P oaanezne Številke» Navadne Din —^75, B ob nedeljah Din 1*50. I
•TABOR- izhaja vsak dan, razvoa I
nedelje in praznikov, ©b 18. ari a M Mtumom naslednjega dna ter stana mesečno po poSti D 10'—, aa ln©» ternatvo I) 18*—. dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10*-^ faruerati po dogovoru.
»IVE®8 ,e Pr' upravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4b
i6MnL
S.-
• *■■■*{% iP'iyj$
inii|||inm W!».lmmnmCTW .l)IW.IiJIWI|l,JI
Posamezne številke« Navadne Dm —*75f
ob nedeljah Din 1*50»
UREDNIŠTVO » nah.j. * Mari-boru, Jurčičeva 'ijT. li. 4, L nad* •trop j e, Tel«fon intarurb itt. 274. UPRAVA a« nahaja v Jurčičevi olici at. 4L pritličje, desno- Tei©-foa it 2i « SHS poštnofiokovnl račun Stavi 11.787
Na naročila brca denarja aa aslra. — Rokoplai aa aa vračajo
jBWPglHH limi lBIIIHIII
teto: IV.
V. Kukovec:
tedna.
Naši obrtniki iti fonet5e so kaaali ®‘09u tega tedna mnogo več značajno-in uvidevnosti nego vodstva poli-
tič
i
in’-h klik v Sloveniji. Zahtevali so ^oentracijo, kteri imajo voditelji še zmiraj pogum, rogati se. Mo> ^ .bodo rekli, da je tudi naš pridobit-1 svet nevaren plečim teh klikovskih ^iteljev, da ro njiH višjo kam sple-kakor se to očita politioarjem, ki so Za "slogo! Kamor koli sem zadnje tedne nared prišel, povsod sem videl, da s® nas demokrate visoko ceni. Predsodki6 io najti le v Zbegani inteligenci. e jo celo kočevski »Radikal« moral v°fetvo samostojnih kmetov opozori* da bi od njih ne bila nikaka konce-če eo poleg njih voljeni dr. Žerjav lQ dr, Kukovec, videti je, da celo idej-našim nasprotni km ne gre v gla-v°* kako more vodstvo kmetijske stran-^ nas tako podcenjevati, sebe pa tako Precenjevati.	r
Mi sni o v borbi za sporazum pretoki teden zmagali. Pridobitni krogi 80 Dtanali resnost -naše volje za spora-*lKni in so nam izrekli zaupnico, kor 8,tt&tirajo našega obrtnega kandidata I-Ueboka sicer kot nestrankarja, yonclar hočejo, da kandidira na naši »isti.	.	•
Posebno se je honorirala naša dobra v°lla za koncentracijo v Ptuju. Vodica samostojne kmetijske stranke, ^Pan Habjanič iz Jurovec in Janko beljak v Medribniki, sta z ogorčenjem j^ila o nespravljivosti svojih poslancev ll5- je jeden predsedoval našemu shodu ^Upnikov, drugi pismeno izjavil, da ^ndidira z Lovrom Potovarjem kot Namestnik, O brežiški SKS, ki je sioeir ^klonila dosedanjega SKS poslanca r^ka, kakor tudi novega SKS kaudi-Keneta, no da bi se mogla odločiti ^čno za prejšnjega mariborskega klanca Mermoljo, ne razpravljamo ^Jrobneje. Vendar si ravno tudi breški okraj želi sloge naprednjakov, ker mu je bilo posrečilo klerikalizem ®wro čisto iztrebiti. Iz radgonskega in iutoinerskega okraja. čujemo glasne p^teve po slogi. Našemu kandidatu- V l'efcmurju Štefanu Kuharju so kleri-'f'fti izkazali. -zadnji' teden čast, da ga °>>rekujejo kot madferoma, kar on ni, tkalci in samostojni kmeti ga pa ^r°ti volji zaupnikov Prekmurja pretvarjajo k nezvestobi, glede njegove-^ Programa, alcocravno je podpisal na ^dlarci tega programa izjavo za &r. 'ttkovoa, naslovljeno na. okrožno sodi--06 v Mariboru, ki talce izjave zahteva, k prihodnji teden bodo tudi ostali o-postavili naše kandidate, če ne - ^ sporazuma. Dali smo doslej do-
Marlbor, nedelja 21. januarja 1923.
Naš kandidat v gornjegrajskem okraju.
Mozirje, 19. jam. (Izv.) Danes«eJe vršil tu dobro obiskan sestanek zaupnikov demokratske stranke, na katerem se je enoglasno postavilo za kandidata za gornjegrajski okraj g. Franca Kocbeka, nadučitelja v pokoju. (Včerajšnji sklep zaupnikov demokratske stranke v Mozirju, ki postavlja za gornjegrajski okraj za kandidata-g. Franca Kocbeka, nadučitelja v pokoju bode
napravil gotovo najboljši vtis. Kocbeka si je pridobil ,v okraju velike zasluge s pašniškimi zadrugami, ki eo za tamo-šnje kmetijstvo zelo važne. Zasluge ima za okraj s povzdigo tujskega prometa. kot predsednik planinskega društva. Kocbek je pa tudi dolgoletni predsednik štajerskega .učiteljstva. — Kandidatura je skrajno srečna. Op. ured.)
Socialistični blok v Sloveniji.
Komunist!, mariborski socialisti in »Zarjani« v skupni fronti. — Tudi NSS? —
Grožnja s klerikalci.
Beograd, 20. januarja. Semkaj je 'dospel bivši komunistični poslanec Fabjančič. Sprejel ga je notranji minister Vujičič. Fabjančič je izjavil notranjemu ministru, da se je komunfstična stranka za Slovenijo ločila od srbske komunistične stranke in da bo 23. t. m. ustanovljen v Ljubljani socialistični blok, v katerega stopijo bivši komunisti, socijalisti iz Štajerske in ljubljanska socialistična skupina
okoli »Zarje«.. eventuelno tudi narodni socialisti. Če bi vlada ne dovolila soci-jalističnega. bloka, češ, da se v njem nahajajo komunisti, bodo vsi socijalisti glasovali za klerikalno stranko. To izjavo je smatrati za grožnjo, da se izsili, dovoljenje za ustanovitev sicijalističnoga bloka, dasiravno celo namestnik Hribar nima ničesar proti nameravanemu bloku.
Volilni proglas zemljoradnikov.
Stranka Je popolnoma razcepljena.
Beograd, 20. januarja. Glavni odbor zemljoradničkc stranke je končal sestavo volilnega proglasa. Proglas je zelo obsežen. V prvem delu ostro kritizira delovanje vseh ministrstev, in vladnih strank zlasti pa podčrtuje napake našo zunanje politike, ki ima toliko neuspehov. V notranji politiki je največji neuspeh sedanja vlada, ki vidi samo strankarske interese za državne potrebe pa se ne briga. Posledica vsega tega je, da je
ljudstvo vedno bolj nezadovoljno. V drugem delu sledi program zemljoradni-čkega saveza. — V zunanji politiki 1» stranka pospeševala kar najtesnejše zbli-žanje s slovanskimi narodi.
Zagrito, 20. januarja. (Izvirno.) Zem-ljoradnička stranka je definitivno razcepljena. Skoraj gotovo dejstvo je, da bodo zemljoradniki imeli v vsakem izmed šestih volilnih okrožij v Bosni po dve listi, kar bo stranki silno škodovalo.
Volilni proglas radikalcev.
Beograd, 20. januarja. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila v ministrskem pred-sedništvu konferenca radikalnih ministrov, ki je trajala do 8. ure zvečer. Na seji se je prečitala proklamacija radikalne stranke, ki je skoraj popolnoma izdelana ter bo v par dneh objavljena. Do-znava se, da so se izvršile še nekatere korekture. . Glavna točka proglasa se za^rzema za obrambo in izvedbo vidovdanske ustave. Nato so se prečitala^ioro-čila o volilnem gibanju po državi. V zvezi s tem so se. Izdala raznim strankinim odborom podrobna navodila. Raz-
pravljalo se je nadalje tudi o onih okrajih, kjer je pričakovati dveh radikalnih list, m sicer poleg radikalske še Protiče-vo »neodvisno« radikalno. Nek radikalni voditelj je izjavil napram nekomu novinarju, da bo razkol s Protičem stranki silno škodoval ter bo vsled tega izgubilia najmanj 15 kandidatov.
Beograd, 20. jamiaTja. (Izvirno.) Be ninova skupina zemljoradnikov je sklenila z radikalci kompromis, glasom katerega nastopi Beninova skupina samo Iv dveh ali treh okrajih samostojno, drugod pa podpira radikalce.
kmetu in obrtniku, da upoštova-^ n-iegovo voljo. Dolžni smo dati še _ soben, povdarek imenu in glasu' naše k^afike, da smo narodna stranica, zlasti Sa.s° drujje stranke fe dolžnosti otre-pj.° ™ 2Majo svojo zmago cello na ana-živelj.
Ide
Jnj° borbo bomo vodili v vs? db-i <k> fernok Sešteti, fefigfflio tudi.
Dvoboj med Francozi in Nemci v Ruhru.
Francozi refcvlrSrajo, Nemci se npirajfo. — Nemšlca vlat’a poziva k' pasivni re-
sistenci in odporu.
E e s ©m, Ifl. jan. Danes je bilo za- nic v Kecklingh ausen’ sta bila ureti plenjenih' 17 vlačilcev, deloma v (ruhr- raPa,
skih. pristaniščih', deloma na vožnji. —	ESson, 19. ian. (Wolff). Danes se
OfeuipiBcijska oblast namerava na la na- je porioelo zaplenjevanje državnih rud-oin pospešiti transportiran je premoga PikoV. Med delavstvom vlada velikan-z TrahTskega ozemlja.	Rko razburjenje. Večinoma zapušča de-
. Gladbeck, 19. jan. V Mollerskib lavniee n zahteva, da okupaeijslte obla-rovih so delavei zapustili, delo v protest' eti izpuste aretirane uradnike in iz-proti prodiranju francoskih 8et in are- praznijo domove rudniških zadrug, si taciji tajnega svetnika pl. Reiffejseoia. cer bo vse dsiovstvo ustavilo delo.
Dus^eldorf, 19. jap. Ukrepov,	Ber.„j, 19. jan. Nemški finančni
ki jih je izdala medzavozniška renska minister je dal vsem podirejenim orga-komisiia, so bili z glasovi francoskih in nom v zasedenem ozemlju navodila, belgijskih'komisarjev ter italijanskega naj se glerio drvkov in carin uprejo zastopniikia odebreni. 'Angleški zastop- vso a; odredbam porerske komisije. Za nik se je vzdržal glasovmija:. Predsed- ve> .'kodo in' lieptijernosti, kf^bi jim iz niik finančnega urada v Diisseldorfu toga nastale, jih bo Nemčija bogato od-Schultkis in ravnatelj fizikalnih delav- škodovala.
p—□ 	'
Dr. Paleček, demokratski kandidat.
Zagreb, 20i Jan. (Izv.) Na konferenci okrožne organizacije demokratske stranke .v, Zagrebu je bil določen ža kandidata m vukovarskem okrožju bivši hrvat-ski ban dr. Ivo Paleček, ki je obenem s-reaki kandidat m Vinkovclh.
*}}-;■	'	■■	j	-
borza:
^Curih, 20.. januarja-. (Izv.) Sklepn tečaji. Pariz 35.40, Beograd 3.75, London 24.94, Berlin 0.02 sedem osmink Praga 14.85,. Italija .25.85, Newyork 535.25,	Dunaj 0.0075, žigosane krone
0.0076,	Budimpešta 0.2025, . Varšava
0.0175, Sofija 3.50, Bnlšarošta 2.80.,
Številka: 16.
kdo ima pogum v teh' za naš narod te-f ških časih pljuniti na svoj narodni značaj. Velika doba naj najdo naš narod velik!	j	c	(;
Fiesto in dežela.
. t. j
Maribor, 20. januarja, 1 i
Velik del volilne borbe v naši drža-< • vi se vrši v znamenju nasprotja med! mestom in deželo. V Jugoslaviji ima znatno večino kmečki živelj, zato je naravno, da se pri nas .toliko sliši, o kmečki politiki in o kmečki držav L Takozvane zemljoradničke stranke,' ki! zastopajo načelo kmečke razredne po- : litiko, so sicer razbite in .razcep!jemal toliko ali še bolj kakor meščanske in1 proletarske, vendar pa se v celoti jasnot j izraža težnia, da bi prišla v državi do», povtdarka kmečko - razredna politika^ V Sloveniji je celo Samostojna kmetij- • ska stranka razvila razredno *b,orbo( | predpostavljajočo stanovske interese pred splošnimi Interesi države in naroda^ na HrvaJtskem operira s »seljačko republiko« neozdii-avljeni demagog Stje-i pan Radič, v srbskih pokrajinah' pa or^ ganizirajo kmečiko-razredino l>orbo ,^e-nutno razcepljeni zemljoradniki, da ne omenjamo manjših skupin.
To pomeni:	Kmečlii zastoprtiki so/
mnenja, da se dajo kmečke stanovske koristi zaščititi samo z razredno politi- i ko pe pa solidarno z drugimi eloji,^ predvsem z inteligenco. Na eni strani.; je to znamenje nezaupanja nad družatn j nkni rararedi, pojav, ki je toliko znači-* len za dan neujo dobo; na dragi strani • pa se razkriva pomanjkljiva politvnai.1 in kulturna vzgoja širokih ljudskih! i vrst.	'	j
Kmeeko-naziredinia politika je v našifif^ razmerah že v naprej obsojena k neusH;, pehu. Prvi dokaiz za to trditev je ponj dam že v samem damašmdem stanju poJi^j tičnih strank, ki. eo oprijonuljejo raz-i rednega gesla. Pred letom še enotne stranke so danes razcepljene. Med po-; sameznimi strankami, taico n. pr. mect-zemljoradniki, radičevci in slovenski^«1 mi kmeti j ci pa leže tako veliko razlike*,; da le enotna kmečko-razredna fronta'^ za do’go dobo onemogočena. Nobsnan od teh sfcm*in nima čisto .agvvrnegaij značaja in ne gre za izključno razrednimi; cilji, namreč zastopa vealka izmed ajtiB? izve« t no rj0'i'.ieno in naix>dno ider*logi-<i jo ki zlasti v Radičevi stranki orev)a-| deje nad ".epmi drugimi. Radif, je spoz-j nai, da b: mv izrazito kmečka no’:^ik'al! no prinašala posebnega uspeha m a#? prvotne a^rarno-socid^e nazo.-e posta-i vil v službo hrviatskega plemensk^gaj separatirma Kakor hitro bo izgubi! še» parati&tično igro, bodo za^i^avlie^V tudi a,.rrarno-:-ocialmi nazori ia novo. e« j vangt' • postane v ljudskih očeh — bo*’ lfistna prevara. Mod. SaHiAam' in žein<’ ljoradniki, ki zastopajo jugosl o vensko ideologijo, tedaj me moro uriti do sporazuma, ne zaradi kmeeko-razredniiljj interesov, ki bi lahko bili istovetniv--marveč iz čisto poliitičnib vzrokov,, ki1' so danes kmečkim masam bližji In 'laž-’ je razumljivi kakor sama kmečko-raz-; redna ideologija. Tudi snmosto!ui kmet-] jo ne more.io voditi izključno razrednef'; politike, dokler niso popolnoma od-! spravljena plemenska nasprotja in. dokler niso vsi jugoslovenriki kmetje zai isto vladavino in za isto upravno razdelitev". Človek, ki pozna dejanske razmere! v naši diržavi, ne dvomi, da kmečko^ razrednim strankam ne bo uspelo do-sečj popolnega sporazuma v teh po^ glavitnib ATprašanjih niaSe države. . < Rešitev teh \nprašani, ki miso rnarod-'! na, marveč splošno politična, mnicional« na in. državna, pa je predpogoj za in o* rebitno razredno mnjorizacijo v Jugoslaviji. Tudi če bi In ne t jo uvedli! J** bolj^evjiškoin kvz®]ei(iu fcpaio&^o • diifetapi*'
ro, ti ta vprašanja ostala oporna, točka med posameznimi temeni. Mi imamo še preveč plemen&ko, regionalno, ekonomsko in kulturno nasprotnih tipov, da bi se mogli razvijati v razredni smeri. Naša država se nahaja, v stanju nacionalnega razvoja (evolucije) in dokler ta proces ni 'zaključeni, dokler niso različni tipi kolikor mogoče zbližani in osredotočeni, je izključena nadvlada enega razreda v državi, Sedanje-mra gospoda rskemu stanju posameznih razredov — če že promatramo stvari s tega vidilka — odgovarja najbolj nacionalna politika, ki edina lahko odpravi to, kar je danes razredom samim naj-večje breme. Samo stanovsko solidarna lin splošno narodna politika more zajamčiti napredek naše države in reformo našega neenotnega, po večini zelo zaostalega gospodarstva. Na tem nar predku pa so interesirani vsi stanovi in razredi, predvsem kmet. Kmet se tedaj ne more odpovedati ozkemu političnemu zavezništvu ali sodelovanju z meščanom, ker brez mesta propade tudi dežela. Kmočko-razredna politika je (kmetu naravnost škodljiva, dokler obstojajo med posameznimi kmečkimi strankami tako globoke in zaenkrat nepremostljive razlike. Taka politika prinaša v kmečke vrste razdor in lahko služi samo lokalnim ciljem, ne pa koristim vse države.
Oni, ki poglabljajo med mestom in deželo nasprotja, so enostranski kričači in hujskači, ki največkrat vidijo pred sabo zgolj osebne koristi. Obstoječa nasprotja je treba ublažiti, ker je to v interesu celote in celota ima prednost pred posamezniki ali posameznimi stanovi. Naše mesto še ni to, kar bi moralo biti. Razvoj nekaterih večjilh mest je idil prenagel in nenaraven, zato so bo ustavil, dokler ne doseže potrebnega ravnovesja z deželo. Dežela mora napredovati, vas mora postati bogatejša, fculturoeiša in zdravejša kot je sedaj. Kakor ima kmečki stan dolžnst, da podpira občemarodne interese in da so-Heluje z mestom, taiko je na druigi strani mesto dolžno, da živi in dela tudi za deželo, za ikmete. — Tudi s stališča kmečkih interesov je potrebna delitev dela, ki obstoja v sedanji družbi, tembolj pa je potrebna pri nas, ki imamo dolgo pot pred seboj, predno dospemo tja, kjer so že zdavnaj naprednejši narodi.
Kmečka politika v gospodarsko in ‘flnllturno zaostali državi tedaj ne more [obstojati samo v tem, da krnet dobro jprodaja in ceno kupuje — kakor ozsna-jnjajo razredni bojevniki — marveč finna celo vrsto splošnih' nalog in dolž-■nosti, za katere je potrebno sodelovanje vseh slojev. Tudi v najbolj agrarni fjdržavi ne morejo Kmetje učiti inženirjev in strokovnih delavcev, ne šolati. Bdirevnikov in ne voditi sodstva. Ne
Mihel Zevaco:
Markiza Pompadour.
f Zgodovinski roman. —. Poslovenila t	Roeandra.
w...
&
(Dalje.)
" VsaikioKrat 5e Hoftj ttfio pritrdila, aaiindi »da« je bil tih, kot zadnji vadih-36ai diuŽe, Ki umira. —
Henrrik de Normant d’ Etiolee pa jo Se pozdravil z globokim poklonom, — čel skozi vrata, — po stopnjicah tajno in mimo. —
Ko je Ivana-Antonijeta ostaia sama, — je vstala in bleda, prepadena tipala z roikama vroče čelo. —
»Zraka, — zadušim se tu, zraika,« ■ Se šepetala neslišno. —
Opotekajoč se je pristopila k oknu, •— ga mahoma odprla in se naslonila na železne palice okvirja. — Stopila je na balkon in obstala. —
Zrak jo je okrepčal, — globoko ga 5e vdihovala, medtem ko so njene ustnice zdihovale in ihtele:
»Kje sem pač! — Kaj se je zgodilo 1
Kaka nesreča! Zgubljena sem!«
V	istem trenutku se je pa zaslišal velik hrušč koncem ulice, — v bližini louvre, — Krasen prizor se ji je nudil, med dvema oddelkoma jezdecev v praznični opravi z golimi sabljami, — dirjajoč, * ropotom groma, — se je približevala kočija, — kakor v odsviitu slave,
—	med klici meščanov in priprostega Jjactetva, — s bleskofcaoja sabelj,
morejo iti za poslanike v inozemstvo in tudi armad ne bodo vodili, če ne bo miru na svetu. S tem jo samokmečka politika že sama po sebi izpodbita, ker se zapadni narodi vendar ne morejo vrniti v primitivno stanje prvotnih narodov.
Končno ne smemo pozabiti tudi važnega dejstva, da v naši državi nimamo enotnega kmečkega gospodarstva. Med slovenskim in banatskim kmetom so najmanj tako glofboke razlike, kakor med novosadskim meščanom in okoliškim kmetom.
Naša naloga je, da delamo za čim tesnejši sporazum med mestom in deželo. V tem smislu se glasi tudi program demokratske stranke in stranka razvija svoj volilni prapor v znamenju odkritosrčnega in treznega sporazuma med vsemi razredi in stanovi za politični, kulturni, gospodarski in socialni napredek države in naroda.
Izdajstvo.
Izpod peresa odličnega narodnega socijalista smo prejeli sledeči članek, katerega radevolje objavljamo, ker se nam njegova izvajanja zde ne le popolnoma _ pravilna, ampak tudi skrajno aktualna. (Op. uir.)
Ko smo pred dobrimi tremi leti u-stanavljali v Sloveniji narodno socialistično stranko, so nas pri delu vodili najplemenitejši ideali: hoteli smo v i-menu narodno idiejo prebuditi naš nezavedni proletarijat, katerega je bdla brezdomovinska in cesto v tuji službi stoječa socijalna demokracija zavedla na opolzka, stranska pota. To je bila glavna točka našega programa, to je bil naš raison’ d’ etre. Priključili bi ee bili sicer lahko tudi kaki drugi že obstoječi narodni stranki, ker si progm-matično itak nismo bili bistveno nasprotni, adelo pa se nam je, dia bo naš pdkret lahko bolje uspeval, ako bo samostojen in neodvisen; radi tega smo se odločili ustanoviti novo in neodvisno stranko. Nikdar pa si nismo zamišljali te stranke kot borbeno organiaa-cijo proti ostalim narodnim strankam; nasprotno, mislili smo vedno na tesno kooperacijo s temi stranicami, na stolpno delo za veličino naše države in za edinstvo celokupnega našega naroda. Mi naj bi kot narodni socijalisti delali za narod in za državo med delavstvom, ostale narodne stranke pa naj bi delale aa iste cilje med meščanstvom in kmečkim ljudstvom. Taka razdelitev dela bi ne le nikomur ne škodovala, ampak bi celo utrjevala tako eno kakor drugo stran.	I-	:
Kot uzor sta; nam pri ustanavljanju narodne socijalistične stranke v Slove-
Mahoma pa, se je vos sprevod vstavil ravno pod balkonom, — jezdeci, plemenitaši in kočija.—
Ivana se je hotela umakniti, ali noge je niso nesle več. — moram je ostati na balkonu/— držeč se za ograjo. — Obraz ji je M bolj bled, kakor mrliču, ki vstane iz groba. —
Iz kočije sta izstopila dva moška, — jeden je bil policijski poročnik Ber-ryer, a dragi — Ludvik XV. — francoski kralj. —
Kralj se je s svojim težHra korakom, a vendar na brez dražesti, kakor ga opisuje sodobna zgodovina, — obrnil proti palači Airigenson, za njim je s sklonjeno, odkrito glavo stopal Ber-ryer. —
V	istem trenotku pa so je zaslišal izpod balkona glas, — katerega je Ivana takoj spoznala in umela njega ironičen naglas:
»Bog živi kralja, — le Bienaime!« Henrik d’ Etioles je živahno mahal s svojim klobukom, — ko je zaupil svoj pondrav in ljustvo je takoj ponavljalo klic. —
Ludvik XV. se je obrnil ter z roko zamahnil v pozdrav zvestemu podložniku, ki je povzročil izraz ljudskega navdušenja,^ — katero se je pa v zadnjem času že bolj poredkoma izjavlja-
lo.	Nevede pa je kralj povzdignil oči, in zagledal balkon hiše v regen takem slogu. —
Zdrsnil se je in zarudel. ~ : r' '' Tudi Ivana je zairudela, — lin zatrepetala je po celem životu, —• zn tete; eo ee križali njiju pogledi. «
niji služili dve .politični organizaciji, naša žalibog pokojna tržaška Narodna Delavska Organizacija in pa velika če-šlca narodna socialistična stranka. Kot Slovenci in Jugosloveni smo hoteli o-stati zvesti, -tradicijam težaške NDO, programatično pa smo se hoteli izpopolniti z izkustvi češite NSS. Radi tega je bilo naravno, da so se oklenili naše stranke v prvi vrsti naši zavedni Primorci. pred vsem Tržačani, ki so od njo tudi veliko pričakovali, vsaj pa toliko, kolikor so nekoč dosegli potom NDO v Trstu. V tem znamenju smo stopili tudi pred našo slovensko javnost, v tem znamenju smo šli pred dvema letoma v volitve za konstituanto.
Do tu je bilo vse lepo in prav — od tu dalje pa se je pričelo dogajati v naši stranki nekaj, kar je zelo žalostno in vredno vse obsodbe. Vodstva stranke se je polastila peščica teroristov in stranka je pričela jadrati vedno bolj v demagoške vode. Mesto da bi se posvetila vsa pažnja organizaciji delavstva, da bi se vodil torej v prvi vrsti boj proti intemaaijanali, se je pričelo loviti pretežno le uradništvo in voditi boj proti — drugim narodnim strankam. Posledica tega je bila, da se je ves naš pokret kompromitiral ter si obenem tudi onemogočil možnost večjega razvoja. Radi tega stranka od ustanovitve sem ne le ni prav nič napredovala, ampak ie celo občutno nazadovala. Naši načrti, razširiti stranko po vsej naši državi, se niso uresničili, ker se s tako taktiko niso mogli — ostali smo omejeni le na Slovenijo, ostali smo strančica brez pomena, mesto da bi bili mogočna stranka, ki bi družila ves pro-letarijat od Maribora do Bitolja in katere glas bi se moral v parlamentu u-poštevati.
Naša dva zastopnika, Katera smo ■spravili pri prvem nastopu v parlament, sta se celi dve leti lovila na levo in na desno, tako da ee je zdelo, kakor da sama ne vesta, kaj hočeta; še manj pa smo vedeli to mi, volilei in pristaši stranke. Kot zastopnika pretežno u-radniških' volilcev bi se bila morala pridružiti kolki močni narodni skupini ter v okvirju te skupine izvoievati izboljšanje našega obupnega gmotnega položaja. Tega nista storila, ampak sta s svojo nesrečno taktiko celo ovirala druge pri njihovem delu za nas. Še bolj obsojanja vredno pa je bilo njuno postopanje v vprašanju narodnega in državnega edinstva, Mi volilei smo ju poslali v parlament, da delujeta tam za utrditev naše države, za izvojevanje popolnega narodnega edinstva, ker smo bili uverjeni, da ie le trdna in edinstvena država sposobna zasignrati nam primemo gmotno stanje in boljšo bodočnost, na drugi strani pa, da je le edinstven narod zmožen poidpirati na-
»Bog živi Kralja,« — je zaklical zopet d’ Etioles. — »Bog živi ljubljenca!«
Ludvik XV. se je odkril, kot da Hoče vrniti množici pozdrav, a njegove oči so arile na balkon in njegove ustnice so se prijamo nasmehnile. —
Množic«. je klicala svoj1 pooftrav Kralju, — ali Kraljev pozdrav je bil namenjen le devojki na baUKonra. —
A že je LndviK XV. zginil pod portalom Argensonske palače. —
Zmočena dio skrajnosti Je Ivana hotela nazaj v sobano, opotekajoč se je tamkaj vrgla v naročje gospe Poissom, Katera je bila opazovala ves prizor z vso natančnostjo. —
'Ali Ko Je e svojo neverjetno trdno voljo, — ki je sploh' zmeraj vzbujala občudovanje, — že premagala svojo slabost ter stopila ponovno na balkon, kamor jo je vleklo tiho upanje, ki ji je trepetalo v dnši, — kjer so njene oči željno zrle v nasproti stoječo palačo, — so videle neko prikazen, ki jo je napolnila z novim strahom. — Bled, prepaden obraz se je vzdignil proti balkonu iz mesta, kjer je malo preje stal kralj, izpod portala jo je gledal neki moški, —■ ravno tako, Kakor jo je bil prejo gledal kralj. —
»Moški iz goljave pri »Puščavi«,« — je nevede zašepetala. — »Zakaj me pač
tako gledal — Oh, — približuje
se, — sem — kaj hoče priti!---------------
Kaj hoče. — Zakaj mora vstopiti i on v mojo usodo ravno danes, — na dan moje jjajviečje. uearečel!« -»	'
'<S'
;/ v/
še drage, ki so ostali onkraj naših <fr' žavnih mej ter končno izzvojevaiti nji* liovo osvobojenje. Mesto tega sta šla ?• Brandner in Deržič med razdiralce ' še države in našega narodnega edi®‘ stva — med opozieijonalce, avtono®1' ste, separatiste, klerikalce. Radiče^ in komuniste. To je bilo izdajstvo na® našim programom in: nad namen«# ustanovitve naše stranke.	;
Poleg teh grehov izvršenih1 v pari*' menitu, pa je zagrešila peščica sam*5" voljnih voditeljev v Ljubljani, ki **' sledujejo očividno le svoje osebne ^ risiti, tudi nebroj drugih grehov, ki ni? nič manjši. Tako je pritisnila n031 stranki na čelo sramoten žiig narodne#1 izdajstva v Ljubljani, kjer je omo^ čila, da so dobili vodstvo občine v je roke brezdomovinski klerikalci moskovski podkupljeni komunisti. manj sramoten pa tudi ni bil nasiti v Ptuju, kjer so po naši krivdi, n®r<>' čeni iz Ljubljane, prišli na krm^ nemčurji pod firmo »internacijonal«*' Toda vse to so bile pogreške, grobe s1' cer, toda popravljene in radi njih bi96 gotovo nikoli ne oglasil v tujem lisj®1 čeprav me je vse to že davno bolelo, sem se odločil aa to, do tega me je W vedlo nekaj drugega: postopanje na*6" ga vodstva v najnovejšem času. zadnjem sestanku v Ljubljani se je J®2* pravljalo o taktiki, Katero naj zavs®' me naša stranka pri predstoječih v<r litvah in večina je bila za to, naj str8®', ka krene docela na levo, to je, naj opu* svoj dosedanji narodni program ter $ se združi v enotno fronto z initern®?1' jonalnimi razrednimi socijalisti in fr munisti. Predlagalo se je tudi, nad ša stranka že za volitve same postaj skupno listo z internacijonalisti. To P! pomeni višek izdajstva, to pomeni Konec. Ustanovili smo našo stranko * namenom, da pobijemo breadomovifl#: sedaj pa naj bi mi sami šli med nj0 Ne, tega ne bomo storili! Tega ne W sitaril nobeden Primorec, tetga ne V bo storil nobeir Mariborčan,	nob«?
Ptujčan, noben Celjan. Ako hoče vo«‘ stvo stranke; tistih' par brezznaČaofl^ žev, storiti to, potem naj ve, da je v O*8 še toliko narodne zavesti in narodni* ponosa, dia si ne bomo dali pritisniti®* čelo Kajnovega znaka. V tem slučaj borno dobro vedeli, kaj nam je storf^ Sicer nisem pooblaščen govoriti v i®^ mu drugih pristašev, toda prepri«8® sem, da misij tako Kakor jaz, ogrona^ večina. Kakor hitro Krene vodS^ stranke v to smer, stranka sploh mi*?® več pravih do samostojnega obstao®9' Ker postane dekla iv. tomacijonaln^J socijali^ma in komur srna in je ni treba. Ustanovljena je bila na naro®1 podlagi, če to izgubi, izgubi tla pod boj — izgubi pa tudi nas, ki smo £ tvorili, kajti mmo par lindi v vodstV® še ne more tvoriti stranke.
m
IV.
Prošnja Franca Damlensa.
Franc Damiens je stopil v P“rvfl Argenson istočasno, Ko je Henrik ^ Normant d’ Etioles stopil v hišo goSP^ Poisson. —
Palača marKeza Argensoft je res pravo ministrstvo, kjer so se P*1' pravljala in izdelovala državna del®’/^ kar naj pomeni, da so se vsak dan rali tamkaj prosilei, — kier je mogo^" in siten Švicar stal na straži pri g*8, nih' vratih1. —
Na dvorišču: je bil neprenehoma *!. vahen diirindaj uradnikov in podmr^ nikov, Katetri so hodili iz jedne v stavbo, z velikimi sopi in zvezki & sov. — A vsi so hodili tiho in paritaJ3®., kakor sence. —	■	,
Damiens je opazil dirindaj Tfl' trenutek mn je divja zadovd**—1»-t jasnila obraz, upal je, da ga med žico uradnikov nikdo ne opaizi. —■ v Ali Komai je prestopil prag, ga .1® opazil stražeči Švicar in ga poklici’ »Hej, prijatelj, kam greš?« -—. ^ Švicar je tikail vse revne ljudi. »ti« — to je zaimek ljubezni, maklo^ nosti ali pa zaničevanja. —	,	^
Ne da bi čakal odgovora, je pri®
vil:	,t.j
»Če imaš morda kako pismo, o® ga vratarju.«—
Franc Damiens je pokimaj v ote vor in šel proti levi strani, kjer ,e nahajala steklena vrata, katera J**11, v bil pokazal Švicar, in Kjer je s»d«1 * priprosto opremljeni sobi za mi®0 ki je pridno zosal s veliko krnite0’ ^
^Maribor, 21. farmarji
Stran 3/
0\ , \aaajsta, ura odložitve se bliža in Ijih.m* v.ana-isti uri kličem gospodi v ka ' .aiIU: Spametujte so! Naša stran-iiern vf3 PT^r'u*i naprednemu narod-vv Vi u *n na> R'ro * njim skupno
novat • ')01^>0 za na®e narodne in sta-• narodnjakov in naprednjakov.	—a—
e interese. Ako se to ne zgodi, po- *
tem bomo mi, ki smo še narodni, napredni in zavedni, obračunali enkrat za vselej z vami ter glasovali pri volitvah za ono stranko, ki je narodna, napredna in zavedna in ki je za sporazum
Politično obzorje.
^flffoslovenskl izseljenci v Južni Ameriki o naših političnih razmerah.
j poslov. Matica« nam je dala na; smo se pokazali pred zunanjim svetom .pv,	.aflro časopis, ki so ga izdali za' kot nezreli za vladanje	in	se	po	sodbi
1. decembra naši izseljenci v j tega sveta nahajamo	če	ne	v	vrsti ori-
WV'gasti- država Chile v Južni A-i jentalnih narodov, slo	- ^a£°l)’s n0fii naslov »Bratska j bližini. Naša stara
*scl«	in -'o y č n 1 c n mr, v.a nui lirMtnii i -/n -i t, A o tv,
pa vsaj v njihovi domovina mora pri-\ in jo izšel samo za naš državni j znati, da mi izseljenci, ki prihajamo v
^rža^k’ s*c0r ne i^huia.
Obrobljen z j ozke in dnevne stike s tujci, natančneje
str;
vuimi barvami, prinaša na prvi 5 poznamo njihovo mnenje o nas, pa je sliko kralja Aleksandra, na to pa| zato naša dolžnost, da domovino opozo-lio? Vrs*° l©bih in toplo pisanih član-p rimo nanj.« Na to sledi izporočilo Hr-• Posvečenih sporazumu in bratski j vatski in izporočilo Srbiji. Hrvatski
med Srbi, Hrvati in Slovenci.
, Jugoslov. izseljenci v daljni Anto-].£aSii so priredili dne 1. decembra ve-
40 narodno slavnost, da se vsak naš3 tov. Bes je, da se jim je zgodila marši'
pravijo: Mi smo sami po ogromni večini Hrvatje, zato smemo govoriti predvsem na naslov svojih rojakow-Hr va-
lil
spomni enega največjih dogod- J katera krivica, toda te niso zakrivili ■ v v vsej zgodovini Srbov, Hrvatov Srbi kot taki, tega so krivi posamezni
ljudje, stranke, slaba uprava. Te napake se dajo odpraviti in ozdraviti; potrebna pa je bratska‘ljubezen, potrebno je skupno in sporazumno delo. Za hrvatsko politiko ne sme biti glavno vprašanje slaba uprava in centralizacija. Glavno vprašanje, ki si ga mora zastaviti Hrvatska, je: Se li mora hr-
Slovencev: ujedin.ien.ia v skupno in ^ otno državo. Marsikomur bi se zdelo, * -ie to bila navadna zabava, ne kateri v :'e zbrali naši izseljenci, da bi prebili domači družbi nekoliko veselih uric. Cratska sloga«, ki so jo izdali povodom slavnosti, pa nam priča, da so glo-razumeli pomen svoje slavnosti
.H
•w Vidoli v nji resno manifestacijo dr- vatska politika vezati s srbsko, smo li atee zavesti in narodnega jedinstva. bratje ali nismo; ali je potrebno, da
tol
Med vomno so mnogim našim čita-
v.bem znane žalostne razmere med na-izseljenci v Ameriki, osobito v
.vjumioilib držnvnh aevAvon.mArižlkib.
'V-
^;na jih je zapustila domovino s ti-
sti.	.	.	,	uunyv	uiu	^	Ul-
^PatTiottemo® v srcu, ki jim ga jo. našo so se najodličnejši rorvaije xn vzgraa. Beta ra leta: grp| potegovali za sporazum mod Srbi
živimo skupaj, ali more Hrvatska biti srečna brez Srbije ali. celo proti Srbiji in bi li Hrvateka lahko našla zaslombo kje drugje?!
Vsa novejša hrvatska zgodovina kaže, kako so se najodličnejši Hrvaije in
Ameriki I
1 vezi. Slovensko časopisje v .. sicer pisalo o doAačih novicah, ni . ^ Uleglo zasledovati velikega preobra-
ta
mišljenju in hotenju našega naro-
^ iried vojno in po vojni; Nekateri li--,h srt bili v rokSh raznih nenarrodmK .J1 sumljivih ljudi, ki sorialašč pisali postransko o naših razmerah. Še Plah-A* is bilo v tem oziru med'ameriškimi nekoliko boljše med Srbi. Napela zavest se je v Ameriki poglobila jJ v posameznih 'slučajih, sicer pa so
razen izdajalcev, plačancev in tujcev.
Iz tega pa sledi, da .je treba vsa medsebojna vprašanja reševati z bratsko ljubeznijo in z delom. »Hrvatska. zbudi se! Poslušaj glas svoje zgodovine! Čuj glas svojih genijev, svojih velikanov! Spoznaj naloge in dolžnosti, ki ti jih je dala Previdnost v skupnem življenju Jugoslovenov. Vrzi od sebe skorjo pasivne rezistence, ki ti jo je nadela zgodovina in otresi se mešetariev,. ki te ,uir „	.	,	hočejo sesati. Otresi, se tujega duha. in
i n asi ljudje precej ravnodušni na-j s5nj v svojem svetlem slovanskem sijaji aia narodnemu življenju v stairi do-j
Po ujedinieniu Jugoslavije so) '	,	,	.	v	.
ljudje, ki so bili med našimi iz- * „	sporočajo	nasi	emigranti
. .lcnci dobro pon coni o T^vAg^l jlivi . Srbi j i.^ Ivi Riijn.iino	jijon emu trapijo*
^^inembi v domovini, zelo pogosto to- j	^ipnim žrtvam; Neizmerno je žr-
{‘,0» da so jugoslov. izseljenci nerazpo- j tvovala za to, kur imamo danes ^ ne-®*®ni proti novi državi, da je večino- ! Poipolno in neizgrajeno, a trdno in pol-no priznavajo; nekateri se še vedno 310 bogastva. Treba pa je, da (udi Srbi tetetraio za avstro-ogrske državljane, tSEteljito pometejo s plemenskim se-7«lravno te države ni več na evrop-. P&ratiamom, ker vzbuja mržnjo in sejo zeml jevidu. Stara hujskarija pro- staro sovraštvo torej dela isto kakor Srbom je na ameriških tleh bujno brvatski separatizem. _ Imamo lepo in A^tla, zalivali pa so jo škodoželjno ^,ro'i0 domovino in ta je naša tako pri *>i agitatorji in plačanci, ki so jih i Ohridskemjezeru kakor ob Jadranu m k%ževal i. Nemci, Madžari, Habsbur- Pri	Promkniti nas mora zavest,
f°vci in drugi. Te nezdrave razmere so, $ smo eno, ta^avest pa ne more tome-v zadnjem času 'nekoliko izboljšale,)	na nekaki umetni nadvladi enega
^d:a.i- pa so zlasti med Hrvati še veti-1 Pomena nad dražim. _ lci je narod na 0 slabe. Agitacija proti državnemu in.Tnam* Bpava naj do.ri ono^ ime. ki iz-a^odnomu iedinstvu je zelo močna I m7A naso Ponolno stopi jenje, naše dr-. drugače je v Južni Ameriki. Tam jo	in	narodno	jeclinstra:	ime	Jugo-
izseljencev iz Dalmacije; po ve-i	Srbimarajo nadalje obračunati
•h11! so dobro situirani jn zavedni. Vi: tndi z onimi, ki hočejo kovati oseben jhienoš-Aires izhaja že več let glasilo ' Capital iz svojega srbstva in svojega poslov, narodno obrano »Jadran«, ^! trpljenja med vofno. Ne razpihavajmo ; x • ! strasti, ‘hoditno si l>r?itno in delaimo v
• J^haša slike iz naše domovine ter pri-j strasti, bodimo si bratje in delajmo v v španščini in srbohrvaščini.! tlnbevni za procvit in napredek domo-tudi več dragih listov, M- zasto-1 virw- U6imo 96 spoamava-tl, kaj nam jo načelo narodnega jedinstva Taki naklonila Previdnost.; slepota in strast £0Vieni in mvedni Jugnsloveni so u ntegnila m vedno uničiti ta dnago-naši rojaki v An+ofagasti, ki so dar - dohodno jugoslovensko ^ javili praznik Hjediujenja v zna-1 dr7avo-bi'aitske sloge. V svoji publika-!
Mi ee veselimo, da so izseljenci v
staremu krajii svoje na-' daljni Južni Ameriki, ha obalah Tihega L 0 ™ 'željo, zbrane pod motto: »Lju-’ oceana, tako vneti in iskreni narod-.,p -en je izvir vsega dobrega, miržnja njalki. Mi jim vernjorno, do so njihovi •iej'v®e Požiga.« Odka-itosrčne so te be- 'pogledi na naše razmere jasni in bi-mestoma, prav ^stroge, a sitrejši kot naši; oni so v neprestanem tj£n‘jla »o jhn. da prihajalo iz patrio- kontaletu s širokim svetom, s tujimi Src, ki jih niso mogli spraviti v narodi, mi pa capljamo Vblatu malen-tfeb j?. 3?až' bratsOti prepiri in boji. »V kostnih razmer in se dušimo v strnn-®tiiriih lotili samofftojnega življenja lcarskih borbah in prepii-ili, .
Kaj pomeni rnhrsko ozemlje za NemčftJo
a^r^ooska okupacija Porurja je svv11 v ^dm jih dneh pozornost vsega l^paina ta košček' zemlje, na katerem
stuje le nekoliko številk, da-spoznamo, kako težek udarec je zadala f-rancoislia okupacija Nemčiji,
teanipiji peanjške iadustrjd-' ?lado.- OtoiBfeaa«. xulu-kl»._^BiLie skucfia
z ruhrskim revirjem tvori samo 7 odstotkov celokupne površine današnje Nemčije. • Kljub temu, da je gorovje Eifel in Hunsriiok slabo obljudeno, biva na rubrskem ozemlju 9 in pol miljo-nov liudi ali 16 odstotkov vsega nemškega prebivalstva. Na tem mestu jo osredotočena vsa nemška industrija, ki predeluje surovim?. Od 115 milijonov ton premoga, ki ga sme v letošnjem letu pričakovati Nemčija, pride iz Porenja in iz Buhra 100 milijonov ton ali 92 odstotkov premoga in 80 odstotkov koksa.
Mirovna pogodba je vzela Nemčiji dva važna ruhrska distrikta: Lotrin-sko in Gornjo Šlezijo. Med preostalimi stojita na prvem mestu renski in ruhr-ski revir. Od nemške produkcije železne rude jo potekalo iz Porenja 7.3 milijone ton ali 41.1 odstotkov. Od 11 milijonov ton surovega železa je ta revir produciral 8.2 milijona ton ali 74.5 odštet;!«) v in 91.000 ton ali 44.4 odstotkov cinikove rude.
Važnost ruhrskega ozemlja Kaže tudi prometna statistika (navajamo podatke iz leta 1913). Železnice na tem o-zemlju, ki tvorijo samo 12 odstotkov
nemške železniške mreže, so odpravilo 70.1 odst, vseh nemških' transportov.
Tu ob Benu in Porurju je zakladnica nemškega bogastva. Tu so nastalo ogromne tovarne železa, jekla, strojev, tekstilne in kemične industrije. Od 6,967,970 delavcev, ki so bili lota 1920 zaposleni v nemški industriji, jih je živelo na tem ozemlju 1.627:396 ali 23.3 odstotkov vsega nemškega delavstva, med njimi 55 odst. rudarjev, 27 odstotkov kovinarjev,' 20 odstotkov kemičnih delavcev, 19 odstotkov tekstilnih delavcev itd.
Francoska okupacija ima v prvi vrsti namen kontrolirati nemške premogovnike. Po vsei verjetnosti bo okupiran ves westfal.sk? industrijski revjr, ozemlje, ki proizvaja letno 70 milijonov ton premoga od onih 100 milijonov ton, ki jih producira cela Nemčija. Ker jo vsa južnoneraška industrija odvisna od ruhrskega premoga in ne more kriti svojih potreb iz gornješlezijskega revirja in ker ni v Nemčiji za ta slučaj nikakih zalog, jo pričakovati, da bo kmalu ran nemška indiustri in občutila posledice francoske okupacije.
(Češke slovo.)’
SS5SBB!
Politične vesti.
* Neuspehi frankovcev v okolici Varaždina. Poročali smo že o neuspelem Bedi te vem shodu v Varaždinu. Varaždinski frankovci so pa začeli rovariti v okolici. Te dni so prjredili v Ledinah volilni sestanek, ki ga jrt vodil znani varaždinski frankovec Milkovič. Frankovci so doživeli popolen neuspeh. Ljudstvo jih niti ni pustilo na kolodvor in je moral posredovati nek uradnik — demokrat. Kmetje so vpili za frankovskimi apostoli:	»Živela-demokratska
stranka! Živijo Svetozar Pribičcvič!« (»Biječ«.)
* Radičev shod v Čakovcu. Radič je posetil tudi Čakovec in priredil volilni shod, o katerem so njegovi agitatorji
čaKovski meščani. Ko še je na trgu; zbralo le krog 300 ljudi, med njimi mnogo domačih radovednežev. Radič jef' imel prazen, frazerski govor, v katerem. je citiral sveto pismo, oznanjal! republiko in napadal »popove«. Gove-< rilo je tudi par dragih korifej, a brezi vsakega učinka. Na koncu je priporočal Badič svoje politične »kanone«; koledarje, »Slobodni dom« i& programe.t Naposled so godci zaigrali Badičevo himno: »Naj baba brunda, brunda...«!' Pa da ni veselo v Med jimun ju! (Roj »Riječi«.)	1
* Radikale? med seboj. Novosadsko) »Jedinstvo« piše:	»Novosadski	veliki'
kapetan g. Jovan Banjanin je bil su-
že oele tedne bobnali po raedžimurskili; spondiran. Kakor se govori, je naperjen vaseh. Pričakovali so, da se bo zbralo j nih’ proti njemu mnogo tožb. Celo radi-: najmanj kakih 15.000 ljudi, saj je bil Tkalci mu očitajo, da ni postopal vestno-Radič ob zadnjih volitvah najpopular- j v svoji službi.« Pa nič zato, saj je bik nejši kandidat v Medžimur ju. Zato so j dober radikal!	\ 1
tembolj bili presenečeni i agitatorji i*
Dnama kronika.
— Smrtna kosa. V ,Sv. Vitju pri Ptuju' je umrla dne 19. jan. 1923. gospa Emilija Tombab, roj. Vošnjak, mati trgovca in posestnika Davorina Tom-baha in deželnega sodnega svetnika g. dr. Jožefa Tombaha v Maribora. Bila je v 80. letu starosti. Pogreb se vrši v nedeljo ob 14. uri popoldan.
— Podkupovanje? »Slov. Narod« dobro ve, kaj stanejo volitve. Ljubljanske so stale Kreditno in drugo banke 3 milijone kron. In vendar ne bode ni-kdo rekel, ua so bili s tem kupljeni glasovi za dr. Ravniharja. Tem manj je	_______
opravičen »Slov. Narod« očitati nam člane upravnih sodišč, podioiioovanje v brežiškem okraju. G.
i
Ivan Kcno je izjavil, da stroškov svoje kaodidacije ne bi mogel sam. trpeti, veled česar se mu je dalo np razpolago za potovalne stroške in organizacijo okraja skromen znesek. To store klerikalci, socijalnl demokrati, vsi, ki morejo in hočejo. Zavračamo pa odločno očitanje podkupovanja. Iniciiativo za nastop z nami je sploh dal g. Kene, kar mu ni v nečast, ko je videl, da pod g.
TTpekom stvar ne gre naprej. »Sloven.
Narod« hoče biti tudi originalen* ko pravi, da ie dobil v Murski Soboti vsakdo 200 dinarjev, ki je na naš shod prišel. Če se pride iz Križevcev ob madžarski meji v Mursko Soboto, so ta znesek porabi. Če organizacija tak izdatek možu brez sredstev povrne, kdo se. hoče nad tem zgražati!
— Proti nedostojnemu pisanju tiska.
Dne 12, t. m, je centralni odbor sindikata češkoslovaškega, tiska sprejel sklep, da uvede stalno enqueto, ki bo izdelala temelj, na katerem sp bo postopalo proti polemičnim izpadom v
češkoslovaškem tisku in zasiguvalo smrt.	q
moralno in mnterijnlno neodvisnost; — Vežno za delodajalce. (Uradno.); žurnali»tike. Na seji je bila sprejeta i V zadevi prošenj za upotavunje in na-resolucija; v kateri ie, najprej ob»ojen|	;fv inozemskih' de-
atentat na dr. Rašiua. na to pa se pov-[ 1'avcev razglašamo: Ministrstvo social-darja:	»M? brezpogojno priznavamo, j ne politike v Beogradu ie odredilo z
da vsaki list. ki v svojih objavah, zla- j razpisom z dne 7. jan. 1923 št. 771. dn je sti v osebni kritiki, prekorači .'dovolje-J vlagati odslej vso prošnjo v zadovi-ia«^ ne	ejnios-1 zoms^ih diol^yoey.y, smislu * 50^
fere, v Kateri se množe nasiluikke me-r tode. Ali obsojamo, da en list napada'-druge liste kot intelektualne začetnike; zločina, ne da bi imel za fak napad!' dovolj temeljitih razlogov in popolno osebno odgovornost. Sindikat se je' čvrsto odločil, da igpuli iz češkega tiš—r ka vzbujanje Škandalov, častikraje inf-netenje političnih strasti.« Hvalevre^-f na nalogn, ki pa bi bila najbolj umestej na v — Jugoslaviji.	fj
— Člani upravnega sodišča v Celju, ! Včerajšnje vesti iz Beograda poročajo,!
državni'' svet dne 18. t. m. določiL ki bodo vzpostavi iena v najkrajšem času. Za Celje so bili predloženi sledeči gg.: za pred-' sednika dr. Ivan Vrtačnik in dr. Ska-i brne, za sodnike dr. Ignac Rutar, dr, Henrik Steska, Štefan Šušeo in dr. Ljp-*' devit Brenče.
— Načelnik Ribnikar vpoltojen. Mi-j
nisteir socialne politike je brzojavno vpokojil načelnika oddelka za. socialno politiko v Ljubljani, ki je bil i!z »služ«; beti ib ozirov« premeščen v Zagreb, —< Vpoikojitev je čisto navadna stranKar-' sko-politična žiknna.	11
— B. Sever izpuščen. Poročali sm.0 o bivšem ekspertu naše razmejitveno komisije in doln icJend avsltem gerentu^ Božidarju Severu, ki so ga Madžari’ pri vstopu na madžarsika tla aretirali! in pozneje obsodili na smrt.- Na energično intervencijo naš vlade! je bil Sever izpuščen. Sedaj’ee nahaja v nekem' zasebnem sanatoriju v Budimpešti,Icer. je vsled gladovne stavke težko bolan. To je že drugi slučaj, da je bil Sever na Madžarskem zaprt in obsojen na
vr S80R*
60 in izgubo poelanišlčega mandata in doktorata.
— Bolgarski četaši še vedno rovarijo ob naših mejah. Te dni so izvršili več krvavih pokol,jev na, našem ozemlju. V vasi Tvarinfalk pri Stipu je bilo 15 naših državljanov ubitih, 6 pa ranjenih. Pri Kočani so pobili 12 mož naše posadke. Vlada je prijateljsko intervenirala pri bolgarski vladi v Sofiji. Govorice o ultimatu Bolgariji niso točne.
— Bombni »tentat na Mussolinija.
Mussolini je nenadoma zbolel na influenci. Poučeni krogi pa zatrjujejo, da ne gre za nedolžno influenco, marveč je bil na Mussolini ja izvršen atentat. Vlada je z vso strogostjo nahranila razširjenje te vesti v italijanskem tisku.
Nocoj vsi na
,Japonsko noč“
v Gtitzovf dvorani. Začetek ob 2C. uri. Vstopnina 20 Din.
Celjske vesti.
Gostovanje mariborskih gledaliških igralcev v Celju. Že drugič v letošnji sezoni so člani mariborskega gledališča s svojim gostovanjem na celjskem odru zelo dobro uspeli. V sredo, dne 17. t. m. so igrali Nušičevo komedijo »Obi-čan čoveik« v srbskem jeziku. Igra je zelo ugajala i po vsebini, ker je zabavala do konca zadnjega dejanja, i po načinu vprizoritve. Temperamentni nastopi in brezhibni tempo so zlasti im-ponirali. Gledališče je bilo nabito polno ter je pozdravljalo igralce z burnim aplavzom.
Seja celjskega občinskega sveta. Prihodnja Tedna seja se vrši v ponde-ljek, dne 22. t. m. Na dnevnem redu je razim poročil posameznih odsekov tudi volitev članov v razsodišče stanovanjske oblasti.
Ribarska pravica, V zloglasni seji občinskega sveta, ki se je vršila tik pred preobratom, je nemški občinski zastop med drugim podaljšal nemškemu mariborskemu društvu zakupno pravico za malenkostno vsoto do leta 1945. Na predlog mestnega magistrata je pokrajinska vlada nedavno ta sklep razveljavila, ker ee je izvršil v očivid-no škodo mestne občine.
Celjski aprovizacijski odbor se je bavil v zadnjih dveh sejah zlasti s preskrbovanjem mesta z najpotrebnejšimi življenskimi potrebščinami in s cenami istih. Konštatiralo se je pri tem, da preti vsem večjim krajem Slovenije vsled farsiranega izvoza živine in ponesrečene izvozničarsfce politike v najkrajšem času občutno pomanjkanje mesa in povišanje cen pri mesu in masti. Pozvalo se bo odgovorne lokalne faktorje, da pravočasno intervenirajo tozadevno pari pokraj inski upravi v Ljubljani.
2. redna seja občinskega sveta mariborskega.
Zaprisega podžupana. — Obč. svet Jarh (NSS) in Vahtar (JDS) odstopila. — Nadaljevanje proračunske debate. — Klerikalna demagogija. — Županu se izreče graja za slabo gospodarstvo. —
Maribor, 19. januarja.
Po običajni % urni zamudi otvori župan drugo rodno sejo v 'letošnjem letu ter je zaprisegel novoizvoljenega podžupana Ivana Druzoviča, črkostav-ca Ljudske tiatarue. Zaprisegi je prisostvoval vladni tajnik Mulaček. Zupan je v kratkih besedah predočil težavno delo, Id ga čaka kot podžupana. Podžupan se je obč. svetnikom zahvalil za izkazano zaupanje ter obljubil, da bo vse svoje moči posvetil v dobrobit mestne občine.
Pred nadaljevanjem proračunske debate poroča župan, da je obč. svet. Jarh (NSS) iz službenih in zdravstvenih o~ žirov odložil mandat. Vsled prevelike zaposlenosti in iz zdravstvenih ozirov je odložil svoj mandat, tudi obč. svetn. Vahtar (JDS); na njegovo mesto stopi dvmrni sodjii svetnik dir. Mulej, ki prevzame tudi funkcije v I. in Ul. odseku.
Na to se je pričel proračunski spektakel«. Poročevalec, novi podžupan Druzovič, poroča, da je novosestavljeni odsek proračun natančno prerešetal, zato je gen. debata nepotrebna, Pri prvi postavki — županova plača — je župan •zapustil dvorano, nakar je zasedel predsedniško mesto najstarejši občinski svetnik Ozmec (SSJ). Klerikalci so takoj zopet pričeli z obstrukcijo, češ, da si je župan brez dovoljenja izplačal zvišano drgginjsko doklado. Dr. Jerov-šek skupno z dr. loskovar jem predlaga, naj se županu izreče graja za slabo gospodarstvo.
Dr. Sernec izjavi, da je bila to stoer formalna pogreška in postopanje res ni bilo pravilno, vendar pa je bilo zvišanje županovih prejemkov potrebno in umestno. Zato naj se izplačilo naknadno odobri. Predlog je bil proti glasovom narodnih socijalistov sprejet. Za grajo županu so glasovali klerikalci in narodni socijalisti, d očim se demokrat-je kot neprizadeti niso udeležili glasovanja. Po lastni krivdi »ocijalnih demokratov, (po številu 12) je bila z desetimi glasovi (ikler. in nar. soc.) izrečena graja, ker je eden soc. dem. dremal, podžupan Druzovič kot referent in Ozmec kot predsednik nista glasovala. Nato je prevzel predsedništvo zopet župan, na kar se je nadaljevala razprava o proračunu. Pri predatavki o plačah mestnih uslužbencev graja dr. Leskovar nedeljen delavni čas na magistratu in zahteva razdelitev uradnih ut od 8.—12. in 14.—18. ure. Dr. Jerovšek graja, da uradmištvo ne vrši svojih dolžnosti; višji uradniki neredno zahajajo v urad, in župan kot najvišji funkcijo-
- BfranRL	r	r.
Btta o zaščiti delavstva naravnost pri ministrstvu za socialno politiko, odsek «a posredovanje dela, v Beogradu, da bi se tako pospešila rešitev teh prošenj. Ministrstvo za socialno politiko Ibo reševalo te prošnje brez odlašanja šn jih dostavljalo ministrstvu notran. zadev glede izdajanja potrebnih ob-; tvestil našim konzularnim zastopstvom K inozemstvu, kakor tudi prizadetim prosilcem. Prošnje za dopotovanje inozemskih delavcev morajo vsebovati poleg imena in priimka zaprošenih delavcev tudi njih specialno stroko, državljanstvo, narodnost, družinske razmere, kakor tudi podatke, ki je iz njih razvidno, da ima prosilec protokolirano firmo, ki se bavi z navedenimi posli. tZa nekvalificirane delavce so dopotonalnega dovoljenja ne bo izdajalo pod nobenim pogojem in so take prošnje vse brezpredmetne. Glede na to Državna borza dela od 20. jan. 1923 ne sprejema v zadevi inozemskih delavcev več nobenih prošenj in prizadeti naj se drže zgornje odredbe ministrstva socialne politiko v Beogradu.
|	— Aretacija. Orožništvo v Mislinju
je aretiralo zloglasnega postopača Lovrenca Radoviča iz škofieloke, ki je bil zasledovan od orožniške postaje Begunj radi tatvine v znesku 1900 K. Ra-idovič, ki je hi! oddan okrajnemu sodi-Išču v Slovenjgradcu, je imel pri sebi , e 5 naboji napolnjen samokres, najbrže za osebno obrambo . pri izvrševanju tatvin. Plačilo za neopravičeno nošnjo ► orožja pričakuje Radovič pri sodišču. I1 — Krvava ljnbavna drama v Za-jjgrebu. Zagreb ima dan za dnem lju-fbavne diname. V torek opoldne je mesar Smilej streljal iz revolverja na kožu-harskega obrtnika Zabošeka, s katerim je živela njegova žena. Zabošek je ibil težko ranjen. Mesar Smilej si je na to z nožem prerezal grlo. Hotel je u-atreliti tudi ženo pa mu ni funkcijoniral revolver. Oba ranjenca so prenesli v /Ibolnioo. Vzrok Je seveda nesrečna lju-[tbosumnost.
d — Posojilo osiješke občine. Listi poročajo, da namerava osiješka mestna ribčina na jeti inozemsko posojilo v znesku 200.000 funtov šterlingov za zgradbo vodovoda in kanalizacijo mesta. Te idtai dospe v Osijek zastopnik neke angleške finančne skupine, s katero se rvrše pogajanja.
—	Velik požar v Šldu. V tvomici su-Kpmesnate robe ^ Sidu je nastal v soboto zvečer požar, ki je ogrožal vso o-kolico. Požrtvovalnosti delavstva in meščanstva se je zahvaliti, da je bil o-genj kmalu lokaliziran. Zgorel je hlev,
, nekaj živine in opreme. Tudi stroji so ‘•deloma zelo pokvarjeni. Skoda, ki znaša blizu poldrugi milijon, je krita z 'Bavarovalnino. Sumi se, da je bdi ogenj ►ipodtaknjen.
■	— Poslanec Baeran obsojen. Znani
ioemiski hujskač, poslanec češkoslovaškega parlamenta dr. Baeran je bil obsojen zaradi veleizdaje v štiriletno je-
. Pil Vara:
Bonar Law.
'Portret velikega angleškega državnika, sedanjega ministrskega predsednika Velika Britanije.
Ih Ko je stranka angleških junkerjev iz-*<wlila za voditelja konzervativcev v ijspodnji hiši preprostega železninarja iz jGlasgowa, je to veljalo kot važno znamenje časa. Ni bil izvoljen plemenitaš jpValter Long, niso izvolili nobenega v fiparlamentarnih borbah osivelega moža iz starodavne hiše, marveč so posadflj na ivodilno mesto angleških' unionistov sina fprezbiterskega duhovnika Andrew Bo-nar Law-a, posestnika trgovine z železnino. Mož, ki ni vzrastel v političnem 0-‘►eračju, ki ni obiskoval višjih šol, public ijshoola ali vseučilišča in ki se ni mogel oponašati s plemenitaškim naslovom, je 'postal naslednik slovitega Arthura Bal-'fonr-ja. Njegovo vodstvo je pomenilo !®magp demokratske ideje in posredno •Jfcodi uspeh liberalne stranke, i Bonar Law je bil rojen 1. 1858 v New-fferonsvrtchu v Kanadi, sicer pa poteka iz IBsotskega rodu. Pretežni del svojega življenja je prebil na Škotskem, tam je jvzrasel in tam se je poročil s Skotkinjo. JV Glasgovvu se je kot mladenič proslavil fr nazovl — parlamentu nekega deba-ttiefskega ktuba in pozneje — ko je doli KsJed bogate dedščine prostejše roke
je sklenil, da napravi iz igrače istino. — Kandidiral je kot član konzervativne stranke v nekem okraju škotskega glavnega mesta in je tu tudi prodrl s svojim mandatom. Njegov prvi govor je zbudil nenavadno pozornost in ta očitna spretnost mu je kasneje utrla pot v trgovinsko ministrstvo kjer je fungiral kot parlamentarni tajnik. Njegove praktične izkušnje
—	postal je medtem vodja dveh velikih železninarskih podjetij in predsednik glasgowskega Iron Trade Association — so ga zbližale s Josephom Chamberlainom in ga pridobile za zaščitno carino. Od tega časa velja Bonar Law kot strokovnjak v vprašanjih zaščitne carine, in kadarkoli je bilo treba pobijati načela svobodne trgovine, se je stranka naslanjala na Bonar Lawa. On je izvrševal to nalogo na suhoparen, direkten, skoraj surov način, a vsekdar vešče in spretno.
Vzlic njegovim nespornim zaslugam je bila široka jjavnost presenečena, ko se je bilo izvedelo, da je Bonar Law postal voditelj konzervativne stranke (1. 1911). Bonar Lasv še ni dolgo sodeloval
v parlamentu In je dobri šele pred petimi leti naslov tajnega svetnika. Ko je Bal-four na senzacionalen način odloži! vodstvo, ni nihče misli, da se bo ravno Bonar Law oprijel krmila. Ko je »hotel« Cecfl kot dobavitelj angleških državnikov, z Balfourjevim odstopom doigral sVOfo .vlogo, je sledil Škotu Balfourja Škot Bonar Law. Človeku se dozdeva da se An-
gleži ne morejo vladati sami; vedno jim je treba inozemcev, če predpostavimo, da so Škoti, Irci in Welshmenl inozemcl.
Bilo je več šaljivcev, ki so trdili, da se mora Bonar Law za svoje uspehe zahvaliti dejstvu, da je bil dober igralec golfa. V tem dovtipu je tudi nekoliko resnice. Vsi sodobni angleški državniki so dobri igralci golfa: AsquitH, Lloyd George, Kitchner in Balfour. Tudi Winsson Chur-cill ni hotel zaostati in je začel — dokaj pozno — proučevati skrivnosti tega biljarda na travniku. Walter Long in Austin Chamberlain ne poznata te škotske narodne igre, a tudi nista postala voditelja in velika državnika. Za golf je potrebna angelska potrpežljivost, nadčloveška vztrajnost in temperament jagnjeta. Tu je treba vedno začenjati znova, vedno poskuševati. da se žoga pomakne za eno postajo dalje; neštetokrat se udari zaman in v sto slučajih preleti zahrbtna Iopta osemindevedesetkrat tik pred ciljem^ mimo igralca. Parlamentarna šola se začenja z golfom. Nihče razen starega golfista bj ne mogel prenesti neuspehov in porazov, neskončnega napenjanja in umikanja ter vseh rutin parlamentarnega življenja, M izčrpujejo človeško potrpežljivost. Golf utrjuje pljuča in jača človekovo odpornost, golf uči, da ne smemo odvrniti oka od lopte, marveč moramo vso pazljivost osredotočiti na cilj. Bonar Law je dober golfist. Ne vročina in ne zima mu ne moreta zabraniti, da bi se
Maribor, 21. JannsrJa 1922.
nar bi moral biti prvi in zadnji v ut®* du, pa je ravno narobe. Obč. svetnik Weixl ee zavzame za deljeno urade; vanje v poletnem času, po zimi pa naj iz gospodarskih ozirov ostane pri seda' njem uradovanju. Graja pa preveliko število uredništva, ki naj se skrči. Br': Rostohar predlaga. 7 urni delovni čafc kakor je uveden v državnih u radii' Predlog je bil sprejet. Pri drugem naslovu o upravi mestne imovino pre^' legajo klerikalci, naj se ne popravlja* jo vojašnice, češ, da jih vojaška uprav* zanemarja. Popravljajo naj se k večjo mu strehe. Večina pa je mnenja, da s* mestno premoženje ne sme pustiti pr®" padati. Vojaška uprava naj se pozo^f' naj odkupi vojašnice, ali pa času pfi' ' merno zviša najemnine, sicer bo obči' . na opustila vsako popravljanje. N*' daljne postavke o potrebščinah mestnik -podjeti j, cest in trgov, gasilstva, za dobrodelne namene in ljudsirošolstvo 9° hile brez izprememb soglasno sprejet® Glede realke jo sklenjeno, da se dovolil0 ‘ še letošnji proračunski izdatki, se P8 ukinejo, če se med tem ne sklene nov* pogodba med občino in državo. P11 postavki glede podpore gledališču so klerikalci zopet razkoračili in zalite78' ;
li,jHaj se -postavka zniža za 33.000 Di®" | češ, da občina nima nobene ingerefl®0 \ na upravo gledališča. Obč. svet. Kefa* \ je.zavrnil klerikalni predlog, po vdajajoč, da je v kuratoriju gledališča župan in je torej občina s tem tudi zast°; pana ter poučil klerikalce o važno*11 gledališča. Pri glasovanju je bil klerikalni predlog zayrnjen. Kulturni111 društvom so se zvišale podipore za 59^ din., obvtni in trgovski nadaljeval®1 šoli pa z® 10.000 D. Nadaljna poglavi3 proračuna (izredni promet) so bil® brez ugovor® sprejeta z malimi sptf membami finančnega odseka. Tako 5° bil proračun — kolikor se tiče potrebščin. z malimi spremembami sprejet-Obljubljene klerikalne bombe in g®8' nate so sumljivo izostale. O kritju 8° bo razpravljalo na prihodnji sej L Po aklepu proračunske debate so 8° soci ialni demokrat j e spomnili, d« 0 graji žuipana ni bilo pravilno glasov** no ter zahtevali ponovno glasova^0-Ob splošnem krohotn ee je župan aop®t umaknil in pri ponovnem glasova®^1 eo socijalisti ovrgli predlog z enim sam večine. Klerikalci so ugovarjal1' češ, da je prvo glasovanje veljavno & županu izrečena graja. Med prerok®' njem zaključi župan Javno sejo, mak®*1 se je vršila še tajna seja.
ixnnnDLCOJuu o o oaaanuaaaacP
BARVNI TRAKI
Ant Rud. Legat, Maribor
Slovenska ulica 7. 60 Talafon it 1°°'
□ODULCiJaDann o □ rnrimii BiagJ]
ne posvetil svoji dragi igri; nem, t gniran, žilav, nezlomljen hodi po svoje1« polju, sledi vsaki grb žoge in zasleduj® svoj cilj. Pravzaprav dela v, svojem P0'. sebnem tniJihi samo to, kar delajo -vSl pravi Škoti skozi vse svoje življenje-
Bonar Lawovo življenje je bilo ze‘*j neromantično, nikdar ni — kakor Lloy“ George — bosonog in lačen stopical P° ulicah svojega rojstnega mesta, ni kak®1 Winston Clmrcill zvito pobegnil iz buf' skega suženjstva; noben dogodek v ni^ govem življenju ga ne obdaja s kakršni®1* koli čarobnim nimbom. Ne vzbuja P°z0£ nosti ne po svoji eleganci in ne po kaki*1 drugih posebnostih. Nikdo bi ne slutil, da se v tem človeku srednje postave, dote®! ga, melanholičnega obraza, otožnih °|cl in čokatih brk, skriva zvit in drzen P011* tik. Law je nezanimiv kakor kak igral^ šaha za svojo desko, v resnici pa je ®a' boljši šahist v angleškem parlament®-Tam na črno-beli deski nima tekmeca, Asquith m njegovi ljudje že vedo, da J® on tudi v večji igri na parketu najbolj ^* lav ta trdoglav nasprotnik.
Karijera Andrew Bonar Lawa je n®* koliko podobna Chamberlainov!. Oba s[* bila sinova treznih, pridnih premožni starišev iz trgovslrih’ krogov in niid®1 clasea. Oba sta imela že za mladih nj* dovolj denarja in neodvisnosti, oba st šele v štiridesetih letih stopila v poslan* , ško hišo. Stari Gladstone je dejal, da ®r jna njkdo. ki je Drekop^EU Štirideseti) K
Mariborske vesti.
m Madžarski vojni Hujskači pri »Mat. nborski tiskarni«. Včeraj sta očividno Po dogovoru, prinesla ljubljanski »Slo-ivenec« La mariborski klerikalni libel »Straža« senzacionalna razkritja o naših vesteh glede madžarskih priprav *a vo:ino proti naši državi. Mi smo že včeraj na kratko omenili, da se da o Podrobnostih naših poročil pač dvomiti, da pa v splošnem odgovarjajo resnici G. Kottas je živel dlje časa na Madžarskem in torej dobro pozna tamkajšnje razmere; kakšen človek je sicer, Bas ne briga, to je stvar policije. Slušno pa smo naknadno še izvedeli, da te g. Kottas vse važnejše podatke, kate-
smo prinesli, vzel iz dunajskega Madžarskega lista »Becsi Magyar Uj-^ag«, ki jo glasilo grofa Karol y a in drugih emigrantov, iki se bore proti sedanjemu režimu na Madžarskem. Iz te-fca vira so prinesli iste vesti tudi češki listj »Prager Presse«, »Narodny Listy«, * Češke Slovo«, »Videnški Dennik« itd. ter tudi nekateri listi v Nemčiji in dru-Kod. Da bi bili mi izročili te vesti omenjenim listom, je navadna ‘laž. Da pa .vesti »Becsi Magvar Ujsaga«, ki se skoro docela krišejo z našimi odgovarjajo resnici, ie potrdila tudi demarša velike in male antante v Budimpešti. Vesti, podobne našim pa sta prinesla tudi — »Slovenec« in »Straža«. Kar se tiče g. Kottasa nas njegova oseba, kot smo že omenili ne briga, omeniti pa Moramo, da. ie imda ravno »Straža« v svojem uredništvu do nedavma dva človeka. katerih enega so na tihem odpustili radi defravdacije. drugi pa je sam Pobegnili. Mi bi bili lahko radi tega napadli »Stražo« in maralo teh dveh aplicirali na celo klerikalno stranko, toda tega nismo storili, ker nočemo nikomur delati krivico. Končno pa izjavljamo najodločneje, da »Mariborska tiskarna « s celo afero nima ničesar skupnega, ker so listi »Tabor«, kakor tudi »Marburger Zeiitung« podjetja zase, ki imaio s tiskarno le toliko skupnega, da se v njej tiskajo. Napadati toorej nevtralno podjetje kot tako je nesramnost prve vrste, ki diši po najbolj podli konkurenci. Mi smo se vedno držali na~ čela, da se tiskarne ne smejo napadati, če pa bodo neodgovorni elementi pri »Straži« še nadalje počenjali take nesramnosti, potem bomo seveda tudi mi Primorani vračati milo za drago.
m G. Novak izstopfl iz NSS. »Nova pravda« poroča, da je g. Fran Novak izstopil iz NISS. Glede mandata v mariborskem občinskem svetu pa je izjavil, da ga ne odloži, ker je •bil izvoljen od obrtnikov in bo še naprej zastopal interese obrtnikov v občinskem svetu In prav je tako. NSS-arji naj raje po-®ovejo one svoje občinske odbornike, ki sploh ne yrše svojih dolžnosti in se sej niti ne udeležujejo. So to razni ‘bančni uradniki, ki pft očividno uži-
to, pravice igrati kako vlogo v parlamentu. Dejstva so dokazala, da ni imel prav.
Maribor 80. jaaaarja 1923.
vajo pri n ar odnosooi jalnih upravnih' svetnikih večje simpatije, kakor pa mali obrtniki. G. Novaka, ki je kandidiral. ne kot izrazit pristaš NSS, ampak kot obrtnik, so tudi izvolili obrtniki, katere je združil na NSS-listi in ne strankar ji kot taki in zato imajo pi a vioo pozvati ga, naj odstopi, tudi le obrtniki in ne kako načelstvo NSS v Ljubljani.
m »Jaz in g. župan«, tako si menda zamišlja svojo važno službo pri občinskih sejah mladi sluga, ki si lasti celo pravico, da dovoljuje ali prepoveduje publiki iz galerije pogovore z obč. svetniki. Pri petkovi seji se je spravil celo na zastopnika časopisa, ko je hotel govoriti z obč. svetnikom g. W., češ da je to prepovedano. G. župana prosimo, da to slugo pouči o njegovih dolžnostih in pravicah, ali pa opozori, v koliko sega ta sluga v županov delokrog.
m Naša notica o ukinjenjn kajenja v občinski dvorani ni imela nobenega uspeha. Župan očividno v smislu slavne avstrijske birokracije ignorira ini-cijativne glasove javnega mnenja, ali po njegovem »cajtung«, in tako so pri včerajšnji seji zopet nemoteno obkrožali prostor krog svetega duha večji in manjši oblaki dima. Kot optimisti pa vendar upamo, da je bilo to zadnjič iz počaščen ja debeli cigari v fraku zaprise žemega novega socialističnega podžupana.
m Maribor. Napredovanje pri juž. žel.: Medtem, ko tukajšnjim slovenskim uslužbencem juž. žel. še ni objavljeno niti redno napredovanje novoletnega termina, praznujejo nekateri tukajšnji nemški uslužbenci že slavlja izrednih napredovanj, do katerih jam je pripomogel nemški načelnik strojnega oddelka Ogrinc. Izrednoso napredovali Nemci: Domheim in Lokay za nadzornika in* Kot.ik za višjega nadzornika, Hriberšek za re viden ta. Res čudne, prečudne razmere.
m Za smeh in kratek čas. Včerajšnji »Slovmec« je prinesel iz Maribora sledeče ®amimivo poročilo: »Orjuna na Hribarjevo priporočilo potrjena. Maribor, 18. jan. (Izv.) Osrednja vlada v Beogradu je na priporočilo pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja potrdila pravila mariborske Orjune. Danes si rijo orjunaši po Mariboru vest, da je njihovo društvo javno in da nihče ne sme nasprotovati njihovemu gibanju. Na oelu mariborskih orjunašev stoji »Taborov« npravnik Reja. Prvotni predsednik bivši celovški odvetnik dr. Miiller je moral odstopiti, ker so mladi orjunaši zahtevali, naj to mesto odloži, ker da je nacionalno premalo zanesljiv.« — Priznati moramo, da smo čiita-li že veliko oslarij, toda tako velikih in stisnjenih v tako malo vrstic, še nikoli Prva oslarija je, da je osrednja vlada odobrila ustanovitev Orjune v
Kakorkoli si je Garvin prizadeval, da pribori Bonar Lawu sloves simpatične in
Chamberlain in Bonar Law imata za- j popularne osebnosti, je mož ostal tako hvaliti železu za svoje premoženje in oba; suhoparen in zaprt vase, kakor je bil; bosta bila v zvezah z mestom Glasgowom: ril se je proti billu o zavarovanju, proti Uiamberlain je bil svojčas rektor tamo- homerule-u' proti ukinjenju lordovske snjega vseučilišča, a Bonar Law pred- zbornice, kratkomalo proti vsem priza-.Bedmk glasgowskega Iron Trade Asso- devanjem modeme zakonodaje. Tudi ^tion-a.
Način Law-ovega govora spominja Ba udarjenje s kladivom. Govor mu teče Pravilno, enolično, s prirodnim tokom stroja, precizno, ostro, jasno. Bonar Ladova surovost je splošno znana. Ko je svojega nasprotnika čvrsto prijel s kle-Sci. ga najprej stisne in potem brez mno-So muke zdrobi. Če hoče podati kak va-žen dokaz, stopi (neprestano govoreč)
^koliko korakov, nazaj In šele, ko je ^topil zopet naprej, izbruhne takorekoč ®voj dokaz. Ta slika spominja na delo V) strojarni, na svetlo brezčutno železo.
V svojih debatah je pokazal, da pozna samo eno vprašanje: tarifno reformo. 2 to stoji in pade. Pri volitvah je že po-ovno izgubil mandat, a si je vedel s pri-”len° žilavostjo Škota priboriti čez par ®secev — pri naknadnih volitvah — staro mesto v parlamentu. Vprašanj6 J«, bi li sploh kedaj postal slaven, če ga, lord Balcarreo ne postavil na čelo
Lj^ke in če ne bi najtemperamentnejši uvodničar L. Gorvin čezmerno j^^oval in slavil njegovih zaslug za
med vojno je smatral za svojo poglavitno nalogo, da oponira, ne da bi mu bilo mogoče doseči kaj pozitivnih uspehov. Nikdar ni izvrševal konstruktivnega dela-
V koalicijskem ministrstvu je bil često izigran proti vodilnim osebam a zaman.
V zadnjem času — a tudi pred vojno — je mnogo škodovalo angleški politiki, da je unionistični stranki manjkalo močnih talentov in osebnosti. Zaman se trudi duhoviti Garvin, da bi Iz unionističnega pepela izpihal kako Iskro.
James Louis Garvin, k! Je nekoč dospe! v London }z škotskega provincialnega mesta, bogato obložen z zakladi solidne izobrazbe, blestečega oka in ognjenega peresa, je našel unionistično stranko v popolnem rezsulu, hirajočo hi izčrpano. Chamberlein je bil bolan, Bolfour neodločen in nesposoben za vodstvo odločilnih bitk. Tedaj je neznani Irski novinar s svojo divno, energično retoriko zgrabil za uzde in takoj našel krog voljnih ljudi, ki so samo pogrešali voditelja. Garvm je pisal uvodnike za »Daily Tele-graph«, zatem essay-e za politične in !i-\ teraroe časopise; reorganiziral je ,£)>,
Mariboru na Hribarjevo priporočilo, ker nima beograjska vlada sploh nobenega opravka i mariborsko Orjuno, ampak je osnovanje te organizacijo samo uradna formaliteta, katero izvrši pokrajinska uprava — ne na osrednja vlada. Orjuna je organizacija, ki ima svojo oblastne in mestne odbore po vsej državi od B Molj a do Maribora ter od Subotice do Cetin ja, šteje danes že sko-to 200.000 organiziranih članov, ki stoje pod brezpogojnim zapovedništvom centralnega odbora in direktorijuma v Splitu in katere novi skupni statuti so bili odobreni od notranjega ministrstva dne 28. nov. W22 pod št. D. ž. 15.957 Mariborski mestni odbor torej nima nikakih novih pravil, katera bi bilo treba šele potrditi, zanj veljajo pravila, določena v skupnem statutu. Radi tega je »Slovenčeva« vest oslarija. Dni ga oslarija je, da širijo »orjunaši po mesl.u vesti, (la je njihova organizacija javna- in da nihče ne sme njihovemu gibanju nusprotovati..« Ker je statut Orjune potrjen od vlade v Beogradu, ni treba šele širiti vesti, da je organizacija javna. Orjuna ni bila nikoli tajna organizacija, ona je javna, priznana im potrjena ter ima 'logično tudi po zakonu pravico do delovanja,. Tretja oslarija je, da stoji na čelu mariborskih orjunašev upravnik »Tabora« g. Reja; četrta oslarija pa, da je moral »prvotni« predsednik g. dr. Miiller odstopiti G. dr. Miiller sploh ni bil nikoli predsednik Orjune niti ni bil njen član, ker doslej sploh v Mariboru še ni obstojala. Ne vemo sicer, kdo je duševni oče te vesti, očividno pa mu mora Orjuna ležati v želodcu, tako da ne more spati Ln radi tega v dolgih nočeh fantazira. Za take bolezni imamo mi dobro sredstvo — ricinovo olje. Zato prosimo gospoda, naj se prihodnji teden zglasi v našem tajništvu v Narodnem domu. Ordinacija je brezplačna. — Pripravljalni odbor.
m Nocoj torej! Prišel je končno tisti tako težko, pričakovani 20. januar, ko se nad Goetzovimi veseličnimi prostori razlije čar daljne »Japonske noči«. Via ki, ki prihajajo od blizu in daleč vozijo v Maribor tuie goste, ki prihajajo k nam le zato, da prežive pri nas pravo pristno japonsko noč. Ali naj mi, Ma riborčani izostanemo! Nikakor ne! — Take prilike ne smemo zamuditi, zato na svidenje na nocojšnji »Japonski noči!«
m Pasteurjeva stoletnica v naših šolah. Danes proslave tudi naše srednje šole stoletnico velikega učenjaka Louisa Pasteurja. Na gimnaziji in realki predava o Pasteurjevem življenju in delu tukajšnji zdravnik g. dr. Fr. Toplak, ki bo — kakor poročamo na drugem mestu — predaval za širše občinstvo v pondeljek dne 22. t. m. ob pol 8. mrl v mali kazinski dvomili,
m Glasbena matica v Mariboru. Kot večina kulturnih društev sploh, se nahaja tudi naša Glasbena matica v tež
server« in »Pall Mali Gazette«, slednji list je postal pod njegovim vodstvom naj-senzacijonanejši londonski večemik, zanimiv od prve do zadnje vrste. Če Anglija po svojih državnikih vlada na Irskem*) se ji Irska maščuje na svoj način: njeni pisatelji in novinarji gospodujejo nad Anglijo. Sedaj je Garvin postal vroča gibalna sila dežele, a kmalu se je bil moral preveriti, da se vijak vrti v praznem prostoru. To ga ni motilo, da bi se ne bo ril dalje. Tri življenjske maksime vsakega Irca se glase: predvsem se je treba natezati, potem zopet natezati in še en krat natezati. Njegovo ostro pero je hrepenelo po junaku na katerem bi mogel razgret! svojega herojsko-romantičnega duha. Garvin je večni Johanaan, ki vpije v puščavi in oznanja Odrešenika. Najprej je občudoval Pamella, irskega nacionalista, kateremu je ostal zvest do smrti, na to je prišel na vrsto njegov antagonist Chamberlain, a končal je s sir Ed-ward Carsonom in Bonar Lawom •..
To je nekoliko potez iz ozračja, v katerem vzhajajo in zahajajo velike državniške osebnosti Anglije, te najmočnejše države sveta...	Prevci	I—us.
*) Sil Varov essev je bil spisan kmalu PO; zaključki .vojni. (Op. ured.)
kih denarnih in gospodarskih odnoša-jili. To predvsem radi tega, ker ji ja bila prošnja za državno podporo zavrnjena in do sedaj še ni nabirala prosto* voljnih prispevkov, kakor ob začetka1 vseh pretečenih šolskih let. Da se do sedaj še ni obrnila do posameznikov s prošnjo za prispevke, ima vzrok v dejstvu, da ee je ozirala na vsestransko pomanjkanje denarnih sredstev, katero se je hvala bogu trenotno ublažilo. Radi tega se je glavni odbor odločil, da začne zbirati prispevke prihodnji teden in se obrača vsled tega do vseh, katerim je procvit in napredek tega tako važnega društva pri srcu z nujno prošnjo, da prispevajo po svoji moči. Odbor.
m Izmišljene vestL (Uradno.) Med narodom so razširjene razne vesti o mobilizaciji vojske in o sklicanju skupščine. Vse te vesti so lažnjive in tendenciozno izmišljene. RazmašaJci takih! in ličnih lažnjivih vesti se bodo izsledili in izročili kompetentni oblasti T kaznovanje.
m Sanatorij v Mariboru. Sanatoriji je popolnoma dograjen in opremljen z na jmodernejšimi aparati, med temi tudi Rontgen-aparat, kateri se lahko uporablja za globoko terapijo itd. Ker pa se sanatorij še oficijelno ni otvoril iffl stojijo aparati brezposelni, »mo jih ponudili odboru protituberkulozne lige v, Mariboru do nadaljnega v brezplačno uporabo. Istotako vabimo vse gospode zdravnike, brez izjeme, na ogled sanatorija, ter jim nudimo do nadalnje v brezplačno uporabo Rontgenov aparat za uspostavitev diagnoze vsem revnim1 slojem občinstva ter državnim uradnikom in poduradnikom že pred oficijelno otvoritvijo, ako to dovolijo merodajne oblasti. Pripomnimo še, da je piri aparatu že nastavljena prvovrstna moč. Toliko gg. zdravnikom i slavnemu občinstvu na znanje. — T.««tnifcii sanatorija. Bratje Tavčar.
m Ustanovna skupščina Orjune z* Maribor so vrši v nedeljo 28. t. m. oh 9*, uri dopoldan v veliki dvorani Narodi nega doma s sledečim dnevnim radonu L Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Govor načelnika politične sekcije pripravljalnega odbora. 3. čjtai-nje glavnih točk statutov. 4. Volite* definitivnega, mestnega odbora. 5. Slučajnosti. Dostop in pravico glasovanja bodo imeli le oni, ki se bodo izkasalif* Pri vstopu z legitimacijo. Legitimacije se dobe v torek, sredo, četrtek in soboto od 17.—19. ure v tajništvu. Narodna!! dom, dnuigo nadstropje nad hišnikom.; Tovariši, da pokažete disciplino, bodita; vsi točno ob določeni uri v Narodnem domu! Pripravljalni odbor.	i
m Pripravljalni odbor Oriume v Mariboru je doznail, da se v zadnjem časa dogajajo razni prepiri in pretepi na račun Orjune. Razni neodgovorni, naj-< večkrat pijani elementi se pri takih! nastopili izdajajo za člane Orjinme. Pri-, pravljalni odbor naznanja javnost!, da organizacija s temi in takimi osebami ni v nobeni zvezi in tudi ne moro prevzeti zanje nobene odgovornosti. Ko bo Orjuna docela organizirana, bo, že znala sama obračunati z raznimi pretepači, ki mislijo, da je Orjumaza* to tu, da jo bodo zlorabljali.
m Posebni odsek Mariborske gradbene akcije. V torek dne 23. t. m. ob 20. uri se vrši v društveni pisarni izredna odbomova seja posebnega odseka MG A!. Dnevni red, samo projekt loterije aa( dve novi hiši in stavbišče.
m Trgovski ples. Kdor ima za -Mb* govt^ki ples 13. t. m. še kake terjatve, naj pošlje račun najkasneje do paaxfd& ka 22. t. m. trgovskemu gremiju, ker H se na pozneje došle račune ne dalo več ozirati.
m Za 300 kron dve hiši in eno stavbišče. Brez vsake šale! Za 300 kron lahko dobite dve krasni dvorodbinski hifii z ličnm vrtičem in ž© zgotovljeno ograjo in še eno stavbišče, na katerem si postavite lahko tretjo hišo. Obe Hiši bodete kar za vseliti; in seveda čisto novi. Ena hiša je lahko vaša popolnoma brez vsakega bremena, dočdm rta drugi prevzamete 30%. In kako je to mogoče 1 Prav lahko. Kupite si 3 srečke vsaka po Din. 25. in če ste srečni^v, loteriji zadenete lahko vse tri dobiti^* vsaj pa enega. Poseben odbor Mariborske Gradbene akcije je to zadevo preštudiral. v torek se snide <*nfcralnJL$r bor k glavni odborovi eeji, dirniei^ bo že lahko razpisan natečaj *tay ffw4ieta». ikatera se hočejo pri tem c
BEran 6.'
VT K B O K*
Maribor'. 2!. januarja 1&2S.
tu proslaviti; izbran bo namreč najlep-8i vrorec z najsolidnejim materijalom. Izbiro med predloženimi načrti bo odložila seveda posebna komisija. Kedaj boste to srečo lahko poskusili o tem bodemo še poročali.
m V prid ubogim invalidom izročil Je gospod veleposestnik v Radvanju Alfred Rossmanith 400 Din. okr. gla varju.
m Ogled Goetzove dvorane. Onim, ki Be iz tega ali onega vzroka ne morejo udeležiti nocojšnje »Japonske noči«, a bi si vseeno radi ogledali zanimive de koracije, tempelj itd., naznanjamo, da bo Jutri v nedeljo od 10. ure dalje vsakomur dovoljen vstop in sicer brezplačno, le kdor bo sam hotel kaj darovati za Umetniški paviljon se bo hvaležno sprejelo,
m Prave inteligence ne ustvarjalo Sol«, ampak le samoizobrazba. Kdor bočo torej svoj« notranje duševno življenje poglobiti, naj sega pridno po krasnih knjisrah jugoslovanske in ostale svetovne literature, katere nudi za neznatno izposojnino »Ljudska knjižnica* v Narodnem domu I.
m Društvo za podporo revnih nSen-eev je v prvi polovici januarja zopet razdelilo revnim šolarjem 52 parov čevljev. Se 60 moramo obuti, obleči pa okoli 200. Torej Se potrebujemo mnogo podpore. Iskrena hvala vsem mladino-ljubom, ki so nam doposlali tako znatne prispevke. Prosimo vse, ki še doslej nieo imeli časa in prilike za to. naj se spomnijo našega društva in njenih blagih namenov.
m Vpogled v Izkaz o odmeri dohodnine. V smislu člena 86 B IV točke 11 b uradnega lista 240 iz leta 1921 se objavi, da je priredba dohodnine za davčne zavezance cenilnecra okraja Ma-rbor mesto za leto 1922 dovršena. 15 dnevni rok za vpogled v odmemi izkaz »a določa m čas od 1. do vštevši 15. febr. 1923. Davčni zavezanci lahko vpo-gledajo v prepisni izkaz pri mestnem magistratu v Mariboru, davčnem uradu v Mariboru ali T>a pri podpisanem oblastru med navadnimi uradnimi u-raini. Predpis dohodnine za one zavezance, ki do vštevši 2. marca 1923 ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem oblastvu, postan« pTavnoveljaven. — Prizivi so podvrženi taksi po 10 Din. v Stoikih.
m Stare knjige, do^ro ohranjene, tudi nemške, a le najboljših svetovnih pisateljev, kupuje po najvišjih cenah »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu.
m Slovenskega kruha se Je preobje-del nek Lininger, znan nemški petelinček in funkcijonar nemškega političnega društva. V petek zvečer je na prav prostaški način napadel lastnico kavarne »Beograd«, ker se ni dovolj priklonila njegovi nemški visokosti, — Priporočamo naši slavni policiji, da se malo pozanima za tega ptička. Po preobratu je bil radi špijonaže obsojen na 6.mesecev ječe in na raznih elitnih plesih se sumljivo mnogo suče v najvišjih oficirskih krogih. Toliko za danes. — Opazovalec.
m Vdova s 3 nepreskrbljenim! otro. ci,.v>rez .sredstev, prosi dobra srca za pomoč, da obleče otroke. Darove sprejema uredništvo »Tabora«.
m Za Planinski ples dno 1. februarja bo pričarana v Gotzovo dvorano zimska pokrajina. Sneženo vejevje, zimsko veselje, planinska radost! Zato vsi na pir ta plesi
m Mimogrede na trgu. Danes zjutraj itn se srečala na Glavnem trgu pred glavno trafiko gospa Kribocova in gospa Ježenkova. Dolgo se že nista videli in mnogo časa sta se pogovarjali, sedaj o valuti, pa o vremenu in koneč-no jo prešel pogovor na plese. Ni jima Slo v glavp, kako morejo ljudje sedaj toliko plesati, pa se vedno godrnia o draginji, Konečno pa pravi Kribocova Ježe okovi:« No na en ples pa bom vendarle tudi jaz šla, pa magari, da grem tri večere brez večerje spat«. Na katerega pa praša radovedno takoj Ježen-kova. Na enega invalidov odgovori takoj Kribocova, ki ee vrši 5. febr. v Gotzovi dvorani pod pokroviteljstvom gospoda okrajnesra glavarja dr. Lanj-šiča. Kaj niste vedeli za ta ples, vpraša Kribocova Ježenkovot Ne, odgovori Jefiemkova, kaj hočete, ko si ne morem niti privoščiti. da si kupim časnik. Kaj pa stanejo vstopnice praša Ježenkovat samo 10 dinarjev, to je npjcenejši ples m dobijo » PC vwd»	pojasni
ji Kribocova, No potem pa še jaz pojdem na ta ples in privedem tudi svojega starega, da pozabim vsaj za par urna svojo vsakdanjo mizerijo. Torej na veslo svidenje na tem plesu in raz-šli sta se gospodinji.
m Grajska klet. V nedeljo dne 21. t. m. »veliki koncert« s polnoštevilno nar. gl. želz, godbo »Drava«. Začetek ob 19 Y>. uri zvečer. Vstopnina 2 Din. 142 m Hotel Halbwidl. Danes v nedeljo salonski koncert. Zjutraj in zvečer. Lokali bodo zakurjeni. Cene se ne povišajo.	134
LJUDSKA UNIVERZA'.
V	pondeljek dne 22. t. m. ob pol 8. url zvečer v mali kazinski dvorani pre davan je g. dr,1a Toplakao nčen jakn. prirodosloven Louisu Pasteurju. Pridi te v obilnem številu.
Narodno gledališke.
Repertoire:
Sobota, 20. jan. Zaprto radi Japonske noči.
Nedelja 21. jan. Popoldne db 15. uri Pogumni Tonček, izv. — Ob 19K. Ba ron Trenk, izv.
Torek, 29. jan. C v or. C (kuponi). Premijera,
»Pogumni Tonček«. V nedeljo 21. t. m. popoldne se vprizori zopet lepa ftpioineva mladinska igra »Pogumni Tonček«. Dejanje se odigrava v bajnih krajih, kjer kraljujejo lepe vile in plešejo svoje plese, kjer se prepirata v votlinah povodna moža, hoteča ugrabiti pogumnega Tončka itd. itd. Pred začetkom predstave, med odmori in igro samo igra vojaška sodba, ki jo ie priredil za to igro skladatelj, ViktoT Parma.
»Baron Trenk«. V nedeljo 21. t. m. zvečer se vprizori zadnjič v tej sezoni priljubljena opereta »Baron Trenk« za izv. ab. (kuponi). Konteso Lidijo poje ga Mitrovičeva, ki je s svojim prvim nastopom v tej vlogi (16. t, m.) nam ah pridobila 6iipmatije in žela burne aplavze. Naj ne zamudi občinstvo si še zadnjič ogledati zabavne in romantične o-perete. Dirigira Andro Mitrovič.
Vstop med izvajanjem v gledališče.
Opetovano se dogaja pri dramskih in operetnih predstavah, da prihaja občinstvo k' predstavam prepozno. R tem motijo zakasneli igralce in pa tudi pravočasno dospelo občinstvo. Ker smo že opetovano opozarjali v časopisni na točnost, kar jt v interesu občinstva in gledališča in je prejela gledališka u-prava tudi tozadevno pritožbe glede motenja s prepoznim prihajanjem, odrejamo sledeče: Med izvajanjem vstop nikakor pi dovoljen. Točno ob pol 2Q. uri se bodo vsi dohodi v gledališke prostore zaprli ter bo moral vsak zamudnik počakati prihodnje pavze; kajti skrajno potrebno je, da vlada med izvajanjem popolen red in mir, da ni nepotrebnega in opravičenega razburjenja s strani občinstva in igralcev. Točno ob pol 20. uri se bo zaprla tudi gledališka blagajna, zato si naj obiskovalci predstav po možnosti preskrbe vstopnice še pri dnevni blagajni, a.li pa naj blagovolijo priti ob sedmih, ko se odpre večerna blagajna. Na lepakih bo tudi stalno označeno, da med izvajanjem vstop ni dovoljen. Večerna blagajna bo odslej na^Erej odprta tudi že 1 uro pred predstavo, ton-ej ob pol 19. uri, da ne bo nikakih izgovorov s strani občinstva. Ta naredim stopi v veljavo v torek, dno 23. jen. 1993. na kar ponovno opozarjamo cenj. občmstvo. — Uprava.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
; osluje ob nedeljah od V910_7,11.	ure
in ob četrtkih od Val9»—7220. ura
mmm a mm®®®
Sokolstvo.
o Odbor sokolskega društva v Mariboru se je v svoji prvi ojt sledeče sestavil: starosta 'dr. VI. S^rm-.c, r-odsta-rosta dr. Leopold Boštjančič, načelnik Bo: nar d Naglič, načelnica sestra Stana Nalcrgojeva, tajnik Josip H valenc, blagajnik Leopold H.i'.er, zapisnikarica Marica Plani riško va, gospodar Bogomir Milost* orodjar ;i.n /'odia n^a trike Ivan Jonko, knjižničar Fran Mač-js, odbo riki: Albin Ambrožič, Jarof\av C h vojka, dr. Janko Samec, y' vio J.e-nard. Josip Marča«, Bajko Zotler in Adela Peričeva, nam-Mtipki odborni-aiknv Josip Stajnko in Dev Viktor. — Poleg tfh so v odboru še bratje Franjo Majer za odsek zgradta sokolskega doma, Franjo Pirc za prosvetni odseke, Iv. Lavrenčič za mladinski, Viljem Šušteršič za pevski ii glas boru, dr. Fran Top-laK za veselični in No/a k za Kolo jahala v-, Sestava društvenega odbora, ,v katerem je .poleg starih' sokolskih de-iavuev tudi nekaj noviK v Mariboru, je porok da bo delovanje mariborskega S< kola tudi v boi »ie tako vspešno, kakor je bilo dosedanje. Naj bi povečali sokolske vrste v Mariboru vsi pravi Jugosloveni in Jugoslovenke s svojim pristopom k 'sokolskemu društvu!
o Kolo jahačev jfe imelo v četrtek, 18. t. m., svojo 2. redno člansko skupščino ob številni udeležbi. Po poročilih načelnika, tajnika in blagajnika je Ko-
lo	tudi v preteklem letu najmarljivejšo delovalo. Imelo je 96 vaj in 11 javnih nastopov,, med temi 3 ježizleti in si^er k Sv. Marjeti na Dravskem polju, Sv. Lo.vrencu na Pohorjju in k Sv. Barbari pri Mariboru, najčastnojša je bila udeležba na vsesokolskem zletu v Ljublia-ni s 60 člani, na župnem zletu v Zagrebu 37 bratov, dalje je nastopilo Kolo s praporom in fanfaro na župnem zletu v Celju in sodelovalo pri večih lokalnih sokolskih In patrijotičnih priredbah. O intenzivnem notranjem delu je pričal prvi jahaški nastop v Ljudskem vrtu dne 8. oktobra. Blagajna izkazuje kron 43.081. dohodkov in K 38.007 izdatkov, torej prebitka 5.073 K, inventar jo bil koncem leta vreden' K 42.000. Načelstvo je imelo 16 sej, oklicale eo se med letom 3 članske skupščine in vršili dve predavanji. V novo načelstvo so bili izvoljeni bratje Novak, načelnik, Matko Kumar, podnačelniik Bruno Parma, tajnik; Franta Kovaf, blagajnik; Bogdan Cunta. gospodar; Alojzij Kovačič, Josip Stajriko, Franc Rozman in Robert Jenko za odbornike, dr. Maks Žnuderl in Franjo Ferjančič za namestnika ter dr. Volčič in F. Dvoršek za rač. pregledovalca, v tehničnem odboru bo poleg načelnika in podnačelnika šo bratje Cunta, Vidmar Ignacij in Jer inej ter Flakus. Za praporščaka je bil ponovno soglasno izvoljen ir. Joško Lešnik. Med slučajnostmi se je obravnavalo še nekaj notranjih zadev, nakar je br. načelnik z zahvalo izstop ivšim odbornikom za njihovo požrtvovalno delovanje zaključil lepo vepelo zborovanje.
o Sokolsko društvo Ptuj, naznanja da se vrši v soboto 27. januarja t, 1. ob 20. uri V. redni občni zbor z običajnim dnevni mredom v Narodnem domu v Ptuju. Bratje in sestre pridite. — Odbor.	<■	■’	..
o Sokolsko društvo Ptuj priredi običajni društveno mafskerado na pustno soboto 10. febr. t. 1.
o Telovadno društvo Sokol v Dolnji Lendavi ima svoj tretji rodn; občni zbor v soboto, dne 137. ti m. točno ob 20. uri zvečer. Ker je to veleva/,n a postojanka, je dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena-ke, da ^e kot narodni pijonir občnega zbora zanesljivo tde-ieže.
(čeh-EcS	□—Ce3—Cjš3—Cg3—[gj
Obiskujte
mestni muzej
t Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo o« 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar.
3-©-©-©—0_gQ-g?3- @H3|
Kultura ira umetnost
x Jubilej svetovnoznnnih francoskih pisateljev. V februarju proslavi Francija, a ž njo tudi ves ostali kulturni svet stoletnico rojstva enega največjih Francozov, avtorja »Jezusovega življenja« Ernesta Renana. V prvih dneh meseca julija pa so vrši proslava 300» letnico rojstva znanega misleca Pascala. Oba — Ren an in Pascal — sta tipična predstavit el ja francoskega e-sprita v znanosti in v kulturnem življenju. Oba sta se mnogo pečala z verskimi vprašanji. Francija se pripravlja, da proslavi jubileje svojih velikanov z vso pieteto, ki jo ravno Francozi kažejo v tako obilni meri do kulturnih reprezentantov svoje rase.
Petdesetletnica beograjskega
gledališča.
Maribor, 18. januarja.
Beograd slavi pomembno slavje: petdesetletnico svojega Narodnega po-aorista. Tri dni trajajoče slavnosti niso samo'beograjski dogodek. Ob jubileju beograjskega gledališča so se zbrali zastopniki vseh jugoslov. gledališč. Še več: došli so zastopniki čeških in bolgarskih gledališč, tako, da se je vršil kongres slovanskih gledališč. To je splošno kulturni pomen beograjskega jubileja!	i.(
Polagoma se je osvobojevala Srbija, polagoma so izginjali sledovi večletne' ga gospodStva Azijatov. Naroda ni o-svoborlila kaka aristokracija kot je to bilo drugod, ni ga osvobodila niti domača inteligenca., ker jo jo bilo premalo; osvobodilne boje so organizirali ip dobo jo vali Aumadijski kmetje. Kmet je postal vladar,- kmet se je pogajal s turškimi'^ diiiplomatii Polagoma je tedaj Srbija prehajala v normalno razmere: bilo je treba- mnogo podrobnega dela potrpežljivosti in goreče ljubezni do naroda. Toda čeprav polagoma — je vendar krepko in razveseljivo na.prfr' dovala: tudi narodna kultura. Duh D<* sitoja-Obradoviča, evropskega Aha« sverja in prosvetljenega meniha, je bd' del nad novodržavo in vzpodbujal mla< de duhove k ftilmejšemu razmahu. Sre* dišee srbiske kulture je bilo takrat # Novem Sadu, ki mu pravijo še danes »srbske Atene«. Od tod se je začelo kul'1 turno gibanje širiti čez Donavo in Sa* Vo na svobodna .srbska, tla. Iz Novega Sada so prihajale knjige, časopisi; od tod se je prikazala tudi srbska Tali ja.
Velikega pomena je bil dan 5. nov, 1867. V začetku novembra je v Beogradu pričela gostovati novosadska igraib ska družba, ki jo je vodil Jovan GjoT' gjevič. Dne 5. novembra je priredila predstavo v hotelu »Pri angleški kra< ljici«. Te predstave (dajaRi so dve burki) se je udeležil tudi knez Mikajta ljubitelj gledališke umetnosti in prija* telj kulturnega napredka. Pred vbo* dom v dvorano je dejal upravitelju Gjotngjevi^u:,
»Sazidačemo mi vama teater za se' be, pa <?ete biti easvim zadovoljni.«
Knez takrat šo ni imel dvora v Beogradu, — in vendar je sklenil, da se na njegove stroške zgradi, stalno gledališče! Gledališče pred dvorom, kultur*1 pred politiko!
Knez Mibajlo je sicer Kmalu1 na odšel tja, »kud za vozda gre’ se«, a njej gova obljuba se je izpolnila. Sestavil s® je odbor, ki je izvršil vsa pripravljalna dela. L. 1869 je bilo glerlališče dograjeno. Dne 30. oktobra se je vršila slovesna otvoritev, posvečena manom blage-ga kneza Miha,jla.
Od tega časa deluje stalno beograjsko ffloc!®i]is6e. Koliiko igralcev je nastopilo tekom petdesetih let na. njegovem odru! Beograjčani, ki so prisostvo^ vali otvoritvi, so danes častitljivi stat'*1 ci, kolikor! jih ni. že zdavnaj požrla z®-mlja. In oni, ki še žive, se spominjaj3* ka:j pomeni teh 50 let za Srbijo, za Beograd in za vse.Jugoslovenstvo. Od Novega Sada, iz »neosvobojene zemlje«. 5® prišla kultura v preprosto deželo »a' madijskih kmetov in tekom pol stol«**' ja temeljito izpremenile razmere. Ko 1® Narodno pozor iste sla vil o svojo 25lot' nioo, je mogla srbska literatura in metnost pokazati na lopo uspehe svo.i^ ga .razvoja, Nadal.tnih 25 let jo bilo se važnejšega pomena za sp ločni naprfi" dek. Komaj se je izpolnilo 45 let po °* tyori)tvi, je zavibrala. nad Beogiadom
Matipot, 21, januarja Itudi
»T ABO n«.
Stran 7.
velika vojna nevihta, šlo j© SAiji za hiti in no biti, Morati pa tudi za osvo-hojenjo veega. slovenskega juga.
Ko so je izpolnilo 50 let, se je Beo-Sfmd solnčil v svobodnem solncu. Po-, Borište je bilo poškodovano in v novih' •razmerah premajhno. L. 1919 bi se ime-m proslaviti 50 letnica, a so jo preloži-
li	na dobo, ko bo dogotovljeno novo poslopje. Tako slavi beograjsko Narodno (Poaorište svoj častitljivi jubilej v novem poslopju ob navzočnosti zastopnikov vseh gledališč nove, velike države zastopnikov slovanskega sveta.
Na beograjskem gledališču sta delo-J 'v&la tudi dva Slovenca: skladatelj Davorin Jenko in odlična igralka Vela 'Nigrinova.
Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika za srednje in njfm slične šole.
Sestavil dr. Fr. Ilešič.
(Založila Tiskovna Zadruga v Ljubljani 1921. Str. 283.)
s Čujem, da se nekaterim profesorjem - učiteljem brvatskosrbskega jezika na srednjili šolah moja Vežbanicft ®di pretežka. Zato bo treba, da kot av* tor i-zpregovorim o njej par besed.
Kolikor je knjiga slovniška vežbeni-®rica, sem spravil v njo po priliki vse, kar razlikuje srbohrvaščino od slovenščine in kar bi torej moral vedeti oni, ki hoče Teči, da res zna srbohrvaščino. IV knjigi je nekaj poglavij, ki jih zaman iščeš v srbskih ali hrvatskih gramatikah, ki eo pa b&ž za Slovence nujno potrebna. S tako popolnostjo gradila sem hotel dati knjigo, ki bi služila kot repertorij profesorjem in dijakom, kjer bi eden in drugi mogel v vsakem dvomu najti pojasnila. Ni pa nikjer rečeno, da bi moral profesor z dijaki v fioii vse to obdelati, kar je v knjigi. Tak suženj vežbenika učitelj ne sme biti in Hi treba, da bi bil. Učitelj mora biti Svoboden gospodar knjige, vsake učne knjige; to je njegova dolžnost in pravica, da — seveda v izvestnih mejah — Izbira gradivo, ga širi ali zožuje in da Premešča njegove dele. Kdor tega ne idela, ni na svojem mestu.
Seveda meni je bilo pri spisovanju Im učiteljem pri pouku nekoliko nepri-lično, da za pouk hrvatskosrbekega ie-®ika na srednjih šolah nimamo še nobenega učnega načrta. Dokler takega ta&črta ni, si ga mora vsak učitelj pri-krajati po svoje, liz izkustev poedinih učiteljev bo nastala najboljša podlaga za dob ato o končnem formalnem učnem načrtu.
Množina gradim torej pravemu u-citelju ne more biti vzrok, da bi se pritoževal, češ, knjiga je pretežka. Jaz bi •rekel obratno, da je večja neprilika, ®e ima, knijga premalo gradiva in če 5e v tem smislu — prelahka.
Knjiga pa mora postati pretežka iz jlrugega vzroka — če so namreč pravica podana, preahstrakitno. Mislim, da *&oje knjige v tem oziru ne zadeva nobena krivda; zakaj zgledov je v njej t>rav mnogo, poleg zgledov še prav snnogo vaj iu nalog. Urediti sem hotel knjigo tako. da -bi mogel po njej delati *odi tak učitelj, ki ni posebno vešč »rvatskosrbskega jecaka, in pa vsak Samouk, t. j. vsaik izobraženec, ki se aoče sam nčitL
Poleg slovnice in slovniških vaj • ge, kakor tudi regulativnc hranilnice ima-
sem v knjigo dal tudi Vzorce nazornega nauka (razgovore o sobi, delih telesa, hrani in pijači, obleki, o času itd.,
jo itak težke skrbi, ker so v znatni meri obremenjene z vojnimi posojili. Tudi drugi gospodarski krogi, zlasti pa banke,
•lesa, nrani m pljuni,	u	,	g! gospouarsiu iviusj, /-mou
tudi nekoliko trgovskih pisem). Seve- j imajo napram Avstriji jako velike ter-
J _ A*.	__T> • J __ 'T' irfr\tri C r\ Kili n-
da to so samo vzorci, lci naj podajajo besedni zaklad, najpotrebnejši v vsakdanjem življenju; pomnožiti si te vzorce mora. vsakdo sam. Ta knjiga sigurno ni »težka«, ampak mogoče — prelahlca.
Čtivo nudi Vežbenica. le v cirilici. Uverjen sem, da je latiniške tekste pri nas še vedno laže dobiti v roke nego ciriliške. Čtivo Vežbenice pa seveda nima namena, nadomeščati popolno hrvatsko-srbsko čitanko, ki bo za Slovence morala biti še p osebe prirejena.
Zelo neprijetno mi je, da nisem mogel izdati malega slovarčka vseh hrvat-sko®hskih besed, ki se nahajajo v knjigi, M pa so Slovencem več ali manj na-z»ane. V rokopisu je slovarček gotov in izide pri drugem izdanju knjige.
Najsi se sicer o moji Vežbenici sodi teukorkoli, mo je gotovo: marljivemu slovenskemu dijaku in napredka željnemu učitelju daje Vežbenica doslej naj-kompletnejši pomoček za učenje hrvat-skosrbsfkega jezika. Težav ni in če so, »e dado premagati.
Ljubljana, 17. I. 1923.
Dr. Fr. Ilešič.
Gospodarstvo.
Vprašanje kako poravnati privatnopravne terjatve med našimi In avstrijskimi državljani.
jatve. Tudi ti gospodarski krogi so bili o-virani voditi in dokončati na lastno roko pogajanja glede terjatev, z avstrijskimi dolžniki le vsled tega, ker so jih vladni organi v kritičnem času pred prvim žigosanjem po svojem zastopniku, generalnem inšpektorju dr. M. Nedeljkoviču, zagotavljali, da so te terjatve gotov denar in da jih bodo morali avstrijski dolžniki plačati v jugoslovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadnjih dveh mesecev pred 1. novembrom
1918 in pa vsled tega, ker je Avstrija zaradi sekvestrov naše vlade dne 1. marca
1919 prepovedala odkazila starih naložb v našo kraljevino.
Spričo tega stvarnega položaja je sklicala za dan 12. januarja 1923 trgovska hi obrtniška zbornica v svoji posvetovalnici sestanek prizadetih gospodarskih korporacij. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik gospod Ivan Knez. Po referatih gg. dr. Windischerja in dr. Frana Černeta se je po izčrpni debati; katere so se udeležili gg. dr. Fran Pavlin, dr. Basaj, dr. Kersnik, Avgust Tosti in dr. Kisovec, sklenilo, da se protestira proti zaključitvij uvodoma navedenih pogajanj na temelju.
nesprejemljivega ključa: 1:20. Temu sporazumu je tembolj ugovarjati, ker so še j leta 1922 ponujali avstrijski delegati po- , ravnave na podlagi ključa 100 starih K proti 60 našim kronam. Protest se je poslal ministrstvu pravde. Obenem se je na-prosilo g. ministra dr. Zupaniča, g. dr. _ .. ¥fM. . .	.	. _Q Ribara in g. pokr. namestnika J. Hribar-
So	medse>’	*	P»W	roeanteaciie
bojnih privatno pravnih terjatev in glede dviga sekvestrov neposredno pred zaključkom. Po teh vesteh bi se sprejel za poravnavo teh terjatev ključ: za eno staro krono 20 sedanjih avstrijskih kron.
Po današnjem stanju valute bi naši državljani dobili za svoje stare terjatve v v naših kronah nekako desetino. Naši dolžniki pa bi plačali v naših kronah desetino dolgovanega zneska. Sporazum na temelju navedenega ključa bi pomenil za vse interesirane gospodarske kroge Slovenije in Dalmacije gospodarsko nesrečo-S tem bi se zavodom prizadela tudi občutna krivica ker je vlada dne 1. febr.
1919 vsled žigosanja staro-avstrijskih bankovcevi prepovedala vsak uvoz kron iz Avstrije bodisi v gotovini, bodisi z nakazili in s tem zavodom onemogočila, da pridejo do svtfjih terjatev.
V primeru zaključitve teh pogajanj na temelju navedenega ključa bi bilo predvsem silno prizadetih 26 zadrug na južnem Štajerskem, ki so po svojih pravilih morale ves odvišnl denar nalagati pri »Verbandu« v, Gradcu, pri katerem so bili že v novembru 1918. vpeljani odpovedni roki, vsled katerih je tem 26 hranilnicam in posojilnicam ostalo pri »Verbandu« čez 6,000.000 K naložb, ki se jim ne obrestujejo. Zavode bi zadela s takim sporazumom ogromna moralna in materialna škoda. V isti meri kakor zadruge so prizadete tudi regulativne hranikuce v.
Sloveniji in Dalmaciji, 31 po števiK, ki so istotako nalagale svoj denar pri svojih denarnih središčih bivše Avstrije in vsled že imenovane prepovedi uvoza aK niso mogle dvigniti svojih naložb v okroglem znesku 6,000.000 K Kreditne zadru-
— * *   “
vupravičenih zahtevah.
IzDred sodišča.
Težka telesna poškodba.
Dne 1. novembra lanskega leta so se nahajali zvečer v gostilni Edvarda Simoniča pri Sv. Miklavžu, okraj Ormož, med drugimi tudi Jakob Sever, s svojo ženo, Miha Pi*beršnik, Andrej Cimerman, Martin Lah in posestnikov sin Alojz Ivanuša te Krčevine. Odšli so skupno iz gostilne in sicer tako, da sta šla Sever in njegova žena naprej, Ivanuša in drugi pa vzadaj. Naenkrat prileti Ivamuša za Severjem in ga udari brez povoda s kamnom s tako silo po glavi, da je aadoibil udarjeni nalom lobanje. Sodišče je obsodilo Ivanuša radi hudodelstva težke telesne poškodlbe na 5 mesecev težke ječe.
Nevaren razgrajač
Sedeminštiridesetletni delavec Anton Breznik iz Polic, okraj Gornja Radgona, ki je že 25 krat radi različnih deliktov predkaznovan, se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem radi hudodelstva nevarne grožnje in pregreška po § 104 srb. k. z. Pri Brezniku se je pred neda vnim časom izvršila hišna preiska va. Predmeti, ki so mu bili odvzeti, so bili izročeni žuipanu Francu Frajndlu v Policah v varstvo. Ko je dne 19. dec. lan. L Breznik, ki je skrajno nasilen človek, obiskal nekaj gostiln in potem prišel tudi mimo županove hiše, je za čel na vse mogoče načine kričati. Pri tem je izrekel sledeče besede: »Prokle-
---- -	.......	- ....	I.	I I	Ul
ti Romirišak — fo je domače ime župana — tat. raubar, kradeš z žandarmi vred; jaz bom Tebi že posvetil, prokleti šnonsrlhtar, kaj si z žandarmi vred kradel, boš Ti meni z Ljutomera nazaj nosil nož, škarje, ba jonet, taško in motiko.« Na notn od župana proti domu pa je izustil tudi grožnjo rekoč: »Prokleti Poličani. nocojšnjo noč vas mora vse vrag vzeti.« Ljudstvo, ki je dišalo te grožnje, se je zbalo in je večina posestnikov varovala ponoči svoje domove. Breznik se zagovarja s pijanostjo in trdi, da ni mislil nič hudega. Sodba «0 glasi na 8 mesecev težke ječe.
Dva tatova.
Dvaindvajsetletni zidar Josip Brez« nik iz Podgorja, okraj Ljutomer, je dne 23. novembra 1922 vdrl v hišo viničarja Antona Warma v Pogledu. Posrečilo se mu je ukrasti 2123 jugoslovenakiji in 5300 avstrijskih kron. Breznik, ki Je že enkrat radi tatvine predkaznovkn, je Ml obsojen na 4 mesece ječe.
Osemnajstletni v Strigovo pristojni hlapec Martin Krčsar je ukradel meseca avgusta '1. 1. Ivanu Polančičn v Ba» bincih 250 K vreden klobuk in py 500 K vrednih čevljev. Odnesel je dalje dne 15. decembra Štefanu Kum« pariču v Razkrižju 36 kg motke. Dno 16. decembra pa je vlomil v T-niMernjeinn hišo Dominika Karba v Babincih tee pobral hlače, vredne 1500 K, srebrno uro z verižico v vrednosti 2250 K, rokavice, vredne 200 K in 50 K gotovine. Mihaelu Hladeeu je odnesel predpasnik, vreden 100 K, žepni nož in nekaj jabolk. Krčaj, ki tatvine prizna, je bJJ obsojen' na 4 mesece težike ječe.
Nepošten najditelj.
Posestnik Franc Brunčko iz Gortine, olkusaj Marenberg, je dne 14. Julija 1922 na poti iz Mute proti svojemu domu zgubil listnico z vsebino okra? 9000 K. To listnico z denarjem vred, je istega dne našel hlapec Jamtoz Bogateč, ki je obdržal denar zase. Bogateč je bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi hudodelstva goljufije na 4 ječe.
JDS.
TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU n oblastno organizacijo stranke in za Maribor je odslej stalno v Cankarjevi ni. it 1, pritlično. Tam so tudi klubski lokali za seje strankinih’ organizacij In *a sestanke strankini!! pristašev. Tam na] oddajejo člani stranke vse svoje Selje, zadeve, prošnje itd. Tam so na vpogled volilni imeniki za Maribor. Uradne ura so od 8.—12. ure dopold. ter od 18.—48» ure popoldne.
Tajništvo demokratske stranke - t Mariboru ima telefonsko štev. 337.
Ko otirate ledene rože na oknIH* mislite na »DRUŠTVO ZA PODPIRA* NJE LJUDSKO- IN MEŠČANSKO* ŠOLSKE MLADINE«!
ISLrSiSLrBiSLfSilTiSLlS.
pomoč. Pa sem preudarjala. Kaj bo? sem razmišljala. Mac bo pajevo pomoč sprejel, nekolikrat pri nas obedoval — a potem se vnovič zakopal v delo, da ga spet ne bo na izpregled. Spoznala sem, da mi je dano samo eno orožje proti tebkpajev denar in sloves! Ne zameri, Mac. da sem tako odkritosrčna! Ni malo si nisem pomišljala, naj H to orožje upotrebim ali ne. Od paja sem zahtevala, da naj stori samo, kar hočem jaz. vsaj en pot v. svojem življenju, in naj se za moje razlosre ne
*Wnhard Kelte rmana:
PREDOR.
Rokonl
(Da1*0	(117)
, Zakaj čeprav sem snovala prismojene naklepe: .
Kako bi ti naredila, da se vame zaljubiš, tako zaljubiš, briga. Zagrozila sem mu. dragemu, staremu papačku, ostaviš ženo in otroka, tega vendarle nisem kanila da ga zapustim in me ntkoli, nikoli več ne bo na izprc-Jesno in sama nisem verjela. A tudi prijateljevanje me gled, če ne stori po moji volji. N j bilo leno, da sem *ebi ni približevalo, Mac! Tvoje srce mi je bilo zaprto, tako ravnala, a nisem mogla drugače. Saj bi paia le ne 5®jpe misliti nisi utegnil. Nisem sentimentalna. Mac, a bila zapustila, ki ga ljubim in spoštujem, ampak treba “Sti čas sem bila zelo, zelo nesrečna!	i	ga je bilo ugnati. In vse drugo ti je znano, Mac. Nisem
Vs Potlej je prišla katastrofa. Veruj ml da bi bila dala	“J*	Affi0 P*®"* goS?
bs.e, ko bi mi bilo moči učiniti, da ne bi bik), kar je bilo. ^	v**	^	Jkakirho K n*17™
Prisegam ti! Kruta usoda te je strašno udarila in tiste £	koi	nrVoUU Pa iftendarle
Jkrtsem neznanski trpela. A sem sebičnica. Mac. velika	1	*	^	llfaiJ	I
sebičnicaj V tem ko sem še jokala za Maudo, me je	malce	potrudil,
J«:eniP^dnriM^j^e!a’:	Ethel	je	govorila polglasno In često samo šepetala,
■em te! Stavka za- Pri	tem se	je smehljala, mehko	in	ljubko, razpotezala
Dora, bankroTv« Ve' hodilo na dobro — usoda I5ca 'm stubala čelo, da je bila videti vsa žalostna, J»i je iznenada strerla v roke Več mesecev sem v očeta zmaievala z lepo svojo glavo, sanjavo vzpogledovala »•CffS 1‘3? S&*. TSffiSTlfSd"lam Mm,™« ie od »talen«* rremolknOa.
JT!1 .mogoče!’	—	In	sem	papana,	ki ga ljubim, trpinčila,’	»Ali sl	poslušal. Mac?« ga	je	skončavši povpra-
Je. znojil	kri.	Dan	na	dan,	dan	na dan. Navsezadnje, sala.
Pristal. Kaj>h ti je poslati pismo in. ponuditi avojo.jv »SemU.Je Allan odgovoril s tilja*
»Vse to ti je bilo treba povedati, Mac, povsem neprikrito in pošteno. Zdaj veš, kako in kaj. Nemara d' postaneva kljub vsemu dobra tovariša in prijatelja?«
Sanjavo se je nasmehnila in se zazrla v AHanove oči, ki so bile trudne in otožne kakor poprej. Zajel je lepo urejeno glavo v dlani in prikimnil.
»Nadejem se. Ethel!« je odgovoril in blede usftnfee so mu vzdrgetale.
Ethel je storila, kar ji je velelo čuvstvo, ter se za hip stisnila k njegovim prsim. Potem je vzravnavajoč se globoko sopnila in se zmedeno nasmehnila.
»Še nekaj, Mac!« je pričela vnovič. »Ker sem ti povedala eno, ti moram povedati vse. Htela sem te dobiti in zdaj te imam! Pa vedi: odslej sl hočem pridobivati tvoje zaupanje in tvojo ljubezen! _ Odslej s! bom prizadevala za t o dvoje! Pridobivati si ju hočem po malem, Mac, vedi! Kako. to bodi moja skrb. Ta se mi posreči, v to verujem! Zakaj če tega ne bi verovala, bi bila na smrt nesrečna. Zdaj pa lahko noč,
Mac!«
In počasi, trudno, kakor bi bila omotična, je odha«
jala.
Allan se je ustopil h kaminu in se ni ganil. S trudnimi očmi gledajoč po dvorani v kateri je bil tujec. J® premišljeval, da mu bo življenje ob tej ženi konen vendarle manj obupno nego se je bal.
(Dalje prihodnji«
n i'
Novo!
Mala oznanila
Nosile z®yb*H j nj ihovih^elilcifi
prednosli
in BRgl^ld
V H	■
a u č^ulc^poi-' petnike/mpot*
tesfcna k ■»ebauKn«	na
detavaka.	ObfOkS.
*ta®«r itveBnl str®}! Koiara® & C®«, K®wyorte.
mmmmmm SS OTSMIiiira
Pe7giO,	2595	78-11
Btiobiik© d©ž«© pikice,
čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno in galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri
JAKOB LAM, Maribor, Glavni trg 2
Podružnico t MARIBOR, Scfska utica itev. S.
IZtgreb, Kirlovac, Varaždin, Osijek, Vinkavci, Bjelo-	H
rar, Brod na Savi, Subotice, Novi Sad, Ljubljena,	i
Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tnala, Dubrovnik, Pod-	3
gorice, Beograd, KruSevac, NiS, Skoplje, Veles,	|
Bitoij, Kragujevac, Zaječar in Stip. 341	|
taram Zastopstva so « vseh veJflh mestih. ==*	J
Okrožni, železniški In blagajn, zdravnik
Meti!, univ.
Zamenjava
stanovanja.
Snažno »Umovanj« v Sodni ulici s eno sobo in kuhinj® se zamenja n stanovanjem * drema sobama i. kuhin’*» erant. tnili v okolici. NaaM* por* oprava.
D®spe!a nova pošsSSke ta trboveljskega it. janSkesa m drugega
Dr.CMorocutti
tietiili v Mariboru
se priporoča cenj. občinstvu za najokusnejši rženi; beli in mlečni kruh ter najfincjšc pecivo za čaj in kavo.	2501
emerit. sek. zdravnik na kliniki za notranje bolezni, na klrurglčnl kliniki In na kliniki za ženske bolezni In za porodništvo v Gradcu ordinira kakor dosedaj redno v St, liju vsaki daii od 9. do 12. ure.-------------------  128
premogli
kakor tudi lepa suha bukova, hrastova in borova drva vedno na izbiro v trgovini s premogom In drvmi na debelo In drobno
VILKO APIH, MARIBOR
Tattenbachova ulica št. 13, poprej Lippert. - 142
vsake vrste, s tečaji ne krogljC
 | -	(Kugellffger) razpošilja takoj »*
jugoslov. skladišča prvovrstne ka-kovosti' in po najnižjih tovar-r®t Pl niških cenah. Tovarna stroje* I vmm PjL	io-i	3305
.s^Jpr i|felker>Werke
Wien Xffl/« Brdtanuestrafie SS
Zastopniki so iščejo!
||^^asssis*-
* Redne prekomorske zveze
i IzBremena preko Southamptona,Cherbourg : v New-York s krasnimi zelo udobnimi amerikanskimi državnimi par‘-brodi družbe UNITED STATES LINES.
Parniki odplovejo sledeče t
America..............7.	febr.	M. april
Piasident Harding. . 14. febr 2l.marca Georga Washinvton . 21. febr. 28. marca . Praatdent Roosevelt . 28. febr 4. aprila u Southampton in Charbourg 1 dan pozneja
8 Beograd, Travnltk« ulica 1 . In vse pomembne potntike pisarne.
i Zabtevajts cenika is panihmi i*4 št. H*
^s@ vrst® perSBa sa gospod® Ir r—«=» dame, Ccsfcor ■ ■ ■ —
L srajc«,	parilo, kom-
hlaio	| blnadlo Hd.
PUlama m izdeluje po itak opreme za ne- m nižjih dnevnih veste, otroško |jj||	«®n«h
JisdmiSa BSackner
MARIBOR. Koroška cesta St. 31.
Zahtevajte povsod ,TABORU
knjigoveznica
Oglejte sl mojo 139 2-1
razstavo
modernih siik
v Veliki kavarni :-
AteUe L. KIESER,
Maribor, drogorilčeva ul. 20.
Moderno slikanje v nošah. Atelje je tudi ob nedeljah odprt in dobro kurjen.
ta sedlarsko in ierraenarsko delavnico se išče na primernem kr8ju t* tako obrt, t, j. da se lahko vozniki s konji mimogrede ustavijo. Ustmene ali pismene ponudbe na tvrdko Ivan Kravos, Aleksandrov« cesta 13 ali pa Koroška cesta 17.	50	10-6
MARIBORSKE TISKARNE D. D
KI Jg NAJfflOOERNEJŽE UREJENA, 8« PRIPOROČA" ciNiiNgMU bfelNSTVU,
OBLASTVOM IH URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA-
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA I. CENE ZME8NBI
ARKO COGNAC
Jjastaik in izdajatelj: Konzorcij »Tabora — Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. — Tiska:	MariborBka	tiskarja	d.	-dr-