GLAS NARODA* The largest the United Slitffc List slovenskih delavcev r Ameriki and legal Holidays. 75,000 TEUTON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 95. — STEV. 95. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 24, 1935. - SREDA, 24. APRILA 19.15 VOLUME XTiTTT. — LETNIK YT.TTT, FRANC.-RUSK1 VOJAŠKI PAKT JE ZADEL NA ZAPREKE HITLER BO POVEDAL SVETU. DA NEMČIJA NE MORE NIČ VEČ / PRENAŠATI ŽENEVSKIH METOD Odgovor sestavlja na svojem domu v Berchtesgade-nu. — Nemška armada še ni kos zavezniškim silam. — Francija se noče sama pogajati z Nemčijo. — Hitler skuša razdvojiti zaveznike. — Podonavska konferenca je bila odgodena. BERLIN, Nemčija, 23. aprila. — Predsednik in kancler Adolf Hitler se nahaja na svojem domu v Hauswachenfeldu blizu Berchtesgadena na Bavarskem ter sestavlja odgovor vladam držav, ki so obsodile Nemčijo zaradi oborožitve. Hitler je mnenja, da kratkemu odgovoru v soboto mora čim prej slediti natančnejši in daljši odgovor. Nek uradnik zunanjega urada je rekel: Protestni odgovor mora biti oster in naglo poslan, da pokažemo svetu, da ženevskih metod ne moremo več prenašati. Ženevsko resolucijo mora mo tudi podrobno obravnavati, zato morete v kratkem pričakovati nov odgovor. Hitler vidi, da so se sosedne države združile pro ti Nemčiji in da je potrebno z diplomatskimi pogajanji odstraniti to napetost. Vojaški krogi tudi u-videvajo, da nemška vojaška sila še ni dovolj močna, da bi se mogla meriti s tako velikansko silo, ki obdaja nemško mejo od vseh strani. PARIZ, Francija, 23. aprila. — Francija je zavrgla predlog, da bi se naravnost pogajala s kanclerjem Hitlerjem. Francoska vlada je izvedela, da se želi Hitler posamezno pogajati z vsako vlado, ker upa, da bi s tem razbil skupno fronto treh držav, ki je t>ila sklenjena v Stresi in v Ženevi. RIM, Italija, 23. aprila. — Nčki zastopnik zunanjega urada je rekel, da je bila podonavska konfe renca, ki je bila določena za zadnje dni maja, odgodena do junija. Konferenca se bo najbrže pričela 3. junija. Konferenca je bila odložena, ker se koncem maja sestane svet Lige narodov. Konferenca, kateri bo predsedoval Mussolini, se bo najbrže vršila v zgodovinski Doria palači, nedaleč od Mussolinijevega urada v palači Venezia. Doria palača, ki je last neke bogate družine iz Genove, ima dragoceno zbirko umetnin, med njimi več slik Rafaela, Titiana in Velasqueza. MOSKVA, Rusija, 23. aprila. — Zunanji komisar Maksim Litvnov se je vrnil iz Ženeve v Moskvo, kjer bo z ljudskimi komisarji razpravljal o francoski-ruski vojaški zvezi, za katero so se pogajanja nenadoma prekinila. V prvi vrsti se bo posvetoval s Josijpom Stalinom, ki dobro pozrwa, kakor se je prepričal Anthony Eden, mednarodne probleme. Ko je Litvinov stopil iz vlaka, na njegovem obrazu ni bilo opaziti, da bi se počutil, kot da je doživel diplomatski poraz, temveč je z nasmehom na svojem obrazu pozdravil uradnjike zunanjega komisar jata, ki so ga pričakali na železniški postaji. , ; i Splošno je ruska javnost prepričana, da pogajanja za vojaško zvezo s Francijo niso bile za stalno prekinjena, temveč samo začasno in da bodo imela konečni uspeh. Litvinov in Laval se nista mogla sporazuipeti v tem, ali mora država takoj pristopiti svoji napadeni zaveznici na pomoč, kakor želi Litvinov, ali pa se mora cela zadeva najprej predložiti Ligi narodov v odločitev, katero načelo zastopa Laval. Rusija zastopa stališče, da je treba kar najhitrejše mobilizirati vojsko in pričeti z zračnimi napadi, da naglo pride do odločitve, ko bi mogoče medtem svet Lige narodov šele razpravljal. V res- F. C. Walker—upravitelj reliefa C.C.C. DELAVCI BODO 0DVA2AU PESEK IN PRAH 600,000 prostovolj n i h gozdnih delavcev bo porazdeljenih.— Predsednik bo ta teden objavil delavski program. Washington, D. C., 23. apr. Predstojnik Roosevelt je «>do-bril načrt. da se delavci C. C. C. porabijo za vsa potrelma dela v krajih lanske suše in letošnjih velikili peščenih viharjev. Obenem pa je predsednik tudi naznanil, da l»o še ta teden objavil svoj načrt za razdelitev štirih milijard dolarjev, katero je kongres dovolil za javna dela. Predsednik je bil celo popoldne zaposlen s tem, da je pregledoval poročila in načrte za zaposlitev brezposelnih. — Pretlno bo dobilo delo 3,500,000 brezposelnih, bo še i>otekel najmanj en mesec. Predsednik bo upravo raznih del prepustil po-saemeznim vladnim uradnikom, toda sam bo obdržal nadzorstvo nad celim delom. Razdelitev dela za posamezne urade je že skoro končana. Predno je predsednik skon-čal delo v svojem uradu, je imel še dolgo posvetovanje z ravnateljem C. C. C., Robertom Fechnerjem. Po konferenci s predsednikom je Fecliner rekel, da. l>o število delavcev v opustošonih krajih povišano od 42,000 na 166,000. Pri C. C. C. bo po 1. juliju zaposlenih 600 tisoč delavcev, mesto dosedanjih 370,000. V gozdovih bo zaposlenih 290,000 delavcev, v narodnih parkih 110,000, za dela na nasipih in pri izsuševa-nju močvirij pa bo zaposlenih 74,000 delavcev. Izmed 2900 delavskih taborišč jih je 2000 namenjenih samo za poljedelstvo. Med državnimi uradniki ki pridejo pri tem delu v pošte v, so: ravnatelj zvezne podpore H. L. Hopkins, notranji tajnik Ickes, Fechner in najbrže tudi ravnatelj urada za cešte Thomas H. McDonald; admiral C. J. Peoples, ki kupuje vse potrebščine za zakladniški urad, pa bo skrbel za dobavo potrebnega materijala. Predsednik Roosevelt je dognal število delazmožnih mož med brezposelnimi. "Njihova razdelitev na posamezne države je odvisna od podpore, ki jo je določila vsaka država. BEN. HEIRA BO ZAGOVARJAL LLOYD FISHER Možak, ki je pričal, da je vide! Isidora Fisha na pskopališču v Bronxu, je obtožen krive prisege. Flemiongton, N. J., 23. aprila. — Podšerif Barroweliffe je Izročil danes odvetniku C. L. Fislierju predpis obtožnice, tikajoče se Benjamina lleicra, ki je obtožen, da je krivo pričal v procesu proti Bruno Haupt-man tih. Heier je prisegel, da je bil onega včera, ko je dr. Condon plačal dozdevnemu zastopniku odvajalcev petdeset tisoč dolarjev odkupnine, v bližini St Rev m on d s pokopališča v Bronxu. Pri tem je videl skočiti preko pokopališkega zidu moško postavo. Dotičnik pa ni bil Hauptmann, pač pa, kot je pozneje po fotografijah dognal, nihče drugi kot Isidor Fisch. To njegovo pričevanje bi kmalu omajalo dokaze im trditve državnega pravdništva. Slednjič se je pa državnemu pravdništvu posrečilo dokazati, da Heier ni bil onega uso-depolnega večera v Bronxu, pač pa v osrčju New Yorka, kjer je imel avtomobilsko nezgodo. Dokazi proti Heieru so bili tako obtoženilni, da ga je sedaj državno pravdni št vo obtožilo zaradi krive prisege. Heiera bo zagovarjal Lloyd Fischer, eden izmed štirih zagovornikov, ki so zagovarjali Hauptmann a. "CLIPPER" SE JE VČERAJ VRNIL V CAUF0RNIJ0 Veliki aeroplan je odle-tel iz Honolulu. — Za povratno vožnjo je rabil dvajset ur. PESNIK DOBIL DOSMRTNO JECO Dizon, HI., 23. aprila. — Cli. Skinner, 43 let stari eksentrič-ni pesnik, je bil zaradi umora 17 let stare Olive Derwent, katero je oj>eval v svoji pesmi '1 Snow Flake*' obsojen na dosmrtno ječo. Porota je sodniku Har. Edwardsu mesto smrtne kazni priporočila dosmrtno ječo. DRŽAVA ZA MOČNEJŠE PIVO Nashville, Tenn., 23. aprila. Senat države Tennessee je sprejel predlogo, po kateri bo dovoljeno prodajati pivo po 5 Iodsotkov alkohola, mesto dosedanjega tri in pol odstotka. . niči ni nikakih bistvenih zaprek, temveč samo je treba izdelati načrt, da je pomoč nagla in da je ob istem času tudi zadeva predložena Ligi narodov. Litvinov zatrjuje, da bi zavezniki morali takoj nastopiti proti Nemčiji, ko je kancler Hitler naznanil, da je vpeljal obvezno vojaško službo. Sovjetsko časopisje pravi, da so bila pogajanja za vojaško zvezo samo začasno prekinjena in da ; tozadevna pogodba ni v nikaki nevarnosti. Honolulu, Havaj, 23. aprila. Veliki aeroplan 4'Clipper", ki j«» pod vodstvom izkušenega le-talca stotnika Edwina C. Mu-steka v sredo prejšnjega tedna dovršil rekordni ]*>let iz Alameda, ('al. v Pearl Harbor, v 17 urah in 45 minutah, je od-letel od 3.21) popoldne proti ameriški celini. Vse dneve, ko je bil aeroplan na Havajskem otočju. stotnik Musick s svojim moštvom izvedel več raziskovalnih poletov okoli otoka Oaliu. Xa svoji povratni vožnji nosi "Clipper" mnogo poste. Aeroplan se je navzlic veliki teži 3000 galorn gazolina spretno in brez težave dvignil v zrak. Aeroplan se je že po 15 sekundah dvignil in ko je v višini 500 čevljev še enkrat v pozdrav obletel mesto, je polagoma izginil proti severovzhodu. Koliko časa bo vzel polet, je odvisno od stotnika Musicka, kako bisoko bo letel. Ako bo letel v višini 6000 čevljev, tedaj bi mogel dospeti v Califor-nijo v 17 urah, ako pa se odloči, da leti v višini 7000 čevljev, tedaj 1k> rabil najmanj eno u-ro več. Na krovu parnika "North Haven", 23. aprila. — Dela na letališču na Midway otoku napredujejo tako naglo, da bi "Clipper", ako bi dobil povelje, da se ustavi na otoku, mogel pristati. Na Midway otoku namerava Pan American Airways zgraditi veliko letališče z vsemi zalogami za aeroplane, ki bodo opravljali stalni zračni promet med Ameriko in Azijo. Na otoku je cela naselbina delavcev, ki so bili }>oslani iz Združenih držav, da zgrade letališče. Navrtali so dva. vodnjaka, iz katerih dobivajo dovolj vode. Postavljen je že tudi svetilnik, ki bo kazal letalom smer. Na otoku je že tudi dovolj gazolina in olja za aeroplane. Dovršena je že tudi ra-dio-postaja, ki bo takoj pričela delovati, ko bo zgrajena električna centrala, ki bo razsvetljevala otok. Navzlic razburkanemu morju zaloge neprestano zlagajo s parnika, ki se nahaja štiri milje od otoka. Tudi hiše gradijo na otoku, na katerem so bili do sedaj edini prebivalci samo ptiči. Alameda, GaL, 23. aprila. — "Clipper" je dospel nocoj ob šestih (po newyorskem času) sem. Nad 2400 milj dolgo pot je preletel v 20 urah in 59 minutah. "HIŠA GROZOT" PRI LANCASTRU Zdravnik* je žrtve nepo-stavne operacije s e ž i-gal in zakopaval. — V zdravnikovi hiši so bile najdene ženske kosti. GLEDE MEZD BODO ODLOČEVALE TUDI DELAVSKE ORGANIZACIJE WASHINGTON, D. C., 23. aprila. — Predsednik Roosevelt je storil danes korak dalje v pripravah za nabavo dela nezaposlenim. Kongres je dovolil v to svrho štiri tisoč milijonov dolarjev, sedaj bo pa treba denar pravilno razdeliti, da bo dobilo zaposle-nje čim večje število oseb. Roosevelt je danes naznanil, da je imenoval svojega starega prijatelja Franka C. Walker ja za načelnika National Emergency Councila. Naloga tega urada bo pregledati iu presoditi vse prošnje ter jih bodisi zavreči ali pa priporočiti. Končno besedo pa bo imela neka druga oblast. Walker, ki je bil svoječasno blagajnik demokratskega narodnega odbora, je bil že pred meseci načelnik tega councila. Ko je odstopil, je Donald R. Richberg prevzel njegovo mesto. Richberg se je sedaj posvetil NRA zakonodaji. Izjava, ki je bila izdana v Beli hiši, se glasi: — Predsednik je danes organiziral nov oddelek National Emergency Councila. Ta novi urad se bo bavil s prošnjami in informacijami ter bo posloval kot nekakšen "clearing house". Njegova naloga bo, dajati javnosti, ter zveznim, državnim in občinskim upravam potrebne informacije. Ta oddelek bo sprejel vse načrte za koristno izdajanje denarja iz skladov, ki so namenjeni za dobavo dela. Frank Walker bo svoj urad že jutri nastopil. Tajnik za notranje zadeve se je začel posvetovati z voditelji delavskih organizacij glede plač, ki naj jih dobivajo delavci, uslužbeni pri javnih gradnjah. Postava določa, naj dobivajo po petdeset dolarjev na mesec, vendar ima pa predsednik pravico na dobro utemeljena priporočila to vsoto povišati. Lancaster, Pa., 2.1 aprila. — "Skrivnost, kako je izginila Gladys Lawson, je razrešena*', je rekel državni pravdnik Paul A. Mueller, ko je policija v hiši dr. H. E. Zimmerly-ja v Mechanics Grove naš La ženske kosti in šop las. Mrs. Lawson, 2(» let stara mati dveh otrok, prišla k dr. Zimmerlyju, da izvrši nad njo nedovoljeno operacijo, in od tedaj je nikdo ni več videt Njenim sorodnikom je zdravnik surovo rekel, da je šla iz njegove hiše. 3. aprila je policija prvič vdrla v "hišo grozot'' — kakor jo prebivalci že dolgo nazivljajo — ter je našla obleko Mrs. Lawson. Včeraj pa je policija našla kosti, ki tvorijo skoro celi okostnjak. Dr. Zimmerly je bil 1. 1019 zaradi nepostavne operacije že v zapora. Državni pravdnik bo proti njemu dvignil obtožnico zaradi dveh takih operacij in zaradi prodaje omamiji-vih pijač. V slučaju Lawsono-ves more biti dr. Zimmerly po postavi Pennsyl varni je tožen samo zaradi operacije. Ko so detektivi vdrli v hišo 65 let starega zdravnika, so našli neko 17 let staro dekle, na kateri je zdravnik ravnokar izvršil operacijo. KDO JE KRIV? Naročit« m na OLA8 rfAftODA, največji alovtutl dNfrik' * Washington, D. C., 23. apr. Kongresnica Izabclla Grenn-way in kongresuik Jeninings Randolph sta imela v Civil Service odboru majhen »por. "Ali priznate", je rekel Randolph, "da so ženske vdrle v moško kraljestvo?" "Ravno nasprotno", mu je odvrnila Mrs. Greenway, "vi ste napravili pekarske stroje, ki pečejo kruh, ki so ga imele navado peči matere. Tudi drugi stroji, ki ste jih naredili moški, so na isti način storili na ženskem polju. V naše kraljestvo ste vdrli v vsakem oziru, razun v materinstvu — toda otrok ne boste imeli, če bi tudi hoteli". Randolph pa je končal debato z besedami: "Menda nam pa boste saj dovolile, da bomo ostali očetje "t ___________ PLAČE ZVEZNIH URADNIKOV Washington, D. C., 23. apr. Predsednik Združenih držav ima $75,000 plače na leto; ravnatelj NRA Richberg, katerega imenujejo predsednikovega namestnika, dobi $14,000 na leto, notranji tajnik Har. lek« s $15,000, reliefni administrator Harry Hopkins, ki izdaja na milijone in bo v kratkem izdal bilijone, pa dobiva $10,000 na leto. Ravno tako plačo ima tudi član predsednikovega možganskega trusta, poljedelski poditajnik Rexford Guy Tug-well. ROPARJI POŽGALI VAS London, Anglija, 23. aprila. Neko poročilo na "Exchange Telegraph" iz Harbina pravi, da je zgorelo 60 vasčanov, ko je njihovo vas napadlo 400 roparjev. ki so vas zažgali, • V1 ft O D 1* NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 24, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. pap «59 U Glas Naroda 99 S 8iH»r,fmMat SLOVENK PUBLISHING COMPANY U OoKporattoa) L Benedlk, Tru corporation and »dtliof «bon flCOcup: •f MiitaHn, New Sack City, N. V. ALAS NAilDA (Vetoeffee ft^ti) Day Eiwpt Sanflayti and Holiday« Sa New York aa odo loto......97.00 Za pol leta ........Ilio Ea tooaoutro aa celo lato....... f7.00 „ HJ0^ Mi ....................9U0 Yearly $6 00 "QUa Naroda" Toaki dan pedelj In pramlkoe. Iiuildee ta ooebnoetl ee ne prloMnJeJo. Denar naj ee blago?oll po Moq9 Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prdoimo, da ae tpdi pr^jaje MealiBče naaaaml. da kHreJe .najdem_ iHtali£če. Po«lilževala se je najrazličnejših sr^Jletev in najibolj »vitih metod. Z dip loan aitlsko previdnostjo je sledila poteza potezi. Anglija je dosledno vnaprej uganila namene svojh nasprot nic in jim zastavljala pot. Njena najvažnejša in najmočnejša figura je bil Hitler v vlo^i šahovskega tekača. Koti tak se je presenetljivo dalbro izkazal. Z uvedbo splošne vojaške obveznosti je prekrižal Italiji iti Franciji račune. Anglija je dobila prednost ter opravila Mussoliuija v zagartV). V splošno napetost vmeša izjavo Hitlerjevega po planika dr- Neuratha, s katero nekoliko potolaži nasprotnike. Anglija se kaže prijazno in dobrohotno. Vsem hoče biti naklonjena, pri tem ji pa ni nič drugega kot za interese angleškega kapitala, ki je v Evropi kitasti manj ogrožen kaikor v njenih "kolonijah, posebno na Daljnem iztoku. Da bi imela v o na mani-re in dostojnosti ter bo z brutalno ro>ko lidaril po mizi in jo prevrnil. Pogodbe bodo z<*i>et proglašene za ničvredne krpe papirja, izbrulmila bo vojna, človeštvo bo trpelo po-; nanj kanje in se valjalo v krvi, gospodje diplomati se "bodo pa z vso vnemo zopet lotili svojega nečednega posla. Pod vodstvom admirala. De-mastikasa je na Grškem izbruhnil upor v mornarici in armadi. Na čelu tega gibanja je 4tal stari grški državnik Venizelos, upor sam pa je financirala njegova častihlepna in bogata žena. 71 lot stari državnik si je vsekakor pridobil zaslug za svojo grško domovino, saj se mora Grška Venizelosu zahvaliti, da je po balkanski vojski tako narasla. Venizelos je bil poglavar in starešina republikanske r+ranke. Njegova vztrajna in naravnost strastna delavnost je vredna občudovanja, posebno pa še njegova politična udarnost v tako visoki starosti. Po svetovni vojski, kateri je sledila kratka grfko-turška vojaka, jfe brl Venizelos v win o v ospredju grške poditike: enkrat kot vladajoči politik, drugič kot voditelj opozicije. Vse vlade, katerih ni vodil on, je srdito napadal in jim metal polena pod noge. Venizelos je bil glava in duša grškega republi-kanstva. V zvezi s tem in pa v zvezi z najnovejšimi dogodki na Grškem je treba podčrtati še eno lastnost tega -velikega moža: Venizelos je najodličnej-ši član vrhovnega sveta grške francoske lože. V zgodovini grških osvobodilnih bojev in v razvoju nove grške države so fram&soni igrali vedno važno vlogo. Zadnja grška kralja Konstantin in Jurij sta postala žrtev premoči grškega frama-sonstva. Sedanji ministrski predsednik Caldaris, ki že dve leti vlada, je previdno kolebal med monarhisti in republikanci Ve-nizelosove smeri. Z monarhisti je Caldaris sam imel osebne stike, republikance pa je vpo-števal, ker jih je imel za dovolj močne, da bi jih mogel brez državljanske vojske premagati. Temu kolebanju pa je napravil konec Venizelos sam, ki je dal signal za zadnji upor, kateri pa se je končal s popolnim porazom upornikov in Ve-nizelosovih republikancev. Caldarisova vlada je — kakor znano — najprej razpustila senat, kateri je imel venize-listično in framasonsko večino. Na ta Caldarisov ukrep je Ve-njraelos odgovoril z bojno napovedjo vladi. Še bolj je republikance razburilo dejstvo, ko je vlada sprejela v svojo sredo izrazi tega monarh Ista Metaxa-sa. Tako je završala državljanska vojska. Državljanska vojska na Grškem je seveda vznemirila splošen položaj na Balkanskem polotoku. Že to j«1 |K)vzročilo vznemirjenje, da bi utegnila posredovati Anglija, Francija ali celo Italija, ako bi se državljanska vojska predolgo iletla. Venizelistični program namreč za grške sosede ni brez pomena. Grška framasonska loža je nositeljica tele zamisli o politični ureditvi Balkana: Ustvari naj se enotna balkan sa zveza balkanskih držav pod vodstvom Grčije. Že leta 1930 je veliki mojster Velikega orienta, Militiades Puoris ob balkanski konferenci izdal o klic, naj vsi prostozidarski bratje složno delujejo, da bi se balkanski -polotok združil in se tako ustvaril * Veliki Balkan'. V tem programu so politične zahteve venizelističnih frama-sonov in republikancev čisto jasno vidne. Zato krvavo obračunavanje med grškimi republikanci in monarhisti ni bilo samo notranja zadeva grške države. Ako bi kdo ugovarjal, češ, da je bivši grški kralj Jurij tudi framason in da je član londonske lože 44 Wall wood", ki je bila leta 1930 ustanovljena, ter da vsled tega gornje trditve ne drže, je ta ugovor lahko o-vreči. Saj je napačno mnenje, češ, da se framasoni v vseh državah enaki in njihovi politični načrti isti. Dejstva namreč tako-le govore: Zgodovinske, kulturne, politične, družabne in gospodarske razmere so pač ustvarjale v vsakem narodu in vsaki državi .tudi različne na-cijonalne framasonske družbe. Znano je. na primer, da je angleška velika loža strogo konservativna, liberalno-demok ra-tična. Član take lože, kakršna je angleška, je pač lahko tudi bivši grški kralj Jurij. Njegov glavni nasprotnik Venizelos pa je vrhovni dostojanstvenik grškega frama.sonstva, katero jo po zgodovinski tradiciji naci-jolnalno-revolucionarno in re-volucijonamo - republikansko. Ozadje zadnjih dogodkov v Grčiji je bil Venizelos. Venize-losovo ozadje pa so grške lože. Konec upora, ki je bil Veni-zelov zadnji akt, njegov beg s Krete, bo imel velike posledice v zunanji in notranji politiki ter bo deželo brez dvoma močno pomiril. Za sedaj in Še za nekaj časa je menda končan vpliv grško-republikanskih skrivnih zvez, katere so notranjo in zunanjo javnost s svojimi načrti in spletkami toliko časa vznemirjale. Cleveland, Ohio. V nedeljo, dne 28. aprila se vrši v S. N. Domu na St. Clair pomladanski koncert mladinskega zbora "Slavcki". Slišali boste poleg zbora tudi solospe-ve>in duete. Iz -teh otrok je organiziran tudi mladinski orkester, ki se pridno vadi v inštru-mentaciji. Pričetek bo ob štirih popoldne, po zaključku programa se vrši prota zabava in ples, za katerega igra Sadar okrester. Vsi skupaj ste vljudno vabljeni! Navidenje v nedeljo! Joseph Trebeč. imetje na italijanskem ozemlju. V fašističnih krogih je bila ta izjava sprejeta vsekakor z velikim zadovoljstvom, ker jim bo s tom omogočeno razviti med ljudstvom še večjo propagando za italijanske namene v vzhodni Afriki. Med tem so se v Neaplju jn>-slednji oddelki "gavinanske" divizije vkrcali na parnike "Abbazia", "Gange", "Arabia" in "Leonardo da Vinei" za pot v vzhodno Afriko. Par-nik "Abbazia" je že odplul. Poveljniku divizije generalu Maravigni in njegovemu štabu je italijanski prestolonaslednik Umberto priredil poslovilni banket. Peter Zgaga ITALIJA HOČE CIVILIZIRATI ABESINIJO NOVO NEMŠKO OROŽJE NIT GA JE IZDALA Zanimivo detektivsko zgodbo so razvozlali te dni pri okr. sodišču v Št. Lenartu v Slov. goricah. Februarja letos je bilo vlomljeno na podstrešje posestnika Lovrenčiča v Zamar-kovi in odneseno suhega mesa v vrednosti 2000 Din. Za storilcem je manjkala vsaka sled, le na lestvi so našli orožniki nit ml obleke, ki so jo shranili. Te dni pa je bil zasačen pri vlomu pri posestniku Škamlecu v Partinju 24-letni Franc Sene kovič. Ugotovilo se je, da izvira nit, katero so našli na lestvi pri Lovrenčiču, iz Senekoviče-vih hlač. Isto je potrdil tudi kot izvedenec krojač, katerega je sodišče zaslišalo. Senekovič je po brezuspešnem t a jen ju slednjič tudi vlom priznal. V M assail i je vrhovni poveljnik vzhod 11 o-afriške voj»k«» ge-eral de B0110 sprejel te dni ko- respondenta pariškega lista "Paris Soir" in mu podal daj-šo izjavo o efektivni sili vojske, ki se zbira v Somaliji in Eritreji, o njenih nalogah, o položaju v abesinskih obmejnih pokrajinah in sličnih zadevah. Po razgovoru mu je dal na razpolago .tudi svoj avtomobil, da si je v spremstvu nekega italijanskega častnika lahko ogledal posamezna javna dela, ki se sedaj z vso naglico gradijo po vsej Som ali j i in da je proučil položaj v obmejnem ozemlju. General de Bono je poudaril, la razpolaga italijanska vojska v vzhodni Afriki le s tolikim številom letal, kolikor jih je potrebnih zh najnujnejše iz-vidniške in zasledovalne svr-he*; pač pa je prišlo iz Italije toliko več oficirjev, ki morajo prevzeti vodstvo velikih oddelkov domačinov. Veliko pozornost je zbudila de Bonova izjava, da bo imela italijanska vojaška ekspedici-ja proti Abesincem, če bo do nje sploh prišlo, velike civil i-zatorične naloge. Gre bolj za vprašanje tlačanstva, kakor za suženjski problem. Abesinci s svojimi sužnji ne postopajo tako zelo nesocijalno, pač pa je njih gospodstvo nad obmejnimi neabesmskimi plemeni absolutno nedopustno. S svojimi tla-čani, je dejal de Bono, ravnajo Abesinci naravnost nečloveško. In v takih strašnih razmerah živijo milijoni ljudi. Če bo Italiji pripadla naloga, da reši etiopska plemena abesinskega tlačanstva, bo italijanska vojska storila svojo dolžnost. Za sedaj se zbiTajo italijan. polki v vzhodni Afriki zgolj zaradi obrambe obeh kolonij, ker ni mogoče dopustiti, da bi roparska plemena iz sosednje dežele rušila mir in morila ljudi ter uničevala njih Londonski "Sunday Chronicle" poroča, da je uspelo nemškim inženirjem zgraditi v zadnjem času petorico strašnih morilnih orodij: izstrelek s silovito probojnostjo, rotativ-no strojnico, stratosfemo raketo v morilne svrlie, napravo, ki oddaja tako .zvane žarke Z in nov tip lahke strojnice. Izstrelek, ki ga je izumil inženir Gerlaeh, se imenuje Hal-gar-Ultra in je sposoben prebiti brez nadaljnjega 15 cm debele okloj>e. Rotativno strojnico, ki je baje holandskega izvora, izdeluje Krupp. Ima pet bobnov, iz katerih se sproži po 1000 strelov na minuto. Če se kakšen boben preveč segreje, se lahko z enostavnim prijemom nadomesti z enim izmed ostalih bobnov. Najstrašnejše orožje je videti stratosferna raketa, ki se da nabiti po izjavi nemškega polkovnika Hemmelhacha z eksplozivnim materi jalom, strupenimi plini in bakterijami. Seže baje 300 km daleč. Skrivnostni žarki Z so baje sposobni zadržati sovražna letala, da ne morejo preko neke črte. S temi žarki nameravajo Nemci zgraditi neviden in za letala neprodoren zid pred vsem napram Franciji. Nova lahka strojnica, ki jo je izumrl inženir Stauge, tehta komaj 9 kg in> jo lahko nosi en sam mož. V minuti odda 900 strelov. Sedaj pa gradijo nemški inženirji še novo težko strojnico, ki bo sposobna oddati baje do 14,000 strelov na minuto! Lll^wSii, poročite se na "GLA8 NARODA" največji slovenski d%.+vnik t Združenih državah. VABILO n a VESELICO S Kt**. PLES "SLOVAN" V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 IRVING AVENUE . . BROOKLYN, N. Y. BELO APRILA 1 9 3 S Igrala bo poznana Adria Trio godba. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 39* Za M obišk nt priporoča — "8LOV AN" Mussolini hoče biti vse. Ne samo v Italiji, pač pa tudi v Evropi. V Italiji ima menda sedem ali osem ministrskih mest, povrhu tega je pa še ministrski predsednik. Konferenci v Stresi je 011 predsedoval in predsedovati hoče tudi podonavski konferenci. Kratkomalo — vsepovsod hoče imeti odločilno in uogla-vitno besedo. Da mu ne manjka daru govora, je razvidno že iz njegovega imena, -kajti' "muso" se imenuje v nekaterih italijanskih narečjih — gobec. Za njegove govorilne zmožnosti jamči pa tudi naslednja zgodba: Nekoč je bil Mussolini na svojem vrtu kar sede zadremal. Kadar Mussolini dremlje, sme vse — seveda bolj pot i hem — govoriti 111 še celo živali se pogovarjajo. Zgodba pravi, da sta mu sedli na brado dve muhi in začeli ogledovati njegova ogromna usta. Pa reče prva: . — Veš, kaj, tek mu j va, katera Ih> prej prišla od enega konca ust na drugi konec. Rečeno, storjeno. Muhi sta se postavili na levi konec Mussolinijevih ust, in tekma se je pričela. Toda čudo! Ko je prva muha z veliko naglico pribrzela 11a drugi konec, je že opazila tam svojo tovarisico, ki je veselo vzklikala: — Jaz sem bila prva. — Še enkrat! — je predlagala poražena muha. Pa tudi topot se je isto ponovilo. Njena nasprotnica jo je že čakala na drugem koncu. • — Le kako je to mogoče ? — je vprašala poražena muha. — Nič lažjega nego to — je odvrnila zmagovalka. — Razdalja med enim in drugim koncem ust je strahovito dolga. Jaz sem šla raje zadaj po vratu na drugi konec. Tam je dosti bližje. ODGODENA USMRTITEV V Lvovu bi bili morali te dni usmrtiti nekega Gabrijela fVliuro, katerega pomilostitev je zavrnil predsednik |»oljske republike. Kratko pred določeno justifikacijo psi je fVhlira dobil živčni napad. Uradni zdravniki so ugotovili hudo srčno l»olezen, zaradi česar je, predsednik sodišča odločil, da se mora usmrtitev obsojenega preložiti na nedoločen čas. za potovanje. Kdor j0 namenjen potovati 9 etari kraj ali dobiti koga od tam, jo potrebno, dm p poučen o vseh stvareh. Telod dolgoletno skninjo Vam mmoramo dati najbcljio m tudi «m petrebno proikrbeti, dm je potovanja udobno in hitro, tmtm m m o Sata, viaeje m sploh vse, kar je m potovanja potrebno v najhitrejšem iasn, in kar je glavno, aa najmamjie stroiko. _ Nedriavljani naj no odlaiojo do sadnjogm tronvtkm, ker prodno to dobi ti Washlmgtona povratno dovoljenja, BE-XN-TRT PERMIT, trpi najmanj on moaoo. POite torej moj m IrlMhfai navodila in mo Vam. dm bo^to PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York. N.Y. f'lovek 111 nikdar pametnejši kot toliko, da lahko porabi razum v svoje sebične namene. — Oh, — je vzdihoval rojak --pa je res težko na tem svetu. Dokler sem bil še samec, so mi ptič ice pele, odkar sem se oženil, je pa vse drugačna pesem. Neprestano govori od jutra do večera. Jaz jo moram |x>slušati, in vsako aijeno besedo požreti. — To ni nič — ga je potolažil prijatelj. — Besedo se že da požreti. Dosti huje je, če moraš požreti tisto, kar skuha. * — Ali hočete vzeti Tinco Petelin jek za svojo zakonsko ženo?— je vprašal p red oltarjem župnik črnooblečenega moža. — Ne, — se je glasil odgovor. — fVmu net — se je začudil župnik. — Čemu jki tukaj stojite? — Saj vam rečem, da je nočem, to pa zato ne, ker nisem ženin, pač pa samo priča. Že-' nim čaka pred vrati in si ne upa notri. * Učenjak Stendhal pripoveduje v svoji razpravi o ljubezni o nekem ljubimcu, ki je presenetil svojo prijatelj ioo v zelo kočljivem položaju. Napravil ji je strašen hrup, toda ženska je vse itajila, Čeprav je bila stvar jasna. Ko ni nebal besneti, ga. je začudeno prekinila: — Kaj T Ti verjameš temu, kar vidiš, bolj nego temu, kar ti jaz povem? a« £}&AJ3 MAEODA' NEW YOBS, WEDNESDAY, APJUL 24, 1935 1bU.8.1 MOŽ - BESEDA KITAJSKEGA TOLOVAJA ALEX BERRY: IZVRSTNA KUHARICA Angleški listi prinašajo iz Kantona naslednjo zgodbo, katero v glavnem podajamo: kitajskem delu Kantona prebiva bogat Anglež Simon, kateri ima pri sebi 21 let staro hčer. Nekega dne pa je hčer-|ka, kateri je ime Marija, brez jo Simon, katera je bila nezavestna. Sedaj se je zadeva kmalu pojasnila. Tistega dne, ko je gospodična izginila, sta jo na cesti napadla dva moža, jo naglo potisnila v avto in jo odpeljala na neko kmetijo več sto kilometrov z Kantona. Sedaj so jo v kovčegu zopet pri- j Sledu izginila. Hotela je iti k___ _ _______0___ Zarec oil sreče je prišla go- veda če je dobre volje. In ker Ijali na rivijero 1 Hočete zaboj šivilji, kamor je pa ni bilo. Oči- nesli nazaj, dane bi mogla po spa Bricheva iz lekarne. Teh- oboje posebno rada je, pride jjortskegat.... ali strojepisko, tala se je na liigijenični telit- pečenka -z rogljički kaj pogo- ki 'bi vam natipkala vaša pi- vidno so jo ugrabili razbojniki rn odvedli. Nesrečni oče je niči in vsa blažena je ugotovi- sto na mizo. jsmaf najel poleg policije še tri za- la, da je v zadnjih dveh tednih Vsa upehana in prepotena; Vsa izčrpana in obupana je Sebne detektive, da bi jo iska-shujšala za dve kili. se je je vrnila gospa Bricheva 1 gospa Bricheva sklenila roka jj^ toda ves trud je bil zaman. Ta razveseljivi uspeli v svo- domov s petimnutno zamudo, nad glavo. Tedaj je pa sme- j Marija Simon pa se je le ne-jem prizadevanju je bila dose- Barbara ji je prišla odpret hrtral gospod Briclie, da je na-» kaj dni prej, preden je izgini-gla samo s strogo dieto in po- na obrazu se ji je poznalo, da počil trenutek, ko mora ppsečiila? zaročila z mladim franco- vedati, kje je bila. Odvedli so jo ocividno pajdaši tolovajskega poglavarja Kijenfuja, kateri jim je sedaj velel svoj plen vrniti. stom, zlasti pa z izpreliodi, na- jo slabe volje, pornimi in strogo odmerjeni- Gospod Briclie je 4e sedel v mi. jedilnici; čital je novine. Vonj Barbara, No torej, ker je uspeli tako korenčka in peteršilčka, prije- da nama nočete razveseljiv, je treba junaško ten vonj dušene pečenke se nadailjevati. Zato je gospa širil po vsem stanovanju in si Bricheva sklenila vrniti se do- lil gospodu Bricliu v nos. ! skim zdravnikom Lestauvilom, ravnate prav, draga ' čigar družina že več desetletij Kantonu. Mladi dr. vmes. — Ne je dejal mirno, — j prebiva v ] čete povedati, kaj i Lestauvil je v kitajskem delu« je vam teži srce. Priznajte, da je ] med Kitajci zelo znan in pri-1 si- med poštenimi ljudmi vedno ljubljen. Kot zdravnik namreč' mogoč sporaznm. No torej, po- POČASI NAVZGOR, STRMOGLAVO NAVZDOL mov peš. Malo se požuri in go- Bogme, zadostuje samo ma- vejte po pravici, kaj vas teži. tovo pride pravočasno, da se lo poduhati te vonjave, pa te . — Pa naj bo, če že hočete Barbara, kuharica, ne bo pre- prime lakota, da je veselje. J— je odgovorila* Barbara. — več jezila. * — Barbara, zdaj pa že lah- Ne želim, da bi se gospa dr- Gospa Bricheva namreč ve iz ko prinesete obed, — je dejala zala siroge diete, da bi se tako lastne, izkušnje, da mora inno- gospa Bricheva. Jaz juhe ne nespametno postila. Pravkar go popustiti od svojih zahtev, bom jedla. Popolnoma sem za- ste bili priča, kako se je baha-tia mora pogosto zatisniti eno, dovolj na s svojo dieto, kajti i i, da je zopet shujšala za dve oko, da ne izgubi izborne ku- pravkar sem ugotovila, da sem kili. To je že od sile! harice, ki jo je zdaj tako težko' zopet ^a dve kili shujšala. j Gospa Bricheva se ni mogla r*ajti- j — Zares? — je dejala ku- ubraniti smeha. Seveda, Barbara je bila pre- hi.rica ogorčeno. — Potem ta-več debela — kakor njena go- krm vam pa moram pravočas-spa, — poleg tega je imela še' r.o povedati, da "odpovedujem arterios-klerozo, tako da je -hižix). morala gospa najeti posebne-1 Gospa Bricheva, ki je še ved-ga čistilca parke t o v. Barbaro no držala v roki svoj klobuk, je mučil tudi sklepni revmati- ga je v tem hipu nehote zmeč-zcm, ki jo je oviral, da ni mo- kala na prsih. Tako je bila gla umivati oken in pomivati presenečena in prestrašena, kuhinjske posode. Za to delo je! — Saj to ni mogoče, draga morala gospa najemati posebno žensko. Bas zdaj išče gospa Bricheva zanesljivo moč za mala gospodinjska dela, kajti Barbarine oči bi se s takimi otročai i- zgodi se Barbara! Kaj se je pa lot... Res, zakasnila sem to priznam, toda. .. svečano vam obljubim, da bom v bodoči; točne jša. ljubljen. Kot zdravnik namreč' V nekem cenenem hotelu v opravlja službo v bolnišnici za : Budimpešti je umrl v starosti kužne bolezni ter tako skrbi za;71 let beden mož, ki je pa bil Kitajce, da ga imajo ti kar zaj^koč najbogatejši moz jugo-svojega. Lestauvilova priliub-1 vzhodne Evrope m ki so ga i-Ijenost pa je še zrasla, odkar j menovali tedaj splošno "zla-se je ponesrečil potniški par-j tega kralja*', nik "Lesseps". Tedaj je nam-1 Pred pol stoletja je bil.Alek- reč mladi zdravnik s svojim ju-; sander Pokol navaden učitel j pil palačo v Budimpešti in dirkalne konje. Začel je živeti kakor velik gospod, njegova razsipnost in darežljivost nista priznali meja. Če je prišel v gostilno ali zabavišče, n i smel nihče izmeti gostov plačati zase, vse je šlo na njegov račun, vsem je naročal najdražje jedi in pijače. Beračem je metal zlatnike in srebrnike v celih zvitkih in če mu je zmanj kalo denarja, si je potrgal zla te gumbe s suknje, da jih je daroval revežem. Av-sfcroogrski | cesar Franc Jožef ga je za njegova veliko volila v domoljubne in človekoljubne e>vrhe povzdignil v baronski stan. Sreča ga ni zatpnstila niti potem, ko je začela produkcija v njegovem rudniku padati. L. 1916. ga je prodal nekemu švicarskemu konzorciju za 1,200,000. švicarskih frankov. Ta denar je vtaknil v nove rud-n;ke, ki pa niso prinesli nobenega dobička, vojna, inflacija, "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. pripomoček je še ostal, ki ga je mogel rešiti: umetno dihanje. Vsi člani bolnikove družine, njegovi znanci in izšolano strežno osobje so se v presledkih izmenjavali v težki nalogi, da ga ohranijo z umetnim diha- razsipnost so storili ostalo, da,^em ?\veSa> dan m"ol\s? ™ je začelo njegovo bogastvo inonih genoma stikati in s. naštvoni rešil nekega Kitajca. Iz prenapolnjenega reševalnega čolna je padel v vodo neznan Kitajec in se začel potapljati, ker ni znal plavati. Dr. Lestauvil je planil za njim v votlo in že nezavestnega siromaka rešil v reševalni čoln. Kmalu nato je reševalni čoln srečno pristal v luki. Tu je re- — Toda, preljuba Barharn, zato se nikar ne jezite; to delam zavoljo svojega zdravja. — Seveda, seveda, — je godrnjala kuharica. — Toda je, treba pomisliti, da ste dali zo-,šeiu Kitajec svojemu rešitelju žiti že vse svoje obleke tako, podal roko in rekel: da so mi že pretesne... A sami "Neveste, koga ste rešili, dobro veste, da rada hodim v . Prepričan pa sem, da mi bo nc-kino v v svilenih oblekah. Ta- 1 mogoče poplaeati vaso ple-ko torej, zdaj veste, kar ste ' menitost. To moje plaeilo bo hoteli vedeti. In zdaj imate na dragocenejše ko denar. Kadar izbiro • ali ali .boste potrebovali pomoei, pa " Zares, dušena pečenka je di- 'me pokličite. Če boste svoje šala tistega vcčera~še posebno j počilo objavili v listu 'Shaii-•• . ^ , ^ • , • »gai Times , me bo doseglo, prijetno. Gospod Briclie je navdušeno vdihaval ta vonj. kjerkoli bom". Preden se je mladi I>estauvil zavedel, je skivnostni Kitajec že izginil v gneči — Ne, ne, gospa, čez štiri-jami utrudile ali celo pokvari-: najst dni odidem. — Kaj vam pri nas ne uga-Ni dolgo tega, ko si je Bar- ■ ja? Mar niste zadovoljni z je-1Kar se je boječe obrnil k svo- bara izgovorila dva popoldne-j d jo ali z vinom?... Ali ste pa ji ženi: va v tednu da bi lahko hodila i morda bolni? Hočete, da vami — Ali ne misliš, dušica, da,- „ , . v kino. Ker je vneta ljubitelji-j najamemo pomočnico v kuhi-1 s svojo dieto nekoliko pretira- L Medte.m . "t *?"™: ca filma in «e začno popoldan- njo? 'vaš? \iefiQa minevah skrbl 111 zalostl ske predstave zgodaj, je bilo sklenjeno, da bo obed pol ure prej, da bi izborna kuharica ne zamudila nobenega ljubavnega prizora. Izborna kuharica je tudi do- Saj bi res ne bila odveč, T "Gospa Bricheva se je vsa S?01™ dnevi Kantonska polici- ■ 1 j ja je mobilizirala svoje naj- ' i boljše agente, da bi našla sled J za Marijo Simon. Toda .vse je ta pomočnica. Toda to ni vzrok <«a odpovedujem službo. — Saj smo vam že prejšnji mesec povišali plačo. — Novo povišanje bi mi segla, da je gospod Briclie i:'.- prav nič ne škodilo. Sicer sem premenil sorto zdravilnega vi- pa hotela že takrat pobrati sina in kupuje zdaj še dražje inlla in kopita in oditi. Zdaj sem redilnejše portsko, ki Barbari-' pa to trdno sklonila, nemu jeziku bolj tekne. j — Toda, za božjo voljo, po- Kadarkoli boli Barbaro gla-. vejte nam vendar, draga Barva ali jo napade lažja migre- bara, kaj vam ne ugaja? Pri-na, jo odvedeta zakonca Bri- j pravljenji smo ustreči vsaki va-che zmagoslavno na večerjo v ši želji, je-li, Gustav? boljšo restavracijo. j — Seveda, seveda, — je pri- Treba je pa tudi priznati, da trdil gosjiod Briclie resno. tresla od jeze, toda morala j kapitulirati pred veličastvom Barbarine umetnosti. .... . -__ . . bilo zaman. Vsi so bili ze pre- ' pričani, da je nesrečna Marija v malem sedmograskem kraju Borpatku. Nekega dne se je poročil z revnim kmečkim dekletom, ki je dobilo za doto majhen, že davno opuščen rudnik ziata, kakršnih na Sedmogra-škem ni malo. Tedaj je zapadel mož zlati vročici. Najel je dva rudarja in je še sam neprestano kopal po rudniku, da bi ven darle izsledil kaj zlata. Vsako prištedeno paro je vložil v to podjetje in si je še izposoje-val denar od nekega bogatega trgovca. Ko je njegov dolg narasel na nekoliko sto starih avstrijskih goldinarjev, mu j" trgovec ustavil kredit, toda Pokol je ril z zadnjo kronico v žepu po rudniku. Na večer pred dnevom, ko se je bil odločil, da opusti na videz nekoristno početje, sta njegova delavca izsledila dva prsta debelo žilo zlate rude — in Pokol je postal v trenutku milijonar. TaJkoj je o stavil učiteljsko službo, si zgradil razkošen grad v bližini rojstnega kraja, ku- kmalu in hitro kopneti. Ko je Sedmograška pripadla Rumuniji, je še daroval kralju..... , , , . Ferdinandu in kraljici Mariji / ^k, m ki je zahtevala poleg riti prsni koš. Osemnajst mese cev je trajala ta muka, ki se ni smela ustaviti niti za trenu- dve krasni zlati kroni, potem pa je šlo naglo navzdol. Gospodariti ni znal itak nikoli dobro velike spretnosti tudi mnogo tlesnega napora. Bolnik sam je trpel poleg drugega zavoljo za- vam s|>eče ta znamenita kraljica kuhinje i zborno pečenko Gospa je pa nadaljevala: — Morda hočete nekaj dni in sijajne rogljicke h kavi, se- dopusta? Ali bi se radi odpc — Da, pravo praviš, odgovorila prisiljeno prepričevalno, — tudi meni se'zdi, da ti posti in ti izpreliodi mnogo ne pomagajo. Sicer pa priznam, da sem napravila neumnost, da sem se dala tehtati. Barbara, prinesite mi juho. Moram paziti, da nadomestim, kar sem izgubila. Dušena pečenka je bila zares izvrstna. Vendar je pa malo manjkalo, da gospe Briclie-vi tistega večera ni razneslo trebuha, tako si ga je bila nabasala. KONEC STAREGA PARNIKA Stare pomike običajno prodajo za staro železo, pa mik "Mi lore", ki je prevažal premog, so pa z dinamitom razstrelili, da se je potopil. in ko mu je umrl še edini sin,jv*sti> -ugotovil istražno, ne ozdravi j i !či usmiljeni ljiwlje. Tako mu pa vo bolezen: mišice so se možu stroj ne da umreti. Seveda je sušile in izginjale. Po petih le j to življen je, ki bi se ob njem till so mu splahnele mišice, ki človek lahko vprašal, da-li ga podpirajo dihanje. Samo en je vredno živeti... že mrtva. Ko je minilo 10 dni, se je nesrečni ženin spomnil besedi tistega skrivnostnega Kitajca, ko se je ponesrečila ladja "Lesseps". Že drugi dan je v listu "Shangai Times" izšel tale oglas: "Neznanec! Spominjaj se nesreče ladje "Lesseps". Pod to kratko besedilo se je podpisal Leustavil in navedel svoje bivališče. Mladi zdravnik je drugi dan odprl vrata svoje ordinacij-ske sobe, da sprejme naslednjega bolnika. V sobo je stopil Kitajec, katerega je mladi zdravnik kmalu spoznal: Bil je tisti neznanec, kateremu je bil svoj čas dr. Lestauvil rešil življenje. "Ali me ne poznate več? Moje ime ste najmanj že stokrat slišali, saj je sloveče, čeprav ni dobrega imena. Imenujem se Kijenfu". Mladi zdravnik se je skoraj zgrozil. Ime Kijenfu je bilo v Kantonu na najbolj slabem glasu. Mož je bil poglavar tolovajske tolpe, bi je" imela na vesti že stotine človeških živ-' Ijenj. Le nerad je dr. Lestauvil} tujcu povedal svojo nesrečo. \ Kitajec pa je odgovoril: "Kar/ Je Kienfu obljubil, bo tudi dr- j Žal. T 48 urah se bo gospodična vrnila". Dva dni nato sta v predsobo bogatega kimona dva Kitajca prinesla ogromen kovčeg, ki je pa ob strani bil preluknjan. V predsobi sta breme odložila na tla in izjavila: -"Prinesla sva, neko darilo za gospoda Simona". Nato sta naglo odšla. Domači so naglo odpirali pokrov skrivnostnega kovčega in v svoje veliko začudenje v kov-' eegu so našli pogrešano Mari- ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 ! IZ BAGDA1>A V 8TAMBCJL 4 knjige, • ritkami. 6R si rani Vsebina: Sna rt Mohamed Evina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr .130 KRIŽEM PO JUTROVFat 4 knjige, B9% strani, • slikami Vsebina: Jesero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mefcko romal; Pri Kama rib; Med Jezidi Cena ____________________IM PO DIVJEM S17RDIST.1NU 4 knjige, 5M rtrani, s slikami - Vsebina: Amadija; Beg is jfete; Krona sveta; Med dvema ognjema Cos .—..............—lil PO DEŽELI 8KIPETARJBV 4 knjige, 8 slikami, 577 strni Vsebina: Brata Aladfija; Koča r soteski; Miridit; Ob Vardarju Gen ___________________ SATAN DMfiKABIOT * n knjig, a slikami, 1W4 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; * Naročite jih lahko pri: Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadn; . Rešeni milijoni; Dediči Cena -----------------ZJSt V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač 61 men ; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanskl svetnik Cena _____________________ WIN*rrov L, M- tt'.r 12 knjig. • slikami. 1753 strni Vsebina. Prvikrat na divjem capadu; Za ttvtjenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apa«; Na nevarnih potih; Winnetovov roma«; Bans Kar; Pri Komančlh; Wfauwtore smrt; Win-netova oporoka 597 Ž C T I 4 knjige, a Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot IN 216 Wot 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. O D A9' = NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 24, 1935 TS2 LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. A SAMOSTANSKI I OVFP U (SOMAS IZ 14. STOLETJA).JLj VJ V J-i\J ZA "GLAS NAHODA" PBIHEDIL L H. \ SLOVITI VARIETEJSKI TRKI V NAJGLOBLJEM ROVU Ni) SVETU Mnogo trikov varietejskiii Johannesburg je danes veli-čarovnikov je mogoče z malo ko'mesto v južni Afriki, katero spretnosti posnemati vsako- je pred 40 leti bil\f le skrom-mur, mnogo je pa takšnih, ki na naselbina zlatokopov. * Da-njej! Odpeljal se So odšli s svojimi izumitelji .v ne s pa je moderno mesto, v ka-grob in ki jih skušajo tudi naj- terem prebiva 160,000 belokož- i i 83 Omahovaje brodi Ulej do brega in pri vsakem koraku sope pod svojo težo. — Taka (nesreča! — vzdihuje starec. — Uboga reva! Tako mlado in veselo dekle! Ulej, ostani pri bom in bom tekel v vas. ^_______ Že je obrnil čoln ter ga poganja z močnimi zamahi z ve-»boljši artišti te vrste zaman cev in 150,000 črncev. Johan-slom čez jezero. I ponoviti. j nesburg je mesto lepih vil, v ka- Ulej sede na kamen. Z obema rokama pritiska mrtvo tru-j Znana je n. pr. čarovnija i- terili bogatini uživajo vse raz-1, plo na svoje prsi, kot bi še mogel odgnati hladnost smrti s luzionista de Koltija: Na oder košje življenja, obenem pa me-1 toploto svojega lastnega življenja. j je prhiesel kocko v velikosti 6 sto bednih stanovanj, v katerih Ze iz otroške mladosti jo je imel rad. Vedno so njena po- palcev, in jo postavil na mizo. se zbira poleg revščine tudi ta vodila mimo njega. Njegovo srce je tolažilo in upalo. Ka- Mahoma je začela kocka rasti, zloba v*ega sveta. Ta siroma-dar je v svoji delavnici sedel pri delu, je vedno stala pred dokler ni merila 4 pedi. Na ča- šni del mesta se imenuje Fords-njim kot sanje, ki se mu morajo enkrat izpolniti: da jo bo imel roVnikovo besedo se je tedaj ibourg, v katerem prebivajo vsa v svojem objemu in jo bo smel pritiskati k sebi iai poljubo-'odprla ena -njena stran in iz'človeška plemena, kar jih pre- »R. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovenskc BeriSe KNOLISI1 SLOVENE fctKADEB 8TANB SAMO $2 vati. . kocke je priskakljala majhna Sedaj so se mu sanje izpolnile. Sedaj je bila v njegovem ženska,ki je bila na videz zra-objemu. Plaho nagne svoj obraz ter pritisne svojo ustnice na sja s feooko. Zaman si do danes njena mrzla usta. Dovolila mu je poljub in se ni branila. I prizadevajo, da bi ponovili ta — Ti moj zaklad! — Njegova roka se trese, ko potisne čudež krvave lase z bledega čela. j Prav tg[ko tudi "čudež" zna- — In če bom živel sto let, ti bom ostal zvest! Da! Naročit* ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET New York City. menitega čarovnika Houdina. Položi jo na cvetočo travo, ji poravna lase ter ji potisne Ta je kazal ,na odru model svaj jopič kot blazino pod glavo. Vejico s cveftovi sneženke, 'majhne hiše z dvoje vrati. Na njegovo povelje je prišla skozi ena vrata mična ženska postava, ki je gledalcem ponujala o-krepčila, slaščice ali sadeže, kar so pač hoteli. Na drugo povelje je skozi druga vrata stopil možiček, ki je prinašal pijače. Niti iluzionist If^udini, ki j. L_ že s svojim imenom hotel pokazati, da je Houdinov učenec, ni zmogel tega trika, pač pa je zmogel marsikaj, česar spet drugi po njem ne zmorejo. Tako se je dal na odru zavezati skrbno od kogar si bodi do vratu v vrečo, ki so jo zaklenili še! s posebno ključavnico. Nato je zlezel z glavo naprej v sod, ki je bil napolnjen z vodo. Sod so katero je utrgal na bližnji skali, ji položi v roke. Na kolenih moli, natd pa sede poleg nje na tla in iz svojega žepa izvleče leseno glavo in nož. Pred vsako zarezo dolgo visi njegov pogled na tihem, belem obrazu. Dve uri potečeta. Nato pride čoln z ljudmi, med njimi Eggebauer. Ko s tresočimi koraki stopi na breg. ga morata dva moža podpirati. 28. * r — Kje je vendar Cenca? Tako vedno povprašujeta, kadar se za nekaj časa zbudita iz nepopisno sanjave sreče. — Kje je vendar Cenca T Stopita pred kočo in kličeta Cencino ime čez pašnik proti gozdu. Vse je tiho.. — Boš videl, da ne bo prišla. In mislim, da vem, zakaj, — pravi Hajmo. Gitli ga vprašujoče pogleda, nato pa zmaje z glabo. — Najbrže je bila trudna in je na kakem tihem prostoru zaspala. — Misliš? — pravi Hajmo. — Toda tudi ti boš trudna. — Niti najmanj! Zdi se mi, kot bi spala tisoč let in sem ne naenkrat zbudila in med tem časom se je vse izprcmenilo in jaz sama sem postala drugačna. — Kaj! Drugačna si? Tako, lepo, sedaj imam dva zaklada. Samo ne vem, katerega imam rajši; onega, kakoršna si bila, ali tega, kakoršna si postala. Tako se šali Hajmo in jo hoče objeti. Gitli pa skoči v kočo, in se ga brani, ko ji hoče slediti. Hajmo mora sesti na klop in počakati. Rekla mu je, da ji ne sme priti blizu: drMer ga ne pokliče. Za očenaš dolgo sedi in že vpraša: — Ali še ne smem notri? — Jezus! Samo poskusi! — jo sliši prestrašeno govoriti. Hajmo čaka potrpežljivo, gleda z žarečimi očmi gori v modrino in v prisluškuje vsakemu majhnemu šumu, ki ga je mogel slišati iz koče. Gitli stopi smeje na vrata. Hajmo najprej debelo pogleda, nato pa med srečnim nasmehom plosk ne z rokami. In v »mehu se mu pridruži tudi Gitli. — Malo sem brskala po Cencini skrinji. Misliš, da bo jez-'tegne počasi na? Saj se je tudi sama jezila nad temi neumnimi cunjami. Kaj praviš, kako izgledam? Gitli dvigne roke in se obrne. Hajmo se ne more nehati smejati. Gitli pa tudi izgleda nekoliko čudna. Bela, do vratu zaprta srajca in kratki krilo, ji nič kaj ne pristoji. V Črnem nedriju pa bi njeno vitko telesce dvakrat imelo dovolj prostora in vsaka noga ji tiči v nerodnih čevljih kot vrabec v korbi. — Kaj praviš, kako izgledam? — Toda Gitli, Gitli! — Prime jo z obema rokama in jo potegne, na klop. — Nekaj pametnega si si izmislila. Kar nisem se upal dotakniti se te. In kako mu je sedaj zrastel pogum, je čutila v vročem poljubu, s katerim ji je zaprl ustnice. Tako sedita na solncu, zatopljena v svojo blaženo srečo in zopet v živahnem pogovoru. Nobena beseda, ki sta jo izgovorila, nobena misel, ki sta si jo zamislila, ni šla preko tega trenutka. Ne vprašujeta, kaj je bilo pred tem dnevlom, ne izprašujeta, kaj bo prišlo po tem dnevu. Blažena ura jima je padla z neba, kot solnčni svit po nevihti in veselita se nad seboj in kot dva erečna, ki spadata skupaj, ker ju je ljubi Bog ustvaril za skupaj. Njuna sreča je bila tako tiho zadovoljna kot cvetlica, ki v trenutku, ko se njen kelih odpre gorki svetlobi, tudi ne vpraša, kdo je njeno seme položil v zemljo, ali pa kdo jo bo prihodnjo uro utrgal. Cvete in se veseli. KoneČno se Gitli vendar reši iz Hajmovih rok. Lica ji žare kot dve vrtnici. S tresočo roki so potisne lase s čela. — Poglej, Hajmo, sohice stoji že Čez poldne. Ali nisi lačen! Hajmo emeje odkima. — Jaz pa! -r- pravi Gitli tiho. Prestrašen poskoči Hajmo. — Potem pa pridi, srce, pridi! V koči bova že še kaj našla. In Cenoa bo že dovolila. more naša zemlja. Vsak dan zapuščajo to mesto tisoči in tisoči črnih in belih, da v bližnji okolici globoko pod zemljo najdejo svoj zaslužek. s tako velike, da bi v njih lali-, . Tjr.„ ^ . i• j ko stala vsaka vaška cerkev. V kraju Village Dee vidite ol)čudoval sem dve zračni se največjo znamenitost tega sve-.j^ katerQ ^ in dan gonij() ta: to je "Turf Shaft", naj- I elektromotorji. Ti dve zračni globlji rudnik na svetu, Iti sega sesalki dovajata kisik v spod-10,500 čevljev pod zemljo. De- . iprostore. y kotu 45 stola v tem rudniku vodi mlad .. ge nato vozimo Se globlje. Danec. Ta mladenič, ki je mo- Ko gm0 dosegli 18. nadstropje ral zdoma še napol otrok, je podzemeljskih hodnikov, zopet kot pustolovec prišel v južno i restopimo in se peljemo dalje Afriko ter kmalu dosegel od- ldQ 32 nadstropja. Tukaj pa so govorno službo, katero še zdaj jhodlliki podminirani. V steno opravlja. Danes vodi delavsko vrtajo luknjej vanje polagajo kolono, v kateri je 300 belokož- dinamitne patrone in zažigajo, cev m 3000 črncev. Zlatokopi potem delavci zapuste prostor, ga šaljivo nazivljejo "vsemo- vaT1je pono& patrone eksplo- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BTJREAV n« WIST IStfc STRUT 1VBW IOBK, H. K F1&1TE NAM ZA GBNI VOZNIH LOTOV, WM-KBRVACIJO KABIN, Of POJASNILA ZA POTOVANJI an 26. aprila: Kuropa v Aquitania Bremen v Cherbourg gočnega gospoda pekla". T« "vsemogočni gospod pekla" je angleškemu časrfikarju dovolil, da je smel obiskati najgloblji rudnik na svetu. Časnikar je ta obisk nekako tako-le popisal: Ko sem dobil dovoljenje, sem odšel v sobo, kjer se delavci ponesli nato v šotor, pred ka- preoblačijo. Oblekel sem po-terega se je postavil mož s se- oljen sufcnjic m gumijaste skor kiro v roki, da bi v primeru EJe' na«laJP sem nataknil pn-nesreče takoj razbil sod. Toda njeren klobuk m tako preoble-to ni bilo nikoli potrebno, kaj- ti Houdini, se je pojavil nenadoma ves prost iz šotora. Pii pregledu je bila ključavnica na vreči vedno nedotaknjena. Pri drugem triku je isti artist spet položil 24 igel na jezik in jih na videz požrl. Nato je naprosil kakšnega gledalca, naj mu be eno iglo vtakne skozi lice in je tudi ta izginila v njegovih ustih. Nato je pogoltnil svileno nit, ki je bila z obema koncema zvezana. Nekaj časa se je razgovarjal z gledalci, poltem je naprosil koga, naj po-iz njegovih čen sem se spustil v najbolj razburljivo vožnjo, kar sem jih kdaj doživel. Stopil sem v dvigalo, v katerem je prostora za 70 ljudi. To dvigalo so tri železne kletke druga nad drugo. Vrata se zapro, zvonec zazvoni in z blazno naglico 2000 če\--fjev v minuti padamo v globo-čino. Ko smo že 4000 čevljev globoko, izstopimo. Povsod mi blešče nasproti električne žarnice. Stene so belo pobeljene in d« raj o. Ko delavci drugo jutro zopet pridejo na delo, vrtajo, kjer je od prejšnje eksplozije stena ostala cela. Na 32. postaji dobimo kar-bidske svetilke, in se plazimo po rovih proti jugu. Zrak je že tako težak, da ga komaj prenašam. Težka vlaga mi jemlje sapo. Voditelj me svari, naj se ne dotikam sten. Tekočina, ki curlja iz sten, je strašen strun. V tej tekočini je namreč najhujši strup, kar jih pozna kemija — čisti cyan. 1'e deneš samo kapljico te tekočine na majhno ranico, je že dovolj: ni V€Č življenja. Težki vroči zrak mi teži plju-ch kakor svinec. Razločno slišim, kako mi bije srce. Res se kopljem v svojem znoju. Pod zemljo tako bobni, da ni mogoče govoriti drug z drugim. Nikakor ne moreni razumeti, ka- r aprila: afayette v Havre Kex v Genoa MAJA: 3. Majestic v Cherbourg 4. Champlain v Havre 8. Washington v Havre Berengaria v Cherbourg 10. Bremen v Bremen 11. Paris v Havre Conte di Savoiu v Geno i 15. A<]ul?ania v Cherbourg 17 Kuropa v Bremen Saturnia v Trst 18. lie de France v Havre £2. Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Champlain v Havre Kex v Genoa 28. Bremen v Bremen 20. Berengaria v Cherbourg JUNIJA: 1. Lafayette v Havre 5. Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 7. Normandie v Havre 8. Europa v Bremen Conte
  • me &krbi in rada bi 9e ji zahvalita. Kaj ne, kadar se vrne, morava biti ž njo dobra! Zaradi naju je to zaslužila . ^Balje prihodnjič.) KNJIGARNA "GLASNAR0DA' SIf WEST ltth STREET MEW YOKE, M, T. DOMAČE ŽIV ALL 72 strani. Cena ........ GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena Trda vez. Cena 12 KRATKOtASNIH ZGODBIC. 72 str. Gena PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena ---- POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. PREDTRŽANL PEEČERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Gena .. SANJSKA KNJIGA .......................... SANJSKA KNJIGA .......................... M SLOVENSKI ŠALJTVEC. 90 strauL Cena...... M SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ Jf TIK ZA FRONTO. ISO strani. Cena.......... .78 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Salolgro * Vse naSe"). 18» strani. Cena. ........................ Ji VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......lit VESELE POVESTI- 70 strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: peklu vsak dan prebiti o^eiu delovnih ur. Srečamo oddelek delavcev. Strašni so videti: goli, z razmršenimi lasmi, s krvavo podplutimi očmi, pokri-1 ti z znojem in blatom — tako. se gugljejo skozi rov. Sedaj nas čaka še vožnja do r.ajgloblje postaje. Dvigalo nas pripelje do 38. postaje, kjer s. velik električni stroj neumorno prizadeva, da bi ohladil strašni zrak. Stojimo na dnu najglobljega rova na svetu! Zdi se mi, kakor da bi bil kdo okrog mene ovil - orjaško preprogo. Vročina je tako neznosna, da si moram prizadevati, da ne bi svoje obleke zmetal s sebe. Trije silni stroji, ki dajo stisnjeni zrak, so v polnem teku. Njihovo šumenje, pomešano s podizemljskim bobnenjem je tako silno, da nam kar grmi na ušesa. Tukajle, v tem peklu dela vsak dan 12 črnih Kafrov pod nadzorstvom dveh belih paznikov. Te pošastne slike ne' člani beton i rana. V tej dvorani je telefonska postaja za ves rudnik. Nato se dvignemo kvišku. Zahvalim se svojemu prijaznemu vodniku, a sem obenem na tihem vesel, da sem ušel iz pekla. Globoko me je prijelo sočutje s temi ljudmi, katerih usoda je, da morajo vsak dau in leto za letom v teh peklenskih razmerah pridobivati zlato za druge, sebi pa pljučno tu- berkulozo, katera je njihova neizbežna usoda. ŽIVA PODOBA KRUTE VOJNE Kakor poročajo iz Pariza, so odkrili v gozdu Le Marliere na jugozapadu Amiensa v nekem zaklonu smrtne ostanke dvaj-setorice nemških vojakov in poveljujočega častnika. Komisija za raziskovanje in oskrbovanje vojaških grobov je dala ukaz, naj se zaklonišče /. največjo previdnostjo odgr ne, da bo mogoče dvigniti trupla vojakov, če so v zaklonu. Dogovorjeno je bilo, da bodo tkosti vojakov prenesli na pokopališče v Maniourt. Oči-vidno so bili vojaki, ki so bili na tem sektorju poslani v boj. člani saškega grenad irskega bom nikdar pozaibil. Ob svetli-' polka. Usnjena oprema, orožje kanju karbidskih svetilk se in čelade so se razmeroma iz-premikajo skrivnostne prika-j vrstno ohranile, zni, ki se njihove sence kažejo j Častnik in grenadirji so v i?a steni. Vročine je smartnone- • trenutku, ko jih je doletela varna* a še hujši je smrad, ki*smrt, imeli čelade na glavi. Bi-izvira od potu potečih se Za- li so v stoječi pozi ter čakali morcev. To je slika iz Danteje-' povelja za napad. To * se da vega pekla! Čutim, da ne bom sklepati vsaj po oficirjevi sig-več vzdržal. Naglo nazaj na po- nalni piščalki, katero je cast-vraje! - ni k držal v rokah. V zaklonu Vodnik mi hoče pokazati še so našli pisma in dopisnice iz novo sesalko v 37. nadstropju, leta 1916, torej in dobe, io Je Strojnica je razsvetljena z be- bila vojna na francoskem boji-lo električno lučjo in z železom.šču v največjem razmahu. CALIFORNIA: San Francisco. Jaeab COLORADO: Pueblo, Peter CoHg. A. Karti« Walsenbnrg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Loots Uanicto ILLINOIS: Chicago. J. Bev«f, J. Laksnkft Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicer* In Illinois) Jollet, Mary Bambicb, Joseph Hr» ▼at la Salle. J. Spelich Mascontali, Frank Augtistln North Chicago. Join Zelene KANSAS: Girard. Acnes Mofnfk Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmlllcr, Fr. Vodopl*ec 8teyer. J. <*>rne (xa Petina.. W. Va. In Md.) MICHIGAN: v Detroit, Frank Stoter • MINNESOTA: Chisholm. Frank Goofe Ely, Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hibblng, Jobs Povile Virginia. Frank Hrvatleb MONTANA: Roundup. M. M. Punlan Washoe* L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Sirnisha Little Falls, Frank Maafe OHIO: Barl>erton, Frank Troha Cleveland, Anton Robek, Chas. Kar-linger, Jacob Resulk. John SI»i*lk Girard. Anton Nagode Lorain. Louis B&lant, John tf um • Se Warren, Mrs. F. Rachar Voungstown, Anion Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezftvee Export, Louis SoponCW Farrel, Jerry Okom Forest City, Math Kaario Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Potenta Kvayn, Ant. TaoielJ Lnzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Mifrar West Newton, Joaeob Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Freak Skok Sheboygan, J—eph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lnh Diamond vUlq, Joe RoUch UPRAVA "GLA8 NARODA"