X
Poštnina plačana v gotevini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK IN SOBOTO.	-na	posamezni šievilki Din 1-50.
 	   —.	   •'	Os	 ■	-	-.- -'.-
r.MvuHMtain-imamkM****' ■■ —»gmirr-Jtw\ ww»)i*<.»«i«i»i«tt»■ limmiilliliBnaBtMmK.'«!«*'!*«!1*«—	■■	na	■■	m	——mmmiiii—imM—iiiMr	iw»i—>11—uu iiii«iiMHUii*r
TRGOVSKI i. ST
©»»op1» mm trn0vtn©? Industrijo In. otoi
%
Jteoriišivo in uprav;,ištvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. JJ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol .	>0 D, za čeiri leta
Dopisi se ne vračajo. — Si pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača m toži se v Ljubljani.
LETO VII.	Telefon	štev.	,M5S	LJUBLJANA,	27.	marca	1924.	Telefon	štev.	55?-	ŠTEV.	38.
Inž. Franc Sonnbichler, gozd. mojster.
Lesna trgovina v letu 1923.
Gospodarsko leto 1923 se je posebno za našo lesno trgovino zelo neugodno obneslo. Ako si ogledamo vzroke in ako se hočemo potruditi njih posledice zboljšati, trčimo na mrtve točke, katere ni mogoče ne odpraviti niti olajšati.
Predvsem se mora upoštevati, da trgujemo večji del s tujo valuto in ta je pretežno italijanska lira; imamo torej cene v lirah, ker se največ lesa izvaža v ali preko Italije. Nadalje je treba upoštevati notranjo kupno vrednost dinarja in s tem spojene izdelovalne stroške.
Razlika skupička v dinarjih iz kupčije po liri se bode najbolje razvidla iz številk, katere navajam v spodnjih podatkih. Omenim, da se je začetkom leta 1923. za eno liro prejelo 5-— Din, a koncem istega leta komaj še 3-80 Din. — Nasprotno so pa cene za 1 m5 desk procentualno znatno zaostale in rezultira vsled tega že precejšen po-manjkljaj na kupčijskem uspehu:
Ako torej vzamemo v poštev povprečno ceno in normalno eksportno blago, se nam razvije sledeča slika:
1.	jan. 1923 za 1 ms desk 25 mm, I.—II., italijanskih lir 185'— po
Din 5—..................Din 925 —
31. dec. 1923 za 1 ma desk 25 mm, I.—II., italijanskih lir 210-— po Din 3-80 .... Din 798-—
razlika . . Din 127-—
računano za 1 m8 franko vagon obmejne postaje.
Potemtakem je kurz lire napram dinarju v letu 1923. (od 5-— na 3 80 Din) za 24% padel, a zvišanje cen jsnaša (v lirah od 185-— na 210-—) samo 13 5%. Cene v dinarju so se
torej vsled tega (od 925-— na 798- )
za 13-7% pri 1 m* znižale!
Pri nas padli kurz lire bi se avtomatično s primerno povišano ceno lire tedaj uravnal, ako bi lira samo padla, a ne obenem vrednost dinarja dvignila! Razvidno je torej, da je premikanje cen povzročil le dinar; valute sosednih držav se razmeroma napram italijanski liri niso mnogo ali sploh nic spremenile. Italijanski lesni trg ni imel nikakršnega povoda, da poviša cene, saj je bil prej ko slej v položaju, da si les po isti ceni nabavi v ■drugih državah.
Radi tega postane nadaljni razvoj našega izvoza ne malo ogrožen, kajti, ako postanejo cene, vsled porasta dinarja ob fiksnem kurzu lire, napram naši sosedni konkurenci preveč napete, se lahko pripeti, da zgubimo večino odjemalcev v Italiji.
Uničujoče posledice izvaja porast dinarja v slučaju, da se tudi njega notranja vrednost ne dvigne. Kaj nam koristi, ako v Zurichu vrednost dinarja narašča, a se cene življenskim m drugim potrebščinam nočejo znižati!
Drugo dejstvo, katero je tudi zelo neugodno vplivalo, je: višek produkcijskih stroškov, ki leži glavno v mezdah; v letu 1923. so se te za moška dela za 30-6% in za ženska dela za 25-2% povišale. Ako se upošteva malenkostno število ženskih moči napram splošni mezdni višini, tedaj sledi povprečno povišanje za 29-2 %. To povišanje je bilo radi podraženja življenskih potrebščin neobhodno potrebno, in sicer ravno v času, ko > so cene lesa za 13-7% padle. Vzamemo oboje številke v eno, tedaj vidimo, da se je kupčija za 42-9% po-
slabšala! Tudi se isti ne more prištevati nobenih olajšav, naj si bo v kakršnikoli obliki, nasprotno obremenjuje isto:
1. Skrajšanje veljavnosti »Uvere-nja« le na 1 mesec, kar umevno zahteva stroške pri podaljšanju;
2. Osiguranje izvozne valute, ki je previsoka in katera se z ozirom na cenejšo vrsto blaga ne more doseči, niti kriti;
3. Nadaljni porast dinarja ob ena-kostoječih cenah življenskim potrebščinam.
Vsemu temu se pridruži strahovit pomanjkljaj denarja, ki ovira vsako podjetnost; tako zaostaja stavbarstvo, na investicije ni niti misliti, da, nemogoča so celo vsaka vzdrževalna dela. Nevarnost je tako velika, da se naša lesna industrija na ta način ne more razvijati, temveč zaostajala bode vedno bolj, tako da bo sčasoma popolnoma podlegla tuji konkurenci.
In to občutimo že sedaj; opasno konkurenco ČSR na tržaškem trgu komaj še prenašamo. In kako da bi ne? Kakor neverjetno doni, resnično pa je, da češkoslovaški izvozniki lesa plačajo iz Češke in Moravske do Trsta manjšo tovornino, kakor naši izvozniki z Gorenjskega! Vzrok te olajšave, ki je izvanredno koristna za češkoslovaške izvoznike, leži v tozadevni trgovski pogodbi ČSR z Italijo, ki vsebuje za to posebno takozvano jadransko tarifo.
Poleg lega je treba tudi uvaževati, da ČSR izvaža samo smreko, ko zamorimo mi izvažati le smreko pomešano z jelko. Na ta način je n. pr. gozdni urad v Tržiču zgubil večletnega odjemalca za cementne sodčke, gotovo pa je, da ta slučaj ni edini, temveč bodo isti sčasoma neštevilni.
V	naši državi, v kateri zavzema gozdno bogastvo prvo stopnjo narodnega premoženja, bi pač bila vsaka mogoča podpora in povzdiga lesne industrije v prvi vrsti potrebna in umestna.
Dr. Milan Radosavljevič, načelnik ministrstva trgovine in industrije:
Slika finančne in novčne krize v naši kraljevini.*
Pomanjkanje razpoložljivega denarja ali bolje rečeno kreditna kriza je pereče vprašanje za naše gospodarske kroge. V javnosti se je živahno razpravljalo o tem, ali bi ne kazalo izpremeniti postave glede emisijske pravice Narodne banke in dovoliti izdajo večje količine bankovcev, kar bi omogočilo Narodni banki dovoljevanje novih kreditov, ali pa bi bilo ostati pri sedanjem sistemu, ki veže kontingent bankovcev na kovinsko podlago z določilom, da Narodna banka ne sme izdati za svoje tekoče potrebe bankovcev v več nego trikratni vrednosti svoje kovinske rezerve.
To vprašanje je bilo rešeno po skupni odločitvi vlade in Narodne banke. Sklenilo se je, da se ne bo izvršilo novih emisij brez kovinskega kritja. Ta sklep je izzval živahen odmev v tu- in inozemstvu, ker je zopet nov dokaz, da so naši narodni či-nitelji trdno odločeni, sanirati naše denarstvo.
Če razmotrivamo bliže vzroke današnjega tako težavnega položaja na denarnem trgu v naši državi, vidimo, da ga je povzročil zlasti prenagli razvoj našega gospodarstva tekom zadnjih pet let.
*	Zanimivi in poučni članek je bil objavljen v publikaciji »Revue čconomique et financifere de Belgradec.
Resnica je, da je zahtevala poprava po vojni prizadetih delov kraljevine Srbije velikanske vsote; tem izdatkom ni ugovarjati, bili so potrebni
v	ta namen, da se pride v celi državi zopet do normalnih gospodarskih prilik. Ustvarila pa so se tudi nova podjetja, ustanovilo in povečalo se je na stotine tovarn, zgradilo se je tisoče stanovanjskih hiš in stotine kilometrov železnic, ki so bile svojčas projektirane.
Za vso to delavnost ne zadostujejo nabirki iz štedenja splošnosti. Mnogo podjetij je nastalo s pomočjo kredita na kratek rok in s pomočjo inflacije. Razume se po sebi, da so ta pospešena dela, ki jih je narekovala nujna potreba, provzročila živahno kupčij-sko gibanje. Kadar prospeva gradbena podjetnost, prospeva vse. Jasno je seveda, da ta sijajna konjunktura ni mogla dolgo trajati. Prej ali slej se je moralo pokazati osiromašenje, posledica vojne. Z inflacijo bi se ne moglo ustvarjati novih kapitalij, temveč le pritegniti obstoječe, te pa so pri nas redke kakor v drugih državah, ki so se udeležile vojne. Tudi pri nas je sledilo inflaciji padanje dinarja in podražitev vseh življenjskih potrebščin, draginja, ki nas je oddaljila od normalnih in zdravih razmer.
Po pravici se je smatralo, da je prvi pogoj za ozdravljenje našega gospodarskega življenja uresničenje proračunskega ravnotežja. V dosego tega cilja treba pred vsem ustaviti inflacijo in izposojila države pri emisijski banki. Od konca preteklega leta sem je bilo državi mogoče odreči se temu lahkemu, a usodepolnemu sredstvu za kritje svojih finančnih potreb. Izposojila države pri Narodni banki so definitivno prenehala in vztrajanje pri tem sistemu je postalo vodilo naše finančne politike. Prebili smo kritično fazo razvoja naših javnih financ z velikim naporom, in to je gotovo vele-važno dejstvo v pogledu našega celokupnega gospodarstva.
Ravnovesje v proračunu je bil glavni pogoj za stabilizacijo naše valute. Danes lahko rečemo, da je naš proračun v ravnotežju.
Dosledno vztrajanje pri finančni politiki, ki ne bazira na novih infla-cijah, bo doneslo nadaljne najboljše uspehe in zato bi nikakor ne kazalo, odjenjati glede izdaje novih bankovcev. če bi se dovolilo, da bi dinar vsled nove inflacije padel pod 6 švicarskih centimov, bi postalo že doseženo proračunsko ravnotežje dvomljivo, kar bi imelo za celo kraljevino nepregledne posledice.
Pomanjkanje denarja brezdvomno ovira naš gospodarski razvoj, vendar ne more niti to pomanjkanje eventuelno dviganje dinarja pro-vzroeiti večje krize v naši trgovini in industriji. Take krize se pojavljajo zlasti v deželah z razvito industrijo, ki dela predvsem za izvoz, so pa mnogo redkejše v deželah, kjer >?ra .glavno vlogo kmetijstvo in kmetijski pridelki v splošnem. Pomanjkanje denarja v obtoku in močno povpraševanje po dinarju v inozemstvu vsled dobre letine in naraslega izvoza je provzročilo trdno tendenco dinarja. Njegova vrednost se je znatno ustanovila in se vzdržuje zadnje čase v Curihu na 6.50 centimov, medtem ko se giblje kurz dolarja v Beogradu med 82—87 Din. Cene izvoznih predmetov se polagoma prilagodujejo cenam na svetovnih tržiščih, čeravno z gotovim odporom. Vsled tega nabavlja domača industrija mnogo surovin danes ceneje nego prej. Odveč je omenjati, da porast dinarja olajšuje
poplačilo kupčijskih dolgov v inozemstvu .
Narodna banka je izkoristila izobilje deviz, ki jih je donesla zunanja trgovina, posrečilo se ji je nabaviti jih tudi z nakupom pri izvoznikih in na svobodnem trgu. Obtok je narasel vsled tega na 6 milijard dinarjev, a to povišanje je krito z dobrimi devizami. Je to pokrepitev garancij za ugoden razvoj dinar je vega tečaja. Zlata zaloga se je dvignila na 68,813.326 Din, ker smo prejeli ob likvidaciji bivše avstroogrske banke 5.5 milijonov zlatih kron. Devize znašajo po zadnjem izkazu Narodne banke 451,606.137 dinarjev, a njih vrednost je v primeri s kurzom mnogo večja, ker se je zaračunalo veliko število dobrih deviz ali pari. Omeniti je še srebrno zalogo, ki znaša 17.2 milijonov Din.
Naša finančna politika se torej ni izrekla za deflacijo, ki se tudi ne izvaja, je pa odločno proti vsaki novi inflaciji bodisi za potrebe države ali za privatne potrebe. Povečanje obtoka na račun nakupa deviz ne po-inenja inflacije, ker se obtok vsak čas lahko zmanjša s prodajo deviz. Vsled te politike je Narodni banki omogočen naraščajoč vpliv na novčni trg. Z aktivno tečajno politiko, ki je že pred vojno zaznamovala dobre aspehe, se doseže dvoje: z nakupom deviz se daje kupčijskim krogom na razpolago nova plačilna sredstva in olajšuje na ta način transakcije, v prvi vrsti izvoz odvisne domače produkcije; če bi se ob koncu izvozne kampanje cerealij pokazalo izobilje novčanic, bo prodaja deviz omogočila zmanjšanje obtočnega kontingenta in bo ugodno uplivala na vrednost dinarja. Vsote ,ki gredo iz blagajn banke v svrho nakupa deviz in ki se tja. vračajo, ko se devize prodajajo, predstavljajo v polni meri prožni del našega novčnega gibanja. Novčanice pridejo v obtok, kadar jih banka najbolj potrebuje in kadar je ponudba deviz najmočnejša, vračajo pa se v blagajne ob časih manjše aktivnosti, ko so plačila inozemstva znatnejša.
(Konec sledi.)
Domača industrija.
(Dopis iz trgovskih krogov.)
Kmalu po prevratu se je vsepovsod hitelo ustanavljati razne industrije, pogosto brez prave kalkulacije, brez; treznega prevdarka. Da ne imenujemo ravno stroke, začeli so izdelovati eden in isti predmet kar 4 tovarnarji. Posledice niso izostale. Od začetka je bila pač potreba večja, potrebovalo se je vsakovrstnih predmetov, a ko je bil trg nasičen, je morala prenehati ena in druga tovarna z obratom, ker ni znala kaj in kam z blagom. Neglede na to imamo pa še dovolj predmetov, ki bi se lahko izdelovali tudi doma v že obstoječih podjetjih. Toda en sam ne more vedeti za vse, zato bi prod~ lagal:
»Trgovski list naj bi odprl rubriko: »Katere predmete rabite in kateri predmeti bi se dali v najkrajšem času izdelati v naši državi?« ter dal s tem za to inicijativo. Razni trgovci bi potem izražali svoje mnenje, stavili predloge, povpraševali in končno bi se oglasil tudi kdo, ki bi izdeloval do-tični predmet. N. pr. žimnato tkanino rabijo krojači. V Jugoslaviji se ta predmet ne izdeluje, imamo pa žime dovolj. Podjeten tkalec bi to prav lahko izdeloval.
Lesene gumbe naročamo z Dunaja in Češkoslovaške, dasiravno imamo obilico lesa in razvito lepo industrijo. Te predmete bi prav lahko izdeloval
štev. 38.
I—!«;•» \ru.
kak invalid - strugar, vsaj cela stvar ni tako komplicirana in se da prav kmalu izvežbati. Sedaj teh predmetov ne izdelujemo doma, uvažamo jih iz inozemstva, plačujemo jih v dragi valuti, poleg tega plačujemo voznino in carino.
Brez dvoma bi se našlo mnogo takih predmetov, ki bi jih izdeloval z lahkoto vsak tudi še neizvežbani delavec, manjka samo malo dobre volje, inicijative, podrezati je treba, pa bo šlo. Eni bi vprašali, drugi bi nudili. Poskusimo!
(Op. ured. Ideja našega prijatelja je hvalevredna in doseči bi se dali na to način brez dvoma lepi uspehi. Odprli bodemo prav rade volje posebno rubriko in priobčevali vsako ponudbo, vsako vprašanje, pa tudi daljše dopise, ki bi jih eventuelno dobili, da bi mogli lepemu predlogu našega dopisnika za-sigurati pozitivne uspehe.
Plača in toži se v ...
(Fakturna podsodnost v splošnem).
Stvarna pristojnost določi pravdi vrsto sodišča, pred katero spada. V pravnem oziru ni bistvene razlike, ali se razpravlja spor pred okrajnim ali pa pred zbornim (deželnim, okrožnim) sodiščem. Saj se vrši njegova pravna presoja po trgovinskem pravu in trgovinskih običajih, v tretjem redu še le po občnem državljanskem pravu pred to in ono vrsto sodišč, ker je to odločeno že po posebni prirodi trgovinskega opravila, iz katerega spor izvira. Pač velja mnenje, da je obravnavanje po senatu (sodniškem kolegiju) večje vrednosti, toda temu natančnejši opazovalec ne pritrdi, nego le do neke meje. Važno pa je vsekakor, da pri sporih nad 5000 Din sodeluje trgovski stan po svojem strokovnjaku, sodniku - lajiku. Sicer je le še ta važna razlika, da morajo v pravdah pred zbornimi sodišči stranke biti zastopane po odvetnikih, a ta razloček se vedno bolj zabrisuje, ker postaja tudi pred okrajnimi sodišči zastopstvo po odvetniku vedno bolj običajno.
S tem pa pravdi še ni določen kraj, na katerem je podati tožbo. To določiti je namen predpisom o krajevni pristojnosti, ki cesto ni kar nič manjšega pomena od stvarne pristojnosti. Ne samo hitrost pravde in višina pravdnih stroškov, često zavisi od tega tudi končni gospodarski izid in uspeh pravde. Temeljno načelo je, da je tožbo vložiti pri stvarno pristojnem sodišču toženčevega domovališča (stano-vališča), to je, pri okrajnem ali zbornem sodišču, na čegar sedežu ali v če-gar okolišu ima toženec svoje domo-vališče. Poleg tega je pa za posebne vrste primerov po zakonu ustanovljena tudi še kaka druga krajevna podsodnost, večinoma poleg redne krajevne podsodnosti tožitelju na izbiro.
Primer take podsodnosti je t. zv. fakturna podsodnost v prilog prodajalca. Fakturna podsodnost je posebnost našega procesualnega prava, teoretikom pravi trn v peti, a tudi v zakono-dajstvu predmet vročih bojev, ki so končno dovedli do tega zaključka, da se je v tej podsodnosti krog veljave po novem sodnem pravilniku primerno, teoretikom seveda ne še zadostno, zožil.
Naše procesualno pravo je že od nekdaj sporazumu strank o kraju izpolnitve obveznih pogodb dovoljevalo v široki meri, da vpliva tudi na določbo pristojnosti. Tako je bila tudi po .sodnem pravilniku iz 1.1852 (§ 43) dopuščena podsodnost po kakorkoli dogovorjenem kraju izpolnitve pogodbe. To določilo so potem prodajalci izrabljali v svoj prid tako, da so kupcem po sklepu pogodbe, včasih celo precej dolgo po dobavi blaga pošiljali fakture z zaznamkom, v katerem je bil naveden kak plačilni kraj. Dasi je tak zaznamek pravno bil le ponudba, naj se že sklenjena pogodba spremeni, in kupec pač ni bil dolžan, da nanjo odgovori, je sodna praksa v tem, ako je kupec fakturo sprejel in nanjo molčal, videla njegovo pritrdilo, češ da je tako molče, po sklepčnih dejanjih, dogovorjena podsodnost plačilnega kraja. Kmalu pa so se iz tega izcimili osobito po načinu, kakor se je marsikje blago razpečavalo na deželo, hudi nedostatki, ki so odpor proti taki pra
ksi vedno bolj podžigali in krepili. Toženci so se pričeli braniti s tem, da so zanikali dejanski stan fakturne podsodnosti, osporavajoč pogodbo samo v nje postanku in obstanku, ter je bilo tako v pristojnostnem sporu odločati nekako predhodno v meritp stvari same, s čemer so se pravde, često zgolj šikanozno, prav občutno zavlačevale. Glavni očitek nasprotnikov fakturne podsodnosti, uveljavljan od najrazličnejših strani in z velikim poudarkom, je bil ta, da utrpijo oni sloji, osobito podeželski, ki ne poznajo trgovskih običajev in pravnih predpisov, s tem veliko škodo, da se jim dobavlja blago, ki ne ustreza vzorcem in je po kakovosti slabo ali pa, da se jim vsiljujejo, proti njih volji. večje množine blaga ter da so potem, ako hočejo v tej ali oni smeri prigovarjati, prisiljeni, da vodijo pravdo od zelo oddaljenega kraja in ob velikih stroških, a se zbog tega velikokrat pripeti, da sploh ne zmorejo toliko, da uvedejo pravdo ali da se branijo zoper tožbo, ki se je na od-aljenem kraju proti njim podala. Enako živo so pa poborniki fakturne podsodnosti z druge strani naglašali, da gre za izredno važne interese trgovine, osobito izvoza v vzhodne in južne dežele, za katere ni samo po-željno, temveč često celo življenjsko vprašanje, da more prodajalec v državnih mejah zahtevati plačilo in svoj zahtevek v domači državi tudi iztožiti.
Vladni načrt novega sodnega pravilnika je skušal to podsodnost popolnoma odpraviti, a v tem ni uspel. Končno so se tako sporazumeli, da gre razlikovati med prometom neposredno s potrošniki in pa prometom med trgovci samimi. Pri prvem naj se utemelji krajevna pristojnost s tem, da stranke dogovorijo določen plačilni kraj z izrecnim dogovorom, da se more na tem kraju plačila iz pravnega opravila tudi tožiti. Pri slednjem pa naj je možno ustanoviti fakturno podsodnost s tem, da se brez očitkov sprejme faktura, katera mora biti doposlana kupcu hkratu z blagom ali tudi še predno blago dospe, v katero pa mora biti postavljen zaznamek, da se plača in tudi toži v do očenem kraju. Utesnitev fakturne podsodnosti se je pa toliko omilila, da ni omejena na trgovce, temveč dopustna med vsemi onimi, ki oprav-jajo trgovinsko obrt. Najnovejši za-conodajstveni akt, t. zv. novela o raz-aremenitvi sodišč iz 1. 1914., pa je pogoje prve podsodnosti, t. j. kraja izpolnitve pogodbe olajšala s tem, da je napominjani sporazum izkazati listinami, a za drugo, fakturno podsodnost navedla nekaj primerov, katera dejanja dajo sklepati na to, da se je faktura brez očitkov sprejela.
Končni zaključek vsega tega boja in posledek opisanega razvoja je sedaj nastopni:
Tožbe, da se ugotovi, ali obstoja pogodba ali ne obstoja, da se izpolni ali razveljavi ter za odškodbo, ker se ni izpolnila ali ker se ni pravilno izpolnila, se smejo vlagati na sodišče kraja, v katerem mora toženec po dogovoru strank pogodbo izpolniti. Dogovor se mora izkazati z listinami (§ 88, 1. odst. j. n. — podsodnost kraja izpolnitve).
Med osebami, ki se bavijo s trgo^-vinsko obrtjo, se osnuje podsodnost kraja izpolnitve tudi s tem, da se sprejme hkratu z blagom ali že pred prihodom blaga doposlana faktura, ki ima zaznamek, da je treba plačati na določenem kraju in da se smejo tožbe iz kupčije vlagati na istem kraju, razen ako se temu zaznamku ali fakturi v obče očita, da nasprotuje pogodbi, ali da se faktura vrne brez pripom-nje, ali da se fakturirana pošiljatev zavrne, ker ni naročena (§ 88, 2. odst. j n> — taktuma podsodnost).
MHJDDNA« [
n
Mite
M. Savič:
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
Tirolske preproge. — Votek je iz kravje ali kozje dlake ali iz štajh-garna (običajno iz tabačne volne), a osnova (240—280 žic v metru) iz slabega lanenega prediva. Barvo dobivajo z barvanjem votka, ker se dva različna votka menjavata. Ena barva pride enkrat na lice, drugič na spodnjo stran. Dve ali več barv volka tvorijo barvo preproge, katere se izdelujejo običajno na roko z 10—12—20 nitmi.
V zadnjem času prihajajo k nam preproge iz Holandske, katere do-našajo Armenci, češ da so anatolske in krošnjarijo z njimi po Srbiji. Te preproge so iz kravje dlake na bombaževi osnovi. So jako poceni in na oko lepe, a jako slabe in se morejo rabiti le kratek čas. Od imitacij se prodajajo dvojne ali kiderminsterske preproge v širini 1.30 m, od katerih stane en meter dolžine do meje 4.50 mark ali 5.63 Din, prodajajo se pa ocarinjene po 9.80 Din, kar kaže, da velja kvadratni meter 4.32 Din, prodaja se pa po 7.50 Din.
Ta dvojna preproga se izdeluje v rdeči kot osnovni barvi. Od imitacij kosmatih preprog se prodajajo: aks-minsterske in tapestrske preproge, Aksminstrska preproga, široka 3 in dolga 4 m, velja v najcenejši kvaliteti brez carine 65 Din, prodaja se pa po 126 Din, kvadratni meter velja torej brez carine 5.5 Din, prodaja se pa po 10.5 Din. Aksminsterska preproga II. kvalitete 3X4 velja 87.50 Din, prodaja pa se po 172 Din, kar znaša za 1 rtr 7.3 Din, prodaja se pa po 14.4 Din. V Izmeri 2.05 X 2.95 velja najcenejša aksminsterska preproga 30 Din, dočim se prodaja po 62 Din, v izmeri 2.55 X 3.50 pa velja brez carine 47.50 Din, dočim se prodaja po 92 Din.
Aksminsterske preproge prve kvalitete se prodajajo po 19.2 Din za m2. Pri preprogah nedoločene dolžine v širini 90 cm velja kurentni meter brez carine 4.34 Din, prodaja se pa po 8.20 Din, kar znaša na m2 4.82, odnosno 9.11 Din. Tapestre, pri nas poznane kot napol žanilske preproge, se ponujajo v nedoločeni dolžini in stane kurentni meter pri širini 132 cm 4.50 Din, prodajajo se pa po 8 Din, v širini 68 cm pa stanejo 2.25 Din, prodajajo se pa po 4.20 Din. Kvadratni meter stane 3.26 Din, odnosno 3.30 Din, prodaja se pa za 6.20, oziroma za 6.06 Din.
(Dalje sledi.)
Trgovina.
Naši trgovski stiki s Čehoslovaško v zadnjih treh letih. Naša država je uvozila na Češko 1. 1921: 602.947 q, J. 1922: 507.747 in 1. 192?,: 1,441.628 q blaga, iz Češkega pa dobila 1. 1921: 1,319.396 q,
I. 1922: 1,097.408 q in 1. 1923: 1,463.817 q blaga.
Francoska zunanja trgovina. Po uradni statistiki je dosegel francoski uvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta vrednost 6601 milijonov frankov. Povišek na pram isti dobi v prošlem letu znaša 2425 milijonov frankov. Izvoz je znesel 6618 milijonov frankov, t. j. 2425 milijonov frankov več kakor v prvih dveh mesecih prošlega leta. Bilanca je torej ak tivna za okroglo 17 milijonov frankov.
Industrija.
Skupščina Centrale industrijskih korporacij v Beogradu se bo vršila letos dne
II. aprila. Na dnevnem redu bodo po drobnostna poročila o delu centrale, c stanju naše industrije v prošlem^ letu^in trgovinske pogodbe v zvezi z našo ir strijsko delovnostjo.
»Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d. v Škofji Loki, je sklenila na občnem zboru dne 23. marca 1924 1. izplačati za leto 1923. nastopne dividende: za navadne delnice po 4 Din, za prioritetne delnice po Din 6.— na delnico, izplačljivo od dne 20. aprila 1924 do 19. aprila 1927. Dividende, ki se ne dvignejo do dne 19. aprila 1927. zapadejo. Dividende se izplačujejo v pisarni elektrarne Škofji Loki, Spodnji trg št. 57. ali pa pri Okrajni hranilnici in posojilnici v Škofji Loki. — Predsedstvo.
Koliko so je investiralo v 1. 1923. na Orgskem za tekstilno industrijo? Predsednik društva ogrskih tekstilnih indu-strijcev navaja v svojem letnem poročilu, da dosegajo investicije v tekstilnih tovarnah na Ogrskem v 1. 1923. približna 360 milijard ogrskih kron, katere je investiral po večini inozemski kapital. Število vreten se je zvišalo cd 35.000 do> 58.000. Nadaljnih 28.000 vreten se še montira. Bombažne tkalnice so se povečale. za 2500, suknarne za 400, tkalnice za lan in konopljo za 320 in svilarne za 50 statev.	.
Čehoslovaške tkanine v naši državi. Čehoslovaška tekstilna industrija je imela že v predvojni dobi na Balkanu jako dobre odjemalce. V zadnjih letih je izvoz vsled italijanske konkurence ter valutnih in prevoznih težkoč nekoliko padel, vendar pa je kljub temu Čehoslovaška v 1. 1923 izvozila v našo državo bomba-ževine v vrednosti 213 in volnenih izdelkov za 72 milijonov čeških kron. Naša država zavzema v čehoslovaškem izvozu tekstilnih izdelkov drugo mesto. Prvo mesto ima Avstrija.
Davki in takse.
Kolekovanje trgovskih knjig. — Glede
kolekovanja trgovskih knjig je izdala generalna direkcija posrednih davkov a razpisom z dne 14. marca t. k, št. 10968 sledeče tolmačenje: »Ker se potrjevanje (parifiranje) trgovskih, bančnih in drugih knjig vrši po oblastih, ki so po zakonu za to določena, smatra generalna direkcija, da so vsa taka potrdila (parafiranja) »po zakonu«. V takem smislu je tolmačiti besedici »po zakonu« v prvem odstavku tarifne postavke 167. taksne tarife. — Ta taksa se plačuje izključne/ za potrdilo (parafiranje), brez ozira na to ali’ je potrjevanje (parafiranje) izrecno določeno s kakim zakonom ali ne, vselej, kadar se trgovske knjige dejansko potrjujejo (parafirajo).
Plačevanje državne trošarine za žganje, kuliano iz kupljenih surovin in za. trgovine. Osebe, ki kuhajo žganje iz kupljenih snovi in za trgovino, morajo svoje izdelke žganja shraniti v shranišču za žganje (čl. 52. trašarinskega pravilnika). Ako nimajo shranišča, morajo takoj plačati državno trošarino. Odlog plačila ali plačevanja v obrokih je nedopustno. Za prodano se ne smatra le ono žganje, ki se proda, ampak tudi ono, ki se daruje, zameni za drugo blago ali daje namesto plačila. Pač pa ne spada v tem smislu pod državno trošarino ono žganje, ki se popije pri izdelovalcu na svatbi, krstni slavi ali ob priliki sličnih domačih sve-čanosti. (Razpis generalne direkcije posrednih davkov z dne 28. januarja 1924, štev. 1300).
Davčna obremenitev. Udruženje beograjskih industrijcev navaja v svojem letnem poročilu, da onemogočava vedut* rastoča davčna obremenitev, ki se kaže osobito v občutnih taksah in direktnih davkih, vsak razvoj industrije in trgovine. Za dokaz te trditve navaja, da je industrijska komora v Beogradu registrirala v 1. 1922 še 25 industrijskih podjetij, 1. 1923 pa le še 14.
Oenarstvo.
Državna hipotekarna banka je te dni
z ugodnim uspehom zaključila 15 milijonsko posojilo v švicarskih frankih. Dr. V. Markoviču, ki je vodil pogajanja, 3e je posrečilo doseči izdatno ugodnejše pogoje, kakor so jih Švicarji prvotno stavili. Banka bo spričo tega posojila, ki znači 15 milijonsko vsoto v zlatu, v položaju, da izdatnejše zadovolji potrebe posameznikov, po tudi beograjske občine, ki pričakuje iz tega posojila kritja za najpotrebnejše kredite.
češkoslovaški obtok bankovcev —
Češkoslovaška je imela po sianju anc 31. januarja 1.1. v obtoku za 8.810,093.00# čeških kron novčanic, po izkazu bančnega urada finančnega ministrstva pa bi smelo biti v obtoku za 10.677,716.000 ČK novčanic. Dopustni obtok presega torej za 1.867,623.000 ČK dejanski obtok. Po stanju začetkom meseca januarja 1924 je presegal dopustni obtok za 2.095,549.000 ČK dejanski obtok.
Za slobodno trgovino z devizami. — V beograjskih trgovskih krogih se v zadnjem času prizadevajo, da se jim dovoli neprestano trgovati z devizami in da se ukine omejitev, ki dovoljuje trgovino na borzi edino s posredovanjem bank.
škem Pr. Zuckerin, je pričakovati za pri-
Češkoslovaška izdala kovinski novee j rseh vrst. Glasom uradnega izvestja je ■finančno ministrstvo z izdajo dvovinar-skih novcev zaključilo cel kompleks češkoslovaškega denarja. Gre za enkrat sicer le za provizorične ukrepe za tako dolgo, dokler ne bodo dani pogoji za prehod na zlato valuto. Sedaj cirkulira 70 milijonov kovanih in 19 milijonov papirnatih enokronskih komadov. Ra-7,en tega je v obtoku 40 milijonov 50-vi narskih komadov, 50 milijonov 20-vinarskih, 30 milijonov 10-vinarskih, 40 milijonov 5-vinarskib in končno še 20 milijonov 2-vinarskih komadov, skupno torej za 250 milijonov Kč drobiža.
Promet
Za izboljšanje prometa z Italijo. Vsled 'boljših gospodarskih odnošajev z Italijo so začela naša oblastva študirati, kako bi se izboljšal promet z Italijo, odnosno kako bi se razbremenila proga preko Postojne, na kateri promet vsled preob-loženosti pogosto zaostaja. Pri študiju lega problema so naša oblastva baje prišla do prepričanja, da bi se moglo promet z Italijo izboljšati edino, ako se »stvari direktno železniško zvezo Beograda, Sarajeva in Split, kjer bi se upo-atavila posebna paroplovna zveza z Italijo. V Rimu baje že pričakujejo prihoda inaSe delegacije, ki naj sklene dogovor o tern vprašanju.
Tarilna ugodnost za kamenite kocko *a tlak. Za prevoz kamenitih kock iz postaje Brezno - Ribnica na vse postaje v naši kraljevini se računi izza dne 15. autrca voznina po najnižji postavki spe-cijelne tarife 3 za 10.000 kg za vagon in tovorni list.
3ffova postaja na progi Zagreb—8u-šafc Na progi Zagreb—Sušak bo otvor-jena z dnem 30. marca med postajama Generalski Stab in Gornje Dubrave postaja Dolnje Dubrave za potniški in prtljažni promet. Vlaki bodo postajali ne-ikaj manj kot eno minuto._______________
Razno.
Minister za finance in nova carinska tarifa. Minister za finance je v proračunski debati dne 18. marca t. 1. podal glede nove carinske tarife sledeče pojasnilo: »Kar se tiče očitkov glede carinske tarife, sem že pojasnil, da bo delo v kratkem končano. Okolnost, da nimamo tarife, ni nikakor vplivala na to, da nismo še sklenili pogodbe z Avstrijo in Cehoslovaško. Mi smo najprvo skrbeli, da se sklene trgovska pogodba z Italijo, kamor gre največ našega blaga in odkoder tudi največ uvažamo. Pogodba z Italijo je prva in najvažnejša točka naše -trgovske politike. Še-le ko sklenemo pogodbo z Italijo, moremo še le misliti na pogodbe z drugimi državami, s katerimi smo v trgovskih stikih v veliko tanjšem obsegu nego z Italijo. Podlago ** pogodbo z Italijo bo tvorila nova carinska tarifa, ki se izdeluje že dalje časa n.'» podlagi podatkov, katere smo zbrali od vseh strani. Reflektiramo pa tudi na sodelovanje gospodarskih krogov, ker smo jih naprosili, da nam pošljejo delegate.« — Kakor izvemo je minister trgovine in industrije poklical iz Slovenije na sodelovanje pri sestavljanju nove carinske tarife tajnika trgovske in obrtniške zbornice g. Ivana Mohoriča, ki je v to namen odpotoval včeraj v Beograd.
Pogodba o pravni pomoči med Češkoslovaško in Italijo. Dne 18. marca so podpisane med Italijo in Češkoslovaško tri pogodbe, sklenjene ob priliki Uttlske konference in sicer pogodba o pomoči, pogodba o izročitvi hu-°delcev in pogodba o eksekuciji sodb
*	Civilno- in trgovinskosodnih zadevah.
-	arodno premoženje Nemčije. Nemški .przavm minister Helfferich je priobčil pod gornjim naslovom zanimiv pregled obsega in vzrokov propada nemškega narodnega premoženja. Vpoštevajoč zmanjšanje, ki ga je povzročilo vojskovanje, poslabšanje vrednosti industrijskih podjetij, zaplemba inozemskega premoženja Nemcev, zadolžitev v ino-JHtmstvu, odtrganje nekaterih teritorijev nemške države, zmanjšanje produktivne kapacitete in padec vrednosti akacij, prihaja do zaključka, da se je vrednost narodnega nemškega premoženja i* leta 1914 — celotno 310 milijard zla-fil* mark — znižala do danes na 150 milijard, torej za polovico.
Iigledi za prihodnjo letino sladkorne f«»e. Po proračunu dr. Mikuscha v pra-
hodnje leto eno petino večjega pridelka sladkorne repe v Evropi. Češkoslovaška bo pridelala več 23 do 30 procentov, Nemška 15 do 20%, Francija in Belgija 20 do 25%, Italija 15%, Danska 10% in prav tako se računa na višji pridelek v Avstriji, Madžarski, Poljski in balkanskih državah. Brez Rusije bo površina obdelane zemlje znašala predvidoma 1 milijon 650.000 hektarov. Pri kolikor toliko ugodnem vremenu bo pridelek v prihodnjem letu vrgel za približno eno petino več sladkorja, kakor v prošli kampanji.
Vinska kriza. »Jug. Lloyd« priobčuje pod tem naslovom članek, v katerem popisuje težak položaj vinogradnikov in navaja, da mora dati vinogradnik za 1 kilogram kruha 2 1 vina, 1 kg mesa 7 1 vina, za 1 kg ribe 4 1 vina, za 1 kg testenin 3 1 vina, za 1 kg kave 16 1 vina in za 1 kg sladkorja 7 1 vina. V nadaljnih izvajanjih dokazuje, da potrebuje pet-do šestčlanska družina mesečno izku-pilo najmanj 10 hi vina, kar dokazuje, da dela vinogradnik napram prevojni dobi sedaj polovico cenejše.
Modna revija v opernem gledališču.
V letošnji spomladanski seziji nastopi uprava našega velesejma z noviteto, modno revijo, ki se bo vršila prvikrat v Jugoslaviji dne 11. in 14. aprila 1.1. Modna revija bo tudi vsebinsko zelo bogata, vsaj nastopijo v pevskih, koncertnih in baletnih točkah naši najboljši pevci in igralci. Režijo vodi g. Šest. Vse bo zaokroženo z igro v treh dejanjih s sodelovanjem orkestra. Toaleta, damska in moška, čevlji, perilo, skratka vse se bo predvajalo v igri potom naših najboljših igralk in igralcev, katerih imena jamčijo, da se bo vse predvajalo res prvovrstno s kretnjami salona.
Sodelujejo naše največje tvrdke kot: Elite, Šinkovec, Šarc, Mayer, Hamann, Maček, Rojina, Pučnik, Kozina Peter, Schwab, G6tzl, Pekolj, Trebar, Szant-ner, Peternel, Fettich-Frankheim, Osrednji zavod, Kenda, Krisper, Kostevc in drugi z nad 30 damskimi in moškimi modeli. Imena tvrdk jamčijo za najlepše stvari.
Opozarjamo vse dame in gospode, da počakajo z nakupom spomladanske toalete na modno revijo. Lože se začasno še rezervirajo v sejmskem uradu, predprodaja vstopnic se bo vršila pri dnevni blagajni gledališča in se še dneve pravočasno objavi.
Tržaški inozemski promet v mesecu januarju 1. 1924. — V Trst se je v mesecu januarju 1. 1924 uvozilo iz inozem-slva 1,261.662 q blaga in 2021 kosov, ponajveč iz sledečih držav: Jugoslavija 140.270 q in 1871 kosov, Češkoslovaška 436.029 q, Avstrija 218.890 q, Ogrska 132.451 q, Reka 9141 q, Nemčija 8621 q. Iz Italije same je došlo v Trsi (po železnici 314.240 q blaga. V istem času se je iz Trsta izvozilo 1,317.747 q blaga, in sicer v Avstrijo 404.377 q (med temi 77.629 q premoga), na Češkoslovaško 399.312 q, v Italijo 202.673 q, v Jugoslaviji 123.588 q, na Ogrsko 67.875 q, v Nemčijo 45.304 q, na Reko 26.644 q, v Švico 24.391 q, na Poljsko 21.330 q, ostanek pa v razne države. — Naša država je izvozila iz Trsta in uvozila v Trst 263.858 kvintalov blaga. V januarju 1. 1923. je znašal blagovni promet naše države s Trstom le 193.971 kvintalov.
V	mesecu januarju 1. 1924 se je torej napram premetu v ti dobi preteklega leta dvignil za 36%. V isti dobi se je zvišal češkoslovaški promet za 425% in avstrijski za 210%, dočim je ogrski promet padel za 10%. Ogrska izkazuje tako obsežen promet v Trstu zaradi tega, ker je tam osredotočila svoj ekspert sladkorja, katerega je od 1. oktobra 1923. do 21. januarja 1924 uvozila v Trst 331.034 q. Češkoslovaški uvoz sladkorja v Trst je znašal v istem času 727.326 q.
Gradbena razstava načrtov v Mariboru se je podaljšala do 30. t. m. Pri zadnji seji gradbene zadruge »Mojmir« se je sklenilo prirediti od 2. do 10. avgusta tl. vzorčno gradbeno razstavo, to pa za to, da se ta razstava priključi ali deloma ali pa v celotnem obsegu Ljubljanskemu velesejmu, ki so bo pričel 15. avgusta t- 1. Pri vzorčni razstavi od 2. do 10. avgusta se bodo razstavili razven načrtov kakor sedaj, tudi vzorci opreme celega poslopja, kakor tudi razni materijal, ki služi za gradnjo.
I.	Številka Sejmskega Vestnika 1924
Ljubljanskega velesejma izide prve dni meseca aprila v visoki nakladi in se razpošilja brezplačno vsem interesentom. Če ga slučajno kdo ne dobi, naj ga blagovoli zahtevati pri sejmskem uradu. Časopis je vsebinsko dober, prinaša stvarne gospodarske članke in se je že širom države splošno priljubil. Event. inserate sprejema Aloma Comp. d. z o. z. v Ljubljani, ki fungira pot pododdelek propagandnega odseka velesejmskega urada.
Razstava zajcev, ki se je vršila 23., 24. in 25. t. m. na vrtu Halbwidlove restavracije v Mariboru, je bila z današnjim dnem zaključena in je imela prav dober vspeli, kajti pri razstavi je bilo prodanih mnogo zajcev in razstavljenih izdelkov iz zajčje kože in kožuhovine. Društvo, čigar načelnik je g. Steinbrenner, si je s tem pridobilo tudi mnogo novih društvenih članov. — Zelo umestno bi tudi bilo, ako bi se razstavila enkrat tudi druga živina, kakor, konji, krave, teleta, perutnina itd.
Errata corrige. V članku »Morgan & Co« v našem listu št. 36. z dne 22. marca t. 1. se mora namesto >Milano je igral med temi štirimi najmastnejšo vlogo«, pravilno glasiti »najmanjšo vlogo«.
Iz naših organizacij.
DELOVANJE TRGOVSKEGA GRE-MIJA V MARIBORU.
(Konec.)
Nadalje povišanje tarif na železnicah kot že preje omenjeno, 30 % ni pribitek na vse državne davke, vojno-trenski davek, občutno povišanje obrestne mere za kredite, povišanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje itd.
Vsi ti pojavi so v ogromni meri dvigniil režijske stroške in naravnost ovirajo promet in trgovino ter povzročajo pomanjkanje gotovine in plačilno nezmožnost. Opazili smo tudi precejšnje dviganje dinarja na inozemskih borzah, kar pa ni moglo vplivati na padanje cen pri na9, čemur so kri-
vi	zgoraj omenjeni poviški dajatev in drugi zvišani režijski stroški, in ker se cene vsemu blagu kljub boljšanju naše valute iz navedenih razlogov celo dvigajo, je vlada odredila najstrožje izvajanje zakona o pobijanju draginje, misleč da bo z drakoničnimi odredbami zmanjšala draginjo, katero s svojimi brezglavimi odredbami sama povzroča. Ob tej priliki je minister pravde sam priznal, da znaša število obsodb po zakonu o pobijanju draginje v Sloveniji, katero tvori komaj dobro osminko prebivalstva Jugoslavije in kjer se pojavlja najmanj verižništva in navijanja cen, v lanskem letu celih 66% vseh obsodb v državi. To priznanje je za nas zelo dragoceno, ker so ž njim iz oficijelne-ga mesta potrjene mnogoštevilne naše trditve, kako se zakoni v raznih pokrajinah naše države neenakomerno izvajajo.
Pogodb z drugimi državami se v lanskem letu ni sklenilo nikakih, vsled česar trpi vsako sigurno sklepanje kupčij z inozemstvom. Obžalovati moramo tudi proglasitev glavne proge bivše južne žcleznice kot stransko progo, kar zadeva osobito Maribor, ker se bo s tem tranzitni promet zelo zmanjšal in povzroča še večjo brezposelnost.
Obžalujemo tudi, da se je zmanjšal kontingent pri tukajšnji podružnici Narodne banke za cenen kredit, kajti bančni kredit je postal tako drag, da se ga trgovci ne bodo mogli več posluževati.
Iz vsega tega sledi, da je prišel za trgovstvo čas tako strašne preizkušnje, da ne more ostati ta pojav brez žrtev. Množile se bodo insolvence in konkurzi in moram ob tej priliki celokupnemu trgovstvu samo svetovati, naj ob oprezno, ker bolj resnih časov za naš stan še nismo doživeli, kot jih doživljamo sedaj.
II.	Proračun za leto 1924. izkazuje
67.000	Din stroškov, ki bi se krili potom doklad članov 42.000, potom in-korporacijskih pristojbin 22.000 in potom ostalih najemniških pristojbin 2000 Din, obresti od vlog 1000 Din.
Na podlagi tega enoglasno sprejetega proračuna so bile določene gre-mijalne doklade za tekoče leto.
1. Za člane brez nameščenca ali vajenca 50 Din; za člane z 1 nameščencem ali vajencem 70 Din; za člane z 2 ali 3 nameščenci in vajenci 100 Din; za člane s 4 ali 5 nameščenci in vajenci 150 Din; za člane s 6 ali več nameščenci in vajenci 200 Din; družbe, ki zaposlujejo do 3 nameščence, plačajo 150 Din; družbe, ki zaposlujejo
4	ali več nameščencev, 200 Din.
Ako obstoja tvrdka iz dveh lastnikov (družabne tvrdke), se računa pri odmeri doklad enega šefa kot člana, drugega pa kot nameščenca.
2. Inkorporacijske pristojbine se imajo računati vnaprej sledeče:
Za posamezne člane, pristopivše gremiju, od 250 do 500 Din; za otvoritev podružnice od 500 do 1000 Din; za družbe z omejeno zavezo ali delniške družbe od 1000 do 2000 Din.
3. Pristojbine za vajence znašajo vnaprej: Za sprejem 20 Din, za opro-ščenje 50 Din.
4. Globa, s katero ima načelstvo pravico kaznovati člane po § 24. gre-inijalnih pravil, ostane kot doslej 20 dinarjev.
5. Šolnina znaša za šolsko leto 1923-24 za vsakega trgovsko nadaljevalno šolo obiskujočega učenca 100 dinarjev.
III. Pri dopolnilnih volitvah so bili odstopivši člani vsi zopet izvoljeni.
IV. Pri vprašanju izpremembe pravil glede podaljšanja učne dobe za učence, ki imajo pri učnem gospodarju popolno oskrbo, od 3 na 4 leta, se je razvila daljša debata, na podlagi katere je bila z veliko večino sprejeta predlagana izprememba pravil.
V. Glede odprave nekaterih cerkvenih praznikov se je razvnela dolgotrajna izmenjava nazorov. Končno je bil sprejet kompromisni predlog, da se koncem marca sestane v gremiju mešana komisija raznih strok, ki bo definitivno odločila glede praznovanja posameznih praznikov. Na Jožefovo in na Marijin praznik pa ostanejo medtem trgovine dopoldan odprte.
VI. Ker se je nabiranje prispevkov za razne prireditve in društva po trgovinah zelo razpaslo, je bil sprejet sklep, da se trgovci gremiju odkupijo s pavšalno vsoto ter bo gremij v bodoče delil potem podpore za vse trgovstvo iz tozadevnega sklada. Založi se posebna tiskovina, ki se bo javno razobesila v lokalu.
VII. Nato je bil potrjen že svoje-časni sklep gromija glede odpiranja in zapiranja trgovin, ki bo predložen obrtni oblasti v odobritev. Za špecerijsko stroko se sklene, da bodo trgovine ob sobotah celi dan odpi*<\
Trgovec A. Ellinger je priporočal, da bi gremij posvetil posebno {ozor-nost vprašanju znižanja obrestne mere, posredniških in špedicijskih tarif in konečno raznim prometnim nedo-statkom.
Pred zaključkom je podal Zvezni tajnik I. Mohorič v daljšem govoru poročilo v delovanju Zveze gremijev ter o celotnem razvoju gospodarske politike v preteklem letu in o bodočih nalogah -gremijalnih organizacij. Ve-letržec Iv. N. Šoštarič je grajal malo zanimanje, ki ga posveča trgovstvo svojemu glasilu ter priporočal, da mariborsko trgovstvo začne izdatneje podpirati list ter da ga daje citati tudi naraščaju, ki najde v njem obilo vzgojnega poduka in informativnnega gradiva.
Poročila so bila vzeta z odobravanjem na znanje, na kar je načelnik g. Weixl zaključil lepo uspelo zborovanje.
Tržna poročila.
Tržaški trg. Moka: Cena italijanskih mok je radi zvišanja cen žitu poskočila za 4—5 lir. Vsled tega je izvot moke na Dunaj in v Češkoslovanško, ki je bil tudi precej živahen, nekoliko nazadoval. To pa tudi zato, ker se je stajal led na reki Labi, tako da imajo sedaj češki trgovci na razpolago moko, ki se nahaja na ladjah, katere so bile do sedaj zamrznjene na Labi. Cene so: italijanska fina moka 138—140 lir, franko Trbiž.
—	Riž: Cene italijanskega riža so možno poskočile. Dobri izluščeni italijanski riž se plačuje sedaj po 200—210 lir v rižarnicab. Cene so torej poskočile v primeri s prejšnjim tednom za 10%. Parnik »Glensley«, natovorjen z rižem, je na poti v Trst in parnik >Rosandra« odpluje koncem mami v Rangoon. Ran-goonski riž stane 15 šilingov do 15 šilingov 6 pence, ci! Trst. — Čebula: Kupčija je zopet oživela in povpraševanje je zelo živahno. Cene egiptovskega blaga so od 100—120 lir. — Čreslovine: Kupčija slaba. Cene po kakovosti od 65 — 95 lir. — Svinjska mast in Špeh: Zanimanje za svinjsko mast v velikih sodih 29 V* dolarjev, v malih sodih 29.75, v zabojih 29.90 dolarjev, povsod cif Trst. Trebušni Špeh 20/25 stane 28.15 dolarjev.
Sejmsko poročilo. Maribor, 25. marca.
Na 24. t. m. v Mariboru vršeči se živinski semenj so prignali 6 konjev, 9 bikov, 158 volov, 324 krav in 3 teleta, skupaj tedaj 500 komadov. Sejm je bil takrat zelo živahen in izvanredno dobro obiskan. Cene so bile za 1 kilogram žive teže sledeče:	debeli	voli	po	12.75	do
15 Din; poldebeli voli po 10 do 12 Din; plemenski voli 9 do 10, biki za klanje 9 do 12; klavne krave, debele 12 do 12.50, plemenske krave 10.50 do 11.50, krave za klc.basarje 8—10, molzne krave 10 do 12.50, breje krave 10 do 12.50; mlada živina 11.75 do 12 Din. — Cene mesu so bile sledeče: volovsko meso I. vrste za kg 25 do 27 Din, II. 22 do 24; meso od bikov, krav in telic 19 do 20, telečje meso I. 30, II. 26, svinjsko meso sveže 30 do 40 Din.
Cene usnju. Zagreb, 22. marca. Trgovina je v zastoju. Vache krupovi težki 98—100, srednji 95—96, lahki 90—92, vache polovice 75—76, srednje 72—74, lahke 68—70, blansk usnje, črno 73—75, vache vratovi 45—56, kravje usnje, rjavo 106—110, črno 104—108, pitlingi, rjavi 115—117, črni 110—112, goveji boks I. 22, II. 20, bokskalf I. 30—32, II. 28 do 30, III. 26—28 Din za angl. stopnjo.
C«ne za kože divjačine. Zagreb, 22. marca. Lisice 400, kune 1400, dihur 140—150, vidre 800—900, divja mačka 100—110, jazbec 110, volk 150, zajec 15 do 16 Din za kos.
Svetovni sladkorni trg. Od začetka leta se je cena sladkorja zvišala tako v Londonu, kakor v Novem Yorku in je dosegla višek 13. februarja; v Londonu se je zvišala za 7 šilingov, v Novem Yorku pa za 130 točk. To zvišanje je bilo posledica konkurenčnega boja angleških in ameriških rafinerij za kubanski sladkor, vsled česar so šli kubanski lastniki sladkorja s cenami zmeraj bolj gor. Poostren je bil ta boj vsled tega, ker češkoslovaški sladkor vsled zamrz-njenja Labe ni mogel na Angleško. Obenem se je začela v Ameriki velika špekulacija na hausse, in cene so se še bolj dvignile, Brž ko je pa Evropa prenehala z nakupi v Ameriki in se bliža novi kubanski pridelek, tako je nastopila reakcija, in sicer zopet na obeh svetovnih trgih skoraj naenkrat. Mimogrede je vplivala na londonski trg tudi manjša navedba o pridelku na Kubi, kakor so jo pa pričakovali; prav tako tudi štrajk pristaniških delavcev, ki je pa že končan.
Glede letošnjega kubanskega pridelka si še niso na jasnem. Uradne in poluradne cenitve se gibljejo med 3.6 in 3.8 milijonov ton, zasebne ceniive govorijo o štirih milijonih. Vsako leto opazimo isto igro s številkami, eden je bolj za nizke številke, drugi bolj za visoke. Dejstvo je, da prihaja letos dosti več kubanskega sladkorja v zaloge, kakor lansko leto. Samo če vzamemo pridelek 3.75 milijonov ton, že lahko govorimo o dobri sladkorni kampanji.
Obenem pa prihaja v špekulacijo tudi bodoči pridelek sladkorne pese v Evropi. Dosedanje, seveda zelo negotove cenitve računajo v vseh v poštev prihajajočih deželah z večjim pridelkom napram lanskemu letu, gibajočim se med 15 in 30%; na Češkoslovaškem računajo najmanj s 25% poviškom, nekateri s 27—30%. Na Nemškem govorijo o 10—15 odstotnem povišku in pravijo da bi se pridelek še zvišal, če bi mraz trajal, a brez snega. Belgija, Francija in Holandska računajo s 15 do 20% več.
Za kontinentalni eksport rafiniranega sladkorja se je zanimala do srede februarja zlasti Anglija; potem ne več. Nemčija je eksportirala doslej 100.000 ton; sedaj bo dovoljenih za eksport nadalinih
100.000	ton in nato morebiti še 100.000. Če bo morala Nemčija ta eksport pozneje nadomestiti z importom, še ni gotovo, ker ne vemo v koliko se bo nemški konsum omejil. Belgija je izvoz ustavila. Češkoslovaška pa zaenkrat ne more eksportirati, ker je Laba zamrznjena. Za prvi sladkor niso na Češkem še nič bistvenega ukrenili, dočim Holandija že pridno prodaja, seveda v prvi vrsti na Angleško. Računajo, da so in bodo na Češkoslovaškem producirali najmanj 10.3 milijonov meterskih stotov sladkorja; doma ga porabijo 3.5, ga ostane torej za izvoz najmanj 6.8 milijonov meterskih stotov. Do konca januarja so ga eksportirali 3,426.000 meterskih stotov, ostane 3,374.000, in je tudi od te množine najbrž že večina prodana.
V	prav zadnjem času so šle cene na svetovnem trgu spet gor, v Novem Torku skokoma. Sladkorni statistiki so se oprijeli nove argumentacije, da dviganje cen tudi še zanaprej opravičijo. Pred vojsko se je porabilo vsako leto za 3% več, kakor v prejšnjem letu in bi v normalnih razmerah znašala svetovna produkcija letos 22 milijonov ton. A faktično se je produkcija od gospodarskega leta 1914-15 do 1923-24 zvišala samo za 5.4%, v devetih letih. Na posamezno leto razdeljen znaša povišek samo 0.6% na leto, torej petino predvojnega poviška. Iz tega sledi, da bo trajalo še dolgo časa, preden bo svetovni trg nasičen ali pa preden se bo pojavila celo uadprodukcija. Vse to seveda Je v slučaju, da se vrnejo normalne razmere. Ker letos starega sladkorja ni, ne vidnega in tudi ne nevidnega, bo trg lahko prenesel oni milijon ton, ki jih izkazuje letošnji pridelek več kakor lanski. Zato bo tudi v bodoče sladkor trden in bo igral prastari zakon povpraševanja in ponudbe svojo vlogo nemoteno dalje.
Dobava, prodaja.
Dobava morske soli. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 3. aprila t. 1. tretja ofertalna licitacija glede dobave 30.000 ton morske
! soli.
| Dobava rezervnih kotlov, propelerjev
! in vreten za minonosce. Pri odelenju
za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 15. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede gobave rezervnih kotlov, propelerjev in vreten za minonosce.
Oddaja barvanja železne konstrukcije mosta preko Donave pri Rogojevu. Dne 15. aprila t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic ofertalna licitacija za barvanje železne konstrukcije mosta preko Donave pri Bogojevu.
Dobava litih cokelj za ustavljanje io-
komotiv in tenderjev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 3400 litih cokelj za ustavljanje lokomotiv in tenderjev.
Dobava mesa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršilo dne 2. aprila t. 1. sklepanje ponovne pogodbe za dobavo mesa za ljubljansko garnizijo.
Oddaja barvanja železne konstrukcije mostu preko Tiso pri Senti. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 16. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije mostu preko Tise pri Senti.
Dobava Mauesmanovih cevi. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 14. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 2000 Manesmanovih cevi brez šiva.
* * *•
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava snažilne jute. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofer-talno licitacijo na dan 5. aprila 1924 za dobavo 60.000 kg snažilne jute (jutenih niti). Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska I cesta (nasproti velesejma) vsak delavnik od 10. do 12. ure.
A.. VICEL
Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in uliSo posodo, porcelanasto, kameni' nosto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	1
Veletrgovina
ft.Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago j
raznovrstno žganje, j moko
;n deže ne pridelke, j raznovrstno rudninsko vodo. j
:; Lastna prafcarna za kavo j : in mlin za dišave z elek- j tričnim obratom.
Ceniki na razpolago. J
*«a
91 ■ a
Priporočamo:
| los. Peteline |
LJUBLJANA,
Sv. Petra nasip 7.
■ Najboljši šivalni stroji v vseli g
■ opremah Gritzner, Adler za e g rodbinsko in obrtno rabo, £ “ istotam igle, olje ter vse po- * 5 same/ne ueie za vse sisteme. K
En grosl	^
=m=lll=Hl=lll=m=:ii
Edino zanesljiv in preizkušen je le prašek za pecivo in vaitilin sladkor znamke ,Adria* =111=111=111=111=111=11
čitaite in razširjajte ..TRGOVSKI UST“!
lili
te
svetovna znamke
nudi po nainižii dnevni ceni promptno tvornica „Split“ del. dr. za cement Portland iz skladišča v Ljubljani, Aleksandrova testa štev. 12.
i
| Najcenejše nove In rabljene PISALNE STROJE
v ipecljalnl mehanični delavnici r.a popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih
J in kopirnih strojev Ludovlk Baraga, Ljubljana
5 Šelenburgova ul- 6./I. nadstr. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
5	Barvni	trakovi,	knrbon-lndlgo	papir	ter vse druge potrebSClne.
prodaja
PMEMOG
is slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premogi in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvo-vrslni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod is premog d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
Radrtjo. siol prodaju.
U Beogradu u najlepšoj i najživljoj ulici prodaje se cdmalt jedna radnja - bižuterije u vrednosti oko 1,250.000 Din.
Položiti treba najmanje 800.000 Din.
O zbil j ni reflektanti neka se izvole obratiti MILOŠU SAVIČU, dvor. obučaru, Kolarčeva ul. 10, Beograd. Telefon 972.
Ljubljanska Icredltmai
_ _	«	-arfe._—— JT ^ H	4	23*
Delniška glavnica Din 50,000.000*—
i Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta | Brzojevnl naslov:	s
S	PODRUŽNICE:	j	BANKA LJUBLJANA H
| Telefon št. 261, 413,
, ,	e	Brežice	Gorica	Metkovič	Sarajevo
Rezervni zakladi
|	Celje	Kranj	Novi	Sad	Spil«	f	502)	503	In	504
|	Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst	=
SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE
ca. Din 10,000.000
. SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSI.E ===== g
MimiiMiHiiiMimiiimiiimiiiiiiHiiiiiilllllllllllllllIllllllllIlIllllllIlllllllllIllllllllIlllIlllllllinilllM^
'	izdajatelj:	,Merkur.. trgov,ko-indu^ka dd^	F.	JERAS.	T.sk	tiskarne	.Merkur«,	trgovsko-industri^ke	d.	d.