Ra Leto X. . Štev. PHIHOHSKI DNEYMIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Postati moramo aktivni člani novega širokega in resnično socialističnega gibanja, ki bo odprlo pot do vsakega našega poštenega demokratično mislečega človeka. Le tako bomo imeli možnost, da pod zastavo socialističnih načel stopamo skupno z italijanskimi demokratičnimi množicami v borbi za rešitev socialnih, gospodarskih in političnih vprašanj. (Iz poročila Fr. Stoke) 231 (2850) Poštnina plačana » gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 29. septembra 1954 Cena 20 Hr Po začetku londonske konierence jo delegati optimistično razpoloženi PosebpnSe Zdi' da se.n.i!i Franciia niti Nemčija nista za las premaknili s svoiih stališč s ministrov ZDA, Anglije, Francije in Zahodne Nemčije o nemški Sl " Angleški zunanji minister Eden izvoljen za predsednika konference london 2r .^poldne se ~ Uncr-‘ rencaSdev?t°h Sa Začel>a kon£e-Ciji. Knnfl drzav 0 Nem-* Danes palači Obenem il;.Za,z.apTtimi vratL 1C Mendes.F^-h’ na katerem stanek Hl\nnei;Fr?5c'e''FosterC'‘Dulles Voriti o v.) - Uer začeli Sočnosti Pr|saniu nemške su- >° vPrašanie* U£e*0 pa’ da Prednosti l ■ ?e 1)0 'melo ?• .temveč da bo konferen‘ Po* d ^ •V 2ah°dni Wferen(> njem prvem dnevu da"0 naslea evetih £e bil° £z' Čilo; dnje uradno poro- «Prva Poldne jZa^fid? danes pred- vetih’Se f^a .konference de-Polrl^ Ho' nousp MmVl un v Lancaster 5ei0 in želel rM Eden začel došlico V m delegatom dobro-*• Na n?«1?11 britanske vla-2unanieea 5■ ,® holandskega Podpri ^ m^nistra, i^i ga ie %Ptl^ndržakvnf taf- sa konference. Nato le ®redsedniko Ede.a izv°Ijen koni. za »vunipro«^ v.. iNctbu v'°ie» delovLraZpr?vliala 0 u j vnem načrtu in v dosegla sporazum o kta'£kemUH.Vn';tn načrtu in v »ačinu ,,0se8la si n' da bodoSklenjeno 5e bi" sPlošn-, se;,e ntinistrov 14« S. *“ - »■ kScanju y° bUl ukrepi o ob-. na drzav NATO, tav'jene . ?ci niso pred *u- Frane-*-njenein *t*r yPrai eoski napred- le podal1 :iunanjl mim jih, vp«irenca izjavo o raznih v.aaaniih v°Nerenca’ 0 katerih mora si't,.^Pravljati. Go-njimi .lrdrug' ministri, mL .-banski zunanji ¥Ur a j r£>no ;n nemški s£»ta Aden, lauer. Predsednik -me v . u %V?°poro^ai bruse£iskega i^AVSR in Italija k paktu; ko- vse svoje site pod mednarodno nadzorstvo, medtem ko zeli Francija obdržati izven rega nadzorstva one svoje vojaške sile, ki so ji potrebne na čezmorskih ozemljih. Končno je govori] še italijanski minister Martino, ki je izrazil naklonjenost zamisli, da se uporabi primerno spremenjena bruseljska pogodba, potrebna jamstva pa bi se našla v okviru NATO. Na popoldanski seji so ministri proučevali poročilo stalnega odbora bruseljske pogodbe in s praktično, čeprav neobičajno proceduro sklenili vključiti predstavnike Italije in Nemčije v stalni odbor pri njegovem proučevanju vprašanja vključitve obeh držav v pogodbo. Angleški zunanji minister Eden je prikazal svojo zamisel, da bi poverili nadzorstvo in omejitev oborožitve posameznih držav atlantskemu poveljstvu, Mendes-France pa je še enkrat prikazal svoj načrt, kako poveriti to oblast bruseljski pogodbi. Popoldanska seja ni trajala dolgo, ker so se morali ministri zvečer udeležiti svečane večerje, ki jo je priredil Churchill. Predstavnik Foreign Offi-cea je danes zvečer izjavil, da 50 na obeh današnjih se- jah konference dosegli «zelo zadovoljiv napredek«. V drugih virih pa zatrjujejo, da se Mendes-France «niti za milimeter« ni odmaknil od svojega stališča in da na drugi strani_ Zahodna Nemčija z ameriško podporo vztraja pri svoji zahtevi, naj se ji kot prvo prizna popolna suverenost. Vendar pa naznačujejo v angleških uradnih virih možnost, da bi se konferenca končala že ta teden, torej prej kot so predvidevali. Pri tem opozarjajo v istih krogih, da je konferenca devetih samo pripravljalni sestanek in da zato na njej ne bodo podpisali nobenega dokumenta. Za sklepanje o vključitvi Nemčije v zahodni obrambni sistem je pristojen atlantski svet. V londonskih krogih nočejo pojasniti, ali pomeni stavek v uradnem poročilu o «ukrepih za prenehanje okupacijskega režima’ v Nemčiji«, da so tri okupacijske velesile popolnoma soglasne, da je treba Nemčiji podeliti suverenost. V diplomatskih krogih pa pravijo, da je Francija «v bistvu« izrazila soglasje z Anglijo in ZDA, da je treba Nemčiji podeliti suverenost. Presenečenje pa je vzbudila DEBATA 0 AFERI MONTESI V ITALIJANSKEM PARLAMENTU želja Mendes-Francea. da se posarsko vprašanje poveže z vprašanjem nemške oborožitve in suverenosti. Sam Mendes-France je izjavil, ’ da po njegovem posarske vprašanje in sporazum o njem nista pogoj za popoln sporazum z Nemčijo. Ameriški državni tajnik Fo-ster Dulles, ki predpoldne ni govoril, se je priglasil k besedi popoldne in pozval delegate, naj pospešijo proces vrnitve nemške suverenosti. Opozoril je ministre, da je ameriški senat že dal Eisen-howerju pooblastilo, da lahko ukrepa v tem smislu, in dodal, da se ZDA pripravljajo, da tako tudi brez odlašanja ravnajo. Na splošno so vse delegacije kazale danes zvečer optimistično razpoloženje. Kardelj in Bakarič na obisku v Belgiji Belgijski socialisti ne gledajo na razvoj socializma šablonsko in dogmatsko, poudarja HBorba" Uri Eh oku- zvezni jj,u nJLPor°čal rt' kako ^Publika . __________ h t,8*3' Konf Praaanje že pro-Jiujp n° kQm-reriCa ie P°zva-naj nada-šk- c!c prerUA°ueevaniem s 4 zvezne r stavnikov nem-s'kl Publike in Ita- ‘^^.'ninislri Ft0’ 56 - ^isrr&a: ' tazPravi a"e£0 ob 15' Paci; ,Za nVL ]aj0 0 ukre’ *?8£fvS,'t Odbor Predložil 31m bo vkrat-D« se je Poročilo. Ta *i„ t 31 Pb 16-30. <«lo °, ,e*‘alo se ie po-ki Zazpravliat0b 16-30 in za- zv»g0čil> vkl°-Ukrepih'kl ? C, ?ne reDubi u nem-*ke ,selisk0 PUbl'ke in Italije lO«. ezne renuhrtter nGm' p0 pJblike v NA Pet 5 k°nferenprV1 seil lon' v°rnikQv" , govorilo slahiu. atlce, f ■ Eden, Men- ^'■ian uass'gli Aak' velep0’ PrJ nski J-h Adenauer in hnl^io sta ^*S Martino. \ L Zut>anji *L?esta'a itali- Za senatom se je z afero začela ukvarjati poslanska zbornica ■ Nenni zahteva odstop vlade - Saragatov indirektni napad na Fanfanija , V- kancler TiT'51” Mar' Kk v°litvi Adenauer l>nee 7e' =za Predsednika y .ji.pevor .«1 .e Eden kraj-t(h. 1'h, ki bi °.£nega značaja - ■ nh naj konfe- jih o^Segla - -----^ Mft taknii ’k-e4 da bi se pri HaJ^s-Frano« * vPrašanj. “Mirno naslednSUh tezo' ki sl°-«it> diSkrim h načelih; 1. vNsVU kol‘ Ude?1-6 pr0ti t itgradnc «zencu Pri vVV- P,°Uti=ne nadalje-• hstvai-. “rganizacije «,.'°sti arianip aia..,, . RIM, 28. — V poslanski zbornici se je danes začela debata o zadnjih spremembah v vladi, ki se je, kot ze v senatu, spremenila v debato o aferi Montesi in vladni odgovornosti v njej. Glavni govornik opozicije je bil danes Nenni, ki je pozval vlado, naj odstopi. Obtožil je tudi vlado, da ignorira parlament in navedel pri tem, da ni bil izveden sklep poslanske zbornice o reorganizaciji IRI, da vlada ni držala obljube o novem volilnem zakonu, da zavlačuje diskusijo o reformi agrarnih pogodb, da še ni rešila vprašanja državnih uradnikov itd. Nadalje je obtožil vlado, da sabotira ustanovitev ustavnega sodišča, ki je edino pristojno razsojati o sporih glede ustavne upravičenosti zakonov in glede obtožb na račun ministrov zaradi zlorabe oblasti ali korupcije v izvrševanju njihove funkcije. Nenni je f, voril seveda tudi o škandalu Montagna-Mon-tesi. Dejal je, da je škandal že v tem, da je bilo potrebnih 17 mesecev, da je sodna preiskava prišla v pravi tir in to po splošnem mnenju javnosti samo zato, ker je med osumljenci tudi ministrski sin. Ko je bil izdan sodni nalog proti visokemu policijskemu funkcionarju, je nadaljeval Nenni, je javno mnenje videlo v tem potrdilo, da sta bili obe poprejšnji arhiviranji preiskavi o smrti Vilme Montesi posledica namernega prikrivanja dejstev. Vse to, je poudaril Nenni, je krona sistema policijske države. Nenni je nato zahteval parlamentarno preiskayo o ozadju prikrivanja krivde za umor Montesije-ve. Na današnji seji so govorili še neofašist Roberti, socialni demokrat Rossi in liberalec Malagodi; zadnja dva sta zagovarjala ravnanje vlade in oblasti. Mnogo pozornosti pa je zbudil Saragatov članek v listu «Giustizia», ki napada one, ki so prvi začeli razširjati govorice o tem, kako je umrla Vilma Montesi, pa o tem nikoli niso obvestili sodišča in tudi pri sedanji preiskavi niso sodelovali. Po splošnem Francoski socialist o napredku v Jugoslaviji BEOGRAD. 28. — ((Navdušen sem nad napori, elanom in rezultati, ki jih dosega Jugoslavija pri uresničevanju resnične socialistične demokracije«, je izjavil danes pred odhodom iz Beograda Andre Philippe, član izvršnega odbora francoske socialistične stranke. Pripomnil je, da je najbolj zanimiv proces razvoja socialistične demokracije v podjetjih. Nadalje je dejal, da je z največjim zanimanjem spremljal razvoj Jugoslavije, ker ta razvoj ni velikega pomena samb za Jugoslavijo, temveč tudi za razvoj socializma v drugih državah. «U-pam, da bosta izboljšanje mednarodnega položaja in gospodarski napredek olajšala napore Jugoslavije pri izgradnji socialistične demokracije«, je zaključil Andre Philippe. Dolgoročna posojila jugoslov. delavcem BEOGRAD, 28. — Zvezni izvršni svet je sprejel predlog Narodne banke o dodelitvi dodatnega kontingenta ene milijarde dinarjev za kreditiranje izgradnje oziroma dokončanje stanovanjskih poslopij za delavce in uslužbence. Do avgusta letos je Narodna banka o-dobrila delavcem in uslužbencem dolgoročna posojila v višini 2.5 milijarde din. BRUSELJ, 28. — Glavni tajnik SZDLJ Edvard Kardelj in član predsedstva Zveze dr. Vladimir Bakarič, ki sta včeraj prispela na obisk v Belgijo sta danes popoldne obiskala belgijskega ministra za zunanjo trgovino Larocka, ki zamenjuje odsotnega zunanjega ministra Spaaka. Minister Larock je zadržal jugoslovanska gosta na kosilu. Drugi člani jugoslovanske delegacije so danes obiskali belgijskega ministra za zdravstvo Lebour-tona in se zadržali z njim dalj časa v prijateljskem razgovoru. Čeprav smatrajo belgijski socialisti večstrankarski sistem za ugodno obliko razvoja socializma v pogojih, v katerih deluje njihovo gibanje, pa vendarle ne zanikajo možnosti izgradnje socializma in socialistične demokracije v drugih oblikah in sodijo, da te druge oblike lahko služijo kot izkušnje za socialistična gibanja v svetu. «Ti pogledi belgijskih socialistov na možnosti razvoja socializma kažejo, piše današnja ((Borba«, da belgijski socialisti ne gledajo na razvoj socializma šablonsko in dogmatsko. Prav zaradi tega dejstva obstajajo velike možnosti za lažje razumevanje in uspešno medsebojno sodelovanje z belgijskimi socialisti«. «Borba» nadalje pravi, da so j belgijski socialisti podprli stališče Jugoslavije v njeni zunanji politiki. Tako so v belgijskem parlamentu na napade klerikalnih poslancev proti Jugoslaviji pojasnili resnično o-zadje borbe Vatikana proti Jugoslaviji. V zvezi s tržaškim vprašanjem pa so obsodili italijanske iredentistične zahteve na jugoslovansko ozemlje. ((Belgijski socialisti so tudi pozdravili sklenitev balkanske zveze in opozorili, da je ta zveza dobra oblika in dobra pot za zbliževanje med narodi in za stvarno sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo«, zaključuje «Borba». nudi znatne možnosti sodelovanja z jugoslovanskimi podjetji. Kakor so zatrdili egiptovski delegati, bodo priporočili svo. ji vladi, naj bi nekatera jugoslovanska podjetja prevzela investicijska dela, ki jih ima- jo načrtu v Egiptu. I na obisirn v Beugradu BEOGRAD. 28. — V Beograd je prispela skupina zastopnikov češkoslovaških podjetij za zunanjo trgovino, da bi sklenila trgovinske pogodbe z jugoslovanskimi izvoznimi podjetji. Obisk češkoslova. ških gospodarstvenikov je prvi poslovni korak po nedavno sklenjenem sporazumu med obema državama o zamenjavi blaga. Velika dvorana v prvem nadstropju palače Lancaster House v Londonu, konferenca devetih, ki razpravlja o nemški oborožitvi. kjer zaseda DeleoBCiiR eoinlovske vlade ze oospodersko sodelovanje s FLRJ ZOPET SE POJAVLJAJO KAZNI GLASOVI o skorajšnji rešitvi tržaškega vprašanja Po enih naj bi bila vest o sporazumu objavljena v nekaj dneh, po drugih v nekaj teduih - Osebna JDullesova pobuda pri italijanskem ministru? - Mešanica poročanja in skritih želj v italijanskem tisku BEOGRAD. 28. — Uradns i delegacija egiptovske vlade je j ................. danes po obisku v glavnih \ optimistične izjave zahodnih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Agencija ((Associated Press« javlja iz Londona, da se je včeraj ameriški zunanji minister Dulles osebno vmešal v’ spor med Italijo in Jugoslavijo glede rešitve tržaškega vprašanja, tako da so se zboljšali izgledi za njegovo rešitev, kar pričakujejo v nekaj dneh. V zvezi s to vestjo ugotavljajo v Beogradu,' da tržaško vprašanje čaka na rešitev že devet let. Ni dvoma, poudarjajo v Beogradu, da so razgovori prišli v zaključno fazo in da manjka samo še pristanek italijanske vlade. V Beogradu tolmačijo V skupščini OZN se nadaljuje splošna razprava NEW YORK, 28. — V glavni skupščini OZN. se je danes nadaljevala splošna raz-mnenju letijo že obtožbe na j prava. Govorili so predstavni-Fanfanija, ki mu mnogi pri- ki Urugvaja, Siama, Nove Ze-pisujejo namen, da z afero j landije in Pakistana. Jutri bo Montesi kompromitira staro j govoril britanski predstavnik vodilno garnituro demokrist- j Selwyn Lloyd, in verjetno tu-janske stranke, ki sestavlja di sovjetski delegat Višinski. jugoslovanskih gospodarskih u-stanovah odpotovala iz Beograda, Med svojim bivanjem v Jugosiaviji je delegacija proučevala možnosti širšega gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema državama. V zvezni zbornici za zunanjo trgovino menijo, da investicijska izgradnja Egipta krogov kot znak, da je italijanska vlada pripravljena sprejeti sporazum o tržaškem vprašanju, ki je bil že dosežen med Jugoslavijo in zahodnimi državami. Kot danes poroča agencija «United Press«, pa pravijo v obveščenih virih, da obstajajo dobri razlogi za sodbo, da bo italijansko-jugoslovan-ski spor o Trstu kmalu urejen, da pa dokončni sporazum še ni bil dosežen. Neki obveščeni informator, zatrjuje ((United Press«, je dejal, da utegne biti vprašanje rešeno «v nekaj tednih«. Dodal pa je, da že dalj časa upajo v rešitev «v nekaj tednih«. Te informacije prihajajo po vesteh v tisku, da je bil na včerajšnjem zasebnem sestanku mea ameriškim državnim tajnikom Fosterjem Dullesom in italijanskim zunanjim ministrom Gaetanom Martinom izdelan sporazum o Trstu. K temu dodajajo, da je bil včerajšnji sestanek prvi med obema ministroma in da je treba v njem videti uvodno izmenjavo mnenj kot poskus rešitve tržaškega vprašanja, pravi ((United Press«. Sam Martino je včeraj izjavil, da v svojih razgovorih zaenkrat še ni obravnaval tržaškega vprašanja. B. B. j|i j?1 °bsegaUp?nia z ome-Howžitve i Pboroženih sil V Prilp«mm * >cJu k°t Dntr' V suverenost 0kvj?0laškoP^dem j-,?lemept .’ v kater !zacii0)>-?ranceJ2Vaiajo ipm na£ se ta lij z ^ K>... ’ .J® DO M nnrloc- Danes začetek procesa proti Fatemiju TEHERAN, 2b. — Danes so javili, da se bo sodna obravnava proti bivšemu zunanjemu ministru v Mosadekovi vladi Huseinu Fatemi začela jutri pred vojaškim sodiščem. Fatemi je obtožen izdajstva in poizkusa zrušitve monarhije. , - to " brUseliLP0 Mendes-vršili ram kot nntmrfh:, b ti tja. ka: !*^je pogodba NATO; pri-h Italija in ov0 -aVe (pa »orda tu. za Er„.p £vorila naj -Uge drža: ^0 — - . wx na . UltuI' sociaigosp°darsko, po-> spdei’0 Pbrambpo in e°dba ?°goča an£«. Poleg >eSk“glezk" ~-u-SGliska p°-zt azoval ?n zrance ob- ,Nato nGlj' nujtnP6ntu- k£ se SltHr, . je M«J?° Potrebno Za omejiti zagovarjal Lr°žitve oboroženih Med FLRJ in Romunijo vzpostavljen zet. promet >JEOGRAD, 28' - J- oktobra bodo ponovno vzpostavili železniški promet med Romunijo m Jugoslavijo, ki je bil prekinjen pred štirimi leti in pol. Sklep sta sprejeli železniški upravi obeh držav na osnov sporazuma o ureditvi železniške obmejne službe avgusta le tos. Po tem sporazumu bo na progo Beograd - Bukarešta in obratno vozil vlak trikrat teden. tudi današnjo vlado. Obenem Fanfani tudi ni navdušen za formulo vladne koalicije z laičnimi strankami centra; to I bi tudi razlagalo | reakcijo. Znano je, da je n. pr. po alogu takratnega notranjega ministra Fanfanija polkovnik Pompei izvedel svojo znamenito preiskavo; poročilo o tej preiskavi je, kot znano, povzročilo preobrat na procesu proti Mutu in prisililo sodišče k uvedbi nove preiskave okoliščinah smrti Vilme Montesi. Jutrišnja številka demo-kristjanskega giasila «1] Po-polo« v krajšem uvodniku indirektno odgovarja na prav teko indirektni Saragatov napad. C P bH0>ažeVa P-a tUdi t0- zr'1 Potre?' Nadal£e f ,aiPeri(fa ohr? večjih t'sklb čet J6Vanie an-*?del0va. Pctrebr, evr°pski vprla, ’P \ired-atn8le*kc8a z" Ve posar- v°»n, Vori^P^an^^usije Me' it - Posti av‘l H Adi? povztl iai?a£i ' V^Pov?86** svmepndes'Fran-a^eposl Aa, disk,J® : predloge n}fiav'l ie, ?ha J.astne d\ bo Pravljena ? -livarn Mi ati Sl£e "V^Postav ob«, da bi 73 mrtvih pri železniški nesreči HYDERABAD. 28. — Danes Se je dogodila kakih 80 kilometrov od Hyderabada huda železniška nesreča, ki je terjala 73 človeških žrtev in 28 ranjenih. Vlak, ki je iz Hyderabada vozil y Kazipet, in v katerem Je bilo 60Q potnikov z nekega mostu reko Aler. Ker je reka zelo deroča, je bilo delo reševal nih skupin zelo otežkočeno ločno število žrtev ni še zna no, omenjena števila pa ie navedel ministrski predsed njk države Hyderabad v skun scini * se, J prevrnil .SANTIAGO, 28. - Cilsk. Vlada je odredila izjemno sta. n.le v pokrajini Atacama ■oralni pred stavko v rudn „ * se tav/ v mani- Postaviti* v,, bakra. ki pripadajo druž-01 »Anaconda«, Urugvajski delegat je izja vil, da njegova vlada pripi-j suje veliko važnost ameriške-1 . mu predlogu za mednarodno Saragatovo sodelovanje pri uporabljanju atomske sile v miroljubne namene. poudaril je tudi, da bo urugvajska vlada podpirala pravico narodov do samoodločbe. Veliko pozornost posveča Urugvaj tudi delu UNICEF ter ternični in gospodarski pomoči OZN manj razvitim deželam. Siamski delegat Van Vajta-jakon je izjavil, da si pridržuje pravico ponovno načeti, če se mu bo to zdelo potrebno, vprašanje pošiljatve opazovalcev OZN v Siam. Vendar pa ni zahteval od glavne skupščine, naj v sedanjih okoliščinah razpravlja o tem. Skoraj polovica laburistov nasprotuje nemški oborožitvi Kongres v Scaraboroughu je sprejel le z 'majhno večino resolucijo, ki se načelno izreka za oborožitev - Gaitskell premagal Bevana, vendar pa so bevanisti okrepili svoj položaj v izvršnem odboru SCARBOROUGH, 28. — Laburistični kongres je danes načelno odobril nemško oborožitev s 3.270.000 glasovi proti 3.020.000. Zavrnil je bevani. stično resolucijo proti nemški oborožitvi s 3.281.000 glasovi proti 2.910.000. Zagovorniki nemške oborožitve so torej dosegli tesno zmago nad nasprotniki. Večina predstavlja manj kakor 5 odstotkov glasov izraženih na kongresu. Glasovanje je pokazalo, da je stranka še dalje razdeljena, kar se tiče nemške oborožitve, na dva skoraj enako močna Italijanski zunanji minister Martino, ki je nasledil odstopivšega Piccionija. se Je v Londonu v prostorih italijanskega poslaništva sestal z ameriškim državnim tajnikom Dullesom. bloka. Položaj Attleeja in njegove skupine pa je v marsičem odvisen od rezultatov londonske konference. Ce ta ne uspe. ali pa če bi prišlo do drugih diplomatskih težav v zvezi z nemško oborožitvijo, bi utegnili bevanisti znova priti v ospredje. Pri volitvah v izvršni odbor so bevanisti okrepili svoj položaj čeprav ni bil v odbor izvoljen Bevan sam. Ta ni mogel namreč kandidirati, ker je postavil kandidaturo za častnega blagajnika stranke, pri čemer pa ga je premagal bivši finančni minister Hugh Gaitskell, ki je zagovornik nemške oborožitve. Med sedmimi ((političnimi« člani izvrš. nega odbora je bilo izvoljenih net bevanistov, ki so: Harold Wilson, Richard Crossman, Tom Driberg, lan Micardo in Barbara Castle. Ostala dva dpolitična« člana sta: James Griffiths in Anthony Green- wood. ... Greenwood je prvikrat izvo. ljen za člana izvršnega odbora Čeprav ni bevanist, nasprotuje nemški oborožitvi. Pred glasovanjem o nemški oborožitvi je v razpravi o tem vprašanju govoril tudi Attlee, ki je v svojem govoru med drugim skušal prikazati negativno stran, ki bi jo imela zavrnitev nemškega prispevka k Zahodni obrambi. Med drugim je Attlee izjavil, da bi bilo nevarno «dati Nemcem popolno svobodo«, vendar pa je treba sprejeti nemški prispevek k zahodni o. brambi, ker bi v nasprotnem primeru to imeli kot «znak šibkosti«. Zavrnitev nemške oborožitve bi vezala roke angleškim predstavnikom pri pogajanjih z zahodnimi državami in tudi s Sovjetsko zvezo, ker bi ta že vnaprej vedela, da do oborožitve ne bo prišlo. poudaril je, da predstavlja zamisel nemškega prispevka k zahodni obrambi edino realistično politiko. Po njegovem je ta politika edino upanje za Zahod in to ne izključuje možnosti razgovorov s Sovjetsko zvezo za združitev Nemčije. Svoj govor je Attlee zaključil z izjavo, da bo resolucija dala ((gibčnost« pri nadaljnjih pogajanjih. Potrebno je, je dodal, da najdemo novo pot sodelovanja š socialističnimi strankami na celini, da zagotovimo nemško udeležbo k skupni obrambi. Informacijski vestnik nemške socialnodemokratske stranke piše nocoj, da so nemški socialni demokrati zadovoljni s sklepi kongresa britanskih laburistov. vprašanja, dodaja v svojem dopisu iz Rima; «Ker ni to prvič, da moramo zabeležiti podobne nenadne pojave pričakovanja in upanja, bomo tako; opozorili čitatelje, da je treba tudi ta zadnji pojav opazovati z določeno zadržanostjo. Sporazum utegne biti objavljen v nekaj dneh, lahko pa se zavleče tudi za mesece, in morda je edini optimizem, ki je dopusten, tisti, ki ga je pred dnevi izrazil neki funkcionar zunanjega ministrstva: ((Danes smo bližji rešitvi kot včeraj, • lil 0 J hi mol.) !u dmonih / nes delujejo v Sloveniji, ven dar so večinoma posvetili mnogo let svojega plodovitega dela tudi našemu ozemlju. Tako imamo na sporedu našega Vasilija Mirka, Frana Ven turi. nija, Marija Kogoja, Hajdriha, Vrabca, dr, Švaro in Simonitija. Na programu pa je tudi nekaj skladb tujih skladateljev kakor n. pr. Grečaninova, Tanjejeva in Ravela. Razume se, da ne smeta manjkati niti naša dva najboljša in najplo-dOvitejša zborovska skladatelja Anton Lajovic in Emil Adamič. Razen vseh teh že znanih pa bomo spoznali tudi mladega, komaj 23-letnega Po-stonjčana Alojza Srebotnjaka. Ponovno bomo slišali znamenito in tudi pri nas že popularno Deseto rukovet Steva-na Mokranjca, za katero je skladatelj uporabil motive iz okolice Ohridskega jezera; motive, ki jih je tudi Hristič u-porabil pri baletu eOhridska legenda», ki smo ga prve dni julija gledali na stadionu 1. maj. Prav tako pa bodo poslušalci z velikim veseljem sprejeli Maroltovo Ribniško, ki jo vsi dobro poznamo iz programov Slovenskega vokalnega okteta in ki je žela v Avditoriju vsdkikrat buren uspeh. To pot bomo to skladbo slišali v izvedbi celotnega moškega zbora Slovenske filharmonije. Program ima tudi drrrgače več različnih zanimivosti, nekaj krstnih izvedb in nekaj zelo priljubljenih in znanih melodij. Zbor bo nastopal v vseh treh oblikah; v mešanem, moškem in ženskem zboru. Vodil ga bo naš stari znanec Rudo Simoniti, ki nam je znan tudi po nekaterih uspelih so-laspevih. Koncert obeta biti zanimiv in pememben kulturen dogodek. Mladi postojnski skladatelj Alojz Srebotnjak, čigar sklad be bomo tudi slišali ne koncertu s/IIG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 29. septembra 1954 ob 20.30 uri gostovanje v PLAVJAH s Herbertovo komedijo Vsakih sto let Jutri 30. septembra 1954 ob 20.30 uri gostovanje v NABREŽINI s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti GLASBENA MATICA V soboto 2. oktobra 1954 ob 21. uri in v nedeljo 3. oktobra 1954 ob 16. uri I. in II. KONCERT sezone 1954—1955 v AVDITORIJU Nastopi PEVSKI ZBOR iz Ljubljane. Dirigent: Rado Simoniti Solistka: Sonja Hočevar Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Ul. Roma 15/11. od 11. do 13. in od 16. do 19, ure. — Telefon 31119. V drogeriji Scheimer v Barkovljah, v 'obakarni Prosen pri Sv. Ivanu ter v pekarni Cok na Opčinah ter v Nabrežini pri tov. Slavku Pertotu. Osvobodilna fronta IV. okraj OF bo imel svojo sejo v petek, 1. oktobra ob 20.30 na sedežu v Skednju. Vabljeni 30 vsi sektorski odbori OF: Ko-lonkovee, Skedenj in Sv. Ana. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes, 29. t. m. bo seja upravnega in nadzornega odbora v prostorih kluba ob 20. uri IZLETI SPD V nedeljo 10. okt. t. 1. Izlet v Opatijo, na Reko in v Crikve-nico. Vpisovanje na sedežu o 18. do 19. ure vsak dan. Izlet na Bled, ki bo dne 17. oktobra. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 19. ure. gi * # Mladina organizira za nedeljo 10. okt. množični izlet v Sežano. Vabljeni tudi starejši. Vpisovanje za mesto v Ul. Montecchi 0 in v Ul. R. Manna 29 od 18. do 20. ure ter na Opčinah v društvenih prostorih od 20 do 21 ure. Vpisovanje do petka zvečer, l. oktobra. Motoklub »Amatori« organizira 10 okt. izlet v Ajdovščino ter v Opatljo-Sušak, Vpisovanje samo za člane na' sedežu v Ul. Al-fieri 8 vsak dan od 17. do 19.30 še danes. Motoklub »Jadran« z Opčin priredi 10. okt. za svoje člane izlet v Postojno združen z družabnim večerom v jamski re- stavraciji. Vpisovanje do četrtka. V petek se ne bo vpisovalo pod nobenim pogojem. OF IV. okraj - Skedenj obvešča vse one, ki so se vpisali za izlet v Opatijo-Reko, da je izlet zaradi tehničnih razlogov odložen na 10. okt. in poziva ostale, da pohitijo z vpisovanjem, ki je vsak dan od 19. do 20. ure v Skedenjski ulici 122. Uradne, objave POGODBE ZA JAVNA DELA Oddelek ZVU za javna dela in javno koristne naprave je sklenil v avgustu s tržaškimi podjetji pogodbe za javna dela na anglo-ameriškem področju STO za 483,506.217 lir. Največji vsoti v vrednosti 212,058.484 in 196,386.333 lir sta namenjeni popravilom v režiji Civilnega tehničnega urada (Genio Civile) in za gradnje Ustanove za ljudske hiše (Istituto Case Popolari). SPREMEMBE K CARINSKIM PREDPISOM ZVU je izdala nekatere spremembe in dodatke k začasnim predpisom za prvo uveljavljenje novih carinskih pristojbin na anglo-ameriškem področju STO. V ta namen je bil podpisan 21. septerpbra 1954 ukaz ZVU št. 99. ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in bo imel po že izdanih upravnih navodilih vzvratno moč od 15. julija 1954. *» BORI' ZBORNIK ZA KNJIŽEVNOST IN KULTURO, Novi periodičnik mladih primorskih književnikov, dobite v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU, GORICI in SESLJANU. Del~Negra mu' *?rozi ob-j Pred dnevi — in to je izred-tožba poskusnega umora (to no važen element, ki bi lah-pa’ samo za sedaj, kajti če ( ko osvetlil Del Negrov pre-ht njegova žena umrla, bi bi 1» obtožba znatno hujša), v del boln.šnice, ki je rezerviran za kaznjence. Iluiže pa je z njegovo ženo ki je izgubila ogromno krvi In tudi nekaj možganske sno-vi. Nesrečna žena- ki trna na glavi turban iz ovojev, lezi v sobi s štirimi posteljami ženskega dela istega oddelka kot mož Nad posteljo so bili bolničarji prisiljeni postaviti mrežo iz vrvi, kajti nesrečnica se ves čas razburjeno premetava sem in tja ter izgovarja nerazumljive besede. Bolničarke so razumele samo mišljeni namen, da ubije ženo — je mož v brivnici povprašal po imenu kakega odvetnika. Neki geometer, kate-rega je brivec tedaj strigel, mu je dal naslov odv. Bologne v Ul. C. Battisti. Kaj je Del Negro mislil s tem? J« potreboval samo kak nasvet ali mu je že tedaj rojila po glavi misel o poboju? To je za sedaj skrivnost, ki jo bo moral Del Negro sam razčistiti med zasliševanjem, katerega bo moral gotovo prestati, ko bo dokončno okreval. Dejstvo pa je tudi. da je Dol Negio trpel za manijo preganjanja Samomor mladeniča zaradi brezposelnosti S samokresom si je prestrelil glavo in je dve uri in pol kasneje izdihnil v bolnišnici 27-letni Sergio Sebella, stanujoč na Scala Bonghi 103 si je včeraj zaradi dolge brezposelnosti vzel življenje. Nesrečnež se je nekaj pred 19. uro vrnil dumov s 15-letnu sestro Marijo Takoj nato si je sprožil iz samokresa strel v podbradek, Krogla mu je prebila glavo, možgane in teme. Ob 19.10 uri so ga z avtom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico. Spremljala ga je mati, ki je policijskemu funkcionarju v bolnišnici izjavila, da je bil sin jnik. da življenje zaradi brezposelnosti. Drugih vzrokov tragične ga konca mladega strojnika mati ni znala povedati. Okrog 21. ure so povabili v bolniš nico vse sorodnike, ker je bilo njegovo stanje zelo kritično. Ob 21.30 uri je nesrečnež izdihnil, ne da bi prišel zavesti. Samokres so uslužbenci Rdečega križa izročili policij' Policija je ugotovila, da je Sabelli kupil samokres v Tr žiču. Hkrati pa so našli eno njegovo pismo v katerem pravi po poklicu strojnik, da je . bil brez dela, da pa ni ni-j da si bo vzel življenje zu-koli govoril, da si bu vzeil radi brezposelnosti, IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Amnestija rešila moškega ki je premočno,,pobožal" taščo Nad glavo 43-letnega Vitto-, mož je razburjen vstopil ter ria Mazzarolija iz Ul. G. Gal- žalil taščo na ves glas. lina, ki se je moral zagovar- Mazzaroli je pred sodiščem jati pred kazenskim sodiščem, zanikal, da bi podrl vrata- Po so visele kar tri precej hude J njegovem mnenju so vrata padla med prerivanjem med njim in taščo. Priznal pa je, da je rekel: «Sramujte se, ker ščitite mojo ženo s tem, da jo pustite živeti z neko drugo osebo. Ce je moja žena lahkoživka pomeni, da ste tudi vi, ki jo ščitite.# Da živi njegova žena, ki se je ločila 1951, leta, sedaj z nekim Aureliom Gigante, je, kakor vse kaže, res. Ker ni vrnil avta pojde sedet v zapor 23. marca letos je lastnik garaže in večjega števila avtomobilov Mario De Boni pismeno prijavil policiji, da je posodil 41-letnemu Brunu-Nar. dinu iz Sv. Ivana avto Fiat proti plačilu 2.000 lir. Nardin bi moral avto vrniti po dveh urah, vendar se niti tistega in niti naslednjega dne ni pojavil. Iskanje avta po mestu ni rodilo uspeha. 25. marca pa se je Nardin končno oglasil, vendar samo telefonsko in še to iz Vidma. De Boni je takoj odpotoval v Videm in je med sprehajanjem po mestu slučajno naletel na avto, ki je stal brez bencina in brez vozne knjižice ob pločniku neke ulice. Nardina seveda ni bilo nikjer. Po povratku je De Boni o najdbi obvestil policijo in dodal, da je avto prevozil okoli 1.300 km, kar pomeni, da bi moral Nardin plačati 35.000 lir iz posojevalnine. Toda Nardina niso mogli najti nikjer, kot da se je pogreznil. Kljub temu pa so ga prijavili sodišču, kjer je bila tudi razprava, ki se je končala z njegovo obsodbo v odsotnosti. Ce bo Nardin padel v pest po liciji, bo moral naravnost zapor, kjer bo ostal 3 mese ce NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero '2, De Colle, Ul. P. Revoltella 42 Depangher, Ul. S, Glusto 1, Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2, Zanetti - Testa d’Oro, Ul Mazzini 43, Harabagha v Barkovljah In Nlcoll v Skednju. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHTI IN POROKE i de s 8 potniki ital. motor, jad Dne 28. septembra 1954 »e je »Deiphino*. iz Sdobbe z 20 i v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je peska m 5 pottmkl ital. motor obtožbe, in sicer 1. da je s silo vdrl v stanovanje svoje tašče Elde Modugno por. Vidmar, pri čemer je razbil vrata; 2. da je tašči povzročil telesne poškodbe, ki so se zacelile v 5 ali 6 dneh in 3. da je taščo žalil z grdimi psovkami. Mož pa je imel srečo, kajti sodišče ga je spoznalo za delno slaboumnega. Do tega sklepa je prišlo na podlagi zdravniškega poročila o pregledu, kateremu je bil obtoženi podvržen v sveto-ivanski umobolnici, ter ga zato obsodilo za prvo točko obtožnice le na 6 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov. To kazen pa so mu na podlagi amnestije odpustili; Kar se tiče ostalih obtožb, je sodišče prav tako na podlagi amnestije ustavilo postopek. Mazzaroli je tako prišel ponovno na svobodo. Dogodek, ki je pripeljal Mazzarolija pred sodišče, se je pripetil 7. junija 1952. Tistega dne se je obtoženčeva tašča oglasila na policiji in povedala, da se je Mazzaroli malo prej pojavil v njenem stanovanju z namenom, da obišče ženo Bianco (od katere živi ločeno) in svojega otroka. Njegova žena se je skrila v svojo sobo ker se je bala, da jo bo mož pretepel. Vsiljivega Mazzarolija je tako tašča spravila iz stanovanja v upanju, da bo zopet mir v hiši. Toda Mazzaroli se je temu upiral in jo močno stisnil za roke, pri čemer ji je povzročil razne podplutbe. Kljub temu pa se ji je po- srečilo, spraviti ga na stopnišče. Moža je to tako razburilo, da se jt silovito zale- U)J ______________ _ J J __ _____ _______ tel v vrata in jih podrl, S t raznega^bhlga" In 37 potniki I ulk, vlaga 60 odst , nebo oblačno, lem mu je bila pot prosta in i turška ladja »Ardahan#, i* Veru-l morje mirno, temper, morja 21.4, 8 oseb, porok pa je bilo 7 POROČILI SO SE: .sodnik halo Visalli in uradnica Edda Wen-gherschln, kmet Ulja Kalenjuk in gospodinj« Anka Cervltvslti, učbr Paolo Del Vecchio In uradnica Sara Mlchiell, agent CP Kulvio Uerton In bolničarka Carla Fabbri, uradnik Paolo Bagato in gospodinja Marceli« Magris, mizar Claudio Piras In šivilja Norma Danieli, uradnik Eruesto Martellani In frizerka Nelda Simič, UMRLI SO: S7-letn| Luclano Bosutli, 4l-leina Maria Veglta, 64-tetni Filippo (Juaglia, 61-letna Albina Zlvie de Schivlzhoffen por. Steidler, 84-letna Antonia Brezar vd. Canciaui, 9!-letna An-na Mocolo vd. Candellari, 65-let-ni Mano Scrobogna, 641-etni Giuseppe Mau'one. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Ravenrte s 5 potniki ital. ladja »Fernanda#, :z Punta Kornate s 6 potniki ital. ladja «Ottaviano», iz Benetk s 47 potniki ital. ladja «Vaifiorita», iz Benetk s 160 t raznega blaga In vu« Savona. 16.00: (£?a»*i 10 i ljubi«, Nilla p|z? • j. jj t j Skedenj. 18.00: »Dzu«« sfaltu«. „ „„ .tinnrni 9®^ S Mirco. 16.00: »UP«™ lec«, V. Bruce. 0, ,par!i> Vittorio Venete. 1»- Loretia [.tslitv Azzurro. 16.00: »Lih*. r°n. ... nn. ,ognje«0 ^ Belvedere. 16.00. «05 Gregorj Pc°k. j bezenslu * Marconi, in00- *„,J„ ta«, Novo cm«, 16-Uu. St eri ing. p°H( f Odeon. 16.00: Vlad)' ■ «Mi rtvo 1 Bob Hops. Marii?" Pl#0: Kadlo. 16.00. (t&anni Ve&ezJa. na», Š. Hayden, POLETNI M- Carrot- KINO: 22.00: 1:’ •^ * * Ariston. 20.-00 i" „55, m bes* zen«, David^Njven. ^, Ponziana. 19.30: »Tr. Rojan0* 19*45:" «Br°naS‘a 0'Hara. 1 ■ SREDA, 29. .ILGOSLOVA j.,j CW „78 KC 254,6 m ali ,» Poročila v S!0V. «0 - 13.30, 19.00 tnfob 6->S' Poročila v lU .« t' 19.30 in 23.00. ,asW; I- (B> 5.50 Jutranja £ jutra*, jz bavna gtasba. »• (islta; L t; ba: 6.50 Preg led 3Q tranji koledar. - ura; 11»! « "vf&r-Sč f^a:oi4-Tr.gl*S1 15.uo Poje e?t“>j „ore«i^lj jT tet, vmes, '-V* aSj^V tef 17.00 Lahka »> bo5" rt ba; 17.30 ' oro -7 i 1 d tt in P®* -«/ I gazila...« 1,1 ,.ul'j!00 CT-jg rodne |jes,To js Ža vSqi(iJ°|l'a hrvaščini: J8-.1?.. 20.OO £f Krek: Kon«^ S% r orkester, J, POVPREČNE DNEVNE MEZDE ZA MLATICE V LETOŠNJI SEZONI Ukaz ZVU št. 100, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, določa povprečne dnevne mezde za mla-tiče v sezoni 1954 glede plačila odškodnine, ki pritiče za delovne nezgode na anglo-ameriškem področju STO, ADEX IZLETI 9. in 10. oktobra 1954 AJDOVŠČINA, VIPAVA, HERPELJE - KOZINA, MATERIJA, OBROVO, PODGRAD, REKA-OPATIJA, KANAL, MOST NA SOCI, TOLMIN, KOBARID, BOVEC, Vpisovanje do 30. sept. Izlet v SOSKO DOLINO, ki bi moral biti dne 2. in 3. oktobra, je preložen na 9. in 10. oktobra. 16., 17., in 18. oktobra 1954 POREČ — ROVINJ. 16. in 17. oktobra 1954 REKA — OPATIJA. 17. oktobra 1954 ŠTORJE, SENOŽEČE, POSTOJNA. Vpisovanje do 7. okt. pri it ADRI A- EXPR E S » Ul. Cicerone št. 4. priti. Telefon 29243 Srbski* P& Uvert. opere E' pl3Sri« r.iič: Carovn čin P,, M>r 0° i? o mašim; noč. v ft>• . pi«. 1 n 12.00r 11.30 La.h^[0ozafS'',s,r^S tke narodne P ^o 0P° ultt M. Lipovšek. Vjgaiisk' foj, > lodije; >3'33,,,« '4.00 Gaborja Rad1td1")? Peerce: 1415 štih j# 5 14.25 Glasba « 1 „ 17.30 Plesna i vi°p; L zart: Koncert p]e; 5^« 18.24: KespiS" jg.tjO Operni dueti. videz: 1915 ^ S*; 0.05 L. s„ tabla}" ne 1 iljublJ^indsti: i/jrU ?i je, 21.00 .Akjdprof. Šport; 25.05 L. $rjetjj dei iz kant"1, ne la",,i5 $ 20.28 PrilJU*>y*1#ostl: „ -1’ “ ceVt vlolinist^^er^ i^; cina: 2l->-> jz jf dekleta, šbi*" uirn Književnost tV0®«!"1' /t-, inrika 17 »•aa'‘‘\.f 11 jofj uvi ...» na čajank«; 1»" teta . t.ržaškegjjiii)! t^j,; F Puccini: Gi01^ dej.. Umber .* 12M00. 11.05 Glasb"" vj5]0 .gej / Solr-ka U«jOB - p PW muzeju NO"arodn<[7 Slovenske "ar solistV?® jajo zbori j". P° ,1% ik«i” kov: Koncert Mirk- ,,AiL. ster, VasilU r anRa jl suita: 15.15 Šolska Jf? u. Borbf,- Liv; Vasja Ocv!r^'novitf V tov most (P?. ifi.lO (,j» A bena medig- - or S J# jjf terature G"!8 ino2',.o0 17.10 NaSi: ‘onoiti; pred miikraf P.gjO , > I med s e ^cj g,n k01"’ upl' gustom »tan gv # G^Verdb 15 dejanjih. AMERIŠKI.,*^ %\\. ” In ka-lni -• . ruccio Cob«^ .En|S,vVni n P1 V Luska deiav ADRIA EXPRESS SE NAHAJA UL. CICERONE ST. 4 (pritličje) TELEFON 29243 jad (Marin FaUero#, iz Sdobb s 40 t peska in 3 potniki ital motor. jad. »Rinaldo«, Iz Sdobbe s 60 t peska in 4 potniki Ital motor. jad. »Perazzlttl*, iz Sdob be s 60 t peska in 4 potniki ital. motor. jad. «Perazzlni», 1, Sdobbe s 60 t peska In 4 potnik ital. motor. Jad. «Valeria», 1; Sdobbe s 37 t peska in 4 pot niki ital. motor. Jad. «Oreste»: iz Sdobbe s 30 t peska In potniki ital motor. Jad, «Leo ivilda“. , , , ODHODI: proti Sdobbi s 4 potniki ital. motor. Jad. »Arce«, proti Piombinu prazna Ital. ladja »Elba#, proti Benetkam s 56 potniki ital. ladja »Valfiorita#, proti Ravemil s 465 l bem-ira Ital, ladja »Fernanda#, P«>U Pun ta Fornace z 200 t “'i" da*-ladja »Ottaviano«, proti Sdobbi s 4 potniki ital. motor Jad. «Pe-razzuvi#, »Valeria«, «Leotnlda», «Rinaldo», »Fior di Maria#, »M. N Franco#, «N. SCkrvt 111 a«, «M, Glannino#, «P»ce», »Folgore# m «Oreste». VREME VČERAJ §4 , I vi za I (IV 6 4 (eiege ha 11 12 potniki Jug. ladja »Saraje- Najvidja temperatura 23, nai- 10», z Reke s 63 potniki Ju». nižja 18. ob IT. url 18.4, zračni adja uHakani, iz Benetk z 8231 tlak 1012,6, veter 21 km vzhod- Rossetti. 16.00: »Napad Kibrov«, Tjrone Power. Ezcetsior, Zaprto zaradi obnove. Feuice 16.00: «Dekle stoletja«, J. liolliday, Peter Lavvford. Nazlouale, 16.30: «Krinka in srce#, Michael VVilding. Fjlodraramatlco. 16.30: «Babilon-ski sužnji#, Linda Christian. Arrobaleno, 16.00: »Pogumni princ«, Jame« Mason. AuditoUum. 16.30: ((Zavojevalci Andaluzije«, Anthony IJexter. Astra Rojan. 16.00 »Sanjana nevesta«, Gar.v Grant. Cristallo. 16.00: «Norosti v sve- tu#. Eva Pavvlik in Hans Holt. Grattaeielo. 16.00: »Trije novci v vodometu«, D. McGuire, J. pet-ters. Alabarda. 16.00: »Latinski lju- bimci«, Lana Turner, R, Mont-alban. Ariston. 16.00: «Veruj mil«, B. Kerk, Robert VValker, Artnouia. 15.30: «Lill»ki krvnik«, R, Brazzl Aurora. 16.00: ((Premišljen umor«, Joseph Cotten, Jean Peters. Garibaldi, 16.00: »Zavojevalci lune«, C, IVallace. Ideale, 16.00: »Vrtinec«, Silvana Pampaninj in mala Sandri, Impero 16.00: »Vila Borghese«, V. De Sica. Halla. 16,30: #Ljubezen neke žene«, M, Prešle, G. Morlay. Vlale. 16.00: »Pošast v črni laguni«, Richard Carlsoo. Kino ob morju. 16.00: »Skriv- nost Sahare«, Rod Cameron. Masoiino, 16.30: «Odkar si odZIa«, C Colbert Jennifer Jones. Moderno. lb.OO: »Živio revija«, Waiter Chiari. Isa Barzizza. Secolo. 16 00. »Razkošne manekenke«, K. Gray6on, »■ “ vipav%riC° N°VO»S iti SOLKAN^- j* 10 oktofjll«1 9- ‘n ,’jnevn enoinpf”6 ZALI »«a d0 l: a Vpis°vani^>ritevVaiut ,neposredno Poda * Je tud> na to, z-,e ustanove nemške divi- « dolnji pogojem seveda, da načelo ^aH*maksimum>> ln m* 8am acionalnosti sprej-til ; ' ? v omejeni obliki. Paki Uh,“a bl ne napadal onih, »o Nem,4'0 ,°r0Žje 2a Zapad-ftiteenite10’ kor tudi njeno vendfr V atlantski pakt’ “ja Dokin*^nogo ved 2auPa-Prtd davn, ildeii P0Živ‘tve ‘lljskega p^kta kieneg\brU' Postavil Jf ’ kl naJ bl se Doslei * e osnove. li Me„ies.Vrmel nihže nid P™-iam, toda uPoeovim sugesti- ***%$tudi nih-20ak*rodnuk pravi- da je molk a,vania’ vendar to ne bo vedno tudi hko drzb lahko pa Ce bi ituuferenrf t0f6^ na londonski "tetui niPnf ,azal°' da P°sa' 1,10 da Jnebl udeleženci ne sa- Palc cel“v simpatizirajo, am ,r>ncojkesa° an^ai° zamisel de, bi tJa Predsednika vla-tragičn„ ne smeli smatrati 7»l;_ P^®S6neČPnip Sai kjc »»(nuni. ^ strinja; *e komai Romaj Ptedlogr francoskimi Ameri’kan? k°- preved-ne vključitvi S^. ze*e neposred- k v atlan/u' ZaPadne Nemči- »SS«'» «-r trei ko moTa VQjske- in to URrenitt bre, •,< bi ne ho-»te S’ *< bi laZen stlantskega d,\ “bitor L*8 Pomladile nem- wj.v VVasbn Ni6 ne kaže' hi biea> sPrej«tonu bili pri' o,s seljski spremenje- ! “h k *kl Pakt Sio UrL Se Utere Uredile kot širšo z njeno po-evropske raz- Večina evropskih dežel, v prvi vrsti Francoska, pa si ne žele samo atlantskega pakta in nemških divizij, zakaj to nikakor ne pomirja njihove upravičene bojazni, pa tudi ne daje kdo ve kako rožnatih perspektiv za bodočnost. Kako torej vskladiti te povsem nasprotne si težnje in kombinacije ter doseči, da se zapadno - evropska obrambna organizacija okrepbžiVsak kompromis sestoji iz popuščanja; kdo bi moral v tem primeru največ popustiti? Tako v Londonu kot v Wa-shingtonu pričakujejo, da bo to storila Francija. Ce se ta pričakovanja uresničijo, potem se londonska konferenca ne bo predčasno razšla, vendar bo to dokaz, da je vse skupaj ostalo pri starem, da se ohranja stari okvir, ki se je enkrat že pokazal za neprimernega za odpravo evropskih nesoglasij in za vzpostavitev organizacije trdnega in trajnega sodelovanja. Razširitev in okrepitev atlantskega pakta tako, da se vanj vključi tudi Zapadna Nemčija, verjetno ni pot, ki pripeljala do pomiritve in enakopravnega sodelovanja. Težko, da bi se tako mogel preseči gordijski vozel dosedanjega nemško - francoskega nezaupanja, ki je v resnici o-sr.ovni razlog napetosti med tema dvema državama. Na ta način se kvečjemu ustvarjajo iluzije ki težko da bi se mogle izpolniti. Na slabo postavljenih temeljih je težko zgraditi dobro stavbo. Res je, da bi mogel' Mendes France, če bi ostal sam in izpostavljen morebitnemu križnemu pritisku, sprejeti tudi kompromis, ki si ga sicer ne želi. Po drugi strani pa je malo verjetno, da bi se bil on, ki si je prav zaradi svojega političnega realizma pridobil simpatije -Francije, upal predložiti Burbonski palači predloge, ki bi bili, kar se realnosti tiče, bolj šepavi. Vsekakor je Mendes-France mož, ki ne kaže, da bi preveč popuščal, a tudi ne, da bi bil vajen metati puško v koruzo. Dokaz za to je uspeh, ki ga je bil dosegel v Zene vi, navzlic prognozam, ki so napovedovale neuspeh. Njegovo orožje je v tem, da ve do kod sme biti trd, in kdaj treba popustiti, kakor tudi v tem, da je trdno odločen ii' vleči Francijo iz zagate, ta ko kar zadeva njen mednarodni položaj in ugled, kot gle de njenih notranjih razmer, ki tudi niso ravno cvetoče. Morda je okrog londonske konference le preveč pesimizma na eni in preveč optimizma na drugi strani, tako kot se to vselej javlja pri takih stvareh, zakaj prejkone bo njen rezultat takšen, da bo nekje v sredini med obema — ne popoln uspeh niti dokončen poraz. Kakor je danes nekako v modi, pri čemer pa v resnici ne gre za modo, ampak za dejstvo, da si danes nihče več ne upa javno prevzeti nase odgovornosti za povečanje mednarodne napetosti, do kakršne po navadi pride, če je bilo neko obsežnejše mednarodno vprašanje negativno rešeno. tknlcii o prelepi Tako so si Američani pred komaj 90 leti utirali pot na divji Zapad. Litografija je delo Currierja in si jo morete ogledati na razstavi »Amerika nekdanjih dni», ki je odprta v pokritem bazenu zraven ribjega trga Vest, da se tudi naš mešani pevski zbor — poleg barkov-Ijanskega in dolinskega udeleži proslave štajerskih brigad na Ostrožnem, je vse pevke in pevce spravila v dobro voljo. Nestrpno smo pričakovali dneva odhoda. Bili smo vsi izredno veseli, ko smo se zbrali v petek — pred proslavo —7 okrog polnoči na na-brežinski «severni» postaji in pričakovali vlak iz Trsta. Takoj po prihodu vlaka smo zasedli nam določeni «Pul-mans tik onega, odkoder se je že slišalo dobro razpoloženje Barkovljanov, ki jih je vodil naš nekdanji pevovodja tov. Milan Pertot. Tudi v našem vozu je vse oživelo. Pričelo se je s petjem in takoj nato se je oglasila Hermanova harmonika, ki nas je spravila v še boljšo voljo. Tu-pa tam se je oglasil Nacetov bas! Na Opčinah so se nam pridružili še touariši pevci iz Doline, katerih ubrano petje se je razlegalo vso pot do Celja. Ko so varnostni organi končali s pregledovanjem, je razpoloženje vseh prišlo še bolj do izraza. Seveda, je pri OLIVER STEV/ART. LETALSKI KOMENTATOR BBC IN GLAVNI UREDNIK RE»AERONAUT /CS» LETALSSl^^^^H HITROSTNI REKORDI Poskusi rušenja hitrostnih rekordov so silno dragi; toda po mnenju pilotov je vendarle vredno potrošiti ta denar, ne toliko morda zaradi morebit-nega prestiža, kot zaradi izredne tehnične važnosti takih rekordov Zanimanje za letalske hitrostne rekorde je danes tako veliko kot še nikoli doslej. S tehničnega gledišča vzbujajo večjo pozornost kot rekordi na razdalje, poleti čez Atlantik, odnosno vsakoletni polet iz. Anglije v Novo Zelandijo. Na predpisani razdalji za rušenje letalskega rekorda — treh kilometrov —- so Duke, Lithgow in Verdin dosegli večanega zračnega odpora in še preko. Letalo, ki doseže nadzvočno hitrost, ne predstavlja danes nobene posebnosti več. Let z nadzvočno hitrostjo, po predpisih, ki veljajo za priznanje svetovnega hitrostnega rekorda, pa je popolnoma nekaj drugega od leta z nadzvočno hitrostjo v veliki višini, kadar letalo pikira, ali pa, da nadzvočno hitrost, ko pride do i pokaže kazalec na tahometru aerodinamičnih sprememb in ko se letalo naenkrat, znajde pred povečanim odporom zraka, kar je za nadzvočno hitrost tako značilno. Vsak kilometer na uro več pa pomeni dvojno težavo, ker je pri tem potrebno tudi nesorazmerno povečanje statičnega pritiska motorja. Hitrosti 1.17965 km na uro, 1.191 km na uro in 1.218,28 km na uro, ki so jih dosegli zgoraj omenjeni letalci, pa so zgolj uvod v absolutni hitrostni rekord, ki ga ‘bo treba šele dpseči. Tak absolutni hitrostni rekord bo zgodovinske važnosti, ker bo predstavljal prvi preboj z nadzvočno hitrostjo v vodoravni -smeri skozi steno po- ^iaVn>bKbuinlhV ,Braziliii Po oktoi^tiSj,, ,. d°godkih na- i« ^r*kih 'v0pf Pričakovanju fliL^lo ;01 v.v kongres, ije p ZeU, en iužnoame-'u 'rt-fPisati napeto sta- ^lav^ 8S? je ^eba va- Wa ki Si°LIn?d vlad, JLtavk in akcij ada stavke za- -,Se je ,° in stavkaj0-z S? ‘ ko «»\ki rudnike ba- te? taV°. - s° v rokah •»'"is* «tS» N ‘p''astnikg^aaiUl "med Seien ,;„k_' rudnikov ni In hti,?°Zvala S?°?Zum’ je v,a" 11 km 0a delo Čr]6, nai se lik etnU nn •‘Q- Ker se rudar- le v,L°zivP niso odzvali, °b*edno0bUizirMa •Wv> - ^r0iaa8>U,'l°a;^anje m po-Mniur 1er ttiki: so ti !t»vk SWarnosti z delav-Ca ‘ tud n 'Pte so začel. JSlUati1 tUdlTu'rl\? • 80 Z8Čeli 20(wlako r.Jl v Cuki-. (Vi u , a* stavVn zdaj ^sov00 rud«. • sti P.rfcla ndaa70ev- stavka na * Vlada je ,veev ka Kcmf ,z eretacijo •ttb H«!ndustriia ueraciie de" Zavani!lavskih -> kra in še iU.d,Hkr, reda rvakov. vzdr-»*CV Pa jp da področju Sz ;S8’emPS^'la - f? PoS Predsednik i»vnQsbda poohl ° Konffre. !“ ttnS. šest°h astlla m, Kongre- >“pioSkovb0m^v, vde: ?,* kat sttlih bifi‘i 2nje- Po ^ otvi • z lahko vla- »i« m S svoh ?m uk>mla h9 Pstl'Ska ter .? zborova- lSJ; "«bS V41"*1* ■»" fS viti nadaljnje sprejemanje o-sebja v državno službo ter znižati investicije za železnice in druga javna dela. Razen tega se ji je posrečilo dobiti privolitev ameriških družb, ki izkoriščajo bakreno rudo, da bi povečali proizvodnjo. Ameriške družbe so proizvodnjo v začetku letošnjega leta zmanjšale, sklicujoč se na neugodne razmere na trgu bakra. Eden, važnih vzrokov sedanjih motenj v čilskem gospodarstvu je zmanjšanje izvoza bakra. Izvoz je začel padati lani, ko so nastala med Čilom m ADA trenja zaradi cene bakra. Od avgusta do decembra so ZDA praktično u-stavile nakup čilskega bakra, tako, da je ležala v skladiščih približno tretjina celotne čilske proizvodnje. Trenja zaradi cen so nastala, ko so začeli ameriški kupci ponujati Čilu nižje cene, kakor so bile na trgu prej. Čilska Narodna banka ki je v začetku leta 1952 prevzela monopol nad pro-uajo bakra v tujino, se ni strinjala z znižanjem cen in tedaj je nastal zaradi njih hud spor. Sele lani decembra so začele ZDA znova kupovati čilski baker, toda ne po čilski, marveč po svetovni ceni. Čilsko gospodarstvo je imelo pri tem znatno škodo. V.tem ko je Čile v povojnih letih izvozil kakih 400.000 ton bakra letno, je padel lani izvoz na najnižjo količino po vojni, na 205 tisoč ton. ODPOR PROTI PREDSEDNIKOVI ZAHTEVI listične levice, ki so podpirale Ibanezovo diktaturo. Predsednik Stranke dela, ki je bila prej vključena v «ibanistični blok«, je obdolžil vlado, da je bila v pogajanjih z delavci preostra. Hkrati je bil pripravljen stopiti pa čelo pohoda 20.000 rudarjev, ki naj bi odkorakali v glavno mesto. Laburističnoagrarna stranka, edina pomembnejša med strankami, ki so ostale zveste ptedsedniku, je izjavila, da ga bo v sedanjem položaju podprla samo, če bi izločil iz vlade posamezne ministre in visoke funkcionarje. Spričo tega spora v kongresu je neki vladni predstavnik zahteval od senata, naj odgodi debato o predsednikovi zahtevi, da bi mu odobrili izredna pooblastila. Opozicija meni, da je vlada storila ta korak zato, da bi predsednik po kongresnih počitnicah 18, septem. bra vzpostavil obsedno stanje in brez pooblastila .Kongresa storil nameravane u- krepe. S. B. draE7 Pripisa'^6 v *BodPl°šn^lriJe P atl ..nara- I'inQai'sRermu PoshL luflac'je It Si ma>?ožalbs.ani.ti goda a ^lStera;9 v dežel 1 . *nna_. tS da «k'dTda ‘»sni" aJa lanav„„„ oanK'ga-ma]a Tazen ega nara-ce- >v, *Sriie letPr*manjR- dolVva »Vkkle»ila J* viad0ra{unski > dnu °dPokfredPisat nedav-^9 t»tematsk'c»L H tnove m huia. tunne asgpt. p usta. Zahteva predsednika Ibane-za, da bi dobil izredna pooblastila, v kongresu, ni zadela na ugoden odziv. V kongresu položaj vlade že tako ni posebno trden. Dve tretjini mest v senatu in dobra polovica mest v predstavniškem domu imajo radikali in druge kon servativne meščanske stranke ki so bile na grmilu do Iba-nezove zmage na predsedni' ških volitvah leta 1952. Renat je enodušno sklenil, da bo ob ravnaval predsednikovo zahte. vo, ni pa sprejel njene nuj nosti, kar pravzaprav pomeni da so zahtevana zakonita po. oblasti!« »pokopana«. Vladna politika, katere cilj je zadušiti stavkovno giba uje, je zožila tudi podporo, K‘ jo je uživala v zrastel v velikega in postavnega moža, obraz pa mu je bil še prav tako otroški kot takrat, ko je bil še deček. Njegove oči so bile rjave kakor očetove; da, imel je očetove oči v podstrešni kamri nad sobo, rjave in sive, a to je bilo tu jino, vso spokojno, kolikor je je mogel obseči pogled; zaliv in otočki so se kopali v enaki sreči. Od vsega tega se je moral odtrgati in stopiti gor k očetu. Zdelo se mu je, da je čas za to. Oče ni rekel ne «noter» ne «naprej», ko je potrkal na vrata. Sedel je za pisalno mizo in gledal skozi okno. a se je obrnil, ko ga je Brynjar nagovoril, vstal je, mu segel v roko, kakor da sta govorila šele prejšnji teden. Bežno se je nasmehnil sam sebi in se spet usedel. Ni bil videti dosti drugačen kakor takrat, ko ga je Bry-njar zadnjikrat videl. Tudi še ni bilo dolgo tega, ko se j obril; človek bi mislil, da j še zmerom pri zdravi pameti- Tu je sedel eden in tam je stal drugi. Brynjarju se je zdelo, da je bil morebiti predolgo na morju, odvadil se je govoriti. Opazil je, da stoj: razkoračen kakor mornar. »Hotel sem pogledati, kako je doma,« je rekel. Oče ga je pogledal in se malce začudil. Nasmehnil se je kakor prej. «Da, da. Tako, zdaj si tu. Pri nas se je marsikaj spre- drugih si ne bomo gnali k srcu. Le z domačini se bomo pogovorili in videli, ali imamo opraviti s poštenimi ljudmi. Žalostno bi bilo, če bi jo tako zlahka odnesli«. Oče je gledal skozi okno; zdaj se ni več smejal, videti je bil zaspan in se mu je jelo zdehati- Brynjar je poizkusil napeljati pogovor, a je sam »Gregorčičeva založba« ho tudi letos izdala Koledar. Hkrati s Koledarjem pa boste mogli dobiti za majhen denar tudi letošnje knjige »Prešernove družbe«. Odlomek, ki ga objavljamo smo vzeli iz zanimive povesti »Pot skozi temo« norveškega pisatelja Olava Duuna. menilo, odkar te ni bilo. Da. veliko se je spremenilo. Da, da«. Ponovil je enake besede večkrat in zraven trkal s prstom po mizi. Smeh se mu je pojavil na obrazu in spet izginil kakor bolečina, ki spreleti bolnikov obraz. «Pa,» je rekel Brynjar. ((Toda materine smrti si ne jemljemo preveč k srcu. Njena smrt je bila lahka«. Oče se je nasmehnil, samo kratko, neslišno, pa spet buljil v tla. Brynjar je začel naravnost, brez ovinkov; «Tudi zaradi čutil, da ne najde pravih besed. Zdelo se mu je, da ni besede, s katero bi premaknil očeta. Ni mu kazalo drugače, kakor oditi Turid je poskušala pripovedovati kar je vedela o dogodkih doma. ((Mamica je zvečer odšla. Namenila se je k Ani Margi-ti, ker so vsi mislili, da je Ana Margita v zadnjih vzdihljajih. Papa ni vedel, da je odšla. Bil je malone nejevoljen, ko sem mu povedala. Saj veš, da mu nikoli ni bilo po volji, kadar je mamica kam odšla- Zvečer sem bdela in jo čakala. Bila je jasna pomladna noč, vreme je bilo nenavadno lepo in mesec je svetil. Nisem vedela, kje se je mudil papa, mislila pa sem si, da je šel mamici naproti. Saj veš, da je bil temu navajen. Naposled sem šla spat, ker je bila ie noč in me je jelo zebsti, mamice pa tako dolgo j ni bilo. Mislila sem, da bo ostala pri Anl Margiti čez noč, da bo bedela pri njej. Zraven tega sem bila prepričana, da ji je šel papa naproti. Zaspala sem, kaj sem pač hotela, vedela tako nisem nič. Navzlic temu pa se mi je zdelo, da je to nenavaden večer, da,, v resnici, Spala sem precej dolgo v jutro. To delam skoraj vedno, ker mi je zdravnik tako predpisal- Lani rr,:. je dejal,da sem slabotna; ugctovil je, da hujšam. Ko sem prišla dol, sem zvedela. Prišli so ljudje in papana odnesli. Našli so jo zunaj, ob cesti.*Oče, Henrik in hlapec so se odpeljali s konjem in vozom. In potem so jo pripeljali domov. (Nadaljevanje sledi). TRST, sreda 29. septembra 1951 %/ 3.* %8 Vremenska napoved za danes: ™ Prehodno delno izboljšanje vremena, vendar pa še oblačno in hladno. —■ Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu je bila 23 stopinj; najnižja pa 18 stopinj. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO ... vnncert Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: ... -Koncert Simfonični koncert. — Trst II.: 18.00: Moza • za violino št. 5. — Trst I.: 19.20: Koncert _es. škega radia. — Slovenija: 11.45: Slovenske,na j mi izvajajo zbori in solisti. V NEDELJO V BEOGRADU IN V TOREK V NOVEM SADU j Kolesarska dirka po Evropi Due zmagi iusosiomii Dohsarieu • , ■■ Prvi dvoboj se je končal s 15:5, drugi pa z 12:8 Boksarski dvoboj med Jugoslavijo in Italijo v Beogradu se je končal z enakim rezultatom kakor v januarju lanskega leta v Bologni, samo da je tedaj zmagala Italija, sedaj pa Jugoslavija. Jugoslovani so dobili 15 točk, Italijani pa 5. Rezultati posameznih dvobojev (prvi so navedeni Jugoslovani): Mušja kategorija: Paljič - Spano 1:1; bantam: Radanov-Veliti 2:0; peresna: Lazarevič-Serti 2:0; lahka: Lukič - Pap-palardo 0:2; lahki welter: Tkalčič - Merlo 2:0; welter: Kelava - Lepre 2:0 (tehnični k. o.); težki welter: Pavlič -Bandoria 2:0; srednja: Stoj- nov - Finiletti 0:2; srednjetež-ka: Banda - Ostuni 2:0; težka: Soič - Friso 2:0 (k. o.). V torek pa so italijanski boksarji nastopili v neuradnem dvoboju z Jugoslavijo v Novem Sadu. Jugoslovani so zmagali z 12:8. GORIŠKI ŠPORT Mestrina-Pro Gorizia 2:0 (1:0) Začetna tekma letošnjega prvenstva ni bila ugodna za Goričane. Vendar pa se je treba spomniti na dejstvo, da so bili Goričani že v preteklih letih od Mestrine vedno potolčeni. Nedeljska tekma pa je pokazala trenutno hibo gori- škega moštva: nehomogenost. Igralci niso namreč še navajeni na skupno igro. Najboljši na igrišču je bil goriški vratar Guida, ki je ubranil svoja vrata nevarnih strelov, ni pa mogel ubraniti dveh strelov, ki sta šla v gol. Pro Gorizia VRSTNI RED NA CILJU VIII. ETAPE INNSBRUCK -r MANTOVA (304 km) : 1. Bois (Fr.) 8.50’49”, povprečno 34,362 km na uro; 2. Frosini (It.); 3. Siguenza (Fr.); 4. Sorgeloos (Belg.); 5. Marcesidor (Fr.); 6. Zampieri (It.), vsi s časom Boisa; 7. Riolfo (Fr.) po 3”; 8. Pasotti (It.) po 8T3”; 9. Michel (Fr.); 10. Jochums (Belg.); 11. Cou-vreur (Belg.); 12. Marrec (Fr.); 13. Van Dormael (Belg.); 14. se je pokazala boljša v obram- . Para (It.); 15. Volpi (It.); 16. bi kot v napadu, a tudi tega Boutter (Fr.); 17. Assirelli ne smemo podcenjevati, saj so (It.); 18. Close (Belg.), vsi s v njem elementi, ki se jim obeta bodočnost. Tak je n. pr. srednji napadalec Rigonat, ki je tudi v nedeljo lepo igral: Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Guida; De Corte, Giacomincich; Comussi, Lo-renzetti, Pischi; Zorzin, Maz-zero, Rigonat, Meret, Anto-niutti. Prihodnjo nedeljo bo Pro Gorizia igrala na domačem igrišču proti ekipi SAICI iz Torviscose. Nekaj rezultatov z romunskega mednarodnega lahkoatletskega prvenstva: kladivo: Csermak (Madž.) 60,82 m; troskok: Zavadescu (Rom.) 15,09; disk: Klics (Madž.) 50,94; 4:400: Francija (Goudeau, Martin Du Gard, Degats, Djian) 3:14,6; 1500 m: Nilsson (Dan.) 3:49,8; 200 m; Martin Du Gard (Franc.) 21,6; 10000 m: Togars-sen (Dan.) 31:00,6; 4x100 m: Nemčija 41.6; višina - Balas (Rom.) 1,63 m; 800 m - ž.: Treybal (Rom.) 2:16,6. časom Pasottija. SPLOSNA OCENA PO VIII. ETAPI: 1. Couvreur (Belg.) 50.40’24”; 2. Volpi (It.) presledek 25”; 3. Van Dormael (Belg.) 1’23”; 4. Pezzi (It.) 1’45”; 5. Diot (Fr.) 4’40”; 6. Robinson (VB.) 7’12”; 7. Huber (Svic.) 8'38”; 8. Sorgeloos (Belg.) 12’25”; 9. Mel (Fr.) 14T4”; 10. Gianne-schi (It.) 14’50”. LAHKA ATLETIKA Milakov v ZDA za štiri leta? Po nekaterih vesteh se bo Milan Milakov, jugoslovanski rekorder v skoku s palico (4,31 m), v kratkem preselil v Ameriko, kjer bo nadaljeval svoje študije na univerzi v Michiganu. Dobil je štipendijo beograjskega lista «Šport» in bo ostal v Ameriki štiri leta. Milakov bo še nadalje tekmoval pod vodstvom znanega trenerja Dana Kenona. GLAVNA SKUPŠČINA PSDIV GORICI Zgrešeni Devetakovi pojmi n trgovinski izmenjavi V novem sedežu goriške po-, dvoma privabil ne samo naj-družnicc PSDI so imeli v ne- mlajše, ampak tudi odrasle na deljo glavno skupščino, na k a- prireditev, ki doslej še ni bila teri je v začetku govoril po- | izvedena v naših krajih. Se slanec Cecchenni, za njim pa posebej opozarjamo, da bosta občinski svetovalec PSDI odv, i prireditvi v izključno korist KONEC XI. ŠAHOVSKE OLIMP1ADE V AMSTERDAMU Jugnslai/ija tiandar sama tretja Sovjetska zveza je daleč prva, Argentina pa le pol točke pred Jugoslavijo, ki ji slede Češkoslovaška, Nemčija, Madžarska itd. Zadnje poročilo, ki smo ga objavili o šahovski olimpiadi v Amsterdamu, se je izkazalo kot nekoliko netočno s svojimi prognozami. Točno je bilo, ko smo predvidevali vsaj remi v prekinjeni Gligoričevi partiji. Jugoslavija je dosegla proti ČSR 2:2 in s tem 26.5 točk. Stanje dvoboja med Argentino in Nemčijo pa je bilo tedaj 1:1 in dve partiji sta bili nedokončani. Po našem poročilu sodeč se je zdelo, da bodo Argentinci iz obeh prekinjenih partij dobili le pol ali največ eno točko. Dobili pa so kar poldrugo in tako premagali Nemce z 2.5:1.5. Do- segli so skupno 27 točk — pol. pa je Jugoslavija v šahu ve-točke več kot Jugoslavija — | lesila, kar pride do izraza še in s tem drugo mesto. Daleč 1 boli v takem tekmovanju, kjer Pred obema je Rusija s 34 i ic treba nastopiti z več igral-točkami, oa tudi CSR. ki je ci- kakor Pa na nekaterih tur-. . i niriih, kjer lahko nekaj vele- cetrta, ločita od Jugoslavije • ’ , j xr • * mojstrov z vseh vetrov odloča dve celi točki, od Nemčije tri ., „ , , o posameznih mestih. Zahodna 1 Nemčija, Madžarska in ČSR če gledamo rezultate in u- j tvorijo skupino zase (ako ne poštevamo, da je v finalni i pritegnemo še Izraela) in bi skupini nastopalo 12 najmoč- prav ]ahko bil vrstni red med nejših držav, tedaj moramo njimi tudi drugačen. Zelo sla- vendar le priznati, da je nekoliko neskromno, če rečemo, bo pa se je na olimpiadi plasirala Švedska, ki je včasih v da je Jugoslavija «samo» tre- šahu več pomenila, tja. Toda prav zaradi tega, ker j (Razpredelnica kaže rezul-je med njo in Argentino samo tate dvobojev, število doseže-tiste pol točke, bi radi. da ne r.ih točk in pa mesto, ki ga je bi bilo niti te razlike. Gotovo' osvojila vsaka reprezentanca). l. su s. *. s. s. 7. s. 9., 10. u- ja ro& U«at« J r M i yi j ti t Vti !t S. Si srozte Meha t ti i i i H i i > t d a % 9. Soedek« i i i ti 0 i t i > z /1 tj 10. Angl tj« l ti ti h \ n t t 1 A 4 if - x n. r : Isratl i i ti i t ti || > t h j t u F JA Arpenitn* i •>% H- ti t-i j H ž i i S li } j Devetag, ki je govoril o goričkih vprašanjih. Poudaril je svoje znano stališče o potrebi ustanovitve urada, ki bi služil za zvezo z Rimom in ki naj bi skrbel za reševanje goričkih gospodarskih vprašanj. Posebno poglavje njegovega govora je bilo posvečeno slovenski manjšini v zvezi s katero je dejal, da «slovenskega vprašanja v Gorici ni». Polemiziral pa je tudi z odstavkom Baresijevega članka, v katerem poslanec zatrjuje, da morajo Slovenci onkraj in Slo. venci tostran meje «postati mostu k sodelovanju med obe. ma državama. Po mnenju odv. Devetaga Gorica ne potrebuje nobenih mostov, ker imata obe državi dovolj vzrokov, da skleneta sporazum, na katerega ne morejo vplivati slovenski občinski svetovalci. Očitno cdv. Devetagu ne gre v račun, da celo demokristjanski poslanec priznava slovenski manjšini določeno vlogo pri navezovanju stikov s sosedno državo. Govornik je po tej ugotovitvi izrazil sledečo misel: ker je v Jugoslaviji «nadzorovano gospodarstvo» (pozabil pa je povedati, kdo ga nadzoruje, zasebni kapitalisti ali ljudstvo!), bo morala biti zamenjava nadzorovana tudi na tej strani, da bi se preprečili pri Dijaške Matice odnosno v pod poro našemu dijaku in zato pozivamo na čimvečjo udeležbo. Vstop je samo z vabili, ki se dobijo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1. tel. 24-95. 200 „13'' in 800 „12" v Gorici Zadnja nogometna nedelja je bila nekaj izrednega. Zgodilo se je namreč, kar se menda ni še nikoli, da je bilo v Gorici okoli 200 «trinajstic» in okoli 800 «dvanajstic». Zmernega zadovoljstva na pretek, vendar pa ni zaradi prevelikega veselja nikogar zadela kap, saj so vedeli, da Žetev ne bo kaj prida. Problemi goriških železničarjev Goriški železničarji so imeli 27. avgusta v svoji sredini zveznega poslanca zbora proizvajalcev za Goriško in Tolminsko tov. Sturma. Prisotna sta bila tudi tajnik republiškega zbora sindikatov železničarjev tov. Pirnat in tajnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Leban. Potem, ko je tov. Sturm povedal nekaj besed o trinajsti plači in o naših gospodarskih težavah, so železničarji prikazali svoje uspehe, težave in želje ter zastavljali razna vprašanja, na katera je tov. Sturm odgovarjal. Strojevodje in kurjači Goriške kurilnice prihranijo mnogo goriva in maziva pri vsakdanjih vožnjah. V avgustu so n. pr. prihranili že nad en milijon dinarjev. Za to varčevanje se jim izplačujejo mesečno denarne nagrade. Udeleženci sestanka so bili mnenja, da bi bilo treba te nagrade izločiti iz plačilnega sklada. Ker v predlogu novega tarifnega pravilnika železniškega transportnega podjetja ni predvidenega dodatka za nočno delo (turnus), so bili na- V BLIŽINI CEROVEGA V BRDIH Elektrika ga je usmrtila ko je z njo hotel loviti ribe Bil je na mestu mrlev - 2 njim sla bila še dva njegova prijatelja V ponedeljek zjutraj so ljudje našli v bližini Cerove- vilegiji. Z drugimi besedami bi \ v 0bčjnj Dolenje mrtvega se 'dale njegove izjave tolma- 24-letnega poljedelca Bruna čiti tako, da bi moralo trgova. nje z Jugoslavijo priti v roke države odnosno oblasti. Ce do te spremembe ne bi prišlo u-gotavlja odv. Devetag, potem se «gospodarska in politična zgodovina Gorice ne bo spremenila niti za eno črtico«. Morda pa je pri tem mislil celo na to, da bi bilo treba trgovanje z Jugoslavijo izročiti tistim redkim goriškim trgovcem, ki so si s prosto cono nagrabili že dovolj milijonov? Vsekakor po našem mnenju ni najvažnejše vprašanje, komu naj se izroči trgovanje, važnejše je načelno stališče, in sicer da pride do trgovanja, do izmenjave, skratka do pretakanja krvi po žilah tega zemljepisno enotnega ozemlja. Dokler pa tega ne bo, toliko časa je vsako govorjenje in dajanje predlogov odveč in morda lahko kaže samo določene želje posameznikov, iz kdo ve kakšnih interesov. V SOBOTO SPEVOIGRA Kresniček Uprizoritev mladinske spevoigre KRESNIČEK, ki jo je skomponiral in spesnil deloma po istoimenski pravljici Marije Jezernikove Radovan Gobec, bo v soboto 2. oktobra ob 20.30 in v nedeljo 3. oktobra ob 20. uri v prostorih Dijaškega doma. Spevoigro bodo uprizorile učenke slovenskih osnovnih šol, naslovno vlogo pa bo pela nižješolka Ivanka Krapež. V ostalih vlogah nastopajo kresnice, cvetice, razne živali, zvezda, luna in sonce. Pisan pravljični svet, ki bo brez Močilnika iz Skrljevega. Takoj so o zadevi obvestili orožnike, ki so prišli na kraj nesreče in začeli s preiskavo, da bi u-gotovili vzroke nesreče. Po daljšem poizvedovanju in preiskavi so izvedeli, da je šel Močilnik v družbi dveh prijateljev lovit ribe. Loviti pa ni nameraval s trnki, ker katere žrtev je postal 11-letni Carlo Zottic iz Stražic, Ul. Co-lombo 24. Malo prej je po . isti ulici privozil traktor, v katerega je bila zaprežena prikolica, Romana Capraro, ki ga je vozil 50-letni šofer Angelo Grusovin iz Ul. Oberdan št. 13. Ko je traktor prišel do križišča Ul. Colombo, je bijo tam več dečkov, ki so se igrali, in med njimi tudi Carlo Zottic, ki je skočil na prikolico z namenom, da bi še pe- jiti baje tudi ni imel, ampak Ijal. Po pripovedovanju ljudi z elektriko. Bruno je namreč skušal na glavni vod z visoko napetostjo pritrditi žice, da bi jih potem vrgel v Judrij in tako prišel do plena. Nesreča pa je hotela, da se je dotaknil Žic. Bil je na mestu mrtev. Sodne oblasti so uvedle preiskavo na podlagi zakona. Obiski pri qoriškem prefektu Goriški prefekt De Zerbi je v ponedeljek sprejel župana iz Tržiča Antona Pahorja in župana iz Gradeža Lucia Gri-golona, ki sta mu predložila nekatere važne probleme svojih občin. Znano je namreč, da sta tržiška in gradeška občina med tistimi občinami goriške pokrajine, ki najbolj občutita gospodarsko krizo. Število brezposelnih je v obeh občinah zelo veliko, možnosti za njihovo zaposlitev pa vedno manj, posebno če se vzame v poštev proizvodno stanje Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču in pa «Ar-rigoni« v Gradežu. Deček padel pod voz na katerem se je hotel peljati Včeraj zjutraj okrog 10.30 se je na križišču v Ul. Colombo dogodila prometna nesreča, ki so to videli, je deček takoj nato padel med kolesa. Na pomoč je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da si je deček pri nesreči zelo poškodoval kolk, ranil desno no. go, baje zlomil gleženj desne noge in poškodoval levo nogo. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli V kuhinji je padla 62-letna Filomena Mastro-vanni s Trga De Amicis štev. 6 je včeraj popoldne ob 14.45 nesrečno padla v kuhinji ter si poškodovala desno roko. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal v bolnišnico Briga, ta Pavia, kjer so ji nudili zdravniško pomoč. KINO CORSO. 17: »Tunika«, barvni film, V. Mature in J. Sim-mons. VERDI. 17: ((Bogata, mlada in lepa«, barvni film, L. Po-well in F. Lamas. VITTORIA. 17: ((Budimpešta 810», K. Kolmary; predfilm: ((Ogrska - Anglija«. MODERNO. 17: »Orli na Pacifiku«, R. Russel. vzoči mnenja, da bi se ta dodatek priznal, ker je delo ponoči mnogo bolj naporno, čeprav opravljeno v rednem turnusu. V desetletnem perspektivnem načrtu še ni predvidena e-lektrifikacija relacije Sežana-Gorica - Jesenice. Navzoči strokovnjaki so dokazali, da bi se elektrifikacija te proge amortizirala v 10 do 15 letih. Nekateri so mnenja da bi to dosegli celo prej kot v desetih letih. Znano je, da je ta proga ena najtežjih v naši državi. Poleg velikega vzpona (povprečno 25 odst.) ima še veliko predorov. Zaradi tega trpijo potniki, posebno pa strojno osebje, ki je v daljših predorih (in teh je precej) podvrženo vplivu nezdravih plinov (znani so primeri padanja v nezavest in podobno). Kalorična vrednost premoga je na parnih strojih izkoriščena samo za 3 do 4 odst. Ce bj bila proga elektrificirana, bi ta premog lahko uporabili za druge namene, kjer bi ga racionalneje izkoristili, lahko bi ga tudi izvozili... Električni pogon je cenejši od premoga in kar je tu najvažnejše, je prevoz, ki se po tej progi vrši za Avstrijo in bi elektrifikacijo lahko zaslužili veliko več dragocenih deviz, kar bi bilo v veliko korist ne samo za železniška podjetja, temveč za našo celotno skupnost. Naš sedanji transport je prepočasen zaradi slabega voznega parka. Po izjavi direktorja podjetja za vzdrževanje proge Gorica tov. Barbiča je tudi stanje materiala na gornjem ustroju te proge kritično. V naslednjih letih bo potrebno zamenjati okrog 80 odst. materiala. V novem voznem redu, ki je izšel maja letos, je predviden motorni voz na progi Gorica - Sežana in Gorica -Bohinjska Bistrica. Velikih vzponov te proge motornj voz znamke «FIAT» ne zmore. Zato je bilo treba čakati na popravilo motornega voza «OM». Najprej so na železniški direkciji v Ljubljani obljubili, da bo voz stekel 1. junija, potem 15. junija in tako naprej. Ko je bil popravljen, so ga obdržali za prevoz na ((Mariborski teden«. Čeprav tega razloga ni več, motorni voz na progi Ljubljana - Maribor vozi naprej. Sedaj je rečeno da ga ne bomo dobili še en cel mesec. Take neizpolnjene obljube pa seveda ustvarjajo upravičeno nezadovoljstvo med ljudmi. Motorni voz je potreben predvsem za izpolnitev praznin v sedanjem voznem redu glede povezave Goriške in Tolminske z Ljubljano. Tudi stanovanjsko vprašanje železničarjev je potrebno urediti. Se vedno je dve tretjini uslužbencev in delavcev, ki se vozijo v službo iz od daljenih krajev. Do sedaj železnica ni imela možnosti graditi iz lastnih sredstev in tudi v bodoče ni izgledov. Zato bi bil potreben prispevek skupnosti. Na koncu je tovariš Sturm naglasil, da se bo zavzel za iznesene probleme in da bo še prišel med kolektiv, če ga bodo pozvali. Taki razgovor; med poslanci in volivci so se pokazali za plodne, zato jih v bodoče želimo več. (Iz ePrimorskih nogic») Znano je, da biva v Gorici dalj časa mešana jugoslo-vansko-italijanska komisija, ki ima nalogo urediti dokumente iz finančne, sodne, katastrske in druge stroke ter jih po pregledu njihove pripadnosti občinam, ki so sedaj vključene v ozemlje nove Jugoslavije, predložiti pristojnim oblastem. V ponedeljek zjutraj je prišel pred goriško sodnijo, kjer ima sedež tudi pokrajinski katastrski urad, jugoslovanski tovorni avtomobil, na katerega so uslužbenci goriškega DELO MEŠAME JUGOSLOVAUSKO-ITALIJflNSKE_ Zopet en kamion afcto* odpeljali vjugosla^jjj! urada naložili velik”' .$■ spisov in aktov _• a k ^ f ga območja občin, kraj meje. jjif Mešana komisij z delom in bo v Gon- brž ostala še nekaLfEi5*' ti njeno delo je^*, ^pf- no in prav z£ dela vezano na do S razdobje. Kot je delo Js' ljeno, poteka skupn°al.jattit) goslovanskih m , et>oj»!9 strokovnjakov v m jj b« razumevanju ih P° . prsv°' brez dvoma uspesno is s"’1 časno zaključeno. l£!l predvaja DANES 29. t. m. z začetkom ob 18-uri ((Ubežnik z Gvajani Igralci: Pierre Gay-Lily Bonfemps-LuC'en m la 0?ssi$ del>e Prodata ur in pribora d* I Irst - Ul.Battlatl, 1* ' 7 j*> ZASTOPSTVO UR: »Longer •Moerisj »Lanco* »Lemanio »Kol0” * j«*’ Srii» “ > Sestavljena iz najboljšega materi0 a Izdelana po najnovejših tekni** Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let Zahtevajte jo pri »v ojem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii jiiuininimiu,miiiii,um ............................................................................................................................................. umnim......................................................................................................................................................... ,iiiii"|l|! r [s.kennedy| V Tiil dem d Kot južnjaški nekronani »prvak bele supremaeije« je Ole Gene užival podporo Klana kot njegov najboljši prijatelj in duhovni vodja. Menil sem. da bi mi priporočilo Ole Geneja moglo takoj odpreti vrata Klanovih notranjih celic. Toda kako naj pridem do Talmadgeja? Po kratkem razmišljanju sem vzel telefon in ga poklical. «Guverner«. sem rekel, «moje ime je John Perkins. Želel bi priti k vam, da bi se nekoliko porazgovorila. Seveda, kadar bi to bilo za vas najbolj primemo. Menim, da bi vam lahko pomagal v vasi kampanji.« . ... «Srečen bom. ko vas vidim, mister Perkins pridite po kosilu,« je rekel. Ker sem tudi sam juznjak, sem vedel, da to pomeni zgodaj popoldne. Odšel sem v njegovo odvetniško pisarno m čakal v sprejemnici. Skozi vrata sem slisal razburjen glas starega 0’eja Geneja. Kc so me končno odvedli v sobo sem videl, da Ole Gene ne kaže samo zelo star, ampak^tudi bolan. Njegov obraz je imel barvo, ki sem jo videl pri žrtvah raka v mrtvašnici, kjer dela moj prijatelj. Njegove cci pa so se vedno imele lisičji sijaj «Kai morem storiti za vas, mr. Perkins?« me je vprašal in pri tem žvečil cigareto in neokusno pljuval v kot sooe. «Upal sem da bi mogel storiti nekaj za vas.« sem odgovoril »Pri prodaji enciklopedije grem od hiše do hise in srečen bi bil, oe bi hkrati mogel reči kako lepo besedo o vas ter pri teh obiskih nuditi vase propagandno čtivo.« «Dobro, to je krasno z vaše strani, jaz bi to zelo cenil. Od kod, pravite, da prihajate? Iz Georgije?« «Moji sorodniki žive okoli Statesborrowa.» «Bullok Country glasuje vedno za Geneja. Jaz vedno trdim, da morem zmagati v vseh predelih, ki še niso dobili tramvajev in večjega prometa. Povejte mi, mr. Perkins, kako se vam zdijo moje volitve?« «Oh, gotov sem, da jih imate že v žepu.« «Skleml sem dati niggerom (črncem) ob volitvah dobro lekcijo. Najprej je potrebno organizirati glasovanje belcev in šele nato objaviti, da mr. Nigger ni zaželen na volišču! Razumljivo, vse belce je treba pustiti h^ glasovanju, in tedaj izkoristiti njihovo razpoloženje proti cmcem. Morda bomo imeli upore in prelivanje krvi!« In nato je Ole Gene zamahnil z roko po zraku. «Kri bo tekla po ulicah! Mnogo ljudi bo pobitih — mnogo revnih nedolžnih roggerov!« V tem je stopil v sobo Genejev sin Hummon. Gene mu je rekel, da sem pripravljen sodelovati v razpečavanju njihovega kampanjskega čtiva. Ker sem na predlog pristal, je potegnil iz miznice kup letakov. Pogledal sem enega — bil je to zloben napad na Rosenwald Foundation, ki so jo dolžili, da zagovarja politično in družbeno enakopravnost v Georgiji. Dejansko je ta usta nova gradila šole za Črnce tam, kjer takih šol ni bilo. «To je krasna stvar!« sem rekel. «Jaz bom to z lahkoto razdelil! Ali imate pri roki še več takega materiala?« Hummon in Ole Gene sta se drug drugemu nasmehnila, zadovoljna nad pripravljenostjo svojega novega človeka. «Menim, da jih je ostalo še kakih 4.000,» je rekel Hummon. «Vse Jih bom vzel,« sem rekel in odprl svojo torbo in začel tlačiti vanjo letake. «Lepa vam hvala, mr. Perkins,« je rekel Ole Gene. ko sem odhajal. «Mi bomo verjetno potrebovali človeka, kakršen ste vi, v našem tiskovnem oddelku. Pridite sem. čim vam je mogoče!« Obljubil sem. Ko sem pustil za seboj že nekaj uličnih blokov s svojo torbo, ki je bila natrpana do vrha, sem njeno vsebino zmetal v odprt kanal. GOZD NATHAN BEDFORD Ko sem vzpostavil zveze s Talmadgejem, sem mislil, da je že čas, da stopim v stik s Klanom. Povsem razumljivo, da nisem želel stopiti v Cesarsko palačo in zahtevati, naj me sprejmejo. Želel sem, da me Klan pokliče sam. Končno sem se spomnil, da bi bilo potrebno začeti z nekim društvenim shajališčem. Opazil sem naključje, da sta med seboj povezani točilnica m igralnica, kjer so se sestajalj gostje, ki so imeli na obrazu oster klanovski izraz. Po mnogih igrali in neštetih čašah piva sem nekega^ popoldneva sedel v baru m končno slišal to. za čemer sem že dolgo časa stremel. «To, kar potrebuje ta dežela, je dober Ku Klux Klan ~ to je edini način, da se niggerjl. katoličani in rdeči zadrže na njihovih mestih!« Človek ki je zašepetal to v moje uho, se j fgr na tocllniski st-ol poleg mene. Bil je to suh su epoV it je bil vedno pijan. Poznal sem ga samo P°“.lXll, t^i 11,1 «Moj stric je bil velika glava v Ku 0 s«® v Floridi,« sem kar mimogrede rekel. »Toda oni iJS^i kajne?« svoi‘ iH «Ne bodi otrok!« je rekel in nekaj iskal *jZKa*IliC ‘ Iz nje je potegnil majhno tiskano osebno otm vrgel pred mene: imn LtU . »Tu. včeraj, danes, vedno! — Ku Klu* . K'11' bog. daj nam ljudi! — Gozd Nathan Bedforo-poštni predal 1188, Atlanta. Georgija« . eno, Di «Dobro, dobro,« sem odgovoril. «Ali imaLpil i®1 , > odveč? Morda bi tudi jaz nekega dne Pr!„ri1i.» ,s^ / prositi za vpis. če bi pisal na ta postni P1 v;lžn° ' r' «Ni treba ničesar pisati,« je rekel slirr| ' sedo reci in jaz bom poskrbel za vse 09 , nodobI1Jjic‘\ t «Kaj si ti — organizator ali nekaj e aCjo'' vprašal in pri tem poskušal prikriti svojo Q v - «Jaz sem Kleagle, kakor mi temu tec® , potr f. »Morda to stane več kot bi jaz z: ,1*1)10* vpiS' rekel v dvomu. _,(« »To ni tako težko. Klectoken — to je v? dolarjev, ker pa imamo sedaj vp-rav kamPa bi se lahko vpisal za samih osem dolarje • za v j «Koliko od tega denarja boš tl P°tr - pf ga v smehu vprašal. xiana. »Kleagle dobi dva dolarja za vsakega u je priznal Slim nedolžno. pS 1 «Kako pa je s članarino?« HoiaGeV ,, »Tri dolarje za tri mesece, ali deset s( i# f plačaš vnaprej.« (Na 'dalieV' r I nri-diLiU STANISLAV KENKU - UKEDN1STVO: ULILA MONTECCHI M » Ul. nad - Telefon »tevllka !»3-8U8 In 4*-63» - Ro4t(i> predti 502 - iiphaVA ULICA SV. FRANČIŠKA JI. 20 — Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 Tel. 37-: iti! r?(Hl cL obImov če. v*»k -n™ »«"'« * »'«nl > ‘tolpe« trgovski 60 flnantno opravi,. ,00. osmrtnice «0 1,r - Za FLHJ .a vsak nrur, J,rine 1 mp »■ » Te vr “ ogltlv P* Z d,n. - T.ska Tiskaj, eavod ZTT - Pod n, In Gor,« Ul. S. Pellno Ml Tet 3*83 - Rokopis, se n- vratafr. A "0 NAROČNINA: Cona A: mejeti,a 350, četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod -PoStrii tekoči račun za STO ZVU Založi,l5tvo tržaškega tlaka Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega možem, tiska, ruje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaške«3