerskem deželnem zboru včeraj zelo živahno. Nemški svobodomiselni krogi izjavljajo, da ne odnehajo. Namestnik grof Clary je pridno konferiral z voditelji strank.
V včerajšnji seji je govoril prvi dr. Jankovič. Pričel je govoriti oL četrt na 12. uro in je govoril do 1 ure 10 minut popoldne.
Po dr. Jankoviču izjavi dr. Kukovec, da se pridružuje boju »Slovenskega kluba« proti sistemu štajerskega deželnega zbora in deželnega odbora, ki ne priznava naj primitivne j ših slovenskih pravic na narodnem, kulturnem in na gospodarskem polju.
Nemška sirovina dr. Negri zakliče: »Dvanajst mest za Messendorf (prisilna delavnica)«.
Nato govori Vrečko in sicer slovensko. Ker ga Nemci ne poslušajo, zakliče slovensko: »Saj nihče ne posluša«, nakar zakliče dr. Negri: »Dajte uhane v nos, potem Vas bomo vsi občudovali.« Vrečko govori počasi, zabavno. Ob % na 3 se povrnejo nemški nacio-nalci v dvorano. Ob 3. uri zažare v dvorani žarnice. Dr. Negrija žarnice tako razsvetle, da zakliče Robiču: »Vi dajete svojim prisiljencem slab zgled.« Robič odločno protestira. Dr. Verstov-šek kliče dr. Negriju: »Za Vašo psovko bo že kmet z Vami obračunal.« Nemci se zber6 okolu nemške sirovine dr. Negrija, glavar jih je z zvonenjem poklical Negriju na pomoč, ker so Slovenci navalili nanj. Ob % na 4 so še nemški nacionalci slovesno izjavljali, da morajo Slovenci brezpogojno odnehati z obstrukcijo in da se mora še ta teden rešiti proračun in cla bo seja trajala celo noč, a položaj se hipoma izpremeni. Namestnik vpraša dr. Korošca, če bi Vrečko končal svoj govor, ako bi deželni glavar sejo zaključil. Dr. Korošec je izjavil, da bi govornik temu predlogu gotovo ustregel, nakar Vrečko zaključi svoj govor, nakar glavar zaključi sejo.
»Grazer Volksblatt« odkrito prizna, da so nemške svobodomiselce Slovenci porazili. Nemški svobodomiselni poslanci so sklenili, da ne odnehajo, a njihovi voditelji se niso ozirali nanje. Glavar je zaključil sejo, ne da bi bili Slovenci za las odnehali.
Seji je sledilo posvetovanje strank. Sklenili so, da bodo v petek in soboto kratke seje. Ce Slovenci ne odnehajo, se zasedanje odgodi.
Odločen nastop Slovencev je že dozdaj žel lep uspeh, ker je svobodomiselna nemška večina taktično že kapitulirala precl slovensko obstrukcijo.
Nsva deželna hiša v Liubliani.
Naši liberalci vedno trde in kriče, da dežela za Ljubljano ničesar ne stori-. Ker deželna uprava ni kdosigavedi kako znana širši javnosti in ker ljudje navadno ne čitajo v časopisju suhoparnih številk, zato je prav, da enkrat povemo, koliko izda dežela denarja, ne sicer ljubljanski občinski upravi, ampak takega deželnega denarja, ki ostane v Ljubljani. V Ljubljani ostanejo vsi stroški za deželni zbor, ki znašajo 58.150 K. Na uradniških plačah se izda vsako leto 317.603 K. Prisilna delavnica
izda vsako leto 130 859 K. Ljubljanska bolnišnica stane 513.100 K. Tako odira kranjska dežela Ljubljano, da izda v njej vsako leto stotisočake.
Sedanj a naša večina odira tako Ljubljano, da zgradi, kakor je sklenil deželni zbor, na deželnem svetu, ležečem ob Turjaškem trgu, Gosposki ulici in Salendrovi ulici, novo uradno hišo, ki bo stala 474.000 K, kateri denar bo seveda zopet Ljubljani na dobro. Tako odiramo mi Ljubljano! O zgradbi nove deželne hiše jc poročal deželni odbor deželnemu zboru:
V	svoji seji z dne 16. januarja 1909 je deželni zbor ob priliki reorganizacije deželnih uradov izdatno pomnožil službena mesta pri posameznih uradih in razven tega ustanovil tudi še nove urade.
Po § 7. tozadevnega sklepa je določeno za urade, ki so sedaj nastanjeni v deželnem dvorcu, 91 službenih mest. Od teh je v trenotku zasedenih samo 51.
Ker v dvorcu ni več prostora niti za enega uradnika in so vsi lokali, ki bi kot uradne sobe mogli le količkaj priti v poštev, v ta namen že adaptirani, postala je zadeva glede gradnje nove hiše za urade tembolj nujna, ker vse kaže, cla bo treba status deželnih uradov še povečati. (Novi šolski zakon, cestni zakon, sklep glede pospeševanja živinoreje, električne centrale itd.)
Deželni odbor ima v mislih tudi še deželno banko, za katero bi primernih prostorov ne bilo mogoče nikjer dobiti, razven če bi si banka takoj spočetka zgradila svoje lastno poslopje.
Ker je pa to z ozirom na razmere za sedaj popolnoma izključeno, sestavil je deželni odbor glede na novo zgradbo posebni stavbni program, po katerem bi imela v novi hiši primerne prostore tudi deželna banka in naročil stavbnemu uradu, da izdela generalne načrte in proračun o gradnji nove deželne hiše, in sicer na stavbišču v Gosposki ulici, oziroma na Turjaškem trgu in v Salendrovi ulici.
Dasiravno je lega v splošnem neugodna, vendar pride za deželo samo ta prostor kot stavbišče v poštev. Velik del stavbišča leži namreč od leta 1895 prazen in neizrabljen. Pogačnikova hiša nadalje ni samo vsled potresa, marveč tudi vsled visoke starosti v tako defektnem stanju, da bi jo bilo itak treba v najdoglednejšem času podreti. Zelo star in za uradne namene slabo porabljiv je tudi lontovž na Turjaškem trgu.
Ker so stavbišča v splošnem jako draga, je za deželo torej najugodneje, če izrabi ta sicer mrtev prostor in na svojem svetu postavi nameravano deželno hišo.
Po načrtu bi imelo poslopje v glavnem poleg visokega pritličja še dvoje nadstropij.
V	drugem nadstropju bi bil nastanjen deželni stavbni urad z deželnim kulturnim uradom in provizorično deželni kulturni svet, v prvem nadstropju bi bil oddelek deželne banke za interne posle in agrarska komisija, v pritličje bi prišel v trakt proti Turjaškemu trgu oddelek deželne banke za promet s strankami s posebnim vliodom iz imenovanega trga, v Gosposko ulico nadzorništvo deželne naklade in v Sa-lendrovo kmetijsko - kemijsko presku-ševališče. Razven tega bi bilo v pritličju poleg bančnih prostorov tudi še stanovanje za bančnega slugo. Podzemlje bi bilo porazdeljeno v pet stanovanj za sluge deželnih uradov (od teh eno za hišnika), potem v štiri skladiščne prostore za deželni kulturni svet in tri za kmetijsko - kemijsko preskuševališče. Na vsakem vogalu Gosposke ulice bi bila po ena. kurilnica poleg skladišča za premog in v ostalem prostoru kleti za zgoraj navedene urade in pralna kuhinja.
Ker bi po tem načrtu od skupne stavbiščne ploskve v znesku 2169 nr za dvorišče preostalo okroglo 32 odstot-
kov, dana bi bila možnost, zgraditi na dvorišču pritlično poslopje, katero 'oi ali obsegalo nadaljnih dvoje stanovanj za sluge ali pa bi bilo prirejeno kot garaža za deželne avtomobile. Deželni zbor za sedaj zgradbo tega pritličnega trakta ni vzel v proračun, ker trenotno ni aktuvalna, priporoča pa deželnemu zboru, da primerno poviša stavbni kredit tembolj, ker je prej ko mogoče, da bo kolarnico v dvorcu, katera bi sicer prišla v poštev kot shramba za avtomobile, treba porabiti v druge namene.
Stavbni stroški bi znašali okroglo 474.000 K, ako bi bilo izvršeno po vari-janti.
V izračunjenje rentabilitete se mora zahtevati, da se vzidani kapital uniči po 4V2°/o v 120 letih in inkl. vrednosti lontovža v iznosu 50.000 K obrestuje vsaj po 4 odstotke. Ideelno bi potem moralo nositi poslopje 21.070 K čistega na leto.
Ker deželna naklada pri deželnem poslopju ne pride v poštev, dalo bi 1000 kron kosmate najemnine za čas davčne prostosti 700 K čistega.
Z ozirom na to razmerje bi znašal ideelni kosmati donos okroglo 30.000 K med tem, ko najemninska vrednost gotovo izdatno presega to svoto.
Prostori, ki bi bili po načrtu odmerjeni za banko, nadzorništvo deželne naklade in stanovanja, bi na leto nosili 12.430 K kosmate ali 8690 K čiste najemnine.
Nastanjenjc stavbnega urada s kulturnim uradom, provizorično dež. kulturnega sveta, agrarske komisije in kmetijsko-kemičnega preskuševališča bi po tem računu veljalo deželo na leto 21.070 — 8690 == 12.380 K.
Upoštevati je pri tem, da je letno obremenjenje deželnega proračuna za to svoto le naravna posledica blago-tvornih sklepov deželnega zbora, kateri zahtevajo višje izdatke za deželna upravo.
Zato v polni meri upravičujejo predlog deželnega odbora, po katerem naj se zgradi novo poslopje, in to tembolj, ker je financielni uspeh — kakor kaže gorenji izkaz — gotovo ugoden.
Ako bi morala namreč dežela za zgoraj naštete urade najeti prostore drugod, morala bi samo za stavbni urad plačevati že okoli 7000 K najem-ščine ne glede na to, da je dvomljivo, če bi take prostore sploh mogla kje dobiti v najem.
Deželni oclbor pa pri svojem načrtu ni prezrl, da stoji na stavbišču, katerega predlaga visokemu deželnemu zboru za gradnjo nove uradne hiše, poslopje, katero je bilo od svojega počet-ka. namenjeno nastanitvi deželne uprave in zborovanju deželnega zastopstva, t. j. lontovž, ki šele od leta 1861 služi drugim uradnim namenom.
Upošteval je namreč možnost, cla bi visoki deželni zbor to poslopje iz raznih ozirov hotel ohraniti in je vsled tega izdelal k gorenjemu načrtu alternativo, po kateri bi poleg primerne, adap-cije starega lontovža bilo zgrajeno novo poslopje popolnoma samostojno, kot hiša zase. Zveza v eno celoto jc vsled neugodnih talnih razmer namreč popolnoma izključena.
Stavbni stroški bi se po alternativnem načrtu sicer zmanjšali za okroglo 100.000 K, ne bilo bi pa potem prostora za nastanjenjc nadzorništva deželne naklade in za troje stanovanj za sluge, ne glede na to, cla bi bili prostori, odmerjeni deželni banki in stavbnemu uradu po alternativi, z ozirom na lego in uhod gotovo manj vredni.
Nadomestilo ])i bilo dobiti le za agrarsko komisijo, ki bi ostala v obstoječem lontovžu eventuelno poleg c. kr. kmetijske družbe.
Pripomniti je tucli, da bi bil stavbni urad nastanjen v dveh nadstropjih, kar sicer ni bistveno, z ozirom na interni promet pa gotovo manj ugodno.
Ker je sedanji lontovž nastal leta 1771 potom adaptacije iz takrat že tam obstoicče deželne hiše, je z ozirom ua
visoko starost stavbnega materijala pričakovati, da bo v doglednem času treba poslopje vendarle podreti, posebno, ker so nekateri deli v zelo slabem stanju, tako n. pr. stropi in okna v prvem nadstropju, podi v pritličju itd. Končni zicl v Gosposki ulici proti Auer-spergovi palači kaže razpoke v vseh nadstropjih in je vspričo tega gotovo, da adaptacije, katere je izvršil deželni odbor leta 1895, niso zamogle preprečiti baš za stara poslopja pogubnih poslci dic, povzročenih po potresu.
Treba bi bilo torej po alternativi poslopje vsekakor adaptirati in predvsem prizidati straniščni trakt, adapta-cijski troški bi pa bili z ozirom na starost in vrednost poslopja brezprimerno visoki.
Za slučaj, da bi se deželni zbor v doglednem času moral odločiti za po-rušenje starega lontovža, moral bi si napraviti nadomestilo na istem prostoru, vspričo razdelitve v alternativi projektovanega poslopja bi pa bilo potem jako težko spraviti novo zgradbo v potrebno harmonično skladje z obstoječim.
Dasi bi bili stavbni stroški po alternativi za okroglo 100.000 kron nižji, vendar govori zgoraj obrazloženi končni financijelni uspeh vsekakor za prvi načrt, po katerem bi vrhutega bili uradi veliko ugodneje nastanjeni, kot po al ternativi.
Ker bi bilo visokemu deželnemu zboru mogoče ležeče na tem, da se ohrani lontovž iz zgodovinskih ozirov, vidi se deželnemu odboru potrebno, v tem pogledu v kratkem podati zgodovino tega poslopja.
Prva deželna hiša je bila zgrajena na istem mestu, kjer stoji sedanji lontovž, 1. 1467. Ko jo je 26. marca 1511 porušil potres, sezidali so kranjski stanovi na razvalinah novo hišo 1. 1548, katera pa je že leta 1587 postala premajhna. Da odpomore.jo temu nedo-statku, dokupili so tri hiše, podrli obstoječo in sezidali deželno hišo nanovo, kar so ponovili 1. 1620, ko so v svrho povečanja dokupili še eno hišo.
Sliko te deželne hiše je ohranil lokalni zgodovini Valvazor, ki jo priob-čuje v tretji knjigi svojega znamenitega dela.
V tej deželni hiši je bila takrat v traktu proti Turjaškemu trgu kapelica sv. Ahacija, katere zanimivi ostanek se vidi še clanes v pritličju v prvi sobi na levo. (Ometan romanski kapitcl.)
S časom je postala tucli ta deželna hiša pretesna in dne 22. oktobra 1773 so sklenili deželni stanovi, hišo podreti dotal in zgraditi zahtevam časa primeren in prostoren deželni dvorec.
Zanimivo je, da sc je oziral od deželnih stanov takrat postavljeni stavbeni program istotako na potrebo, deželnim uradnikom preskrbeti ugodna in cenena stanovanja v tem novem poslopju, kakor je imel sedaj to v mislih deželni oclbor, ki pa žal z ozirom na določila stavbnega reda. za mesto Ljubljana ni mogel spraviti v načrt tretjega nadstropja.
Ker se je cesarici Mariji Tereziji stavbna svota zdela previsoka, ni prišlo do izvršitve gorenjega načrta.
Stanovi so l. 1771 hišo samo temeljito popravili, trakt na Turjaškem trgu predelali, vzdignili ga za eno nadstropje in mu dali fasado v jožefin-skem copfu, katero v glavnem kaže lontovž še clanes.
Ce se ne oziramo na neznatne iz-premembe, katere so bile izvršene leta 1782, ostalo je poslopje neizpremenjeno do leta 1895.
Omeniti bi bilo mogoče še, da se je deželna uprava izselila iz lontovža leta 1861 v poslopje, ki je stalo na mestu sedanjega leta 1902 dograjenega deželnega. dvorca.
Potresna katastrofa pa jc v letu 1895 lontovž tako poškodovala, da. ie bil o treba dve tretjini poslopja iz varnostnih ozirov do tal podreti, ostanek, ki je bil nekoliko manj poškodovan, pa
hitro spraviti v porabljivo stanje za na-nieščenje deželnih uradov, kateri so morali zelo poškodovani deželni dvorec takoj zapustiti.
Pri tej adaptaciji je bilo treba izmenjati do malega vse strope, podreti nekaj notranjih zidov, obnoviti okna v pritličju in drugem nadstropju tako, da se lahko reče, sedanji lontovž jo v svojih ostankih le še predelani torso nekdanje deželne hiše, ki nima nobene zgodovinsko in vpričo notranjih prezidav in pokvarjene fasade v pritličju tudi nobene arhitektonske vrednosti.
Liberalci bodo seveda še vedno kričali naprej: Klerikalci odirajo Ljubljano!
Gospodarske zadeve v kranjskem deželnem zboru.
ZAGRADBA ŽELIMELJSKIH HUDOURNIKOV.
Na dr. šusteršičev predlog se o poročilu deželnega odbora o zagradbi v Zelimljico stekajočih sc hudournikov v občinah Turjak in Želimlje poroča in sklepa brez odseka. Deželni odbornik dr. Lampe predlaga:
Visoki deželni zbor blagovoli načrtu zakona o zagradbi v Zelimljico se stekajočih hudournikov v občinah Turjak in Želimlje podeliti ustavno pritrditev. Stroški znašajo 32.000 kron.
DR. ŠUSTERŠIČ.
Uravnavo želimeljskih voda toplo pozdravljam. Uravnava je nujno potrebna. S posebnim zadovoljstvom pozdravim uravnavo spodnjih delov Že-limljice. Opozarjal bi ob tej priliki na neobhodno potrebno uravnavo Praše. Pobijati pa moram načelo, ki se je udomačilo pri deželnem stavbnem uradu. Deželni stavbni urad zastopa načelo, da se je pri takih uravnavah vprašati, če so stroški v soglasju z vrednostjo zemljišč, ki pridejo v postov. To načelo ni pravilno, ker gre se tu za to, da ostanejo kmečke rodbine doma. (Tako jo!)
ZA IZBOLJŠANJE PAŠNIKOV.
O nujnem predlogu poslanca Pibra in tovarišev v zadevi zakona za izboljšanje pašnikov predlaga poročevalec Piber za upravni odsek:
§ 10. načrta zakona o izboljšavanju pašnikov, sklenjenega v TIV. seji dne 13. oktobra 1909, dobi pristavek:
Dokler obstoje v § 7. omenjene agrarske oblasti, je namesto c. kr. dež. vlade poklicana c. kr. deželna komisija za agrarske operacije, dajati to dovoljenje.
Obvelja.
RAZDELBA SKUPNIH ZEMLJIŠČ.
O poročilu deželnega odbora, s katerim predlaga načrt novele k zakonu z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 ex 1888, o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja, predlaga poslanec Piber za upravni odsek:
Zakonski načrt sc nespremenjen po predlogu deželnega odbora odobri in deželnemu odboru naroča, naj višjo sankcijo pridobi.
Poročevalčevi predlogi obveljajo.
O ZLOŽBI POLJEDELSKIH ZEM-LJIŠČ.
O zakonskem načrtu glede izpremembe zakona z dne 7. listopada 1900, dež. zak. št. 28, o zložbi poljedelskih zemljišč predlaga poročevalec Piber za upravni odsek:
Zakonski načrt o zložbi poljedelskih zemljišč se nespremenjen, kakor ga predlaga deželni odbor, odobri in deželnemu odboru naroča, da temu zakonu pridobi Najvišje potrjenje.
Slaba slovenščina.
Poročevalec Piber graja slabi slovenski prevod, ki je mizerabel. Predlaga, naj sc deželnemu odboru dovoli, da smo slovenski tekst slovnično pravilno popraviti. Resolucija obvelja.
O PREUREJENIH PRAVICAH DRVA-
RENJA, PAŠE IN PREJEMANJA GOZDNIH PRIDELKOV.
O poročilu deželnega odbora, s katerim sc predlaga načrt zakona v zadevi nove uredbe in odkupa urejenih pravic drvarenja, paše in prejemanja gozdnih pridelkov ter zavarovanja pravic gozdnih upravičencev predlaga poročevalec poslanec Piber:
Zakonski načrt, s katerim se predlaga načrt zakona v zadevi nove uredbe in odkupa urejenih pravic drvarenja, paše in prejemanja gozdnih pridelkov ter zavarovanja pravic gozdnih upravičencev se nespremenjen, kakor ga predlaga deželni odbor, odobri; deželnemu odboru se naroči, naj istemu zakonu izposluje Najvišje odobrenje.
Prellog obvelja.
CESTE V POLJANSKI DOLINI.
K prošnji občino Stari trg pri Poljanah glede zgradbe projektovanih cest v Poljanski dolini predlaga za upravni odsek poslanec Košak:
Prošnja za zgradbo projektovanih cest v Poljanski dolini sc odstopi deželnemu odboru z naročilom, da izpo-sluje k stroškom teh nujno potrebnih ccst čim najvišjo državno podporo.
MATJAŠIČ
prosi deželni odbor, naj izposluje kolikor mogočo veliko podporo k tej zgradbi. Nujno jo potrebna Belokraji-na državne podpore. Ako pospešuje država Istro in Dalmacijo z velikimi podporami, zasluži to tembolj Belokrajina, ki leži ob hrvaški meji in ki je popolnoma zapuščena. (Res je!) Ni dežele, ki bi bila tako zapuščena. To dokazuje dejstvo, da je beda pognala prebivalstvo v tujino. (Tako je!) Prazne so naše vasi, prazni naši kraji, ker je beda pognala naše ljudi iz domovine, ker si doma pomagati ne morejo. (Res je!) Prosim, naj se podpira Belokrajino v cestnih, vodnih in drugih potrebah, da se pokrajina gospodarsko dvigne. (Živahno odobravanje.)
IDRIJSKE GRABLJE.
O samostalnem predlogu Gangla in tovarišev v zadevi grabelj za ustavljanje plavljenega lesa v Idriji predlaga za upravni odsek poslanec Povše:
Deželnemu odboru se naroča, da stopi z ministrstvom za javna dola, katero upravlja državni rudnik idrijski, v dogovor in od njega zahteva takojšnjo odpravo grabelj, katere pro-vzročajo velike škode mestu idrijskemu pa tudi zemljiščem, ležečim ob ej vodi, po kateri se plavijo tudi veliki hlodi, ki pri plavljenju zelo škodujejo zemljiščem, katerih bregove odirajo. O teh pogajanjih naj deželni odbor poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
Gangl priporoča, naj se vse stori, da bo že konec »prokletih idrijskih grabelj«, kakor se izjavi, kar vzbudi živahno veselost v zbornici.
AVSTRO-OGRSKA. Prihodnje tlržavnozborsko zasedanje.
»Slovo Polskie« poroča, da se skliče državni zbor 22. ali pa 25. februarja. Zasedanje bo trajalo do 18. marca, nakar slede velikonočne počitnice. V tem tritedenskem zasedanju reši zbornica vojaške novince. Pravo delo se prične 7. aprila in bo trajalo tri mesece. V tem zasedanju se reši usoda finančne reforme. Izključeno ni, da se reši tudi vprašanje o poslovniku.
Zasedanje češkega deželnega zbora.
Včerajšnja prva seja se je mirno vršila. Namestnik Coudenliove je izjavil, da jo predložila vlada predloge o izpremembi deželnega reda, dež. volivnega recla, jezikovni zakonski načrt in zakonski načrt o okrožnih zastopstvih. Češki radikalci so v medklicih izjavljali, da koristijo predloge zgolj Nemcem. Za danes je določeno prvo branje vladnih predlog. Načelniki čeških strank so izjavili, da vladne narodne zakonske načrte odklanjajo. »Nem-ško-narodna korespondenca« poroča, da bi mirno zasedanje češkega deželnega zbora vplivalo na rekonstrukcijo vlade. Če se doseže mir, se reši vprašanje o sestavi bodisi uradniškega ali parlamentarnega ministrstva.
Ukrajinski shod.
V Lvovu se jc vršil 2. t. m. shod ukrajinskih gosposko-zborničnih članov, kakor tudi ukrajinskih državnih in deželnih poslancev. Sklenili so izdati oklic, ki zahteva, naj se na Rusine v državi in v Galiciji bolj ozirajo.
Rauch demisioniral.
Cesar je sprejel Rauchovo demisijo in zaslišal Raucha v poslovilni avdi-jenci. Po avdijenci je Rauch izjavil, cla je bil cesar ž njim zelo milostljiv. O hrvaških strankarskih razmerah je izjavil: Tam vse kipi, vre in sika. Khuen postopa po programu, dogovorjenem z voditelji strank. Szemere je izjavil, da prevzame banovo mesto za ono leto. Hrvaški sabor se snide takoj, ko nastopi novi ban in voli novo delgacijo v ogrski državni zbor. Supilo se jc spri s koalicijo. Hrvaško ministrstvo obdrži Khuen sam, pozneje je provmme Peja-čovič. Tomazič in Iiavrak sta ltonferi-rala s Khucnom.
TURČIJA GROZI GR*,KI £ VOJSKO
Iz Soluna so poroča, da jo pozvala Turčija pod orožje rezervnike od leta 1904 do 1906 k štiritedenskim orožnim vajam. Del epirske armade in tretji solunski armadni zbor sta pripravljena da vdereta v Grško. Turško brodovje jo pripravljeno proti Grški. Do vojske pa najbrže nc pride, ker nameravajo velevlastl zopet zasesti Kreto, kar odobrava tudi Turčija. Velevlasti nc bo-
do trpele, da bi sc krečanski poslanci udeležili grške narodne skupščine in bi ne ugovarjale, če se to zgodi, ako Turčija vdere v Tesalijo. Velevlasti se pripravljajo na demonstracijo z vojnimi ladjami v Pireju.
ZBLIŽANJE MED AVSTRIJO IN RUSIJO.
»Novo Vreme« potrjuje poročilo, da obišče avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand Peterburg. Sledile bodo važnejjttne izpremembe v ruski in v avstrijS^diplomaciji.
Isti list piše v svojem uvodniku, da k sporazumu Avstrije in Rusije ne zadostujejo zgolj akademične izjave ministra Aehrenthala; ako je Avstriji resno na tem, da pride mod obema dr žavama do rednih odnošajev, mora dati Rusiji pozitivnih zagotovil. Zlasti tri točke morajo najti mesto v konkretnem dogovoru: 1. status quo na Balkanu; 2. prijaznost nasproti novemu režimu v Turčiji in 3. neoviran razvoj balkanskih držav v političnem in gospodarskem oziru.
REAKCIONARNO GIBANJE V TURČIJI.
V Turčiji so Staroturki vsak dan močnejši. Mladoturki so zato pomnožili posadko v Solunu, ker se boje, da Staroturki oproste vjetega eks sultana.
ANGLEŠKA GOSPOSKA ZBORNICA
OSTANE	* JFNA.
Iz Londona se poroča, da angleški kralj ne bo imenoval novih gosposko-zborničnih članov v dosego liberalne večine. Volitve so namreč pokazale, da je radikalno-liberalno krilo nazadovalo, zato izostane preosnova angleške gosposke zbornice. Dela se na zbliža-nje konservativcev in zmernega liberalnega krila. Proračun se najbrže v izpi-emenjeni obliki predloži zbornici tako, da dobi v poslaniški zbornici večino.
Dnevne novice,
-f Velevažne škofove besede. Pred nami leži letošnji pastirski list prevzvi-šenega lavantinskega gospoda knezo-škofa, ki ga je ravnokar poslal svojim škofljanom. List je izredno zanimiv, ker najdemo v njem razjasnjeno pre-važno poglavje iz našega družabno-gospodarskega življenja, poglavje o preseljevanju in izseljevanju. Prevzvi-šeni nadpastir nam podaje slike in statistične podatke o tem žalostnem novodobnem preseljevanju narodov, zraven pa vzbuja v živih besedah ljubezen do domačih krajev in domače grude. Ponekod se glase besede pastirskega lista kakor ganljiva, pretresljiva visoka pesem globoke in nežne domovinske ljubezni. Našim nepolitičnim društvom ponovno gorko priporočamo, da se v njih proučuje natanko izseljeniško vprašanje. Pri tem jim bo pa pastirski list dragocen kažipot in pripomoček.
+ Nadškofa dr. Stadlerja je cesar včeraj sprejel v avdijenci.
-I- Goriški deželni zbor bo zboroval do 12. ali 14. t. m. Železniški odsek je dovolil 150.000 K kot prispevek dežele za pripravljavna dela železnice Koba-rid-Sv. Lucija-Idrija. Pozval je vlado, naj nemudoma prične z dolom ter naj progo podaljša od Kobarida skozi Bovško do Belepoči ali do Trbiža, kjer bi se združila z gorenjsko železnico. — Največ dela imata policijski in gospodarski odsek, ki imata rešiti še 1200 prošenj.
+ Novo društvo na Goriškem. Na
Svečnico so je v Prvačini vršil ustanovni shod »Kat. slov. izobraževalnega društva«. Govoril je dr. Brecelj. Ljudstvo je navdušeno za snujoče sc društvo.
+ Pri občinskih volitvah v Biljah pri Gorici so s pomočjo nasilstva in terorizma zmagali pristaši liberalno-agrarnoga paše, bivšega poslan?a Sav-nika. Pokazalo pa se je, da liberalni agrarci niti v svojih največjih trdnjavah niso več varni.
H- Socialni tečaji na Goriškem. Dne 29. in 30. januarja so jo vršil v Kobaridu poučni tečaj, ki se ga je vkljub grozno slabim potom in vremenu udeleževalo povprečno okrog 20 mož in fantov. — V teku tega meseca sc bo vršilo po Goriškem še več tečajev, ki bodo trajali po dva dni in ki jih priredi S. K. S. Z. v Gorici. — Dne 20. t. m. sc prične v Gorici enotedenski poučni in telovadski tečaj za mladeniče naše orlovske organizacijo.
-I- Slovenski fr-mčiSknnl v Ameriki. Krepko se razvija frančiškanska slovenska provincija sv. Križa pod modrim vodstvom sedanjega P. Plnci-da. V Afriki krepko delujeta P. Bcfti-gen in P Eugen med Slovenci v Egiptu. V Aziji sta neumorno delavna P. Baptista in P. Vesel i ko kot apostolska misijonarja med Kitajci. V Ameriki de-
luje že več let o. Kazimir'Zakrajšek. Te dni se jo ta pater mu7dil v domovini, poslan od newyorškega nadškofa, da bi mu pridobil kaj več misijonarjev recla za Slovane v Ameriki. In pred par dnevi jih je odšlo nekaj črez lužo, da so posvete delovanju za katoliške Slovane v Ameriki. Newyorški nadškof jim jc dal župnijo sv. Mihaela v Rockland Nakc NY, kjer bodo ustanovili prvi slovenski samostan. Superijorjem samostana je imenovan o. Kazimir (naslov 135 E. 2. Str. New-York). Med drugimi je odšel ž njim tudi obče znani in zlasti med slovenskim dijaštvom tolikanj priljubljeni o. Salezij Vodošek, ki bo prevzel skrb za newyorške Slovence. Po Veliki noči jim bosta sledila še najmanj dva. — Dalje je celovški škof Kalin naprosil provincijo, da je prevzela v oskrbo slovečo božjo pot Svete Višarje. Izročil jim je župnijo Žabnico z dvema sosednima župnijama. P. Adolf Čadež je župnik in superijor v Žabnici in P. Kerubin Pušek upravlja sosedni dve župniji. Naj še omenim, da ima provincija zopet tri patre na vseučilišču v Freiburgu v Švici, ki se pripravljajo na doktorat, oziroma na pro-fesure.
—	Kletarski tečaji. Pri državni vzorni kleti v Rudolfovem so se vršili tekom te zime štirje tridnevni kletarski tečaji, katere je obiskalo 80 posestnikov, ne samo iz Kranjskega, ampak tudi iz sosednjih dežel. Vseh tečajev je bilo doslej v desetih letih 23 in vseh udeležencev že 360. To priča, da so prišli naši vinogradniki, vinski trgovci in gostilničarji sami do spoznanja, da je tudi v kletarstvu treba napredka in da tudi v tej stroki na doslej običajni, mnogokrat celo na vraže spominjajoči, zastareli način ne pridemo do cilja, marveč da je treba spoznati pravo, znanstveno podlago vsega ravnanja z vinom in moštom, kar nas uči umno kletarstvo.
—	Kat. slov. izobraževalno društvo v Vrbovem pri Ilirski Bistrici priredi v nedeljo, dne 6. februarja veselico s petjem v društvenih prostorih. Začetek ob 4. uri popoldne.
—	Slov. kat. izobraževalno društvo VIč-Glince vabi na svoj zabavni društveni večer, ki se vrši v soboto, 5. februarja v dvorani gosp. Balia (Traun) na Glincah. — Spored: Nezgode »Lepega Jurja«, vprizorjene v šaljivih govorih, šaljivem petju in štirih burkah. Vstopnina 20 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. Pridite, nudi se vsem dovolj zabave!
—	Lepo I S Trstenika se nam poroča: Francu Uraniču, kateremu je ubilo kobilo v tenetiškem gozdu jc gosp. tovarnar Karol Molinc v Tržiču podaril 100 kron.
—	Občni zbor »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško In Primorsko« s sedežem v Ljubljani so je vršil na Svečnico v mali dvorani Mestnega doma. V odbor so bili izvoljeni gg.: Predsednikom Frančišek Črnagoj; podpredsednikom Anton Žnidaršič; tajnikom in blagajnikom Hinko Zirkelbach; odbornikom Josip Verbič, Anton Likozar, Ivan Pe-trič, Janko Babnik, Frančišek Rojina; odbornika namestnika Ivan Strgar, Iv. Kavčič; preglcdovalca računov Avgust Korbar, J. N. Babnik.
—	Izobraževalno društvo Kranj uprizori v nedeljo, dne 6. svečana pred-pustno burko »Nace Copata«, ki bo s svojimi originalnimi dovtipi vzbujala obilo smeha. Ker so cene precej nizke, pričakuje odbor obilne udeležbe.
—	Dvorni svetnik je postal svetnik graškega višjega sodišča Adolf Elsner.
—	Zlato poroko je praznoval v Vipavi g. Ivan Dokleva, star 90 let, s svojo soprogo Ivano, staro 69 let. Pri poroki jc g. dekan naglašal, kako sta slavljenca lepo vzgojila svojo rodbino.
—	Spoznan samomorilec. Pred kratkim sc je, kakor smo poročali, zastrupil v bošketu v Trstu neki mož, ki je bil tudi pokopan, ne da bi ga bili iz-poznali. Včeraj se je slednjič na podlagi fotografije izvedelo za njegovo ime. Spoznala ga je sestra. Pokojnik je bil dninar Ivan Jcrina, rojen leta 1878. v Spodnjem Logatcu, stanujoč v ulici Caccia št. 7.
—	Skrajna podivjanost. Iz Pulja poročajo: šolo pred nekolikimi dnevi je prišel iz ljubljanskega garnizijskega zapora prostak Saina tukajšnjega domobranskega polka. V ponedeljek pa se je že spri z nekim tovarišem in mu tekom prepira zasadil bajonet v trebuh. Nasilneža, kateri se jo tudi patrulji zoperstavljal, so aretovali. Njegovega tovariša pa so prepeljali v mornariško bolnišnico. Nahaja se v obupnem Stanu, težko da bi okreval.
—	Strašen zločin. O tem sc nam še poroča: V torek so aretirali v Sesljauu Frančiško Leban, rojeno Sardoč, in Josipa Gašparina, delavca v kamenolomu
I v Sesljanu, pristojnega v Radovljico.
Leban je omožcna. Nje mož, doma iz Komna, pa ne živi pri njej, ampak dela nekje v Trstu. Leban se jc preživljala s tem, da je dajala delavcem v Seslja-nu stanovanje in hrano. Tako je dajala tudi Gašparinu že pet let hrano in stanovanje in jo baje imela ž njim pregrešno razmerje. Na obeh leži sedaj strašen sum, da sta sežgala dvoje novorojenih detet v peči. To je izpovedala orožnikom, ki so bili o tem obveščeni po nekem delavcu, 121etna hčerka Le-banova, Rozalija, ki je baje vse to videla z lastnimi očmi. Oba se nahajata sedaj v komenskem zaporu. Včeraj se je podala v Sesljan posebna sodna komisija.
—	Poročil se Je suplent na novomeški gimnaziji g. Ivan S t o p a r z gdčno. Albino J a k š e.
—	Tatvine se množe. Kako zelo se tatvine v naših krajih množijo, se razvidi iz sledečih slučajev, ki so se pred kratkim razpravljali pred tukajšnjim deželnim sodiščem: Frančiška Fležar, 22 leta stara delavka, je izmaknila Mariji Konjar v Ljubljani iz zaklenjene skrinje 31 K denarja in za 6 K 50 vin. vrednih drugih reči. Kazen: dva meseca težke ječe. — Karol Posega, 20 let stari zidar, je v Boču svojemu gospodarju Josipu Logarju izmaknil obleko, vredno 60 K; kazen: tri mesece težke ječe. — Vincenc. Zima, 27 let stari pečarski pomočnik, je izmaknil uradniški vdovi Mariji Majeršič gotovine 42 kron in zlatnine za 244 K ter natakarici Mariji Jakše 10 K. Sodba: 13 mesecev težke ječe. — Jernej Šajn, 38 let stari potepuh, je pokradel v Spodnji Šiški štirim strankam obleke in nekaj gotovine v skupni vrednosti 132 K 40 vin. Kazen: 14 mescev težke ječe, nato se bode oddal v prisilno delavnico. — Ciril Zupan, 18 let stari posestnikov sin v Naklem, in France Sire, 19 let stari posestnikov sin v Kranju, sta kot tatinska tovariša na kolodvoru v Kranju odnesla 100 kg pšenice, potem še Zupan sam 100 kg. Kazen: vsak bo sedel dva meseca v težki ječi. — Janez Ba-kovnik, 30 let stari delavec iz Kokrice, je izmaknil Jožefu Zupanu na Dovjem kolo, vredno 200 K. Kazen: 13 mesecev težke ječe. — Že 12-krat zaradi tatvine kaznovana Marija Neuhold, 52 let stara iz Vel. Vrha, je v Ljubljani izmaknila Ivani Kranjčevi cekar z blagom v vrednosti 20 K 66 vin. Kazen: šest mesecev težke ječe. — Marija Škrabar, 33 let stara kuharica v Bovškem in 31 let stari Gregor Lebeničnik, posestnikov sin v Zaplani, sta kot tatinska tovariša v Jesenovem Jožefu Pisaru vzela raznega manufaktuz-nega in špecerijskega blaga v vrednosti 15 K 72 vin. Kazen: Lebeničnik šest tednov, Marija Škrabar tri tedne ječe. — Karol Schvventner, (19 let stari čevljarski pomočnik, je izmaknil v Ljubljani Antonu Cizej 5 kg moke, Francetu Anžiču tri pare čevljev in 12 žepnih robcev. Kazen: tri mesece težke ječe. — Janez Verhovnik, 34 let star, iz Tujnic, je izmaknil v Ljubljani Alojziju Škerl 20 K gotovine in Ivanu Višičku 10 K vredno odejo. Prilastil si je tudi posojeni havelok. Kazen: tri mesece težke ječo. — France Zvokelj iz Podolnice, 15 let stari pastir, je kradel kakor sraka, vse mu je bilo dobro, kar mu je pod roke prišlo. Napravil je šestnajsterim strankam 87 K 24 vin. škode. Na Grosupljem je opeharil Uršo Omahen za 20 K s pretvezo, da je bil njen sin France Omahen okraden in da potrebuje denarja. Kazen: štiri mesece ječe.
—	Od poulične železnice povožen jc bil v Denverju Slovenec Vincencij Mo-šc iz Gorenje vasi pri Ribnici. Bil jc takoj mrtev.
—	V tovarni ubilo je v Čikagi Mihaela Črniča.
—	Potres. 1. t. m. ob 7. uri 4 min. zjutraj smo čutili v cerkvi na Sltaručni navzoči trenotni potres; majali so se svečniki na koru.
—	Krka je vsled neprestanega dežja in južnega vremena močno narasla. Del Kostanjevice jc že pod vodo, ki še vedno hitro narašča.
—	Potres. S Preske. 1.1, m. ob 7. uri 20 minut smo tu Čutili precej močan sunek. Prišel je od severa.
Štajerske novice.
š Občinske volitve v Šoštanju se
vršijo dne 14. in 15. svečana. Hans Woschnagg, sedanji župan, brani obstanek nemčurske postojanke, katero si jo priboril pred tremi leti s pomočjo nepostavnega postopanja. Stolec župana se je že majal dne 13. oktobra 1909., ko je bil prvi imenik razpoložen. Iz tega imenika zrcalila se jo večina Slovencev. Ker ni bilo pomoči postavnim potom, uporabilo se je dejstvo, katero označuje značajnost in postavoljubnost župana — imenik se je izgubil. Namesto da bi razpoložili nov imenik na
isti podlagi,' pogruntale so prefrlgane glave v Celju, Slovenjgradcu in Gradcu, da se uvede novo volivno postopanje in razpoloži nov imenik. V tem imeniku so nastavljeni novi volivci za drugi volivni razred, tako da je sedaj drugi razred Ilansu zagotovljen. Zupan Hans Woschnagg kot solastnik tovarne Franc Woschnagg in sinovi naznanil je štiri uslužbence potnike z dohodki, da se je moral predpisati osebni davek 55 kron za vsakega. Teh uslužbencev ni žive dni nikdo videl v Šoštanju in se ni nikdar slišalo, da je v tovarni Woschnagg uslužbenili toliko potnikov. Kakor je bil pred tremi leti neki Negri prijavljen kot potnik za časa volitev in jc po volitvah zopet izginil iz imenika davkoplačevalcev, — tako bodo ti štirje izginili po volitvah. Občina in nje prebivalci so pa vendarle ogoljufani za svoje pravice in koristi. Ako si pi'edočimo gospodarstvo v občini in vpoštevamo v proračunu za leto 1910. izkazani primanjkljaj 5000 K, kateri pa faktično znaša nad 10.000 kron, bi Slovenci ne smeli biti nejevoljni nad takimi nepostavnimi dejanji v voliv-nem postopanju; kajti Hans Wosch-nagg in njegovi backi naj sami snejo pripravljeno juho slabega gospodarstva, kajti dejstvo mora naše tržane s časom strezniti, da ne bodo v bodoče verovali občinskim zapravljivcem. Dne 14. svečana stali bodo mali posestniki, obrtniki, trgovci, to je večina prebivalstva trga, nasproti fabriškim uslužbencem in petolizcem. Dne 14. svečana pokazali bodo Slovenci, da jc trg Šoštanj slovenski in da ostane na veke slovenski, kljub vsem nepostavnim dejanjem župana Ilansa Woschnagga. — Dne 14. svečana se bode razlegal po slovenski zemlji vrisk: »Šoštanj je bil in bo slovenski trg«, ker zmaga v tretjem volivnem razredu je naša!
š Novice iz Loke pri Vitanju. Na
električni žagi, ki spada h gozdnemu imetju g. inženirja Lindauerja, so baje delavci vse šipe pobili. Kakor se čuje, je bil ta čin osvete čin napram oskrbniku Peeru, ki je vkljub sramotno mali plači delavske moči izrabljal. Tudi kmetje so dali krepki kontra oskrbniku s tem, da ni prišel lov v njegove roke. Čudno pa se nam zdi to, da ima gosp. Landauer, ki je blagega značaja, tako zagrizenega nacionalca za delavca v svoji službi. Kje neki je gosp. oskrbnik obiskoval gospodarsko šolo? — V ponedeljek zjutraj so našli Skarlovniko-vega 17-letnega fanta zmrznjenega v snegu. Fant je šel v nedeljo pozno iz Vitanja domov nakiten z vinom in žganjem. Vsi poskusi, ga zopet oživeti, bili so zaman.
š Strašna smrt štajerskega Slovenca v Ameriki. V La Salle 111. se je na strašen način ponesrečil Slovenec Mihael Skriner. Rajnki, ki zapušča v stari domovini ženo in dvojo nedoraslih otrok, je delal na strehi poslopja Mar-guete Cement Vorsk. Co., ko se na enkrat pojavi ogenj. Hotel ga jc zadušiti z vrečo, a pri tem se še njemu obleka vname. Ko skoči pri tem nazaj, ga zgrabi ventilator in mu odreže desno nogo pod kolenom. Potem si revež več ni mogel pomagati in moral jo ležati v ognju, dokler ni prišla pomoč, ko jc bil že na pol zgoren. Desna roka mu je čez pol zgorela in po vsem telesu je bil tako opečen, da ga ni bilo za spoznati. Nesrečnež je še živel 10 ur, nakar je v strašnih mukah umrl v St. Mary's bolnici.
:aike Kovice.
k Vabilo na občni zbor, katerega priredi I. koroško tamburaško društvo »Bisernica« v Celovcu dne 5. februarja 1910 (v soboto), ob 8. uri zvečer, v gostilni Benediktinske kleti po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev odbora; 5. slučajnosti; 6. prosta zabava s petjem in tambura-njem. — Odbor.
k Vabilo na predpustno veselico, katero priredijo celovški tamburaši v soboto dne 5. svečana 191.0, ob 8. uri zvečer, v gostilni g. Kušarja (Benediktinska klet). Nastopil bode tudi pevski zbor delavskega, društva. Vstopnina prosta. Za obilno udeležbo se priporoča spoštovanjem — vodstvo.
Ljubljanske novice.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov uljudno vabi k predpustni veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 6. februarja 1910., točno ob 6. uri zvečer v svojem domu, Komenskega ulice 12. Spored: 1. Iv. pl. Zajec: »Črnogorko«, zbor. 2. J. Aljaž: »Na dom«, zbor z bari-ton-solo, poje g. Iv .Erman. 3. V. Novak: »Gorski kraj«, zbor s tenor-solo, poje g. L. Bajde. 4. Govor. (Govori g.
prof. dr. Josip JerŠe.) 5. »Kmet in'avtomat«, komični prizor s petjem, proizvaja g, R. Vrančič. 6. »Kamniški Knaj-povci«, šaljiv tercet, pojo gg. J. Ložur, L. Bajde, Fr. Može. 7. Al. Sachs: »Po-strešček«, kuplct, poje g. J. Ložar. 8. »Lumpacij Vagabund«, burka s predigro v treh dejanjih. 9. Prosta zabava.
—	Vstopnina za osebo 70 vinarjev. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
lj Zabavni večer katoliškega mla-deniškega društva, ki se je vršil 2. t. m. v Rokodelskem domu, je podal sijajen dokaz, koliko prijateljev ima to krasno se razcvitajoče društvo. Že celo uro pred pričetkom predstave so bili, kakor smo čuli, razprodani vsi sedeži in pozneje došli gostje so se morali zadovoljiti z vstopnicami za stojišča. Pač nikomur ni bilo žal, da si je priboril prostor v dvorani. Koga bi tudi ne veselilo, ko vidi lepo disciplinirano mladino, ki jc s svojim nastopom v tamburanju in petju pokazala, kako pridno in vspešno uporablja prosti čas za gojitev glasbe.
—	Tri šaljive igre, ki so bile na sporedu so spravile slehernega gosta v dobro voljo. Bile so v resnici srečno izbrane in spretno predstavljane. V duhovito Kotzebujevo šaloigro »Nabito brez svinca« so se igralci (K. Dovjak, Fr. Ober-snel, Fr. Knipic, M. Strnad, J. Flegar, M. Trebar, Avg. Kordin in F. Kosec) tako dobro zamislili, da jc bilo veselje slediti živahnemu razvoju igre na odru. Našega izbornega pisatelja župnika Iv. Štruklja burka »Obleka naredi človeka« je provzročila viharno veselost. V igri sc je zlasti- odlikoval zdravnikov sluga (.1. Flegar), pa tudi njegov prijatelj Lovro (M. Trebar) ni zaostajal v živahnosti. Bolnika (Iv. Beden, A. Pernjač) sta delala čast svojima vlogama. Druge osebe: zdravnik, uradni sluga, sel in črevljarski učenec so pripomogle k cclotnemu učinku, tako da je igra popolnoma uspela. In kaj naj rečemo o šaljivem prizoru »Kmet in avtomat«? Ves čas je izvabljal nepopisno veselost in konccm prizora odobravanje ni hotelo ponehati. Gospod R. Vrančič je z izborno masko, dobrim petjem in neprisiljenim, naravnim kre-tanjem dosegel poseben učinek. Koncem poročila povdarjamo to, kar bi sodilo na prvo mesto: Naš priljubljeni govornik, profesor dr. Josip Jerše, je s svojim predvčerajšnjim govorom, sprejetim z gromovito pohvalo, vnovič dokazal, da je eden prvih stebrov kato-ilškega društvenega življenja v Ljubljani. Naj govori resno ali šaljivo, vedno si osvoji vsa srca. — Prireditev katoliškega mladeniškega društva sta počastila s svojo navzočnostjo kanonik Ivan Sušnik in frančiškanski gvardi-jan P. Avrelij Knafelj.
lj Poročil se je v cerkvi Srca Jezusovega v Gradcu dne 3. t. m. gosp. P. Zvvickelstorfer, oskrbnik grof Sttirgkh-ovih posestev, z gospo Marijo Schitnig, hišno posestnico v Ljubljani.
lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto se uprizori Raedcjeya burka s petjem »B o b e r t i n B e r t r a m« z gg. Povhetom in Buhoslavom v glavnih ulogah. — V nedeljo popoldne ob 3. se poje pri znižanih cenah Straussova opereta »Valčkov čar« z gelč. Iladerbol-čevo in gdč. Lvovo in gg. Fialo, Iliči-čem, Povhetom in Buhoslavom v glavnih ulogah (za. lože nepar). — Zvečer se uprizori prvič francoski igrokaz »Gola ženska« (La femme nue) Henrija Ba-tailleja. — Opera je ,žal, prisiljena počivati, ker so bolni in ne morejo peti ga. L. Nortgartova, gdč. M. Peršlova in g. pl. Vulakovič. Naštudirana jc že opera »Trubadur« ter se ob enem pripravlja Goldmarkova »Sabska kraljica«; vendar se bo morala bržčas še pred obema uprizoriti Leh&rjeva opereta »Piskrovezec«. Premijera se bo vršila v korist gdč. Hadrbolčeve.
lj Zabave v Ljubljani. V torek in sredo je bilo v našem mestu 26 raznih večjih in manjših plesnih zabav, ki so se izvršile vse v redu.
lj Trije vlomi v eni noči. V noči od srede na četrtek so tatovi vlomili v kleti privatnih stanovanj v »Unionu«, v klejt dr. ŠusteršiČevo in v hiralnico.
lj Denarnica z veliko vsoto denarja je bila najdena na predpustnici »Ljubljano«. Kdor jo je izgubil, naj sc oglasi pri ravnatelju »Uniona« g. B r a č i č u.
lj Jutri večer bo vesela predpustna zabava v restavraciji g. Dachsa v Flo-rijanski ulici. Na to domačo zabavo opozarjamo občinstvo.
lj Hotel Lloyd, Sv. Petra ccsta št. 9, priredi domačo plesno veselico na dan 5. svečana t. I., to jc v soboto, pri kateri priliki svira slavni tamburaški zbor iz Zagreba. Priporočamo to splošno znano gostilno.
lj Umrli so: Jem Teran, kuharica, Sv. Petra cesta 58 in Andrej Macli-nitseh, Sv. Jakoba trg št. 2.
Telefonska in brzofara poroHia-
NEMŠKA OBSTRUKCIJA V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Praga, 4. februarja. V današnji seji šal knez Lobkovvitz je včeraj določil češkega deželnega zbora so Nemci pričeli z obstrukcijo. Višji deželni maršal knez Lobkov/itz je včeraj določil dnevni red za današnjo sejo in kot prvo točko nastavil volitev proračunske komisije in še-le kot drugo točko prvo čitanje znanih narodnostnih vladnih predlog. Zastopniki čeških strank so bili pri višjem deželnem maršalu ter ga prosili, naj vztraja pri tem dnevnem redu, zastopniki Nemcev pa so hoteli, naj prvo točko dnevnega reda opusti. Višji deželni maršal je odgovoril, da bi bilo to mogočo le, ako bi bili obo narodnosti zadovoljni, Čehi pa da ugovarjajo. Nemški obstrukcij-ski odbor je stopil takoj na delo in Nemci so vložili 40 obstrukcijskih predlogov. Do opoldne je bila seja mirna. Vrši se čitanje došlih vlog. Nemci pri prošnjah za podpore zahtevajo tudi poimenska glasovanja. Veleposestniki obeh narodnosti posredujejo za spo-razumljenje v zadnjem trenotku.
Praga, 4. februarja. Spravni poizkusi med Nemci in Čehi so se razbili. Višji deželni maršal bo formelno sklical sejo za ponedeljek, a v poučenih krogih trdijo, da je današnja seja zadnja. Ravnokar se posvetujejo Mlado-čehi in agrarci, ako naj izsilijo takojšnje odgodenje češkega deželnega zbora.
Dunaj, 4. februarja. Neugodne vesti o dogodkih pri zasedanju češkega deželnega zbora bodo vplivale tudi na politični, posebno na parlamentarni položaj. Govori se, da radi tega na rekonstrukcijo Bienerthovega kabineta za sedaj ni misliti in da bo rekonstrukcija odložena na spomlad. Sedaj je treba počakati, kako stališče zavzame napram tem načrtom barona Bienertha »Slovanska Unija«.
VOJNA NEVARNOST NA BALKANU.
Carigrad, 4. februarja. V včerajšnji seji ministrskega sveta so bila prečita-na poročila turških poslanikov, ki vsa povdarjajo, da velevlasti hočejo energično skrbeti, da se vzdrži mir, da hočejo braniti pravice Turčije in da bodo Kreto velevlasti zopet zasedle, ako bodo Krečani poslali poslanca v Atene.
ATENTAT V ZAPORU.
Cetinje, 4. februarja. Iz Podgorice javljajo, da jc bivši tipograf Bajkovič, ki je bil glavna priča v cetinjskem procesu, v ječi izvršil atentat na zaprtega bivšega ministra Badoviča in ga težko ranil. Badovičevi tovariši so priskočili na pomoč. Pred ječo se je zbralo mnogo občinstva, ki je priredilo demonstracije proti ministru Tomanoviču, katerega dolže, da je odgovoren za ta atentat.
VELIK POŽAR.
Jassy, 4. februarja. Mestni del Tir-gul Cirenlini je uničil ogenj.
SOCIALNI DEMOKRATJE ODPOSLANI NA DELO V SIBIRIJO.
Peterburg, 4. februarja. Socialno-demokraški poslanci drugo dume, ki so bili te dni obsojeni, so bili z močnim spremstvom odposlani na kolodvor in poslani na prisilno delo v Sibirijo.
RUSKI ANARHISTI V CARIGRADU.
Carigrad, 4. februarja. Pri tovarni smodnika v Mabiko sta bila aretirana dva ruska anarhista.
VODA V PARIZU UPADA.
Pariz, 4. februarja. Voda je doslej do 1. ure upadla za 2.02 m in utegne tekom današnjega dne za nadaljnjih 50 centimetrov. Zelo mnogo ulic je zopet otvorjenih prometu. Vnovič se je blizu ministerstva mornarice usedlo več ulic. Tudi v pariški okolici se je položaj vidno zboljšal. Povsod, zlasti v okolici Alforta, se kažejo velike škode, ki jih je napravila povodonj. Neka dvonadstropna hiša v Choisy-la-Boi, v kateri ni bival nihče, se je podrla. Tucli v okolici Courberoi se jc podrlo več starih hiš.
VIHARJI OB NORVEŠKI OBALI.
Kristijanija, 4. februarja. Z nor« veške obali poročajo o silnih viharjih. Devet ribiških ladij pogrešajo s 40 možmi. Pri Lofotih je morje vrglo na suho 10 ribičev.
GRŠKA ZBORNICA BO ZBOROVALA ŠELE MESECA DECEMBRA.
Atene, 4. februarja. Z gotovostjo se trdi, da bo kralj sklical zasedanje narodne zbornice šc-lc meseca decembra.
NOVODOBNI OTROCI.
Kolin, 4. februarja. V lekarno t Kolinu Ehrenfeldu sta vlomila dva šolarja in sta na lekarnarja, ki jih je pri vlomu zasačil, streljala iz revolverja. Lekarnar jc lahko ranjen. Šolarja vlomilca so aretirali.
Priporočamo sledeče knjige, ki so izšle ravnokar v zalogi »K a t o 1 i š k e B u k v a r n e« v Ljubljani:
Vstaja Skendcrbecjova. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel I. M. Cena 60 vin., trdo vez. 80 vin.
Skrivnosti srca. Novele. Francoski spisal Paul Bourgct, poslovenil A. Ka-lan. Vsebina: Častna beseda. — Sin. -— Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. Cena 1 K 20 vin., trdo vez. 1 K 40 vin.
Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Cena t K 40 vin., vez. 2 K 40 vin.
Angleška bolezen
uniči zdravje Vašega otroka, ako ne vporabile takoj gotovega sredstva.
Scott-ova emulzija
obsega vse potrebne sesiavine, da krepi kosti in jih obda s trdimi, zdravimi mišicami. Prednost Scott-ove emulzije, ki jo skrbni stariši popolnoma priznavajo, je ta, da jo mali dojenčki vsled prijetnega in sladkega okusa zelo radi vživajo. Celo ako otroci niti mleka ne prenesejo, prebavijo Scott-ovo emulzijo brez vsake težave.
Scoff-ova emulzijtt
velja v vseli teh slučajih za neprekosno vzor-emulzijo.	2615
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Pristna le s to 7naniko — ribičem — kot garancijskim znakom SCOTT- ovega ravnanja!
Dobro vpeljana, 10 let obstoječa
ki nese letno 25.000—30.000 K čistega
dobička se proda s hišo vred. Dokazi na razpolago. Vprašanja na upravo lista. 251
Ant. Bajec
cvetlični salon
J Pod Trančo št. 2, " poleg čevljar, mostu ^
Izdeluje šopke, vence, trakove. Veiika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila Sočno. Cene zmerne.
gHRSfl
5662 52-1
Zlate mtinji Berlin, Pariz, Rim itd.
Vinko
Peter
Kranj
larše
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
Haračiia se sprejemajo v obeh skiaditfih in tudi u Ljubljani, Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165. KHREL MEGLIC Telefon št. 165. 3340 lastnik lordke LavrenCie fi Domicel), žilna Irgouina. 3-1
kmetice ln dekleta ! V moji le-j karniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, iznajti lajboljSe sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo asje gosti dolgi in odstranjuje prhljaj (luske) na glavi. Cena (franko na vsako poŠto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K.
Treba je, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je:
P. M č lekarnar ? Palm
5t 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s postnim povzetjem.	3290 b
Posteljno vlago
odstrani zajsmteno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sanifas" Velburg P 347 Bavarsko.	284 31
Ako kašljate
ali težko sopete (astma) poskusite
slavonski zeliščni sok
iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na
želodšnlh boleznih S čreS?2Pf
tem zahtevajte v lekar- n>ilff2*?lfn in nah znamenito znane jpuEviSlSAK £B"
Mne KapUScR LnmafuneboLsni.boste
Cena s i mm slavon. Mmm sika K ra. 1 „ jMlii Muli kapljic Ii M).
Kdor si teh ne more nabaviti v svojem sta-novališču, naj isto naroči iz centrale 3289
nijiiiimiriniriNiin
Po pošti se ne pošilja izpod 1 steklenic.
Prihranite
vsak dan
©
4'80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
Zadnji čas
je, da naročite ssassassasss
Holedar za kmetovalca
Spisal J. Legvart.
Meseca avgusta letos se odda v najem
m@scans
(bivša Hafnerjeva pivovarna) in
Poizvedbe v prvem pritličju h. št. 47, — tlični pisarni — ali Rimska cesta št. 10 v pisarni.
svmea
Čz vsemi kletmi (ledenico), Svetega Petra cesta 47. ali Marije Terezije cesta št. 10 v pri-
299 3-1
obstoječe iz 4 sob s kopalnico in vsemi drugimi pritiklinami, ležeče na solnčni strani, s krasnim razgledom, da se z majnikovim terminom v najem. Tudi se dajo lepi lokali, primerni za trgovine ali pisarne takoj v najem. Naslov pove upravništvo tega lista. 298 1
Katero MurašKo Mtuo
Ima na prodaj kaj odveč debro ohranjenih
Ko se po 1'4 letnem bivanju na Marije Terezije cesti, kjer sem posloval kot restavrater	301
f /^stvena ker je le še malo iztisov v zalogi.
Naroča se pri
poslavljam od tega kraja in preselim v lastno hišo v drug del mesta, mi je dolžnost, da se najiskreneje zahvaljujem vsem cenj. mestnim in okoliškim gostom svoje restavracije, ki so me tako radi in v tako obilnem številu posečali.
Zahvaljujem se za prijazni obisk v prvi vrsti vsem svojim osebnim prijateljem, ki vselej pospeševali ugled mojega podjetja, dalje vsem cenj strels1' ..i klubom in kegljaškim družbam, vsem slav. pevskim in drugim društvom in klubom, ki so prirejali pri meni veselice, shode, skupne obede, vsem cenjenim kmetskim posestnikom iz okolice in voznikom, ki so radi ostajali pri meni, obenem tudi vsem zaključenim družbam itd., — sploh vsem, ki so mi ves ta čas izkazovali zaupanje. — Zadovoljnost cenjenih gostov mi je bilo vselej največje zadoščenje.
Valentin in Hntonija Mrak.
Ponudite na upravnico ..Slovenca". 289 3-1
Obenem javljam vsem svojim cenj. dosedanjim gostom in drugemu občinstvu, da otvorim s 5. februarjem t. 1. v lastni hiši
Rimski c£s»tl h (prefe pri Zajcu)
restaoraciio IMU1K"
n
Kakor doslej bom točil samo najboljša, zajamčeno naravnopristna vina iz najslovitejših vinskih goric, ki sem jih osebno nakupil naravnost od vinogradnikov. Točil bom pa tudi vedno sveže najboljše pivo Skrbel bom, da ohranim sedanji dober sloves svoje kuhinje tudi v bodoče. Okusna gorka in mrzla jedila se bodo dobivala vsak čas dneva, priporočam se pa tudi za abonement na kosilo in večerjo in prireditev skupnih obedov ln večerij — vse po zmernih cenah.
Sploh bom pa skrbel, da z največjo skrbnostjo ter točno in prijazno postrežbo zadovoljim vse cenjene p. n. goste in si še nadalje ohranim sedanji dobri glas kot restavrater
Valentin in Antonija Mrak.

Ivan Bonačui 1MM
33® Pri desetih iztisih se eden navrže. SS
"KUHARICA
išče službe, najraje v kakem župnišču.
Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«.
294 3-1_
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, z vso pritiklino in balkonom, re odda meseca maja v I. nadstr. hiše štev. 30 na Reslovi cesti. Išče se zelo mirna stran.a. Poizve se v pritličju.	286 3-1
Pošten in priden
so neprekosne glede kakovosti in trpež-nosti; čevelj se težje zvrne, manj drči in čevelj dobi elegantno obliko. Pazi naj se na znamko
,,BERSON'
vajen tudi pri telečjem in prašičevem delu, se sprejme pri
Hnt. Hafner
288	Skofjaloka.
Dobro vino
je na prodaj v kmečkih kletih. Posreduje in jamči za pristnost Posojilnica o HaStelu, 280	pošla Buje u Istri. 10-1
: Za sloDoKrune in prebolele :
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
,KUC'
najbolje sredstvo.
Bratje Novakovič, Ljubljane.
Dobe se v vseh trgovinah za usnje, čevlje, gumijevo in drožer. blago v monarhiji. Na debelo pri zastopnikih
SIGIUND BEER & sinovi
DUNAJ VI/2.
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške iiskarue«.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.