SLOVENSKI Leto - Año VII No. 3 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Uredništvo In upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667] Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. velike notranje spreme- be v jugoslaviji odstopu Jevtičeve vlade je bila sestava uove vlade izročena Milanu Stojadinoviču, ki •)e povorjenje takoj v pondeljek izvršil. V no-vi vladi so sledeči: Ministrski predsednik in minister za zunanje Zadeve, Milan Stojadinovič; notranje ministrovo, doktor Anton Korošec; vojska, general Peter Živkovic, gospodarstvo, Dušan Letičav; sodnija, doktor Ludvik Auver; zvezo, doktor Mahmed Spaho; trgovina, Milan Urbanič; šu-Ignac Štefanovič; javna dela, Nijoš Bobič; Poljedelstvo, Zaharia Stankovič; telesna vzgoja, Mirko Kompovič; socijalno stanje, Nikola Pfeka; prosveta, doktor Dušan Stošovič ter ^urij Zankovič in Mahmud Belimen, ministra ^'ez porfelja. » V M a S g> ° S o < Cena xu utrni,. TABXFA 1UERUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Jugoslavija je dobila ne samo novo vlado temveč tudi spremembo režima. Doktor Anton Korošec, voditelj katoliške Slovenije, ki je bil kraljeve smrti interniran, je v sedanji vladi notranji minister, kar pomeni, da je sedaj v glavnem od njega odvisno kako se bo Jugoslavija notranje razvijala, če se bo še nadalje-valo s plemenskimi ter verskimi boji. ki kot smto že poročali večkrat v našem listu je pod bivšo diktaturo privedlo notranje gosporastvo ^a rob propada, in že je držal Mussolini roko '-'«i Hrvatsko in Slovenijo, Srbija bi pa ostala Se nadalje francoska kolonija. Vsem je še v spominu kako je takrat Rusija Mignila prst, da stvar ne bo šla tako gladko. Slovanska zavest domu in od zunaj je zmagala in Jugoslavija je ostala na zunanje n,e do-^aknjena. Notranje razm.ere pa so se z dneva v dan slabšale. Pred kratkilu so bile državnozborske volitve, 'ja so zgledale tb volitve svobodne, so se vr-Ipod pritiskom oslabljene bivše diktature. Jada je dobila večino, ker katoliški del lirva-f0v in Slovencev ni šel na volišče, socijalistom 'n komunistom pa je bilo sploh zabranjeiio pojaviti ai svoje kandidate. Tako osamljena, je 'la Jevtičeva vlada prisiljena podati ostavko, hotela izvati notranjo revolucijo, ker v 8v03i sredi ni imela sposobne osebnosti, da bi hujsltan triplemenski narod popeljal v bolj-gospodarsko, versko in plemensko sožitje. Nova jugoslovanska vlada stoji pred veliki-1111 notranjimi ter zunanjimi težkočami. Dr. Korošec je Znan kot za zelo spretnega politika in komata in tudi v verskih rečeh, dasi je po P°klicu duhovnik, ni kazal nikoli nestrpnosti, r i'azvidimo tudi iz tega, da sta z doktorjem t a °> ki je vodja muslimanov, pripadnikov lrske vere, skupaj v vladi. Vodja katoliških k atov doktor Maček ni v vladi, vendar jo brez dvoma podpiral. Sicer pa je v novi vla-Polovico Srbov druga polovica pa je Hrvatov 111 Slovencev. Kakšna bo zunanja politika, zaenkrat še ni £°ce sklepati. Znano je, da je zunanji mi-Stojadinovič velik prijatelj Angležev. Za okrepitev gospodarstva bo morda skušala vlada dobiti kaj posojila v Angliji, zato pa bod;> Angleži dobili več koncesij, ki so jih doslej imeli Francozi in potem Nemci pa tudi Italijani. Izseljenci srčno želimo, da bi se vendar enkrat dobili možje, ki bi popeljali težkopreizlcu-šeni jugoslovanski narod v boljše čase in da bi se ljudstvo učilo v tem smislu, da. bi ne imelo povoda plemensko in versko si nasprotovati, gledati bi se moralo predvsem za gospodarsko okrepitev, da sta. kmet in delavec socijalno zaščitena, da se narod vzgaja v ponosnega jugo-slovana, slovana in člana človeške družbe in ne s lilapčveskimi nazori, da lahko potem razni narodni in nenarodni izkoriščevalci trgujejo z našimi telesi, da potem ko nas izčrpajo ostanemo državi, narodu in sebi v breme. Eno pa rečemo: Če se bo tudi nova vlada izogibala slovanske zveze, ter si ne bo po vzgledu Čehoslovaške skušala vzpostaviti zveze s So-vjeti, bo jugoslovanski narod radi kratkovidnosti, ali zasebnih interesov, ali kakoršnihkoli morebitnih predsodkov, prikrajšan za mnogo, in jugoslovani izven meje Jugoslavije smo zapisani gotovi smrti. Ne Itali'jani, ne Nemci in ne Angleži se ne bodo nikoli potegovali za našo narodno svobodo. Primorci in Korošci sami so prešibki, Jugoslavija brez tuje pomoči tudi, in tista tuja pomoč niso kot smo jih zgoraj navedli. temveč so Rusi. Te dni se bo vršil prvi izseljenski kongres v Ljubljani. Na ta kongres, so poslala, Sloven sko prosvetno društvo 1., Gospodarsko podporno društvo, Bratovščina živega rožnega venca in Jugoslovansko društvo Kosovo, spomenico, ki naj bi se na tem kongresu o njej razpravljalo, ter jo po možnosti upoštevalo. Lepo pri tem je bilo, da so izseljenska društva skupno nastopila, brez ozira, da se razlikujejo po notranjem delovanju. Enako pričakujemo, da: bodo tudi v domovini do nas nepristranski. Strašna letalska nesreča V Kolumbiji blizu mesta Medellin sta se trčili potniški letali pri čemer je bilo 16 mrtvih in med njimi tudi argentinski pevec Karlo Gar-del. Rešila sta se samo dva s tem da sta skočila skozi okno. Trimotorno potniško letalo "Saco" je startalo iz srlavnega kubanskega mesta Bogotá v pondeljek opoldne v katerem so se nahajali Gardel, njegov tajnik in drugi njegovi prijatelji. Ko pa je imelo letalo pristati na latališču v Olaya Herrera je trčilo v drugo potniško letalo "Ma-nizales". Nesrečo je povzočil močan veter, ki je gnal proti volji pilotov letali v pogubo. Ko sta se trčili, sta se v nipu vžgali in so bili na mah vsi potniki v ognju in so na mestu z ogleneli. Karlo Gardel je bil po rodu francoz in se je pisal pravilno Garde, star je bil sedaj 45 let. ITALIJA IN ANGLIJA STA SE GLEDE AFRIKE SPORAZUMELI Ker bi od vojne v Afriki, ki jo- pripravlja Mussolini, tudi angleški imperjalizein rad imel kaj koristi je zagnal silni hrup proti Italiji, češ, da nima nebene pravice, kar tebi nič meni nič pripravljati okupacijo Abesinije. Mussolini se za to veliko skrb Anglije, kakšne namlene ima Italija z Abesinijo, ni preveč razburjal in Anglija to videč je tudi tebi nič meni nič sklenila pomorsko pogodbo z Nemčijo. Zob za zob, nt potem so poslali potujočega ministra Edena v Rim, da se z Mussolinijem porazgovori o nadalj-nem. Italija zahteva prosto roko za zgradbo železnice od Massawe pa do Mogadiscio, zboljšanje trgovine ter rudniških in poljedelskih koncesij med Italijo in Abesinijo, naseliti okraj Ogano z italijanskimi priseljenci, prosto roko trgovine ob jezeru Tsana. Če Abesinija te pogoje sprejme, bi ji Italija in Anglija dali prosto pot na morje preko angleške kolonije. Še zdi, da bo na vse te pogoje Anglija rada ali ne rada prikimala, ker bo Italijo pri tem podpirala tudi Francija, ker je še bolj jezna na Anglijo, ker je brez, da bi to prej naznanila sklenila pomorsko pogodbo z Nemčijo. Potujoči angleški minister Eden je odpotc-val iz llime v Pariz, kjer bo imel konferenco z francoskim zunanjim ministrom Lavalcm. Rimska "Tribuna" komentira razgovor ,n:d kapitanom Eden in Mussolinijem takole: — Misli Rima šo vsem jasne. Italijani ne morejo večno trpeti prikrajšanja v Afriki, ker jo je že stalo preveč krvi in denarja. Smo izgubili potrpljenje in sedaj prosimo naš? resnične prijatelje, da razumejo, kakšne zg >• dovinske vzroke ima Italija. Družba narodov nima pri tem nič opraviti, kajti nje delokrog je anokroničen, problem med Italijo in Abesinijj pa je afrikanski. Iz vsega diplomatičnega ter aktivnega početja Italije je jasno razviduo, da je vojna v Afriki neizogibna in bo najbrže pričela sredi julija ali začetkom avgusta. Rim. — Uradno poročajo, da je umrlo do sedaj v Afriki 37 vojakov, med temi je 7 častnikov. Izdatki za vojno Društvo narodov poroča, da se je izdalo leta 1934, 4.900.000.000 za vojne namene. To so samo izdatki, ki so jih posamezne vlade javno določile v svojih proračunih, tajne izdatke v vojne svrhe, ki jih imajo posamezne države, posebno Nemčija, niso všteti. Kaj bi ne bilo bolj pametno, če bi se s tem denarjem, zdravilo težko gospodarsko satnje, ki krčevito, ravno vsled kapitalistično-fašistič nega sistema, objema ves svet. Če si narodi vsega sveta, ne bodo sami zaželeli drugačnega mišljenja o človeškem bitju in žitju kot se ga jim pod raznimi narodnimi in verskimi frazami usiljuje danes z dobro prera-čunanostjo, ne bodo nikoli okusili svojega resničnega poslanstva na zemlji. No. 306 Gospodarske in socialne razmere v Združenih državah K-azmers v Združenih državah so se že toliko zboljiale, da se je zdelo potrebno vreči med staro šaro NRA, ki je bila kot nekaka posredovalnica med delavci in delodajalci. Državni finančniki kakor tudi privatni kapitalisti študirajo, če bo severnoameriško po spodarstvo lezlo navzgor ali navzdol s pričo, da bi se popolnoma svobodno razvijalo, to je brez vladne kontrole. V Združenih državah je 24 milionov ljudi, ki potrebujejo državne pomoči ter socialne zaščite. To je peii del vsega prebivalstva. Če bi kapitalisti v Združenih državah lahko delali po svoji mili volji bi bilo takoj danes 24 milionov, in pol beračev in to število bi brez dvoma dnevno naraščalo. Ljudski dolgovi že presegajo dohodke, kar je slabo znamenje za splošno blagostanje. Resnični gospodarji Združenih držav so kapitalisti in njih trusti od katerih je odvisno 90 ojo prebivalstva. lloosevelt se trdno oklepa demokracije, ampak mu ni mogoče vzpeti in mu ne bo, da bi bil volk sit in ovca cela. V to krivično razmerje med bogatimi in rev nimi je posegel z vso silo katoliški duhovnik Coughlin, ki smo svoj čas prinesli o njem natančnejše poročilo, ter zahteva pravičnejše in odločnejše državne administracije, da ne be s'so narodno bogastvo v rokah le nekaterih. Nekateri časopisi opozarjajo javnost, naj pazi, da ne bo nekega dne fater zlezel čez glavo vsem, kajti njegov boj ni več samo razreden, temvei postaja splošen. In tudi papež podpira Oough-lina, ker dela v smislu inciklike papeža Letna XIII., ki je tudi Slovencem znana. V Cougldinov političen evangelij nimajo vsi zaupanja, najmanj pa socialisti in komunisti. Eno pa je go tovo, da če bi sljednji imeli malo več doslednosti, pravilne taktike in potrebne aktivnosti, bi tudi lahko kaj več dosegli. Rešitev svetovne krize in krize posameznih držav ne zavisi od barve, ali suknje ki jo kdo nosi, temveč od dela ki ga stranka ali posamezni voditelji vršijo, če se vresnici poteguja za splošne koristi ali samo zato, da zadosti .svoji častihlepnosti in svojemu žepu. Kot povsod tako tudi v Združenih državah ljudstvo politično in ekonomsko ni dovolj zrelo, da bi znalo zahtevati svoje pravice. ABESINIJA HOČE NA VSAK NAČIN ODVRNITI VOJNO Abesiuija se prizadeva na vse načine, da bi ne prišlo do vojne. Je sicer pripravljena za vojno vendar še ni odredila mobilizacije. Poziva Družbo narodov ter vso evropsko javnosta, da naj se o tem prepriča. Italija medtem pridno uvaža čete v Afriko. Mussolini ima nemen v dveh letih tam vse vro-diti. Zdi se mu, da je zadel ravno pravi čas, ko se vsa evropska javnost suče okrog Nemč;-je. Medtem ko bodo opravili v Afriki bo pa tudi Evropa zrela in Italija bo kot navadno potegnila s tistimi, kjer bo kazalo več dobička. Koenigsberg, Nemčija. — Tu je prišlo do spopada med katoliškimi in fašističnimi mladeniči. Župnik, vodja prvih je vzel palico ter tri fa-šistovske srboriteže malo otipal in je bil zato aretiran. FRANCIJA BO POVEČALA VOJNO BRODOVJE Francoski vojni minister Pietrije sklical veliko zborovanje ministrov, senatorjev in poslancev, ki jim i.' skušal dokazati, da drnora Francija že vsled geografične lege povečati vojno brodovje, ter da se mora tehnično tako izpopolniti, da bo nekaj posebnega. Povod tega blaznega francoskega pomorskega oboroževanja je dala angleško-nemška pogodba, ker Francija dosledno ustraja, da jo ne ame nihče nadkriliti v nobenem pogledu. In ker se voditelj vseh držav danes brigajo samo za oboroževanje je tudi francoskih državnikov glavna skrb, da topovi, zrakoplovi in voj ne ladje dobro funkejonirajo. V LONDONU BI ŽELELI, DA BI FRANCIJA IN ANGLIJA SKUPAJ NASTOPALI V KONFLIKTU MED ITALIJO IN ABESINIJO Ivo je angleški odposlanec Eden prispel iz Rima v Pariz je takoj pričel z razgovori s francoskim zun i,-uijim ministrom Lavalom in se moe-*o prizadeval, da bi prepričal La-vala, da bi bilo najbolj koristno na obe strani, če bi med sporom Italije in Abesinije, Francija in Anglija kupaj nastopali. Bati se je, po mnenju angleških politikov, da bo Italija izstopila iz Družbe narodov, če se jo bo skušalo ovirati pri njenih namenih v Afriki, zato so se Angleži že s prijaznili z mislijo, da naj le delajo Italijani v Afriki kar hočejo samo da bodo pri tem tudi oni imeli kar nejveč koristi in ker ima Francija v Afriki v tem oziru enako stališče kakor Anglija, bi bilo najbolje, da se topogle-Ino sporazumeta. Kot poročajo, se tudi Družba narodov ne bo vmešavala v italijanske zadeve v Afriki, ker ji je na tem, da ostane Italija še nadalje njena članica in da se bo prizadevala tudi Nemčijo potegniti k sebi. Zdi se, da bo to pot* Eden bolj slabo opravil v Parizu. Franci j-, vstraja nas stališču, da ne bo ovirala Italije v Afriki in da naj Anglija najprej reši probleme, ki ogrožajo mir v Evropi, to je, da naj si preštudira zakaj so sklenili pomorsko pogodbo z Nemčijo, ki da že itak ogroža mir, ker ima vsak dan večjo in mogočnejšo armado in ko se jim bo zazdelo, da so dovolj močni, bodo najprvo skušali pritegniti k sebi - Avstrijo in po pogodni bi moral:: Anglija podpirati Italijo, da se to prepreči in ne ravno nasprotno. Tako vidimo, da se evropski diplomatje eden z drugega norčujejo. Ubogo ljusfvo pa dela' trpi in stradaj za svoj lasten pogibelj. Banka vam je na razpolago za varstvo vaših PRIHRANKOV Kadar želite varčevati, spomnite se, da se Vam izplača hraniti Vaše prihranke na naši banki. Vsake operacijo (izvleček ali uložek denarja) boste izvršili v nekaj trenutkih in ako živite zunaj, nam lahko pošljete denar potom pošt«. Vaši prihranki bodo zavarovani z celim našim premoženjem in kapitalom z rezervo naše centrale v Bostonu. VEDITE, DA JE NAŠ JUGOSLOVANSKI ODDELEK odprt od 9 do 18 in ob sobotah od 8.30 do 11 ure. Naša banka vas želi poslužiti najboljše v Vaših denarnih pošiljkah v Evropo. Sprejemamo pošiljke za domovino in prodajamo šifkarte za odhod in prihod- THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario' POVJERENJE ULJUDNOST SIGURNOST BR Montevideo. — Med Rusijo in UrugvajeB»" je ta teden podpisala trgovska pogodba, ki M* doslej še ni bila dana v javnost v MontevJ' Oviedo, Španija. —- Proces, ki mu je oZfl zadnja revolucija, se je končal te dni in s° štirje obsojeni na smrt, 36 pa na večletno No. 306 SLOVENSKI TEDNIK STRAN S argentinske vesti GOSPODARSTVO Fiae Zactr. ate o slabi tehniki v zraku in na morju -Ka dvigniti cdno koruzi ^reentio8ka kronika beleži zrakoplovnih ne . -c to''ko kot nobena druga država, duši ima- neprimerno več gibanja v zraku. ^ aviio argentinsko mnenje je ogorčeno za- alo, (]a se proti temu kaj vkrene. In res 0 prišlo do debate med raznimi poslan-ki so vso zadevo tirali pred izvršilno oblast era »aj zahteva od zrakoplovnega ter po-ttorskega ministrstva, da prouči pomanjkanje kliniki, ki povzroča toliko nesreč in ki se pla-Ul-K' z življenjem nadebudnih mladeničev. ■Argentinija ima velike zrakoplovne delavnice V ^ordobi, ki pa jih nevodijo dovolj izvežbani Sir°kovnjaki. dasi dosledno ustrajajo, da se mo pa argentinska aeronavtika razviti brez tehnični pridobnin v inozemstvu. * °slanska zbornica zahteva, da se argentin-a aeronavtika temeljito prouči in da se ji da nični razmah, kot to zahteva današnja stopnja zrakoplovstva. Če se argentinske aeronav a '^boljša s tehničnimi pridobinami iz ino-eiüstva je to postranska stvar, glavno je. da Se doseže cilj. Usni delavci se vračajo na delo Število gospodarjev, ki so podpisali listo i ¡¡°*®ji, ki jih je stavil sindikat je naraslo v zadeni, čafjU £ez iqo Spričo tega je vodstvo sin- ata odredilo, da se k tistim gospodarjem lah-Povrnejo delavci na delo in tako so v pon «kfadr Jek zopet zapele žage in obliči v stodesetih avnicah. Y nasljednjih dveh dneh jo podpisalo pogo-2°pet 50 gospodarjev. . ^ tisti ki so šli na delo bodo dajali od sv;-P'ače po 10 olo za tiste ki stavko nadaljujejo H Je V 17.000 melrov visoko sredo zjutraj se je spustil iz Kunčeva bli-^ Moskve vsemirje ruski balon ^USSR-bis", . dosegel višino 17.000 metrov. Ob petih 'Jutraj Se je SpUSt il v zrak, ob 8 pa je že bii na zemlji kakih 100 km. od Moskve, balonu so se nahajali, Zille, Prilotski in Profesor Verigo. Balon je bil isti kakor leta t ko je dosegel 19.000 m., samo da je. b>l modernejše opremljen. l>f)fesor Verigo pravi, da je ta polet velike-^znanstv enega pomena, ker se je dalo z lah-^ študirati značaj kosmičnih žarkov. Raziskovanju vsemirja so Rusi na prvem ^eljgiski profesor Piccard je tudi znan °J stroki in kot je znano je bil dosegel v>s -no 16.000 ,„. Pni lmaj° ^^^ vee denarnih sredstev na raz-kak^°* ekspedicija popirana od države, lan*11 ^ecarc*> ie "j''1 balon tehnično izde k -tin zabojev jabolk na razne trge v Evropo, katera so bila jako lepo sprejeta in so dosegla $ 20 do $ 25. za zaboj. Poročevalci pravijo, da imajo argentinska jabolka na evropskem trgu veliko bodočnost in napovedujejo za prihodnje leto veliko razprodajo. Kakor znano, se največ tega sadja prideluje v pokrajinah San Juan, Mendoza in Rio Negro, kjer se tudi nekoliko slovencev ukvarja z sadjerejo, in kateri se do sedaj, jako dobro počutijo. Španija. V Španiji je 8 iniljonov posestnikov, z manj kot 1 hektar zemlje. Torej premalo. En miljou 744 jih poseduje od 1 do 6 hektarjev zemlje. Tudi premalo za prehrano 12.721 pa posedujejo ostalo špansko zemljo ali približno 870 hektarjev vsak. Med njimi so celo taki, ki imaj > 5000 hektarjev zemlje. Če primerjamo te štev. in vidimo kako krivično je ta zemlja razdeljena, se ne bomo čudili, zakaj je v Španiji vedno revolucija doma. SamoDomoč lepa misel Kakor je nekdaj, zabava, ples, godbe in druge veselje, vabilo naše ljudi v prosvetna društva, tako bo sedaj vabila potrebji in korist, naše družinske očete v zadrugo. Kar ni mogel napraviti eden sam, .ve prav lahko napravi, ako nas je sto ali tisoč skupaj. Če pomislimo, da nas je dosti več kot tisoč samo v Buenos Airesu in da vsak prav lahko da en peso mesečno za zadrugo, katera misli najprej kupiti zemljo, potem na njej zgraditi dom, igrišča za mladino, društvene sobe, šolo i t.d. bomo videli, da se to da doseči z prav malimi žrtvami. Če pomislimo, da je veliko naših ljudi, ki so oblju bili vložiti \ tako zadrugo, ves svoj razpoložljiv denar, ki sedaj bogati naše največje nasprotnike naiožen po raznih bankah, bomo vi deli, da se vse to prav lahko doseže v enem ali dveh letih. Dobre volje in denara nam torej za to podjetje ne manjka, pač pa nam manjka nekaj drugega in to je zaupanja. Medsebojno zaupanje se je med nami že pre-cejkrat zrahljalo. Mnogokrat je to bilo iz lju bosumnosti, da bi kdo ne imel kakega vidnega mesta in kar je bilo posebno škodljivo, pa tudi resničnih prevar je nekoliko. Vse nas poučuje, da moramo udruženju postaviti dober temelj, kateri bo vsakemu pokazal poštenost in resničnost ter dovolj zavaroval njegov interes in njegov vlažen kapital^ pa četudi se gre za en san. peso. Tak temelj pa se lahko postavi, samo z dobrimi pravili, katerih do sedaj, vsaj kar je meni znano, še nima nobeno društvo. Pravilom treba postaviti dobrega varuha, kateri pazi, da s i vse po istih i kateri je tudi odgovoren za vsako nerednost in ta je obor. V odboru morajo sedeti najboljši člani zadruge in paziti, da se koristi, k'íitere nudi zadruga, pošteno posplošijo in gledajo za boljši razvoj iste. Odbor potem navadno imenuje pisarniško moč ali druge potrebne osebe, kateri izvršujejo točno navodila odbora in so tako samo tehnični aparat brez vsakfcga upi iva na gospodarstvo v zadrugi. Nikdar se ne sme pozabiti, da je uslužbenec le uslužbenec in nič več ali obratno; obronik mora imeti le odborniško mesto in torej ne more nikdar biti ob enem uslužbenec zadruge. Dobro nadzirani uslužbenci so lahko blagoslov za zadrugo, dočim so nenadzirani učasih škodljiv' VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, IIITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI BOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali pa nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. STRAN 4 SLOVKNSLI TEDNIK No. 306 mestna kronika ZAGONETEN UMOR Policijske oblasti imajo opravka z razrešitvijo zagonetnega umora 45 letne ženske, ki se j ■ izvršil pretekle srede zvečer v ulici Caseros 286C. \r omenjeni hiši je živela že več časa 45 letna Margarita Cuevas v družbi 40 letnega L. Fuellado. Margarita je bila poročena a se je pred približno 6 ieti ločila od svojega moža in šla živet s Fachado-m. Pred nekaj časom je pa ta zbolel in tako je morala ona z dohodki male ti govinice ki jo je imela, skrbeti za življenski obstanek obeh. Preteklo nedeljo so sosedje osta novanjskih oddelkov malo po 7 uri zvečer na nadoma začuli obupune klice na pomoč, kateri so prihajali iz stanbvanja Margarite. Prihitevš' na lice mesta so našli pri zunanjih vratih nn tleh ležečo Margarito v veliki luži krvi. Po klicali so takoj policijo, katera je našla žrtev brez življenja in začela preiskovati na kak sen način je prišlo do zločina. Poleg mrtve ženske je ležal velik kuhinjski nož in brivna britev vsa okrvavljena iz česar se razvidi, da je morilec uporabil omenjeno orožje, da je izvršil ogabni zločin. Zaslišalo se je Fachada katerega so našli v postelji in kateri pravi, da se ni ga nil, vendar oblasti domnevajo, da bi lahko kaj več povedal kakor je. Iz gotovih vzrokov oblasti obračajo sum na. moža Margarite, Anton-h Lobos ter ga neumorno zasledujejo. Po zadnjih vesteh pravi policija, da je dognano, da je morilec Anton Lobos, katerega pa še do danes .ii bilo mogoče prijeti. MED JETNIKI V zaporu v Villa Devoto sta se zaradi malenkosti sprla zatoženea A. Mendoza T. Toro. Iz besed sta prešla v pretep pri katerem je zadnji na tak način zadel v oko prvega, da je oslepel. NAPAD NA TRGOVCA Ko je v torek zvečer zaprl trgovino, ki s? nahaja v ulici Saenz 300, se je njen lastnik Juan Serrano napotil proti svojemu domu v nI. Chi-elana 3958. PrišedSi do vrat in ko je hotel vstopiti so mu stopili napot trije neznanci katerih eden mu je zadal takoimenovani "golpe de fur-ea" medtem ko sta mu ostala dva začela preiskovati žepe in mu pobrala svoto 300 pesov in ček za 600 $. Ker se je zoprestavljal so mu za dali še nekaj udarcev in ga ranili na levi roki, nakar so jo popihali. Trgovec pa ko si je nekoliko opomogel jo ubere na bližnjo komisarijo devo javil oblastim, ki vrše tozadevno preiskavo. OKROG PROBLEMA BREZPOSELNOSTI Preiskovalni sodnik dr. González Gowland je poslal na notranje ministrstvo noto v kateri razpravlja o brezposelnosti in brezposelnih, ki se nahajajo po galponih v novem pristanišču. V omenjeni noti pravi, da bi bilo tistih 1.700 brezposelnih, ki se nahajajo v pristanišču najprimernejše spraviti na otok Martin Garcia, kjer je zadevo javil oblastim, ki vrše tozadevnj stilo njim samim, da bi si na poštem način zaslužili vsakdanji kruh, posebno, ker je v omenjenem pristanišču zelo mnogo takih, ki naravnost nočejo delati. Od 20 moških, ki se nahajajo sebi in zadrugi. Člani morajo tak odbornike kakor uslužbence vedno nadzirati in to ne na način kritiziranja brez prave podlage, ampak "premišljeno z novimi inicijativami in predlogi. Tako članstvo si samo lahko sklepa bodočnost, od katere lahko pričakuje mnogo koristi. Zadr. v enem gaiponu so mu samo 3 odgovorili, da želijo delati; iz česar je razvidno, da je ogromna množina "brezposelnih", ker tako sami hočejo. Ako se jih pošlje na otok pa bodo prisiljeni delati s čimer se koristi državi katera inora sedaj imeti njim na razpolago galpone, ki so narejeni v druge svrhe. Obenem se bo pridobilo precej policijskih moči, ki so sedaj ta-korekoč izgubljene, ker morajo imeti brezposelne vedno pred očmi, v strahu, da bi ne izvršili kakšnega zločina, kakor se je to dogajalo do pred kratkim. DOMAČE VESTI IŠČETA SE Jugpslovansko poslaništvo išče Balda Dupera in Iva Markoviča, da se javita na Kr. poslanstvo. OSEBNA VEST Preteklo nedeljo sta se zaročila g. Jožef Mau-rič, doma iz St. Lovrenza v Brdili pri Gorici, sin ugledne Mauričeve držine, z gčno. Zala Druf kova, doma iz Mirnega pri Gorici, ki je hči ugledne Saunove družine. Čestitamo! Gena. Zala Drufovka • in Jožef Mauric ZAROČENA Dne 2.3 junija 1935 - Buenos Aires društvene vesti NEDELJSKA DOMAČA ZABAVA se ni vršila kot je bilo na povedno in sicer vsled tega ker je baterist od muzike prav zadnji čas obolel in tako ni mogel odbor najeti éruge godlje. Kljub temi: se je bilo nabralo precej ljud-. ki so se morali zadovoljiti z radiovitrolo medtem ko so mnogi odšli. IZŽREBAN JE Na domači zabavi v nedeljo je bil izžreban dobitek, poročna prstana. Izžrebana je bila št-64, ki jo je imela v posesti Anica Jeram. JUTRI popoldne pevske vaje za moške in žensk'-Pridite vsi in točno. PROSLAVA VIDOVGA DNE Danes bo društvo "Kosovo" v La Plati imel« lepo proslavo Vidovga dne in vabi tem potoir na proslavo vse sorojake in sorojakinje. Vstopnina je za odrasle $ 2.50, za otroke pa $ 1.—. predsednik: Peter Kebelič ODBOROVA SEJA Vtorek odborova seia ob 8 uri zvečer. Točnost' MIZARSKI POMOČNIK ZA NA KAMPO se rabi. Informacije v S.P.D. I, Añasco 2322, v nedeljo popoldne. II. Evharstični državni kongres v Ljubljani Buenos Aires, dne 26.6.35. Velecenjeni g. urednik! Prosim, bodite tako prijazni, da priobčite spodnje vrstice v Vašem cenjenem listu in sicer v sobotni štev. to je dne 29. tm. Za iskazano dobroto Vam se že vnaprej prav iskreno zaliva ) ju jem. "Kakor je naši Slovenski javnosti že znano, se vrši te dni, to je dne 28-29-30 t.m. Evharisti-čni kongres za celo Jugoslavijo v Ljubljani, ki je po vrstnem redu drugi. Razen domačih ud,' ležencev iz cele Jugoslavije, je prišlo te dni v Ljubljano tudi več tisoč Slovencev iz Francije, Belgije in Nemčije, tudi iz oddaljene Sev. Amerike je dospelo prav čedno zastopstvo. Nas Slovence iz Južne Amerike zastopata na tem kongresu gg. pp. Jakša in Malič, Salezijanska duhovnika, ki sta že pred časom odpotovala v domovino. Kot papežev legat je imenovan od Sv. očeta Primas Poljski, kardinal Hlond, ki je tudi nam še v spominu iz za dnevov tuk. mednarodnega Evli. kongresa, ki se ga je udeležil in odnese! zagotovo lep spomin od tukaj, saj je bil povsod koderkoli se je pokazal prav po kraljevsko pozdravljam. Kod zastopniku papeža, mu je do ločeno častno spremstvo odličnih cerkvenih knezov med njimi tudi častniki papeževe telesne garde, ki so ga pričakovali v Avstr. Gradcu, 7 čijih spremstvu je imel prav triumfalen pohod v Jugoslavijo, kamor je dospel včeraj. Današnji dan je posvečen mladini in po do speleh vesteh bo pri Sv. maši na Stadionu pre peval zbor otrok od 15.000. Danes zvečer bo ob pol enajsti uri svečani sprevod mož in fantov iz Kongresnega trga na Stadion, koder se br vršila ob pol noči Sv. maša, kakor svoječasn« tukaj v Buenos Airesu, seveda v zmanjšane»1 obsegu. Jutri v nedeljo ob deseti urili in tud1 popoldne velike svečanosti na Stadionu, ki Je prav nalašč za te dni popolnoma preurejen, t» ko da bi lahko delal čast ne samo nam Sloveč cem oz. Jugoslovanom ampak tudi marsikat«" l-emu drugemu velikemu narodu. Ob poteku s» mem, bodemo pozneje kaj več o tem prinesl' v našem listu. poziv Od Bratoščine živega rožnega venca smo prejeli sledeče: Da se tudi mi tuk. Slovenci kolikortoliko vs¿! duhovno udeležimo slovestnosti v domovini, bodemo imeli danes v soboto na praznik Sv. Pe' tra i Pavla ob 10 uri na Paternalu v cerkv' Sv. Neže slovesno sv. opravilo, za kar se P0' sebno vabijo vsi člani bratovščine kakor tu^1 ostali člani naše kolonije, da se po možnost' udeležijo ta dan sv. Maše. Paternalska cerke bode ta dan prav posebno ozaljšana. Tudi na*' zastave ki sm;o jih imeli ob priliki zadnje*' tuk Evh. kongresa bodejo izpostavljeme v ceV kvi. Prav posebno pa prosi imenovana bratovi^1 na, vse Slovence, da se udeležijo ure moliti' ki bode ta dan zvečer od 7—8 ure na Pater»* Ju, to je: primeren nagovor. Litanije (pete veda) in kar nas Slovence narbolj veseli, pet^ v cerkvi. Pridite ne bode Vam žal. Če tudi r delovni dan tuk. današnji praznik, ste ven^H,f zvečer prosti. Poagitarajte med Vašimi zna»0! za čimvečjo udeležbo posebno zvečer, ob 7 lir, Približno ob istem času, se vrši v Ljubljani P0' nočna Sv. Maša, ki se je udeležijo tisoči in soei. Kristus Bog v podobi Sv. Evharistije * bode stotero poplačal to uro molitve. Franc Lakner. tč. taj11' Bratov, živ. Rož. ven^ Strana 5 SÜ Pogled z nebotičnika Prve solžne žarke sem pozdravil mladega nedeljskega jutra iz deseteca nadstropja grade se nebotičnika. Dasi je bila nedelja dan počitka, smo vseeno morali dopoldne delati kot •le že stara navada tukajšnjih delodajalcev; danes vse jutri i)a vas ne potrebujemo. Moje oči so se vprle v predmeuoj ležeč ogromen prostor v ogradi, o katerem je gotovo ŽČ vsak izmed nas kaj slišal, saj se. tu prirejajo velike konjske dirke, ki so že marsikateremu olajšale žep, sicer ne nam Slovencem, temveč bogatim bonasajrečanom. Gledal sem iskre konje in smele jezdece ki so v velikanskem krogu dirjali eden za drugim kot bi jih gnala neveni kaka peklenska sila. Ker ima vsak konj drugo barvno odelo pod sedlom je slika dokaj pestra in človeku bi se kmalu zavrtelo ko opazuje od vrha dol to dr ven je. Vsak, ki vidi kaj novega, na pravi na njega poseben utis o čemer napravi svojo sodbo. Tako sem tudi jaz ocenil to čudno "razkošje". Tik poleg dirkališča je taborišče brezposelnih. Bradati in razcapani možje so čudno nasprotje vazkošnemn dirkališču kjer se igrajo z milijoni kakor brezposelni z revščino. Vsak, ki ne pristransko opazuje v celoti to obojestransko sliko, se mu mora prigabiti. da je toliko krivice med človeštvom. Odkrito povem, da me ob takih pogledih mati narava ogrne s plaščem! jeze ki upije po maščevanju.. Le takrat se nas bogatini spomnijo in pošiljajo svoje evangeliste med nas ter nam obljubljajo vsega dobrega za dušo in telo. ko se gr<"', da jim oddamo svoj glas pri volitvah, da nam je naš največji sovražnik popoln gospodar. Te- K J da.i nas povzdigujejo v deveta nebesa. Želel bi, da bi vsi čitatelji S. T., čim prej imeli vpogled z liebočnika, pa čeludi bi bil nu tleli, ter se zavedali svojega »tališča. Anton Podlogar ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15- 20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 i Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite so na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnibkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredoyanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 BIEN0RAG1Ain njclie p°sledic^ SÍFILIS KRI, ŽIVČNE BOLEZNI, SRCE, PLJUČA IN NOTRANJE BOLEZNI NA SPLOŠNO, Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T ¡GOL Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 .3 FEODORA od Povejte mi, knez Uhtomski, kuj nameravate: storiti s tisto Japonko, ko jo boste ujeli? — Z njo, z Mimozo? — vzklikne' knez, njegove oči P» so mahoma postale krvavordeče. Ali jo bom takoj ubil, to izdajalko, ali pa bom poskrbel, da jo bodo odpremili v Sibirijo, v kamnolome, odkoder se najbrž ne bo ve? vrnila, poslušajte me, mister Foulton, nikdar vež se ne bo vrnila — to je tako gotovo, kakor se imenujem jaz Vasil Uhtomski. — Reči ste najbrž hoteli: — Sem se imenoval! — »pregovori Foulton, kajti v tem trenutku se je zgodila strašna katastrofa, ki se je v prejšnjem trenutku najavila s strašnim bobnenjem, ki je prihajalo iz parnega stroja. 2 nenavadno silo, kateri bi nihče ne mogel biti ko.i. je zaletel posebni vlak na neki odporni predmet. Feodora je odletela s svojega sedeža čisto do stropa kupeja in ko se jo smrtnem strahu popolnoma pod-Zavedno prijela za mrežo pod stropom, ki je bila na-inenjena za prtljago, jo slišala pod seboj glas Arhi-haUla Foultona. ' '.— Vedel sem, da obstoja strahovito sredstvo, « katerim se poveča hitrost. V megli, ki jo povzroča Snee, smo naleteli na moskovski brzovlak, — vlaka sta trčila — oh, senzacijonalnili vosti bo za moj časopis! 9. POGLAVJE.. Ivan — bastard. ¿ares, strašna katastrofa se je pripetila v bližini leke rusjjg vasjce- Vas je ležala ob progi, ki je vodila iz Petrograda v Moskvo — približno sredi poti. Motno rumeni žarki solnca, ki si je zaman prizadelo. da bi prodrlo skozi gosto meglo in obsijalo snežne poljane, so slabo razsvetljevali sliko strašnega °pustošenja, sliko, kjer sta gospodarila smrt in groza. 8 strahovito močjo je trčil posebni vlak kneza TJh to»iskega v moskovski brzovlak. Zadnji vajojti bili popolnoma razdejani, osebo pa, ki so \ ii„!ü nahajale, so bile deloma mrtve, deloma pa težje ali pa lažje ranjene. Pa tudi drugi Vagoni moskovskega brzovlaka so bili potisnjeni s tračnic in deloma razdejani, tako da so potniki, ki su se nahajali v njih, bili brez izjemo lažje poškodovani. Prvi človek, ki se ,ie splazil iz teh ruševin in se ¡po-žasi vzravnal ter se najprej temeljito pretipal po vsem telesu, da bi se prepričal, če so mu udje ostali še celi in zdravi — je bil Arhibald Foullon, angleški repórter. Bil je sicer malo bled, vendar pa si je ohranil svoj občudovanja' vrodni mii. Do ušes mu je prihajalo ječanje umirajočih, stokanje ranjenih, videl pa je tudi, kako se je iz kiipn razvalin dvigal plamen, ki je uničeval tudi zadnji ostanke lokomotive, ki je vozila posebni vlak kneza Uhtomskegn. —■ Feodor, mladenič — zakliče Anglež, ko se je na-dihal svežega zraka - Feodor, mladenič, kje si? Na svoje veliko veselje je zaslišal Arhibald Foulton. glas svojega mladega sluge. Kajti Feodora ni /.ado-bila nobene poškodbe, ker je bila ob ni jena proti stropu. — Tukaj sem, mister Foulton' je odgovorila. Tukaj sem in prosim, če bi bili tako ljubeznjivi, d:i bi odstranili ta kos lesa, potem bom lahko splezal iz te podrtijo! — Torej nisi odnesel nobene poškoflbe l ..... vzklikne mister Foulton veselo. — že vidim, mladenič, da tc bom v svoji službi lahko uporabil. Ti si pa zares spreten mladenič! Po teh besedah je z izredno močjo dvignil desko in pomagal Feodori, da je splezala izpod nje. — In nobene praske nisi dobil, niti najmanjše ra niče, — je nadaljeval Anglež, ko je pregledoval svojega mladega slugo — zares midva imnva pa srečo! Toda kaj se je zgodilo z najinim sopotnikom, vrlim knezom Uhtomskim — ali, poglej ga, se že dviga izpod železja! — Vi krvavite, moj knez? ■ -— No vem več, če se me še drži glava, če jo št nosim na vratu! •— \ 'dahne knez Uhtomski. -V Kri liti lijo k čela v oči. Ničesar ne vidim, toda živim, to pa .je glavno! ■Arhibald Foulton in Feodora sta - mu pomagala, da se je popolnoma vzravnal, toda Uhtomski se je koma i držal pokonci, kar sta repórter in njegov šluga šele sedaj videla, k.er je imel zmečkano tudi desno nogo. —'Kaj naj bi tu storila? — vzklikne Foulton. — V (eni stanju ne morete nadaljevati poti, moj knez. Počakati morate, da se vam bodo rane pozdravile. ¡Sodio sem na tole desko, preden bom odpotoval da Ije, bom pogledal, če bi vam mogel nuditi /.a prvo silo kakšno pomoč, da ne boste ostali sredi t fig a sarga! - Vi namemvao.daIje oditi! .-- spregovori Uhtomski z drhtečim glasom, medtem ko je onemogel sed?! nu desko. Kako morete upati, da boste nadaljevali svojo pot? Ne verjamem, da bi se vam nudila za to primerna prilika! O, kur se tega tiče, nadaljuje Arhil,iald Foulton, — sem si že pripravil načrti Lokomotiva moskovskega hrzovlaka je popolnoma nepoškodovana, kajti dobila je samo lahen sunek in jaz ne priznavam nobeno zapreke, da bi se ne mogel odpeljati do Moskve! --- Jaz pa niOranji ostati tukaj ..... sikne jezno knez Uhtomski, • tista japonska vošča, 'ostudna Mimoza pa mi bo medtem pobegnila. Ali je med mrtvimi, ali sicer pa, njej se ne bo nudila nobena prilika, da bi tako hitro pobegnila! V nobenem primeru se vam ni troba bati, knez! - Sedaj pa poslušaj, Feodor, kaj ti bom povedal, — se obrne, mister Arhibald Foulton k svojemu, slugi. Ali vidiš tam tisto veliko poslopje, ki kipi kvišku? Če gleda človek skozi to sneženo meglo, se mu zdi, da je to optična prevara! — Vidim ga, mister Foulton t — odgovori Feodora. — Tem boljše! Tedaj boš takoj odhitel k temu po- m Strana 6 SLOVENSKT TEDNIK No. 306 naše žrtve za jugo- SLAVIJO 7. maja tega leta so bili po inicijativi občin» Gornja Radgona izkopani zemski ostanki slovenskih in hrvatskih vojakov, bivšega 97. avstrijskega pehotnega polka, ki so bili ob prvi obletnici majske deklaracije 27. in 29. maja 1918. radi svojega jugoslovanskega prepričanja kot uporniki ustreljeni v Radgoni, ki leži sedaj v Avstriji prav ob skrajni severni meji naše države. Padli so tedaj pod svincem avstrijske sol-dateske kot mučeniki za porajajočo se Jugoslavijo sledeči mladeniči iz Goriškega in iz Istre : 1. ANDREJ MELIHEN, računski podčastnik, po poklicu trgovski pomočnik, 26 let star, doma iz Serpenice na Tolminskem. 2. RUDOLF UKOVIČ, gozdarski uradnik, 24 let star, doma iz Hrušice pri Podgradu v Istri. 3. ANTON ŽVAE, 29 let star, iz Šepulj pri Sežani. 4. MARKO FBAJ, 37 let star, iz Motovuna v Istri. 5. PETER HVALA, 25 let star, iz Pečin na Tolminskem in 6. LIBERAT VELAN, 27 let star iz Pazina v Istri. Z njimi sta padla tudi dva Italijana: Giovanni Maniacco iz Gorice in Riccardo Wrech iz Tržiča. O zadnjem pa priča že ime. da je bil po rodu Slovenec. Vodja upora sta bila Andrej Melihen in Ru- dolf Ukovič. Oba sta bila vojna ujetnika v Rusiji. eMlihen se je v ujetništvu preživljal kot učitelj. Ukovič pa je bil zaposlen pri gozdarski upravi v bližini Kijeva. Po premirju pri Brest-Litovskem sta se oba skupaj z drugimi vojaki vrnila v domače kraje, prepričana, da se jima ne bo treba več vrniti na fronto. Toda dovolili so jim samo 14-dnevni dopust, nakar sta morala k kadru svojega polka, ki je bil teda; v Radgoni. Melihen in Ukovič sta bila prepričana o pro padu Avstrije in o postanku velike in svobodne Jugoslavije. Te ideje sta širila tudi med svojimi tovariši. Čestokrat. so se shajali v večjih in manjših skupinah, kjer so se razgovarja-li o osvobojenju in ujedinjenju Jugoslovanov. Tako se je tudi nekega majskega večera zbralo več fantov z Melihenom in Ukovičem! v Ja-geričevi gostilni na glavnem trgu v Radgoni. Prepevali so jugoslovenske narodne pesmi in se navduševali za Jugoslavijo. Med nje pa je prišel Judež,, nastopil kot provokater in policist. Bil je to sin slovanske matere, zagrizen avstrofilski narednik, ki je prej služil v Istri, po vojni pa ga ni bilo sram sprejeti državno službo v Jugoslaviji. Ko je sam nahujskal prisotne, je aretiral An dreja Melihna. Njeliova aretacija pa je vzbudila med njegovimi somišljeniki veliko razburjenje in v noči od 23. na 24. maj 1918. je izbruhnil upor, ki je bil s silo udušen po prihodu oddelkov 26. in 27. pehotnega polka iz Maribora, 7. pehotnega polka iz Celovca in 27. pe hotnega polka iz Gradca. Vojno sodišče je so- dilo hitro in strogo. 27. maja 1918. ob 19 uri sta bila Andrej Melihen in Rudolf Ukovič ustreljena pod zidom Kaduličeve vojašnice, kjer so bili nastanjeni uporniki. Za eksekucijo se je prostovoljno ja vilo šest nemških vojakov 7. celovškega pehotnega polka. Mučenikoma, ki sta junaško šla v smrt za svoje nacionalno prepričanje, je go-voi-il zadnje tolažilne besede tedanji kaplan iz Gornje Radgone Milan Slaje. Zadnje Ukoviče ve besede so bile: "Živel Slovenec in Hrvat!" Dva dni pozneje so jim sledili na niorišče ostali obsojenci Žvab, Fraj Hvala, Velan, Maniacco in Wrech. Okovani v težke verige so junaško korakali v senci bajonet po radgonskem trgu in prepevali jugoslovanske in italijanske narodne pesmi. Takrat se niti posuroveli nemški vojaki celovškega polka niso več prostovoljno odzvali za usmrtitev, temveč je moral poveljnik sam izbrati iz njihove srede rablje; določil je za to "častno' službo one, ki so imeli največ prestopkov na vesti. Še marsikateremii našemu mladeniču je pretila smrt pod avstrijskim svincem, toda baje po ukazu od najvišjega mesta so bile nadalj-ne smrtne obsodbe ukinjene. Zadnja želja, ki jo je Rudolf Ukovič še pol ure pred smrtjo izrazil v pismu na svoje starše, je bila, da ne bi njegove kosti ležale v tuji mrzli zemlji, temveč, da bi jih prenesli v njegovo domovino in da bi na njih rožice cvetele kakor na nedolžnem otroku. Njegova želja se ni mogla izpolniti, kajti v domači grudi v Hrušici ne bi našli njegovi zem- slop.ju. Trdno sem namreč prepričan, da je to stanovanje plemičev, katerim pripada tudi ta vas! Na vsak način pa boš naletel na ljudi in jim sporočil, da se tukaj nahaja ranjenec, potreben nujne pomoči. Toda glej, da se z ljudmi čim hitreje vrneš. S seboj naj prineso obvez, ki jih ima gotovo vsaka hiša na razpolago. — Morda pa so po strašnem tresku tudi sami spoznali, da se je tukaj pripetilo najbrž nekaj strašnega! — Greni, gospod, — reče Feodora z odločnim glasom, — in pripeljal vam bom pomoč t Anglež potegne iz žepa svojo zlato uroin ko se je prepričal, da kazalci še pravilno delujejo, je zaklica' za Feodoro, ki se je medtem že oddaljila: —•' fiez pol ure moraš biti nazaj, jaz te bom tukaj gotovo pričakoval! Bodi točen, kajti točnost je v moji službi predpogoj in vir vsega dobrega! Pol ure, ti pravim, dalje ne sineva izgubljati tukaj časa, če nočem doživeti sramote, da bi moji drugi kolegi prispeli prej na bojišče ob japonski meji. — Dobro, m is ter Foulton, hitel bom. Stemi besedami je skočila Feodora čez ozek jarek, na čigar robu je sedel knez TThtomski, ki se je tressl od mrazu, in hitela je, kolikor so jo nesle noge po poljanah, pokritih z debelo sneženo odejo. — Oprostite me za nekaj tfeuntkov, — se obrne repórter h knezu Uhtomskemu, — rad bi spregovoril z vlakovodjo nekaj besed. Mnogo mi je na tem, da bi čim hitrejše odpotoval. — Mene pa puščate samega med temi mrtvimi in ranjenimi! — vzklikne knez Uhtomski. — Ah, ali slišite strašno ječanje ranjencev, ali vidite, kako ti lju dje tukaj poskušajo vstati, od silno izgube krvi pa zopet brez moči padajo na tla! Mar ne bije v vašem telesu srce, da mislite samo kako bi nadaljevali poti — Jaz sam ne morem pomagati tem ljudem, — odvrne Arhibald Foulton, — potem pa, kaj hočete, moj dragi knez Uhtomski.? Vojna v Rusiji začenja, jaz pa moram izvrševati svojo službo, kajti plačan sem za to od svojega lista! Po teh besedah je odšel Anglež ob železniškem nasipu. Vzdiliovaje je gledal knez Vasil Uhtomski za njim. potem pa je omahnil po snegu. Sedaj je tudi sam čutil, da je popolnoma brez ino-či, bolečino v glavi in na nogi pa so postajale vedno hujše. Feodora pa se je med tem z veliko naglico oddaljila od mesta strašne nesreče. Nasmehniti se je morala sama sebi, ko je pomislila na to, kako mora izvrševati povelja, katerih ne f>i sicer niti njeni služabniki opravljali. Toda sklenila je, da bo ulogo, ki jo je prevzela, nadalje glumila, na drugi strani pa si je hotela pridobiti naklonjenost Arliibnlda Foultona, dobrote, katero ji je izkazal ni hotela poplačati z nehvaležnostjo. Kar pa se tiče kneza Uhtomskega, si stari lisjak ni pridobil njene l.rtklonjenosti. Vedno je slišala pripovedovati, da je knez razuzdanec, utelešeni egoist, ki izsesava kmete na svojih. posestvih in je že marsikoga pognal na beraško palico. Toda tli ,ie šio za ranjenca in pripeljati pomoč smatrala Feodora za svojo krščansko dolžnost. Pot, po kateri je hodila, je bila izredno slaba. Na mnogih mestih je zašla do kolen v sneg. Toda vedno znova se je zopet splazila iz jarkov, kajti dobro sk. je spominjala tega, da ji je dejal Arh>-bald Foulton, da se mora čez pol ure vrniti s poti. Kaj pa se je zgodilo z Vladimirjem? To vprašanje ji je neprenehoma zvenelo v ušesih in ali, — nanj si ni mogla odgovoriti! Ce se je nahajal v brzovlaku, ki je bil namenjen v Moskvo, se je ponesrečil ali pa — ne, ne, tega Bog -ii hotel, — Vladimir ni našel pri katastrofi smrti! Notranji glas pa je Feodori klical: — Videla ga boš objela ga boš prej, kakor pa bo prispel na svoj strašni cilj! Sedaj je prišla Feodora pred neko veliko poslopji, katero je Arhibald Foulton s sv.ojimi dobrimi očmi razločil skozi meglo, ki je ležala nad krajino. aZres se ji je zdelo, da je to plemiški grad tiste vasi. Hiša Ae bila dvonadstropna, nadnjo se je dvigal lep okrogel stolp, bila pa je tudi lepo urejena. — Tukaj bi moglo biti samo stanovanje gospodarja vasi. Feodora je potrkala na vrata. Toda minilo je precej dolgo, preden je slišala drsajoče korake, ki so se bližali vratom, nekdo je potegnil zapah in vratni so pred mladim slugom odpro. Sivolas moški neprijetnega obraza jo vpraša, česa želi v tem gradu. Po obleki sodeč je bil sluga. — Rad bi govoril z gospodarjem tega gradu — od- vrne Feodora neustrašeno. — Hitro, ne pomišljajte si. prijatelj, pomoč je nujno potrebna! Na železnici se je pripetila strašna nesreča, težko ranjeni potrebujejo pomoči! — Vstopite — odgovori sluga surovo — če pa vas bo moj gospodar sprejel, to je drugo vprašanje! Gospodar tega gradu je šele pred dobre pol ure vstal! — Vstal? Feodora zmaje z glavo, kajti sedaj je bilo že tri popoldne. To pa je bil čas, ko niti ruski graščaki ne vstajajo po nočnem počitku! — Oprostite — spregovori Feodora zasoplo, kdo je vaš gospodar? Kako se imenuje? Sluga se nasmehne, pomežikne z levim očesom, z desnim pa zvito pogleda Feodoro. — Vidise, da ste tukaj popolnoma neznani. Vedite torej, da ta grad pripada mlademu princu Ivanu Uhtomskemu ! — Princu Ivanu Uhtomskemu? —• vzklikne Feodora veselo. — Tedaj je vse v najlepšem redu. Prijavite me hitro svojemu gospodarju in mu povejte, da mu prinašam važne vesti o njegovem očetu. — O staremu knezu Uhtomskemu?! — vzklikne sluga, ko je že stopal po stopnicah, ki so bile progrnjeni' z bogatimi preprogami. — No, ne morem pač reči, da se bo moj gospodar izredno razveselil, ko bo slišal vesti, ki se nanašajo na njegovega očeta, kajti ta dva si nista kdo ve kako dobra! Oče in sin — ha, ha, lia, mačka in miš bi se najbrž boljše razumeli. In sluga je izginil v gornjem nadstropju, vendar pa ni minilo dolgo, ko se je vrnil in ukazal Feodori, naj gre za njim. Medtem ko je hodila Feodora po stopnicah navzgor, je premišljevala, kaj bo povedala princu Ivanu. Njegova oseba ji ni bila popolnoma neznana, o tem princu Uhtomskem je že marsikaj slišala. Star je bil približno dvajset tri let in kakor ne more človek drgega pričakovati od takšnega očeta, kakor je bil knez Vasil Uhtomski, ni imel skoraj nobene vzgoje. Vzrastel je surov, zloben, osoren in do miši j av. že s sodemnajstimi leti je s svojimi škandali in ga lantnimi pustolovščinami vznemirjal ves Petrograd- (Nadaljevanje) O. 306 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 7 ski ostanki miru, saj gospodari nad to zemljo tiijee, ki je še krutejši kakor oni, proti kate i'emu se je on uprl, in kraja, jer bi bil pokopan n«* bi smela označiti njemu tako ljuba slovenska beseda. Sedemnajst let so počival.1 njegove kosti in kosi i njegovih tovarišev v tuji zemlji. 7. tega meseca pa so jih izkopali, da jih prepeljejo, ako če ne v domačo grudo, vsaj v svobodno 'jugoslovansko zer.il jo, ki so jo I i mučeniki tako ijubili. Že v septembru 1.924. so prepeljali kosti njihovega italijanskega sotrpina Maniacca v Gorico in junija 1!)29. smrtne ostanke drugega italijanskega mučenika Wrecha v Tržič. V torek, 7. maja t. I. so prejeljali čez murski most iz Avstrije v Gornjo Radgono zemskc-ostanke vseh šestih jugoslovanskih mučeni kov. Obenem /, njimi so prepjeljali tudi smrtne ostanke Maistrovih borcev, ki so padli v dneh od 4. do 6. februarja 1919. v bojih za Radgono in katerih kosti so počivalenapoko pališču v Obrajni pri Radgoni. Imena teh junakov so: 1. Jožef Ilaložan iz Maribora, 2. Janez Repolusk od Sv. Kunigunde pri Mu- . riboru. 3. Martin Predeč iž Budine pri Ptuju, 4. Ivan Masten iz Središča, * •V" . 5. Martin Roje od Sv. Lenarda v .Slovenskili Uoricah in <■ 6. neznani junak, ki "je padel 4. februarja. Smrtni ostanki Radgonskih mučenikov . in Maistrovih junakov sO bili začasno shranjeni v mrtvašnici na pokopališču v Radgoni, svečan Poreb pa se bo vršil v četrtek 30. t. m. ob po' 11. uri. - PRIMORSKE VESTI FAŠISTiČNI DUHOVNIK V DOBERDOBU Doberdob, maja 35. — Pred letom dni je SI. Tednik pisal o sitnostnih in trpljenju, ki ga j« moral prestati tukajšnji posestnik in bivši spravni sodnik naše občine Andrej Gergolet radi protesta tukajšnjega slovenskega prebivalstva proti uvedbi italijanske pridige. Takrat se j' liergoler le z največji težavo rešil konfinacije. ki mu je resno grozila kljub temu, da je stav že 68 let. Izgubil pa je častno mesto sodnika in moral plačati občutno denarno kazen. Ovadili so ga pa naš prečastiti gospod župnik, ki si na vso moč prizadevajo prodibiti naklonjenost fašističnih oblasti. Dogodilo se je celo to, da je neka žena zahtevala v spovednici od gospoda župnika, da preneha z zatiranjem slovenskega v cerkvi, ter pristavila, da je to brezsmisleno, ker Italijani itak ne bodo večno vladali v naših krajih. Čujte in strmite! Naslednji dan se je pripeljalo z auto busom deset agentov. Strogo so zaslišali feriško in tudi druge družine, s katerimi je imela omenjena žena kakršnekoli zveze. V sporazumu s fašističnimi oblastmi je nato gran clínica CONSTITUCION Pri slovenskem in hrvatskem življu v našem kraju je v rabi naslednji način: karabinerji enostavno pridejo v hišo vpoklicanca in ne da bi mu dali niti toliko časa, da bi si uredil obleko, ga pograbijo in odvedejo proč kot kak «-ga aretiranca. To se dela zato, da se ne da vpoklicancem časa, da bi javno manifestirali nezadovoljstvo v svojem kraju, za kar pa vsako ve, ali pa, da se jim ne (¡a možnost izgouiti se vpoklicu. Vlada, ki se smatra močno, se mora zatekati k tem sredstvom. Temu težkemu dejstvu se pridružuje še vse polno napadov fašistične vlade, na najosnovnejše pojme svobode naroda, ki je še posebno šikaniran samo zato, ker ni italijanski. V slovenskih cerkvah je pesem v slovenskem jeziku prepovedana. Ta odredba je povzročila veliko nezadovoljstvo v slovenskem, zlasti pa v katoliškem življu, ki-je že itak precej časa upehan po sistematični nasilni akciji, ki jo vodi fašizem naprtim vsemu slovanskemu narodu. Nek naš prijatelj, ki je prišel iz bližnjega mesta, nadaljuje "Azione popolare" nam je pra vil, da je moral nek gostilničar, po zapovedi oblasti, zapreti gostilno iz samega razloga, ker Zastopana po profesorjih specijftlizi-ranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovenske kolektivitete. Moderne razkuževalnice veneričnlh bolezni BL1JNORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, moderno zdravljenje. ENFER-KRI IN KOŽA; — izpahijaji, Eczeme, izpadanje las. SPOLNA ŠIBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo liujšanje. ŽELODEC teiko prebavljanje, črevesje. GRLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, nervoznost. Rezervirani konsultoriji za ženske, neredno perilo, nosečnost in porodi. Prelščite ae potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 40.— tedensko $ 5.—. PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO Od 9 do 12; ob nedeljah in praznikih od 19—12. DE IRIG0YEN 1548 'mmiern ..ZJ. .-W » razpustil cerkveni pevski zbor. Organista mlad" si je upal govoriti s svojim gostem slovensko". fant, ki ni hotel prevzeti poučevanja pevcev „„ _____________ , MLEKARNI V NOVI SUŠICI PREPOVEDANO OBRATOVANJE Št. Peter na Krasu, maja 1935. — V Novi Siišici pri Košani je že dalj časa obstojala domača mlekarska zadruga, ki .je imela lastno mlekarno. Zadnja leta, ko je kriza čim dalje bolj upropaščala našega kmeta, sé je tudi pg slivanjé v mlekarni krčilo. Ker je kriza postajala z vsakim dnem občutnejša ni bilo nobenega upanja več, da bi mogla zadruga zboljša* ti in omogočiti obrat v obsegu, da bi ye poslovanje rentiralo. Zato so sklenili zadrugarji n preselili mlekarno z vsem obratom iz Nove Su-šice k veleposestniku Deklevu ob reki Reki. Ker je imela mlekarna t¿i večje obifločje doba-' viteljev mleka in večjo priložnost za odpošilja-nje mleka in mlekarskih izdelkov v Trst, se je obratovanje zboljšalo in kftzalo prve uspehe. Pred dvema mesečema pa je prišet iz Trsta posebej konnšar. Ogledal si je mlekarno in vse naprave v njej terA ugotovil, da prostori mlekarne ne odgovarjajo predpisom in da "niso dovolj higijenični". Na podlagi te konštata-cije so morali obrat v mlekarni takoj ustaviti. Tako so oblasti onemogočile delovanje še ene naše zadruge in jo uničile. v italijanskem jeziku, je bil postavljen pod «policijsko nadzorstvo in mora biti vsak večer po osmi uri* doma. šolsKo mládino je začel g. župnik učiti veruk v italijanščini. Ko ga je šest mater v cerkvi prosilo naj otrokom pri verouku kaj pojasni v slovanščini, jih je nagnal. Pozvane so bile k karabinerjem in so morale plačati po 50 lir globe"..'. » , Prve dni tega meseca se je dogajalo, da. s > naše mladenke zapele kako- slovensko nabožno pesem. Krajevni fašistični tajnik je dal pozvati vse vašjžane v šolo, kjer jim je. nalašč "zato došli fašistični tajnik iz Tržiča, zagrozil, da b-j konfiniran na otočje Lipari za pet let kdor si bo drznil samo še ziniti v cerkvi v slovenščini. •V cerkev hodi poslušat italijanskega duhovnika ob nedeljah samo še par starih ženic. K spovedi si pa ljudje splóh več ne«upajo. VAS BREZ MLADIÑE Boljunec pri Trstu, maja. — Od nas je odšlo tekom tekočega leta 46 mladih fantov. Omeniti moramo, da nihče izmed teh ni odšel pro-, Btovoljno. 42 fantov so namorniki letnika 11, 12, 13 ki je bil ypoklican za v Abesinijo, 2 fanta sta bila letošnjo pomlad kpnfinirana, dva pa sta se vojnemu "vpoklicu izgonila z begom Vv emigracijo. Tako težko ni prizadeta nobena vas v bližnji okilici, posebno še, če vzamemo v obzir dejstvo, da šteje naša vas komaj 200 hiš. Človeku se zdi, kot da bi vas izumrla. ITALIJANSKI ANTIFAŠISTOVSKI LIST O ZATIRANJU JULIJSKE KRAJINE Ljubljana, maja. — Iz "Azione popolare" z dne 18. maja posnemamo dopis, ki je izšel pod gornjim naslovom, ob prikili vpoklica vojnih obvezancev za v Abesinijo: "Način vojnega vpoklica, ki ga izvaja fašistična oblast, je živo komentirana s strani celokupnega prebivalstva. Po vsem našem okraju, kjer se nahaja slovenski živelj, okrajna vojaška oblast ne pošilja, kot se je vedno dogajalo, obvestilo o vojaškem poklicu, v katerem je navedeno kje se mora vojaški obvezanec predstaviti. ČUDNO STROGE ODREDBE ZA OBRTNIKE Trst, maja 1935. — Zdi se,'da obrtniki nimajo poleg plačevanja davkov in drugih takih zadev nikakih obveznosti napram oblasti in državi. Toda to ni tako enostavno niti z kako navadno gostilno. Znano nam je, da je neki gostilničar iz tukajšnje okolice moral odpotovati v inozemstvo zaradi važnih opravkov. Vodstvo gostilne je med tem časom prepustil nekemu svojemu sorodniku. Toda oblasti niso bile nikakor zadovoljne s tem. Moral je baje svojo koncesijo prepisati za dobo enega leta svojemu polnopravnemu zastopniku, ki je tako postal za to dobo popoln lastnik gostilne. O-menjeni gostilničar je tako prišel ob svoj za služek na čisto nenavaden način. "IO SONO UN ITALIANO E ME NE VANTO!" Pričetkom tega meseca se je zgodilo, da bo Šolski otroci v našem Doberdobu zapeli med STRAN 8 SLOV tí \ SKI TEDNIK No. 306 odmorom na šolskem dvorišču nedolžno slovensko pesmico. Učitelj jih zato pretepel in zapvl do trdne teme. Peti bi namreč morali: "Io sono un Italiano e me ne vanto!" RAZŠIRJANJE FAŠISTIČNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ TUDI MED OTROKE Trst, aprila 1935. — Fašistične mladinske organizacije čim dalje bolj razpredajo svoje mre-že med našo mladino. Z ustanovitvijo nove take organizacije "figli di lupa", katere člani so otroci stari od 4 do 6 let, so tudi šolo neobvezni otroci prisiljeni biti člani fašističnih organizacij. V Barkovljah pred "Casa del Balilla" vršijo stražo člani organizacije sami, to so dečki od 6 do 14 let in korakajo pred "kasarno" /. majhnimi puškami. PONOVNO ZVIŠANJE DRŽAVNIH DAVKOV Gorica, aprila 1935. — Z letošnjim letom so bili vsi direktni davki povišani za 50 odstotkov. Za prihodnje davčno leto pa je napovedan ponovni povišek Za nadaljnih 50 od sto. Ta ne navadno visoki dvig v tako malem razdobju nam jasno govori o stanju italijanskega davkoplačevalca. Med tem ko vse ostale evropske države skušajo olajšati plačevanje davkov ter z raznimi odredbami omiliti zlasti težko stanje loneta, se v Italiji brez usmiljenja nalaga ravno kmetu čim dalje večja in hujša bremena. Pri tem; pa je predvsem najbolj prizadet ravno naš človek. In ta nova napoved zvišanja direktnih davkov je že vnaprej ustvarila med prebivalstvom strah in povečala nerazpoloženje. STROGE OBMEJNE ODREDBE Postojna, aprila 1935. — Kot je naš list že poročal, je vsa meja močno zastražena. Na cestah, ki peljejo iz obmejnih vasi proti gozdu in mejo se smejo kretati samo oni. ki imajo posebno: dovoljenje, nazvano "tessera di frontie-ra". NOVA K AR ABIN JERSK A KASARNA NA ZELINU ítófcfca, aprila 1935. — Iz Cerknega poročajo, da okrog Z^lina še vedno pripravljajo nove KLEPARSKA DÉLAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa. (pío- mería, uinguería, calefacción, electrici- dad,, hojalatería mecánica). "Se priporoča IVAN KOŠU TA Cucha Cucha 2601 U. T. 59 -2561 Buenos Aires 'Trgovina vina in jestvin Cen. rojakom se priporočata brata KURINčlč ulica CHIOLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonija in druga naročila se dostavljajo na dom Ob nedeljah vbod Castro 2296 ———— 1 utrdbe in druge vojne naprave. V zadnjem času pa so začeli z zidanjem nove karabinjerske kasarne, kajti v okolici je že toliko vojnih naprav in vojnega materijala. ki potrebuje čim dalje več paznikov in stražnikov. Karabinjerji pa, ki straži jo vse te naprave, nimajo v bližini primernega stanovanja, zato so pričeli z gradnjo novega poslopja. IZLETNIŠKI AVTOBUS GORICA—LJUBLJANA Gorica, maja 1935. — Merodajni krogi v Gorici poskušajo izpo.slovati od ministrstva dovoljenje za redno avtobusno .zvezo Gorica—Ljubljana. Avtobus bi prišel v poštev posebno za izletnike, ker bi vozil vsako nedeljo in praznile. Izletniki ne bi pri tem imeli nobenih sitnosti s potnim listom, ampak bi policijski oblastvo v Gorici izdajalo posebna skupna dovoljenja za enkratni eno ali dvodnevni prehod meje in vrnitev. SMRT NAŠEGA VOJAKA V SARDINIJI Gorica, maja 1935. V Sardiniji je umrl 21-letni vojak Jožef Mavrič, dober in priden fant. Ivo je mati dobila obvestilo, je bil že pokopan. Od bolesti je skoraj znorela. Letela je v cerkev in naročila zvonenje, ki naj ji pomaga razkri-čati in omiliti prehudo bolest. DVE ARETACIJI Postojna, maja 1935. — Pred časom že so v ICoritnieah pri Knežaku aretirali nekega mladeniča, rojenega leta 1914. Na razpolago so mu dali pol ure, da se je pripravil na pot in poslo-slovil od domačih, potem pa so ga takoj odpeljali. Istotako se je zgodilo z nekim fantom iz Baea. O njuni usodi nam še ni ničesar znanega. ARETACIJA OSKARJA MUROVCA IZ PODMELCA Podmelc pri Tolminu, 9. V. — Poročajo nam da so aretirali Oskarja Murovca iz Podmelca. Obtožili so ga, da je pomagal nekim fantom na begu preko meje. Kot pravi poročilo pride imenovani Oskar Murovec pred vojno sodišče iz razloga, ker so bili ubežniki vojni dezerterji letnika 11, ki je bil pravkar vpoklican za v Abesinijo. NEPRAVEGA SO MILIČNIKI PRETEPLI Loje pri Grahovem, 9. V. — Pred kratkim sta ubežala dva fanta iz Loj, pri Grahovem v Jugoslavijo. Seveda so miličniki poizvedovali za njima kar se je dalo. Ker pa je v naši vasici nek fant zelo podoben enemu izmed ubeglih, so ga miličniki prijeli in misleč, da je pravi, hu- do pretepli. Šele na intervencijo domačih, ki so zadevo miličnikom pojasnili, so nesrečneža izpustili. Fant je bil ves izmučen in krvav. SPET ARETACIJE RADI SLOVENSKE PESMI Šmartno pri Gorici, maja. — Dne 10. april:i se je zbralo nekaj vaških fantov v neki gostil ni in so pri kozarcu vina zapeli nekaj narodnih pesmi. Takoj so se pojavili karabinerji, ki s.> aretirali Moršiča Franca in dva Goloba, med tem ko sta dva fanta utekla. Aretirancev ni še sedaj na svobodo in ne vemo kaj jih še čaka radi par nedolžnih slovenskih popevk. Prav tako so aretirali dne 28. aprila Jakina Alojzija in Lenardiča Alojzija, ker sta prepevala slovenske pesmi. Odvedli so ju v goriške zapore. Nekdaj tako veselo odmevajoča slovenska pesem v goriških Brdih, je sedaj onemela. Ljudje se plazijo okrog potrti in nemi. Tako jim je kot, da pričakujejo nekaj groznega. GORIŠKI TRAMVAJ USTAVLJEN Gorica, 3 maja 1935. — S- 30. aprilom so v Gorici ustavili tramvajski promet. O tem smo v našem listu že pred nedavnim časom poročali To nemoderno prometno sredstvo bodo nado-miesili z udobnimi in praktičnimi avtobusi, katere bo oskrbela znana avtobusna .družba ing. Ribi in drug. Prejšni tramvaj je spajal obe postaji ter se je odcepil pri kavarni Garibaldi s stransko progo za Št. Peter. Moderni avtobusi bodo imeli tudi to pogodnost, da bodo vozili hitrejše. Za progo bodo rabili 12 minut, med tem ko je tramvaj rabil 20. Pravijo, da bodo ime-' li od tega dobiček tudi radio-amaterji, katerim ne bo več nagajal tramvaj s svojimi motnjami. Sedaj bodo avtobusne linije razširili še na Solkan, Ločnik, Kromberk in na novo pokopališče. Cena enkratni vožnji (skozi mesto) bo 50 centesimov. Iz Kromberga, Solkana in Loč-nika bodo plačali 1 liro za progo do pokopališča. Avtobusov bo toliko v prometu, da bo v dnevnih urah pasiral skozi posamezne postaje vsakih 8 minut en avtobus. 1000 LIR PREJME ONI, KI. . Gorica, 3. V. — Nabrežinski podeštat, Brove-dani je razpisal te dni nagrado lir 1000, ki jo prejme'oni, ki pove kdo je svetoval našim fantom letnika 1911. naj jo raje popihajo v Jugoslavijo kakor da bi se šli bojevat proti Abe-siniji. G. podeštatu Brovedaniju bi svetovali, d'i teh 1000 lir uporabi raje za sanacijo občinski h financ. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. N0V0P0R06ENI! Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires Medicina News Restavrant "O « O R 1 W' Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ni svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL ra NOVA SLOVENSKA GOSTILNA NA fl PATERNALU Q Vsako soboto in nedeljo družinski ples. Lepo urejeno kegljišče. Prvovrstna slovenska kuhinja ter postrežba Pivo Quilines Se priporoča lastnik O FLORIJAN TURK jI Ulica Montenegro 1586 (eno kvadro od bolnišnice Tornii) g joaoe==n>BQ Najrazličnejša izbera za darove. URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POŠADA Lastna delavnica Točna popravila Uvoz direkten Ustanovljena leta 1907 ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO" S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 ojo popust. BUENOS AIRES (PATERNAL) Krojačnica in trgovina MOZETIČ S pozornostjo izberemo vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični ŠIRITE IN PRIPOROČAJTE ZNANCEM "SLOVENSKI TEDNIK Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v l'iagi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno S kam pa. Calle CABRERA 4311 U. T. PaJermo, 2383 Sporočam cen. rojakom, da sem prevzel 1T 1 •• V V • | | • i V V M üegijisce m krogljisce g 5 v ulici Dto. ALVAREZ 2251 (La Paternal) preskrbel bom za točno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk D Andrej Rebek S Vam nudi naizbero, češko in angleško blago kakor tudi od tukaj za obleke in površnike. Velike zaloge zimskega perila za moške po kon kurenčnih cenah Rojakom se priporoča Sebastjan Mozetič — OSORIO — 5025 Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik speejalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioslcopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in nanm. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, pi> nizki,, l t.u :. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 | Año VIL NÚm. 306 BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin Kro jačnica "La Confianza" ANTON KLINC Vam nudi na izbero najboljša nacionalna in angleška sukna DELO PRVOVRSTNO Cene ekonomične CALLE ROSETTI 1527 BUENOS AIRES | Veliki zavod 1 "RAMOS MEHA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravloletnl žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije In bolečin. SPOLNA 8IBK0ST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USE6A, vnetje, polipi: brea operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Vaš zavod s svojimi modernimi napravami in "rstnimi SPECIALISTI je edini te vrste z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno .GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 i TUDI KROMPIR IN JAJCA JIM DOBRO ¡j! DENEJO Vojsko, 2. maja. — Kot drugod tako tudi pri nas izvajajo šolsko oblasti največji pritisk na starše, da vpišejo svoje otroke v organizacijo "Ballila" in "Piccole Italiane". Naravno se naši ljudje izmikajo temu pritisku. Revščina ie velika in jim ni mogoče plačati 5 lir za vpis in izkaznico. Ta razlog pa učitelju ni dovolj teh' ten in pošilja otroke domov z zahtevo, da prinesejo namesto denarja krompir, fižol, jajca itd. Tako je zavrnil zadnje čase tudi šolarje Jan-čič Danico, Jančič Vojko, Feri Stankota, Četo-tič Joškota in dr. Muogc, ki niso prinesli niti živil, je učitelj neusmlijeno pretepel. ŠTEVILNO OBISKAN SESTANEK CERKLJANOV Ljubljana, 14. maja 1935. — V nedeljo dne 12. t. m. je bil sklican sestanek vseh Cerklja-nov v gostilni pri "Urbančku", katero vod' znani cerqljanski rojak Eržen. Na sestanek je prišlo čez 60 oseb, največ domačinov iz Cerlt nega in okolice. Rojak Brelih je pozdravil navzoče in prečita! pisma nekaterih, ki se sestanka niso mogli udeležiti. Temu so sledili š» drugi govorniki. Sestanek se je zaključil pozno zve?er v najlepšem razpoloženju s sklepom, da se bodo taki sestanki v prihodnje vršili pogo-stoma. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Dr MILOSLAVICH i Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 8 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od Ü do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 CrtKHKHKHKHKHKHKHKHKHKHKHKHK^ I zoi iopoi— ioaoe=: DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Mu.mz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Dr. J. HñHH ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda Beli tok. — Notranje bobzni Želodec in drobovje. — Gonoreja. Mehur. Obi3ti. Zdravljenje z Ultravioletnimi Žarki NIZKE CENE Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejemi, od 3—8 zvečer Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Ugodno tedensko in mesečno plačevanje Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. iftggfoi O D o V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 o D 0 1 o D DOCK SUD^ p Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijaiisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijaiisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CAN GALLO 1542 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana