sjfltftfa. Ameriška Domovina I TL ŽELEZNIČARJI so naravnost obupani. Vozni park je zelo izrabljen in slab. Množe se nesreče. Za vsako nesrečo je kaznovan železničar kot saboter. Stalinovci res tudi delajo sabotaže, toda vedno tako, da se nesreča zgodi ko je v službi na tistem mestu kak nedolžen človek, ki potem plača račun, železničarji so silno obremeneni z delom. 48 neprestano v službi ni redkost. Ko se poslavljajo od družin, ko gredo na delo, se vedno poslove za vselej. Vsak dvomi, da se bo vrnil domov, ker je vsak dan nekaj aretiranih. Železničarji so mnogo, res mnogo storili za titovce. Sedaj jih ta tepe, najbolj tepe. Mnogo je sedaj žensk v železniški službi. O OZNI. — V Ljubljani se nahaja OZNA v banki Slaviji. Tam je njen glavni urad. V Mariboru je glavni urad v vogalni hiši nasproti realne gimnazije. Poslopja so zelo zastražena V banki Slaviji je straža celo na strehi. Uslužbenci OZNE so sami tujci, ki jih nihče v okoliči ne pozna. Pač pa ljudje kaj hitro pogruntajo vsakega domačina, ki dela za OZNO, Takih ovaduhov je veliko med vsemi sloji in celo med otroci so. Posebno skrbna je OZNA med dijažtvom. da temu Titu ne manjka noben prst na roki. Na drugi strani J pa mariborski kaznilniški pazniki trdijo, da so imeli opraviti pred vojno z Josipom Brozom, ko je bil zaprt in dobro vedo, da takrat Josip Broz ni imel dveh prstov. Ti ljudje ne verjamejo, da je sedanji jugoslovanski tiran res Josip Broz, kakor se uradno trdi. UMRLI SO: Ela Tomšič v Ljubljani, Jernej Keber, Vič pri Ljubljani, Amelija Turni v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Edvard Kuntner v Ljubljani, A1 o j z šventner v Ljubljani, Dominik Cacarol v Kovinu, Jože Fonda v St. Rupertu, Peter Ger-žinič v Ljubljani, Ana Indihar v Šmartnem pri Kranju, Vladimir Gangl v Ptuju, Julijana Ornik v Nebovi pri Mariboru, Josip Plankar v Ljubljani, Martin Volavšek v Pilštajnu, Jože Lavtižar v Kranjski Gori, Marija g, Palma v Stepanji vasi, Ciril Janc ci v Ljubljani. Prisimo režite nas v Ameriko Pod tem naslovom' javljamo našim rojalpsn ituena in podat- ANTONIA TRAVEN Gdč. Antonija Traven, ljubka hčerka poznanih in obče spoštovanih Mr. in Mrs. Anton Traven iz 11202 Revere A ve. v Clevelandu, bo stopila v soboto 12. nov. pred oltar z vrlim slovenskim mladeničem, Frank Zobec, sinom poznane družine Mr. in Mrs. Frank Zobec iz 6315 Glass Jj Ave. Poroka bo v cerkvi sv. Lov-renca na 81. cesti v Newburghu ob 10 dopoldne. Poročne obrede bo izvršil Rev. Max Sodja. Zvečer se bo pa vršila velika poročna slavno3t za sorodstvo in tevilne prijatelje v SND na St. lair Ave. Nevesta je graduirala iz John Adams višje šole ter je uslužbe-na pri Richman Bros. Co. zadnjih 9 let. Njen brat je Max F. Traven, gl. tajnik Slovenske dobrodelne zveze. ženin je pa graduiral iz East Tech višje šole ten je uslužben pri Leece-Neville Co, Buifke je izvoljen Našim naročnikom v i V mestni odbor sta izvoljena Kovačič in Fakult. - Gla-Waukegan-Nftthicagi j sovmca bo spremenjena, oleo margarin je zrna- sporočamo, da jih bo te dni ob-' gaL - Okrajni čarter bo skoro gotovo zmagal. - *iS/2nnSS.fcS: Štiriletni termin za župana bo najbrže izgubil. ve knjige za leto ij»0. Za vašo ~ . ^ , „ . . udobnost 3tno ga naprosili in po- Uraden izid volitev se ni bil ztiAn ob času, ko je oblastih, da naj pr| tem zasto-j izael naš Hit zjutraj mo vino”11** "** #ner'®ko Do". y Clevelandu je bila včeraj najbrže rekordna udeležba pri Tako boste imeli vsi ie dni 1J volitvah. Leta 1933, ko sta kandidirala Ray T. Miller in Harry L-Da™. * bil° *tevil°volivcev 288’324’potem pa toiteviI° ,ni naročnine. Tako tJdi vsi oni, ki biI° dwe4eno nobenkrat Naibrfe ie bHo pa pres doma iz'Alfred Grisanti. Ta varda je Solkana in je star. zdaj 82 let!spojena s prejšnjo 10. Od sina nimajo glasu že od 1941. j Radio je malo pred osmo uro Ako kdo kaj ve o imenovanem poročal, da je Fakult porazil je prošen, da sporoči na naslov: Vehovca za okroglo 1700 glasov. M. P. 1338 E. 81. Street,, Cleve-'Qk-j fatot-’-nd 3, Ohio^ ^ ^ Videti je_ da ^ okrajni čar- *,* ... , ■ ter zmagal z lepo večino. V ko- V letu 1947_se misijo bodo pa najbrže izvoljeni V Pennsylvaniji bo zmagal predlog, da se plača vojnim veteranom bonus $500. Za šolski odbor: Dosedanje številke kažejo, da komunist Krchmarek ne bo izvoljen v šolski odbor v Clevelandu, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. V Slabi preroki: Vsi trije ameriški časopisi v Clevelandu so z vso gotovostjo napovedovali zmago Antonu Ve. E. 186. St. Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogrebni zavod. -------------o----- Preprečile atomsko bombo v vojni Razprave in predlogi v Zvezi Narodov Lake Success. — Zveza Naro- v Ameriki Rev. Alojzij Jurano-|0d ^ ^ ^ citi2en Hge in £"» F" ”1 vič. Ako čita te vrstice, je pnja- od demokratske stranke. Naš kdo kaJ praVl' hovcu v 32. vardi. Dobro so se vrezali, pa ki bi morali biti dobro poučeni o položaju. Pa nam SUHO LISTJE IN HUDA SAPA SO ZDAJ V JESENI NEVARNOST ZA OGENJ Za oleo margarin: Oleo margarin je zmagal z veliko večino v državi Ohio, kot Ob kandidata so: Enakopravnost, ki je pred dvema letoma z tako ihto pisala o “svojem” kandidatu Vehovcu, ki ga je “ona” izvolila, je že ob njega. Tudi Vehovec se je takrat nekaj ustil v Enako, kako |da so nažgali A. D. Mi smo ta- Vteh mesecih je velika nevar- prepreči, ako smo previdni. Ako UK° .v“‘no..^ ,^‘‘‘u’J'"";krat rekli: na svidenje čez dve nost za ogenj suho listje, ki se hočejo ljudje žgati odpadlo list- ^ prodajati barvan oleo |leti! T° ^e bll° včerab Tonček! pa, ki odnese goreče listje v su-j požarna hramba svetuje, naj guvernerja. ho travo, na streho ali kam d ni-h, imele hiše na pripravnem mega, kjer zaneti požar. | stu priprave za gašenje ognja. Clevelandska požarna hramba Saj ni treba dosti, da se pogasi svari meščane, naj bodo s tem majhen plamenček. Ako se pa previdni in naj storijo V3e v pusti, da se razširi, seveda posvojili močeh, da preprečijo po-'tem je pa.že treba močne gasil-žare. Mnogo požarov se lahko ske brizgalne, da pogasi. Franc Smodi slovenski časnikar in politik je umrl v Belgradu Prejeli smo vest, da je kon- krogi znan kot “grof celjski.” cem septembra umrl v Beogradu bivši senator Franc Smodej. Z njim lega v grob markantna osebnost polpreteklega slovenskega javnega življenja. Franc Smodej je bil rodom iz Štajerske, je v Celju dovršil gimnaai-jo in je bil takrat mad diNškimi Nadejali so mu to ime, ker je bil silno odločen in korajžen fant, ki je prešernemu nemškutar-skemu dijaštvu pri vsaki priložnosti pokazal kaj zmore zdrav jajno in močan slovenski fant kadar (Dslii u 1 strut.) Nova glasovnica: Pittsburgh. — Firma Jones Kakorje videti . državljan. v Ohio včeraj sprejeli novo gla- Ameriki podptola pogodbo z sovnico. Bo namreč ta , a bo jekjarsko unij0 in sprejela po- treba napraviti križ pred vsakim kandidatom. Torej se ne bo moglo več voliti z enim križem za vso listo ene stranke. Nerazumljivo je, zakaj, imajo državljani raje več dela. Štiriletni termin: Kakor kažejo Številke štiriletni termin za župana in mestne odbornike včeraj ni zmagal. Glasovanje gre precej blizu skupaj, vendar je štiriletni termin nekaj zadej. Končne številke še niso znane. Sima zmagal: Vse kaže, da je v Euclidu si-zmagal sedanji župan Šima. Ako je zmagala vsa koalicijska lista, še ni znano. Za šol- skega orožja v bodočih vojnah. Kanada in Francija sta apelirali na vse narode in države sveta, naj pozabijo na svoje suverene pravice v.tej točki, ki pomeni življenje ali smrt bodočih rodov in naj pristanejo na to, da neka mednarodna oblast lahko ustavi vsako produkcijo atomskega orožja in da lahko pregleduje po vsem svetu kjerkoli hoče, da ugotovi kako je z izdelovanjem tega orožja. Podoben predlog je razposlal tudi predsednik skupščine Zveze Narodov. Indijski delegat je izdelal celo zakon, ki prepoveduje proizvajanje atomskega orožja in stavlja vse uporabljanje atomske energije pod mednarodno kontrolo. NEW YORK. — Dne 26. okt. goje, ki jih je predlagala unija, je umrla Katarina Pfeifer, sam- Podjetje zaposluje približno 400,000 delavcev. Sedaj pričakujejo, da se bodo začela pogajanja z U. S. Steel. ska stara 69 let, rojena v Domžalah Gorenjsko, v Ameriki 35 let Zapušča dve nečakinji — Ivanko Zavertnik in Marie Cole. Raaie najnovejše svetovne vesti PITTSBURGH, PA. — Republic Steel Corp. in jeklarska unija sta podpisali pogodbo, ki je v glavnem enaka kot pogodba med jeklarji in Betlehem Steel Corp. Doslej je stavka končana pri treh velikih jeklarskih podjetjih: Betlehem Steel, Jones Laughlin Steel in Republic Steel Corp. * • • PRAGA, ČEŠKA. — češka vlada je izpustila na Bvobodo na. šega uslužbenca pri ambasadi v Pragi Samuel Meryn-a, ki je bil zaprt od 21. oktobra. Obenem je češka vlada odredila, da mora Meryn takoj zapustiti češkoslovaško. g 2Q Amehska Douohu (JAMES DEBEVEC. Editor) 017 St OWr Art. II— !«■ MM CWreltM t Oklt Pabllthtd dtllj mm* attm—Tt Bimdtw and HoMtyi_________ NOVEMBER tun MON IVt WtS THV F»l »AT • 2 3 4 5 6 7 8 9 io ii n 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p NAROČNIN/ Za Zed. države $8.60 na leto; ta pol leta $6.00; m četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh ut dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $«.00, za 8 mesec« $8.60. SUBSCRIPTION RATES . United States $8.60 per year; $6.00 for 6 months; $8M for I months. Canada and all other coon-tries outside United States $10 per year: $8 for 6 months, $8JO for 8 months. —tend u Mooodjoliat matter January 6th ^1908. at the Post Ofttoe at No. 220 Wed., Nov. 9, 1949 Italija, žalosten primer Italijanska politika mora stalno zanimati vse Slovence, ker je Italija stalna nasprotnica naše stare domovine in ne zamudi nobene prilike, da ne bi udarila po naših interesih. V tem se sedanja politika italijanskih krščanskih demokratov prav nič ne razlikuje od prejšnjih italijanskih režimov in prav malo celo od fašističnega. V italijnski zunanji politiki že imamo zopet znake, da • bi rad Rim postal center neke “velesile” v Mediteranu. Pa je Italija najmanj solidna demokratična država, ki ima najmočnejšo komunistično skupino in najmanj urejene notranje zadeve. Daši so Amerikanci obnovili skoro vso državo in ji popravili vojno škodo, vendar komunisti gonijo vso državo iz stavke v stavko, iz nemira v nemir in vsak čas je vpitje o notranji krizi kakršnekoli yrste. Italija je tudi zato zelo zanimiva, ker je nekak barometer kako reagira Evropa na ameriške zunanje-politične poteze. Italija je sedaj pod De Gasperijem dobila vlado, ki hoče iz italijansko-ameriške zveze izvleči maksimalno ko-tist za Italijane. Zunanja politika Italije je popolnoma v vodah ameriških želja v kolikor so te v skladu z italijanskim egoizmom. Nosilec te politike pred javnostjo je Sfor-za. In čudno. Daši je ta politika prinesla Italijanom toliko blagrov kot nobeni drugi deželi in narodu ne, vendar je Sforza najbolj osovražena oseba med politiki sredine in desnice. Sam De Gasperi misli, da ga ne bo mogel več dolgo držati. Zadnjič sem na tem mestu poudaril potrebo, da se po naselbinah ustanavljajo LIGINE podružnice, če hočemo, da bo LIGA postala našim ljudem kaj več ko samo karitativna blagajna, ki pač pobira prispevke, če in kadar jih dobi, potem pa po najboljši preudarnosti razdeljuje med potrebne, moramo spraviti v življenje več podružnic. Njihova naloga naj bi ne bila samo ta, da zbirajo prispevke v denarju in blagu, ampak v prvi vrsti ta: POVEZOVATI NOVE med seboj, pa PRITEGOVATI jih k sodelovanju za skupnost v najlepšem sporazumu s starimi slovenskimi pionirji in pionirkami v A-meriki. * * » Morda bi bilo, v spodbudo eni ali drugi naselbini, če bi se seznanila z načinom delovanja LIGINE podružnice v New Yor-ku. .Ne rečem, da naj bi bila newyorška podružnica v zgled drugim, samo za pobudo naj bi bila. Ni treba, da bi se povsod Italijanska javnost je brž reagirala na objavo, da imajo 3elje. Naprosil sem že dr. Jožo Basa j a, tajnika newyorške podružnice, da je napisal malo poročila o delu te podružnice. Takole je napisal: * • * Od ustanovitve naše podružnice je poteklo nekako 4 mesece. Mlada je še torej naša podružnica, pa lahko pokaže že precej živahnega delovanja. V teh mesecih smo imeli že 16 sestankov. Večinoma vsak teden pridemo skupaj in sicer ob četrtkih zvečer v dvorani sv. Cirila na osmi. Spočetka je bila udeležba prav lepa, potem je radi poletne vročine in drugih razlogov nekoliko padala. Vendar povprečna udeležba 21 kaže, da vlada med nami za sestanke kar zadostno zanimanje. Sedaj v jeseni število udeležencev zopet narašča. Rusi atomsko bombo. Pristaši vladne večine so opozorili Ameriko v kako veliki neposredni nevarnosti se nahaja Italija. Napolnili so svoj popis z zahtevo po novem orožju, po izpopolnitvi avijacije in mornarice, pritožili so se proti “diktatu” kakor oni imenujejo mirovno pogodbo in tako po 'atomski bombi “naravnali” svojo sedanjo stalno politiko “pumpanja” Amerike. Komunisti so zavpili naj vladna večina splošno le pumpa Ameriko in dobi od tam kar največ more ali naj pazi kaj dela z ozirom na Rusijo. Bili so neverjetno koncilijantni in so rekli, da naj se jih italijansko ljudstvo ne boji, čeprav ima Rusija bombo, “ker komunisti bodo vse storili, da Rusi bombe proti itlijanskemu delovnemu ljudstvu ne bodo uporabil.” Italijanska zunanja politika se boji razvoja Titovega spora z Moskvo. Čeprav je za italijansko desnico Moskva načelen nasprotnik, vendar Titovi nastopi proti Moskvi Italijane razburjajo na prav poseben način. Boje se, da bo Italija postala manj važna v borbi proti komunizmu in da bo Jugoslavija postala bolj yažna v igri zapadnih sil. Boje se Ita-lijni vseh vrst, da bi Jugoslavija onemogočila njihove cilje v Podonavju in preprečila vsako okrepitev Italije na Balkanu. Italija se boji angleškega nasprotovanja v Sredozemlju. Angleži so sedaj najbolj zasovraženi narod med Itali-jni. Na Angleže naleti pač Italija v vseh svojih zahtevah po vrnitvi kolonij in sedaj vidijo Italijani novo nevarnost v Angleškem podpiranju Tita in Jugoslavije. Moskva je pač dalje kot Tito. O Moskovski nevarnosti se da lepo pisati in govoriti in dobiti dolarje na njen račun, Tito pa je na mejah in neprijeten vsak dan in pri vsaki priliki, če postane član iste politike, ki jo sedaj ima Italija. Sedanja vladina večina se drži na uspehih, ki jih je dosegla z ameriško pomočjo. Na očitek opozicije, da je morala vlada devaluirati Liro, je mogla odgovoriti, da je lira po-\ečala zlato podlago v sedanjem kratkem povojnem času, da je kupna moč lire trdna, da je vlada mogla znižati cene kruhu, da je izvedla velika javna dela in s tem nižala brezposelnost in izvajala obnovo, da je italijanska trgovska mornarica že tako močna, da zmaguje isti trgovski promet kakor pred drugo svetovno vojno, da se je precej znižal deficit pošte, telegrafa in telefona, da je vlada mogla izdati za prosvetne namene 30 milijard več kot poprejšnje leto. Ni dvoma, da je gospodarska situacija Italije razmeroma dobra. Če še upoštevamo, da so italijansk komunisti neprestano izzivali stavke, nemire, nerede, da so uspešno izvajali sabotažo v industriji in poljedelstvu, moremo pojmiti mogočen vpliv dolarja na blagostanje Italijanov in italijanske skrbi, kaj bo če bi se dotok dolarja kaj znižal, pa šc na račun kakega soseda. Nam Slovencem je samo žal, da Italijani, ki so koncem vojne bili na psu, nimajo v soji sedanji zunanji politiki niti trohice smisla za pomirljivost in dobro sosedstvo, ki edino J ril Grilc, Mr. Leon Zakrajšek more obvarovati Evropo pred novimi težavami. V celem [in Mr. Anton Osovnik. Ce jim prizadevanju imajo samo malenkostni mediteranski impe- mi izrekamo samo zahvalo, pa rijalizem pred očmi. Ta politika jih je vodila iz vojne v vaj-Jnaj jim Bog dodeli nagrado za no, ta politika je uničila vse sadove dela italijanskega ljud-to del« krščanske ljubezni, če stva v preteklosti, ta politika povzroča, da je Italija škodljivec in motilec mednarodnih odnosov, mesto, da bi bila čini-lec sloge in solidnega mednarodnega sodelovanja. Star rimski nacijonalni napuh uničuje Italijo slej ko prej. Italija je v sedanjem svojem delu žalosten zgled kako evropski narodi nočejo in nočejo pristopiti k resnim prizadevanjem, da bi delali za evropsko skupnost. In vendar vsi povedo, da se jasno zavedajo, da se bo Evropa mogla rešiti le, če bo premagala posamezne nacijonalne pretirane ambicije in tudi potlačila pretirana nacijonalna čustva da reši svobodno življenje vseh in vsakega evropskega naroda. Politika kakor jo vodi sedaj Italija, pa kliče po novih diktatorjih kot sta Hitler in Stalin, ki želita združiti vse Evropce kot sužnje in hlapce. «=s*5l Vsi za enega, eden za vse P. Bernard AmbroUi bi naša podružnica ne storila nič drugega kot nudila to pomoč novodošlim, ibi ji že bilo dovolj razloga za njen obstoj. * • • Pa naj takoj omenim predavanja, ki so bila na naših 1 Stankih. Dvojna je njih vrednost : Slovenska beseda v morju tujine in koristne misli z raznih področij. Govorili so nam novi Amerikanci o, razmerah v begunstvu, v taboriščih in izven njih. Dr. Franc Puc na primer nam je podal izčrpno poročilo o zdravstvenih vprašanjih begunstva. Drugič smo slišali natančno poročilo o protikomunističnem slovenskem tisku po širokem svetu. In potem smo poslušali dr. Čuka, ki nam je razlagaj položaj primorskih Slovencev v današnjih težkih dneh. Na vidiku je podobno predavanje o koroških Slovencih, o dijaškem življenju v begunstvu, in tako dalje. * • • V prostih razgovorih smo se na sestankih zanimali za celo vršilo vse po enem kopitu, polje vrsto perečih vprašanj. Na pri-je prostrano in dovolj je pro- mer — iskanje sponzorjev. Svoj štora za izvirno snovanje. Glavno je, da se nekaj dela in da ni med nami mrtvila, ki tako rado mer a robec smo doprinesli v tej reči. NOVI so si med seboj pripovedovali, kako je z zaposlitva- še druge ubija in jim jemlje ve- mi, stari dajpji razne nasvete. NOVI so poizvedovali pri predstavnikih SLOVENSK EGA DESKA, kako kažejo prilike za nadaljnje naseljevanje, kdaj u-tegne priti ta ali oni, kako se kaj godi nekje daleč na zapadu temu ali onemu, ki je prišel skupno ž njimi čez morje, pa potoval naprej, O enem ali drugem so pa vedeli sami povedati, da jim je pisal ali pisala, pa smo si izmenjali taka in enaka poročila. Lahko zapišem, da je bilo na naših sestankih doslej zmerom kar živahno. • « • Važno je tudi to, da smo se med seboj informirali o pošiljanju paketov v staro domovino, Poslušali smo v duhu iskrene prošnje znancev in sorodnikov tam, ki žive v veliki bedi v komunističnem “raju,” pa smo še med seboj spodbujali, da dajmo magari sebi pritrgovati in po-jšiljati pakete tja. Naš tajnik Na naših sestankih je v prvi je prevzel organizirano akcijo vrsti zmerom razgovor o NO-jza pošiljanje paketov, pa kar VIH, ki so takrat ravno na po-|0n sprejema naročila in jih iz-ti med nas. Kadar je na vidiku vršuje. Poročal nam je tudi, večja skupina prihajajočih, se pomenimo, 'kateri člani bodo mogli priti v pristanišče pomagat pri sprejemu kot prostovoljci. Radi tega ob sprejemih še nismo bili nikoli v zadregi za pomoč. Nasprotno, naši prostovoljci so' pogosto že. priskočili na pomoč celo drugim narodnostim. S parniki došli novi Slovenci pa so bili veseli srečanja z rojaki takoj ob izstopu z ladje. Hvaležno so sprejemali pomoč pri opravljanju uradnih poslov. O tem poročajp tudi njihova zahvalna pisma, deloma v časopisu, deloma nu naslov newyorških prostovoljcev. Hvaležno se NOVI še dolgo spominjajo naših Newyorcanov kot so Miss Kristina Zajc, pa moških kot Mr. Karl Zajc, Mr. Ci- da novi in stari od daleč pošiljajo naročila kar na SLOVENIAN DESK, ta pa skrbi za to, da se vse v redu izvrši. « * • Razgovrjali smo že tudi o kakih prireditvah, kulturnih in zabavnih, pa do ižvajanja še ni moglo priti, zakaj preveč smo raztreseni in zaposleni, tako je podobno. Mnogo večerov vzamejo novim angleški tečaji, katerih se tudi radi medsebojno informiramo. Nekaj časa smo imeli tak tečaj po enkrat na teden kar v lastni režiji. Pouk je sprejel Mr. Ciril Grilc, ki se je izkazal za izvrstno moč, vendar se stvar praktično ni obnesla, zakaj na razpolaganje so vsem drugi tečaji v bližini, kjer bivajo, kar po več večerov na teden, pa so se drug za drugim odločili, da se vpišejo tja. Ko pride več NOVIH med nas, utegne priti tudi do raznih prireditev, pa to moramo prepustiti boddčnosti. Seveda .nismo zanemarili finančne plati svoje podružnice, dasi se v tem pogledu še ne moremo kaj prida postaviti. Imeli pa smo nekaj prav dobrih darovalcev- in darovalk, tako da bomo mogli kmalu kaj podpreti LIGINO blagajno, če pojde vse po sreči. Naj zključim to poročilo samo z eno mislijo: Tako razkropljeni smo po ogromnem Velikem New Yorku in tako pogreznjeni v vskodnevno delo in skrbi. .Dvigajmo se še nadalje iz osamljenosti s tem, da prihajamo na LIGINE sestanke. Privabljajmo zmerom še novih, ki bodo radi prihajali med nas, -ko se enkrat seznanijo z našo skupnostjo. Iz lastne skušnje trdim, da dobim na teh večerih toliko lepe pobude, dobrih misli in krepke opore, da bi mi postalo brez tega zelo dolgčas. Ta skupnost nam je potrebna za naše duhovno, narodno in socialno življenje. Iz osamljenosti v osem - milijonskem mestu stremimo k slovenski skupnosti, zakj v skupnosti smo močni. * * » Tako torej poroča dr. Joža Basaj o skromnem delovanju newyorške podružnice. Seveda ima New York še prav posebno nalogo, ki je druge naselbine nimate, namreč sprejemanje NOVIH takoj po njihovem prihodu sem. Vendar se tudi pri vas, kjerkoli ste, lahko nekaj podobnega izvede. Takole: Takoj ko zveste, da je ta ali oni prišel v vašo naselbino ali bližino, skušajte ž njim ali ž njo napraviti osebne stike. Ako je mogoče, povabite ga na sestanek, prire dite mu nekoliko sprejema ali vsaj pozdravite ga izrecno na sestanku in ga predstavite so-rojakom, da se bo takoj počutil kot doma, ne pa kot tujca med tujci. Potipajte, če je dobro spravljen, kamor je prišel ali pa morda? .potrebuje dobrih nasvetov ali celo resnega pouka. že samo to bi bilo veliko delo za LIGINE podružnice. » * • Treba je napraviti prvi korak. Kako daleč bo vodila pot, se naprej ne more vedeti, vsaj dostikrat ne. Toda prvi korak že kmalu pokaže k naslednjemu in vodi do njega. Isto velja vsakem nadaljnem koraku. Ne bo povsod vse po enem kopitu, to pa tudi treba ni. LIGINE podružnice naj bi ne uvajale lAed ljudi česa takega, kar pomeni znana beseda “regimentiranje.” Še daleč ne! Osebna iniciativa naj igra pri tem čim največjo vlogo! * » • H koncu naj zapišem še eno reč! LIGA KATOL. SLOV. Amerikancev želi doživeti čim-prej dan, ko se ji bo rodila sestra — v KANADI! Tam gori je zelo lepo število NOVIH, pa še toliko več starih. Skrajni čas je, da med njimi pride na svet LIGA KATOLIŠKIH SLOVENSKIH KANADČANOV. Nekaj, se čuje, da ji ima napočiti veseli rojstni dan še preden se bo pisalo 1950. Naj se zgodi! Kakšne naloge naj bi imela KANADSKA LIGA? Oh, oh, nič ne sprašujte, saj si lahko mislite, da tudi tam gori naš razkropljeni narod ni brez ‘problemov.’ LIGA pomeni toliko kot POVEZAVA — ali je treba še dosti besed, da se razumemo? Kar se tiče NOVIH v Kanadi, bi pa rekel isto kot o NOVIH A-MERIKANCIH: eden najvidnejših znakov POVEZAVE naj bo tudi tam gori 1 % (en procent) zaslužka v LIGINO blagajno! Toda tam gori, seveda, v lastno, domačo blagajno! V prijetno dolžnost si šteje, va, da sd tem potom iskreno zahvaliva vsem prijateljem za resnično presenečenje, ki sva ga bila deležna 22. oktobra. Nič sluteč sem' šla odpret vrata in glej, pred vrati pa cela tropa naših ljubih prijateljev, ki so nama voščili srečo in zdravja za najino 35-letnico skupnega zakonskega življenja. V prvi vrsti želiva Breči prisrčno zahvalo Mr. in Mrs. Fr. in Jennie Zagorc, 18608 Kewa-nee Ave., ki je bila najina družica. Oskrbela sta celo stvar in se trudila, pripravila in vabila z našo hčerjo 'in njenim možem, našim zetom Frank in Antonia Kostrevec, da so izpeljali vso to stvar. Dalje hvala: Mr. in Mrs. Anton Urankar, Mr. Luke Grbec, Mr. in Mrs. Jack Logar, Mm. Mary Romech, Mr. in Mrs. Anton Mirtich, Mr. in Mrs. Mike Drenšek, Mr. in Mrs. Frank Matko, Mr. in Mrs. John Pižem, Mr. in Mrs. Frank Rayer, Mrs. Annie Urankar, Mr. Leo Lukek, Mr. John Kozlevčar. Hvala tudi Mr. Frank Matko za lepe valčke in poskočne polke, kakor tudi mlademu Kozlevčarju, ki je tudi zaigral da le kaj. Dragi prijatlji! Nikoli ne bova pozabila tega dne.. Ostal nama bo v naj lepšem spominu, dokler bova živela. Bilo je res prijetno in peli in plesali smo kar skoraj bolj kot pred 35 leti na najini ohceti. Sprejmite ponovno zahvalo in najlepše pozdrave od Mr. in Mrs. Joseph in Jennie Zupančič, 20251 Arbor Ave. Ob petindvajsetletnici Mož: Za najino petindvajsetletnico pa pripravi tako gosko, kakršno sem imel na ohceti. Zena; Moj dragi, trite goske on ne dobiš nfcoli več ... Zahvala predložiti zapriseženo izjavo, narejeno pred notarjem, da je certifikat izgubljen. Izjaviti morajo, da če bi ga kdaj najdli, sami ali njihovi dediči, da ga bodo takoj 'vrnili zastopstvu družbe in da nimajo v tem oziru do druže nikakih nadaljnih zahtev. Dalje morajo poleg take izjave predložiti tudi veljavno uradno potrdilo od zapuščinskega sodišča, da so resnično upravičeni dediči po pokojnem lastniku delnice. Po prejemu vsega tega se jim bo izplačal znesek za delnice. Upravičenci se naj zglasijo čipi prelje na naslov: JOHN JERICH, zastopnik bivše družbe “Edinost.” 1867 West 21st Place, Chicago 8, Illinois. ■0- FRANC SMODEJ UMRL ' (NMaUmnJ* • L itnaU brani čast svojega narodnega imena. Posvetil se je duhovniškemu poklicu. V slovenski javnosti je postal znan kot narodni delavec na Koroškem. Bil je urednik slovenskega lista “Mir” in v njem najspretneje branil pravice slovenskega naroda v slovenskem Korotanu. Zlasti v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno si je Slovenstvo na Koroškem pod Smodejevim, Dr. Brejčevim in Franc Grafenanerjevim vodstvom priborilo ugledno pozicijo in mnogo narodnih pravic. Ob gibartju za majniško dek-lacijo se je pokojni Franc Smodej 1 vso dušo zavzemal za priključitev slovenske Koroške k ostali Sloveniji in za njeno vključitev v Jugoslavijo! Zato je ob koncu nesrečnega plebiscita, v katerem so Nemci izsilili krivično zmago, moral oditi s Koroške. Nastanil se je v Ljubljani, bil izvoljen za narodnega poslanca, kasneje prevzel glavno uredništvo “Slovenca” in bil sploh Kdor bo hotel pomagati " nisivu oiuvvuca m *>»«''*• Ely, Mitra. — Spodaj podpi- s^a}B0 do druge svetovne vojne ina sem sprejela iz St. Vida |ftna največjih osebnosti med slo- sana sem sprejela iz St. vma #na ^večjih osebnosti med Monad Ljubljano prošnjo ,v ka- vens^imi politiki. Zadnja leta teri prosi pomoči dijak, ki štu- je bil senator kraljevine Jugo-dira za duhovsiki stan. Je ze- 3iavjje. Kot glavni urednik Slo-,-------- 1-1:1- — J. vencg je pogeb,,,, odločno nasto- pil proti teroristični organizaciji Orjuna, ki je poskušala uvesti v Jugoslavijo fašistične metode. Njegovemu odločnemu nastopu v javnosti se je bilo zahvaliti, da je takrat ta žalostni pojav v Sloveniji tako hitro pro. padel. Druga svetovna vojna je dohitela Smodeja v Belgradu. Zato je tam ostal tudi v času vojne. Nemci so ga bili enkrat za več mesecev zaprli, češ da je bil član podtalnega uporniškega gibanja proti nacističnemu okupatorskemu režimu. Kasneje je prevzel eno izmed katoliških župnij v,bližini Belgrada in tam opravljal dušno pastirsko službo dokler ga ni starost in bolezen položila na bolniško posteljo. % Pokojni Smodej jt bil živahen in prepričevalen govornik, izvrsten časnikar in neumorno priden parlamentarec. Bil je član skupine slovenskih katoliških javnih delavcev, ki je ob začetku tega stoletja izvedla silen pre-okret v slovenskem javnem življenju, prenovila slovensko demokratično politično organizacijo, organizirala močno slovensko Ljudsko stranko in dala slovenski politiki jugoslovansko usmerjenost. Poleg imen škofa Dr. Jegliča, Dr. Ivana Šušteršiča, Dr. Janeza Ev. Kreka, Dr. Ignacija Žitnika, Dr. Antona Korošca, Dr. lo reven. Niti toliko nima ,da bi si kupil talar, ki bi ga potreboval. Naprosil je neko osebo, naj se obrne mame, da bi posredovala pri rojakih v Ameriki. Druga prošnja je pa od pismonoše. Ta mi je iposlal od zdravnika priporočeno navodilo za nova očala. Jako slabo vidi ih prosi, da bi se ga* kdo iz -Št. Vida usmilil. Torej ako hoče kdo kaj pomagati k gornjim prošnjam, naj pošlje na moj naslov. Za vsak mal dar bom hvaležna. Obenem z darilom naj vsak pošlje svoje ime in natančen naslov. Marija Skalar, 34 East Camp St., Ely, Minnesota ------o------ Zglasijo naj se Upravičeni dediči sledečih u-mrlih rojakov: —George Loparec, bival v Jolietu in tam tudi umrl že pred leti. —Rev. A. Mlinar, služboval nazadnje v Kahadi in odšel več let pred zadnjo vojno v,stari kraj na Koroško in tam umrl. —Marije Plantan, bivala v državi Oregon in tam nekje tudi umrla pred več leti. ’ —Gertrude Virant, bivala v Lorain, Ohio bi tam že pred več leti umrla. ne in potrjene za#j na hrbtu, Vsi štirje navedeni so bili Janka Brejca, Evgena Lampe-delničarji bivše Tiskovne Družbe “Edinost” v Ohkagi, Illin------- 0». Z glavnico in dotečenimi Smodejevo ime označevalo dobo dividendami od več let nazaj, silnega političnega zaleta Slo-znaša delež vsakega izmed njih vencev, silnega obnovitvenega in po $52.79. ' prenovitvenega dela ter zmago- Upravičeni dediči-morajo vr- vRo dobo krščanske demokraci-niti certifikate delnic, podpisa- Je med Slovenci. Naj bo Vsemogočen milostljiv lie Ml J/UUJCHC ooipj tam uiuvu, - predno se jim more izplačati W*™ duši, Slovenci pa ohra upravičeni delež, Ako certifi- Mm« Francetu Smodeju trajen ____________________ja.: svetal in hvaležen spomin. 'mBBass^^ ZBEGANO GNEZDO POVEST CVETA STOJANOVA Zahvalna beseda, M jo je govoril dr. Valentin Meriol na Zahvalni akademiji 30. ekl. 10» “ " Agata je postala in globoko zadihala: “In zdaj je zares,’’ je rekla Mari. Ondi so našli Dušana in polirja, ki sta merila, delavce, ki so razkladali z nakopičenega voza deške, tramove, samokolnice, lopate, krampe; in še drulge delavce, ki so že postavljali barako za orodje. Otroka in Mara so obstali na cesti ob meji, Agata pa je šla po zemljišču počasi, preudarno. Pavel je dejal: “Poglej, Mara, mama seje.” Mara se je nasmehnila otroku »se sklonila med oba in rekla; “Mama ima blagoslovljeno vodo in blagoslavlja zemljo.” “Zakaj?” je vprašal Bernar-dek. “Zato, da bi bila lepa, dobra in sveta, da bi lahko stopil tudi Bogec nanjo,” je govorila pritajeno Mara. “Zakaj Bogec, saj ima lepše ve nebesih,” je vprašal Ber-nardek in spremil j al mamo s pogledi. “Zato, ker hoče Bogec, da je tudi pri-nas tako, kakor je v nebesih,”.je govorila ,za otroka Mara. “če Bogec hoče, lahko ukaže pa je,” se je domislil Pavel. “Zdaj, ko je blagoslovljena,” je dejala Mara, “bo zrasel na njej- vrt, ki bo imel; pota, posuta z belim peskom zeleno trato s sadnim drevjem, polnim sladkih hrušk,■ rdečih jabolk in dobrih marelic. Vse bo raslo ob oknu hiše, da boš lahko segel in trgal.” “Bo raslo tudi za Bogca?” je prekinil Bemardek. “Če boš trgal Bogcu, bo tisto še posebej blagoslovljo-tikof da se bodo ____j ostajale nam tsem in bodo siti vsi, ki bodo prihajali k nam.” Otroka sta se čudila z odprtimi ulsti. Agata je pristopila, pogledala proti Mateju, ki je stal ves čas tih in odkrit in se j im J e zdaj z Dušanom približal. 8. Brata France in Matej sta , sedela v nedeljo popoldne v “Saj rita vendar poročena!” “Poročen si ti, jato pa ne; veš, da je moja civilna poroka veljala Lizini materi. Svoji materi na ljubo, ker mi je Lizo branila, sem izstopil iz katoliške vere — da bi se mati ne bala take trdnosti moje zveze z Lizo, s kakršno te veže in zasleduje zakon katoliške cerkve.” “Saj je tudi meni mati branila Agato, ker ni imela dote; pa se je vdala in naju blagoslovila,” je omilil Matej Francetovo obsodbo matere. “Pri tebi se je mati unesla, ker te nima toliko rada; njena ljubezen do mene jo slepi; zato pa mrzi Agato še danes in se ji ti smiliš,” je razodel svo- Pozdravljeni, Slovenke in okupatorja in celo grozno tr-Slovenci, stari in novi Ameri in kanci! Smatram za Izredno čast, da morem govoriti pred tako izbrano družbo. Zbrali smo se danes v tako lepem številu bivši, begunci, večletni prebivalci begunskih taborišč v Avstriji, Nemčiji in Italiji, sedaj novi naseljenci Združenih držab Severne Amerike in njihovih dobrotnikov in zaščitnikov, predvsem njihovi rekel bi botri — sponzorji. Vi dobrotniki in sponzorji ste verjetno večkrat bili v dvomih, v negotovosti radi nas. Niste vedeli za koga se potegujete, koga boste dobili preko luže, ali so to res sami veleiz dajalci,,vojni zločinci, ki so med vojno držali z Nemci in SC JI W J ---------- **»V,\* IVJHV u - ’ - »».V.. je in tuje bolečine od pijače Italijani proti lastnemu naro- razventi France. “Najbolj razvajen si od nas vseh, najbolj zgubljen, mati je kriva,” ga je raizkril Matej. “Dokažem ti lahko, da je tudi Agata le ženska kakor vse druge. Še moja bo, kakor so druge,” se je topo posmehoval France. Matej se je zagledal v brata ta. položil na mizo stotak. Poštama ženica je obračunala ta drobiž vrnila. Matej je vstal, Farace za njim, natočil še ostanek in izpil, Obenem pa spravljal denar, ki je odštet ležal na mizi. Matej je gledal, kakor da se ne zaveda, da je denar njegov. Domenjeni so bili, da se danes vsi snidpjo pri materi, šla sta tja in našla vse že zbrane: Dušana v lakastih čevljih in s samoveznico z najmodernejšim votelom, njegovo mlado ženo, oblečeno, kakor da je vzeta iz izložbe, širokoplečega Minka s ponosno ženo plavolasko ta otrokoma. Sedeli so pri materi v kuhinji, njuna sestra Mina pa jim je nalivala čaj. Prisedla sta kakor dva grešnika in strniela v Mino. “Kakor dva pogrebca sta prišla,” je rekla Mina. Tedaj je potrkalo, vrata so se odprla in pred njimi je stala Agata. Za čudila se je: “Pa toliko vas je in tako tiho!” Šla je k materi, da sta še pozdraviti; Matej ji peli v raznih koncentracijskih taboriščih — zakaj se po končani vojni niso vrnili domov, Vzrok temu so komunisti in komunizem in vsi tisti, ki so jih podpirali in še danes komuniste podpirajo. Na,svetu se vrši neprestana borba med Satanom in Bogom. Ta borba je bolj ali manj vidna na zunaj, se mnogokrat vrši samo v posamezniku in se vidno izraža v njegovih dejanjih. Včasih pa izbruhne na dan v masovni, množični obliki. Živimo v času totalitarizma, l:o zastopniki Satanovi — v naši dobi komunisti — skušajo zajeti ne samo celega človeka, možnosti in ki jima zaupamo tudi v bodoče.' 2. ) Zahvaljujemo se Združenim državam Amerike, katerih kongres je sprejel begunski zakon in s tem omogočil vselitev DPjevcev. 3. ) Zahvaddjujemo se ameriškim katoličanom, posebno katoliški duhovščini m Narodni Katoliški Dobrodelni Organizaciji (NCWC), ki je podvzela vsemogoče korake, da bi čim več katoličanom - beguncem, pa tudi drugim beguncem omogočila vstop na ameriška tla. 4. ) Kot Slovenci se zahvaljujemo svojemu sedanjemu voditelju dr. Mihi Kreku, ki je razumel in zagovarjal naše postopanje med vojno, nam po magal z vsemi silami po vojni v Italiji, še bolj pa tu v Ameri- du, kakor so podobno trobili po svetu naši nasprotniki — komunisti. Kaj je bilo vzrok, da so preprosti slovenski kmetje, za katere je znano, da so nekako zrastli s svojo včasih malo rodovitno zemljo, da so pridni delavci, -obrtniki, inteligentje naenkrat postali begunci, da so morali zapustiti domača tla in se podati v, tujino, potikati se dolga leta po bednih taboriščih in končno zapustiti evrop- amipak množice, po možnosti v ltanji, se ootj pa tu v an®*-cele narode — in jih odtrgati j ki, kjer se še sedaj neprestano proč od Boga, pa ne samo proč j trudi, kako bi spravil čim več od Boga, ampak jih postaviti j Slovencev - beguncev v Ameri-fronto proti Bogu; proti O- ko in našel zanje sponzorje. četu in Stvarniku, ki je dal človeku um in prosto voljo, da se lahko prostovoljno odloči za Boga ali proti njemu. V tej borbi ni nevtralcev in gledalcev; kdor ni izrazito na strani božji, ta ppdpira hote ali nehote božje nasprotnike, ki ga prej ali slej popolnoma potegnejo v svoje vrste. To se je še posebno izkazalo v borbah radi komunizma. Mnogo drugih narodov je ” “ , “T r Mnogo drugih narodov je škatla m odpotovati preko At-|pred slovenci wlo preizUuša. lantskecra oceana v Argentino.^. kot de, svetovne borbe je končno prišla ura preizkušnje tudi za slovenski narod in sicer lantskega oceana v Argentino, Venezuelo, Kanado in gostoljubne Zed. države Severne A-merike. In če so med vojno morali bežati z doma radi vojnih grozot ali bili prisiljeni od strani 5. ) Naša prisrčna zahvala velja Ligi katoliških Slovencev, Kramjsko slovenski katoliški jednoti in vsem drugim ameriškim organizacij aro, ki so nam v celoti priskočile na pomoč v naših težkih dneh. 6. ) Zahvala vsemu katoliškemu časopisju, ki se nas je upalo zagovarjati med vojno in po vojni, -predvsem Ameriški Domovi pi in njenemu glavnemu uredniku g. Jamesu Debevcu. 7. ) Ob iprihodu v Ameriko smo bili presenečeni ne samo radi nebotičnikov, radi množice avtomobilov, lepih cmt, krae-nih pristanišč itd., ampak pred vsem nad živo slovensko in katoliško Izavednostjo med katoliškimi Slovenci v V..S. A. — V prejšnjem in začetku sedanjega stoletja ste katoliški Slovenci prišli iz domovine sem v Ameriko, revni, iskat dela in kruha in zaslužka. In ko ste si s krvavimi žulji nekaj pridobili, niste tega ohranili zase. Pošiljali ste in še pošiljate podpore v razni obliki v domovino in v razna begunska taborišča. Sezidali ste prekrasne cerkve in slovenske domove, u-stanovili mnoga društva. — Brez prOtekcije, samo z lastno sposobnostjo in pridnostjo ste se pririnili do najvišjih mest v posameznih državah. Najlepši vzgled je seldanji guverner države Ohio, g. Lausehe. Cast in hvala vam! 8. ) V imenu vseh bivših beguncev — secfaj novih naseljencev v Clevelandu in okolici — izrekam prisrčno zahvalo našim sponzorjem, ki so beguncem tako velikodušno pomagali deloma že s tem, da so jim pošiljali v taborišča razne pošiljke, da so napisali prošnje za dovolitev vselitve, da so be- like žrtve, ki jih je doprinesel tako za na3 v svobodnem svetu, kakor tudi za trpeči narod doma. Za Vse nas so dnevi njegovega obiska v Argentini velik praznik. Direktno iz Washington porote STEPHEN M. YOUNG Congressman - at-Lanre of OMo Velika skrb Tale ugotovitev sicer ni kaj prikupi ji va za kongresnike, res pa je le: Ko je kongres šel na počitnice, ni bilo nikomur žal in nič ni bilo 3krbi kaj bo. Ko so pa šli na počitnice jeklarji ta pre-mogarji, se pa se s skrbjo sprašuje kaj bo, kaj bo. Ves narod je zaskrbljen. Huda skrb Ko je bil predsednik Truman še senator, je dejal: “Zelo lahko je določiti bilijone dolarjev za gotove namene, ni pa lahko te bilijone dobiti. Le do gotove meje' smemo povečati državni dolg. Amprikanci ne morejo prenašati prevelikih bremen in jih tudi ne smemo siliti, da bi trpeli pod nepotrebnimi bremeni, ki jih pozroča zapravljivost, brezbrižnost in nered. l* suvumcv »ooiivYc, y. « .e Dandanes bi naša vlada prav gunce tako lepo sprejeli ob pri- lahko živela v okviru rednih fi- Tricot Knit Sharkskin seaeia v nrarciju - (la sta se pozuravm; mactj .11 tesni, vlažni sobici in izprešer- je prinesel stol, da je sedla k ne veselosti pila. Prehajala njej, Agata je čutila, da mo- sta že v otožno melanholijo nesrečnih ljudi. “Človek je tako sam,” je dejal France. “Saj imaš Lizo. Kako da živi ona pri svoji sestri in ti doma pri materi?” ga je Matej hotel spomniti Lize, njegove žene. “Liza?” se je začudil France, “ona je le moja senca, ki še tedaj stoji o moji postelji, ko ljubim drulgo, ta uživa z menoj, ko objemam drulgo. “Pa to je vendar tvoja žena Kaj čvekaš, France?” se je zgrozil Matej. “Žena? Moja žena je vsa ka, kadar je moja,” se je topo zasmejal France. XITAMINftT i »A tari «ž !■*»•**"* M<* * » * k Mtari»yw •»■*»*• IMSMŠŠ. ti domačnosti, a se ni zmenila za to. Nasmehnila se je vsem po vrsti in obstala pri Dušanu: “Z delavci s dobro raizumemo, odkar dobe vsak dan cigaret, kruha ta vina.” “Meni pa je stavbenik reke!, da podari Mateju tri okna v stavbi, če ti zaibrani, da ne prideš več na stavbišče.” “To je pa priznanje,” se je vmešal Franice, 'ki je s poživljenim pogledam, opazoval Agato. “Povej mu,” je odmaknila Agata pogled od Franceta, “da je ponudba prenizka; za polovično ceno proračuna se unie-knem. Ali ne, Matej?” se je obrnila k Mateju. “Ali si vsak dan na stavbi?” je pretrgala pogovor Mina. “Kdo pa doma gospodinji?” je zaslišala Agata materin glas, ki ni ibil nikoli topel, nikoli mrzel. , “Doma imam Nežko, ki je toliko uvedena v maše navade da se domeniva zvečer, kar je potrebno za drugi dan, Mara pa je z otrokoma,” je odvrnila Agata mimo. “Tebi je dobro,” je povzela spet mati, “ti ne veš niti, kaj je delo v gospodinjstvu, niti, kaj so otroci; vse ti oskrbi Ma-Ampak še ene Mare, mislim, nima svet; ta. je vredna zlata!” (Dalje prihodnjič). ------o „IU ........... ........eM$S1...... ► Here’s a pretty-»s-can-be beach j* coat made in exciting new tricot-; knit rayon sharkskin. This fabric, I made of Avisco rayon, combines | crisp appearance with soft draping qualities. Good news, too, is the fact that it won’t sag or stretch., takrat, ko je bil slovenski na-! rod v verigah okupacije, ko se j je mogel le deloma braniti, ko jh bil za vsakogar odpor dvakrat nevaren — radi okupatorja in radi komunistov. Veliki slovenski Vladika, nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, je v svojem zadnjem-1 H svojem i testame: vimo- v Velikem času, v času, ki dela mučence. Satan ima že svojo fronto, svoje vojake (mislil je na komuniste in druge borce proti Bogu) — pa tudi Bog ima svojo fronto. Njegovi vojaki, to ste vi, slovenska katoliška mladina, to si tj — slovenski katoliški narod.” Te Jegličeve besede ne veljajo samo za katoliške Slovence, ampak tudi za katoličane vsega sveta, ker borba za komunizem in proti komunizmu je bridka borba med komunisti in katoličani. IzkuŠBja je pokalziala, da vise druge vere — izvzemši mogoče muslimane — niso dorasle za to borbo, da podležejo ta se ji prilagodijo, edino katoliška vera je princrpielno nasprotna, nudi trajen odpor Satanu. Zato je med katoličani največ krvavih žuljev. ZAHVALA v 1.) Naša zahvala velja naj- hodu na ameriška tla, ali po prihodu v državo Ohio, da so jih obdarovali Iz obleko, hrano in drugimi potrebščinami, preskrbeli stanovanje, službe itd. — in pri tem ostali skromni v ozadju, delajoč po načelu: — naj ne ve levica, kaj daje desnica. S tem niste pomagali samo nam beguncem, pomagali ste i-deji, za katero o se borili slovenski katoliški možje ta fantje; pokazali ste, da spadate h 1si v nančnih možnosti, če bi ne bilo mrzle vojne, ogromnih izdatkov, ki jih imamo za narodno hrambo in radi naše obrambe proti silni ruski ofenzivnosti na vseh poljih. Res je tudi, da ne bomo mogli v nedogled povečavati izdatkov za narodno hrambo. Nekje mora biti neka meja. Kje je? Temu težkemu vprašanju bomo morali posvetiti vso skrb. Trije načrti Prihodnje leto bo kongres za vsa Vaša dobra dela nam in vanje za slučaj . .. i tra rla vualr niti This little Mm is quite proud of bet new attire which has been transformed from a simple, inexpensive garment to an attractive, dress bp the application of the new Wright’s smocking trim, oow being intsoduoed to the millions of home sewing foflto trtwf Smocking formerly meant tedious hours for the home sewer but bet time is now diminished to n few- minutes of sewing., - 'v-mumuM, The new smocking trims ate e»»a-' able for top application: as an insertion; and as edging. The deliglMhl I slovenskemu narodu. 9. ) Zahvaljujemo se dalje drugim dobrotnikom, ki so aam kakor koli pomagali in se trudili, da nam olajšajo položaj bodisi v begunstvu ali tukaj. 10. ) Vaša ta naša naloga pa še ni končana. V raznih taboriščih Avstrije, Nemčije in Italije, pa tudi izven njih živi še cela vrsta Slovencev - beguncev, ki so prav tako žrtve komunizma, ki bi tudi radi prišli na varna tla v U. S. A. pa ne morejo, ker nimajo še sponzor- ev. Kdor le količkaj more, naj se javi za sponzorja, drugi pa naj na druge načine pomagajo lajšati bedo. Tudi to še ni dovolj. Ne pozabimo, da je komunizem stalno ofenziven in posebno na. pada katoliško Cerkev in katoličane- Združimo se vsi v borbi proti komunizmu za zmago vere, za zmago Kristusa Kralja, katerega praznik danes obhajamo. Vsem našim dobrotnikom še enkrat iskrena hvala, vsem novim naseljencem pa mnogo uspeha na novi poti. ŽIVELI! va, da vsak plačuje od 1. julija 1961 dalje za ta namen. Po tem načrtu bi se delile' federalne podpore za zdravstvene šole, za (lija. ke, za lokalne zdravstvene ustanove, za bolnišnice. Ta načrt predvideva svobodno in brezplačno zdravniško nego ta 60 dni brezplačnega zdravljenja v bolni šnicah. Izvedba tega načrta bi veljala okoli 6 bilijonov dolarjev na leto. Drugi načrt bi zahtevat samo okoli dva bilijona dolarjev v petih letih. Ta načrt daje federalne podpore za medicinske šole, brezplačno zdravljenje otrok v šolah, pomoči za lokalne bolnišnice. Ta načrt ne predvideva niti prisilnega zavarovanja niti posebne takse. Tretji načrt je predložil senator Hill iz Alabame. Po tem načrtu je vse proetovoljno. Prostovoljne organizacije bi pomagale plačevati račune za zdravljenje, bi delale propagando za izboljšanje bolnišnic in gradnjo novih ih federalna vlada bi jih podpirala v njihovem delu bolj z navodili kot pa finančno. HALI OGLASI SOBE SE ODDAJO Priletnemu zakonskemu paru brez otrok se da v najem 4 sobe. Vprašajte na 1040 E. 68 St. —(220) Dunajski mladinski zbor. - Slika nam predstavlja deški zbor z Dunaja, ki je z ladjo Queen Elizabeth dospel v Zed. države m koncertno turo. Dečki so v starosti od to do 13 let in so že enkrat bili tu m slični truneji. Na skrajni desni je itjih pevovodja Harold Hedding. , Neumorno agilna je pa bila tudi slovenska mladina, ki se je s takim veseljem pripravljala na slavnostni sprejem, pri katerem je sodelovala z raznimi točkami. Vse je .bilo razgibano: otroci, fantje, dekleta. Vse z enim samim namenom, da pred vsem svobodnim svetom izpričajo, da imajo radi sojega škofa, s. katerim so bili vsa leta povezani J tudi s skupnim trpljenjem. Kadar potrebujete zavarovalnino oroU ognju. viharju. » i-- « lahko in ranedjive obrnete n* obrnete na L Petrich — IV1874 MKOuntia Vas muči glavobol? „1 Nabavite «1 najboljše Mlete mri svobodni ljudje so mu vi([iaT0b0ta , M leknnrL svodni Argentini tudi lahko Mandel DrUg svobodno izrazli svojo vdanost .»en* Waterloo Rood in hvaležnost za vse njegove ve-| ____w i0Ug POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK Sila krogel je bila iztrgala eno naoknico iz tečajev. Toda Weiss je priskočil in porinil omaro pred okno; in Laurent, ki se je skril za njo, je mogel streljati dalje. Ob njegovih nogah je ležal eden vojakov z razbito čeljustjo ter izgubljal mnogo krvi. Drug vojak je dobil kroglo v grlo; zvalil se je do stene, kjer je drgetal z vsem telesom in neprestano hropel. Bilo jih je le osem, ne vštevši stotnika, ki je bil preslab, da bi mogel govoriti, a je še slonel na postelji in poveljeval z znamenji. Prav kakor podstrešje, so postajale tudi vise tri sobe prvega nadstropja nevzdr-žljive, kajti razstreljene žimnice niso več držale krogel: kosci ometa so leteli od sten in od stropa, od pohištva so frčale trske, in strani omare so se klale kakor pod udarci ekire. Najhujše pa je bilo, da je pričenjalo zmanjkovati Streljiva. "Kaka škoda!" je zamrmral Laurent. “Ko gre tako lepo!” Weissu je prišla nagla misel. “Počakajte!" Spomnil se je bil vojaka, ki je ležal mrtev gori na podtsre-sju. Sel je do njega ter ga preiskal, da vzame patrone, ki jih je utegnil še imeti. Cel ko« strehe se je bil porušil; videl je sinje nebo, ploskev vesele luči, ki ga je presenečala. Da.ga ne bi ustrelili, je letzel ipo kolenih. Nato, ko je imel patroma — bilo jih je še kakih trideset, se je požuril in naglo stekel dol. Ko pa je spodaj delil to zalogo z vrtnarskim pomočnikom, je eden vojakov vzkriknil in padel na trebuh. Bilo je le še sedem; in takoj nato jih je ostalo samo šest: korporala je zadala krogla v levo oko ter mu razpršila možgane. Od tega trenoka dalje se Weis/ ni več zavedal reči, ki so se godile. On in petorica ostalih so streljali kakor norci in palili patrone, ne da bi sploh le mislili na možnost predaje. Po vseh treh sobicah je bil pod pokrit z ometom. Mrtvi so zapirali izhode; v nekem kotu je ranjen vojak prestreljivo ječal od bolečin. Vsepovsod se je lepila kri na podplate. Rdeč trak je curljal po stopnicah navzdol. In zrak je bil tak, da ga ni bilo več mogoče sopsti, zgoščen zrak, razgret od smodnika, dim, oster in smrd-■ 1 j ih prah, da, skoraj popolna noč, v kateri so se bliskali plameni strelov. “Strela božja!” je vzkliknil Weiss, “topove postavljajo!” Res je bilo. Obupavajo, da bi končali s to peščico besme-žev, so se Bavarci pripravljali, da postavijo na vogalu Cerkvenega trga top: morda se jim naposled vendarle posreči, ako podero hišo z granatami. In čast, ki so jim jo s tem izkazovali, ta top, ki so ga spodaj namer j ali nanje, je budil v oblegancih srdito veselost; smejali so se mu z zaničevanjem in roganjem. Ah, strahopetni lopovi s svojimi topovi! — Venomer kleče ,je meril Laurent na topničarje ter pobil vsaki-krat svojega moža, tako da niso mogli nabijati topa in da je preteklo pet do šest minut, preden so oddali prvi strel. A še ta je bil previsok in je odtrgal le kos strehe. Toda bližal se je konec. Zaman so preiskavah mrliče, našli niso niti enega naboja več. Upehana te besna, je iskala šestorica s tipajočimi rokami, kaj bi maglo vreči skozi okno, da razbije sovražnika. Enega njih, ki se je pokazal, kričeč in preteč s pestmi, je preluknjala salva svinca. In ostalo jih je le še pet. Kaj storiti? Iti dol in poizkušati, da se rešijo čez vrt in preko travnikov? V tem trenotku je spodaj izbruhnil trušč; divji val je prihajal po stopnicah: bili so Bavarci, ki so naposled napravili okret, vlomili zadnja vrata to j vdrli v hišo. Strašna borba se, je vnela po sobicah, sredi mr-( tvih ljudi in razbitega pohištva., Enemu vojakov so predrli prsi z bajondtom, dva druga so ujeli, dočim je stotnik, ki je pravkar izdihnil dušo Obležal z od-. prtimi usti in dvignjeno roko,; kakor da hoče dati povelje. Medtem je debel, plavolas častnik, ki je bil oborožen z revolverjem in čigar zakrvavele oči so hotele udariti te jam, zapazil Weissa in Daurenta, prvega v njegovem svršniku, drugega v sinjem platnenem jo- piču; in srdito se je zadrl nad njima po francoski: “Kdo sta? In česa iščeta tu, vidva?” Nato, ko jih je videl črna od smodnika, je razumel vse, in z glasom, ki je jecljal od besnosti, jih je obsul s psovkami. Že je dvignil samokres, da jima razbije glavo, ko so vojaki, katerim je poveljeval, planili naprej, zagrabili Weissa in Lau-renta ter jih pahnili na stopnice. Ta človeški val se je valil to ni vrgel na ulico; in prišla sta do nasprotne stene, med takšnim upitjem, da se ni slišal niti glas poveljnikov. Nato, čez dve ali tri minute, ki jih je rabil debeli, plavi častnik, preden jih je osvobodil, da odredi njuno usmrtitev, sta se mogla vzravnati to. pogledati naokoli. Druge hiše so se užigale. Ba-zeilles je bil skoraj le še žareče kurišče. Skozi visoka okna cerkve je pričenjal oženj poganjati snopove plamenov. Vojaki so podili neko starko iz njenega stanovanja ter jo prisilili, da jim je morala dati užigalic, s katerimi so ji zapa-lili posteljo in zastore. Požari so se širili čimdalje bolj, ob metanju slamnatih bakelj, ob petroleju, ki je tekel v potokih ; to je bila le še vojska div- nesel obadva moža, dokler jih jakov, razbešenih od dolgotraj- mrtvece, kupe mrtvecev, po katerih so hodili. Tolpe so tulile med dimom in med iskrami, v strašnem truSču, ki se je sestavljal iz vseh mogočih šumov: iz tožba umirajočih, streljanja pušk in rušenja pošlo- bi puščena žival, divja besnost, brezumni srd človeka, ki je požiral svojega bližnjega. Weiss je naposled zagledal preid seboj svojo hišo, ki je gorela- Vojaki so bili pritekli z arijami, drugi pa so netili pij. Jedva da so ljudje videli plamen s kosi pohištva, ki so drug drugega; veliki, svinče- nih metali nanj. Naglo je vz- nosivi oblaki prahu so se dviga- plamenelo pritličje, dim je li kvišku in zakrivali solnce, Sireči neznosen voli j po sajah in s po krvi, kakor obteženi Ir vsemi grozotami klanja. Ubijali šen pripetljaj so sšše vedno in uničevali v udaril iz vseh ran pročelja in trebe. A že se je užigala tudi .sosednja barvamica: in. —straže vedno se nega boja, maščujočih svoje slehernem kotu: to je bila iz- CLgVELANDSKA RAZSTAVA ŽIVIL IN m Radijske zvezde v oseki • HORMEL GIRLS CORPS v četrtek, petek, soboto • WALTER O’KEEFE od pondeljka do petka PUBLIC HALL 10. do 18. nov. dnevno: 1 do 11 P. M. Vstop.: 50c Zaprto v nedeljo PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS , V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ANDY HOČEVAR in SINOVI @ (®)TeI. v trgovini Montrose 2369; na domu Montrose 1368-W(§) (metli! SpiqM 'o, .rftDZ'--- :niC sauds or ho* 0,$HI$ * QUICK. * . • • Z« hitro okusno mrzlo ali vročo jed Creamette Spaghetti. JUTRO BREZ SONCA (IVAN JONTEZ) je naslov novemu, nadvse zanimivemu izvirnemu romanu, ki izide v začetku decembra. ROMAN OPISUJE LJUBEZEN DVEH MLADIH UUDI, MILANA IN OLGE IN NJUN BOJ ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE. 8K PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & MOS ST. CLAIR A CO. PRANK CVELBAR. Ustnik. v ■ : ' - ■ OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca Napeto dejanje . . . dramatični zapletljaji romantična ljubezen . . . pretresljiv finale! Krasno vezana knjiga z lepo, pomenljivo umetniško sliko na platnicah, ki je sama vredna cene knjige. . ,tjr- * < t * • ? i. ■ ' n. 7 '■***'* **n ZELO PRIMERNO DARILO ZA PRAZNIKE! Cena $3.00 — Po pošti $3.25 — V Kanado po poiti $3.50 Denar je poslati z naročilom! KNJIGO LAHKO NAROČITE ŽE ZDAJ PRI AMERIŠKI DOMOVINI 0 - je slišal glas malega Charlesa, ki je ležal v svoji postelji v vročični blodnji ter klical mater, dočim se je ogenj prijemal kril nesrečnice, ki je ležala z razbito glavo zleknjena čez prag. “Mama, žeja me . . . Mama, daj mi vode . . .” Plamen je prasketal, glas je umolknil, slišali so se le še glušeči “Hura!” zmagovalcev. (Dalje prihodnjič.) -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride n« e. «i. st JOHN OBLAK no twmte LICENSE WILL BE ISSUED TO* Couples under MJE WITHOUT THE consent OF BARENTS * © u Novi načelnik Rdelega kriia. — Bivši general George C. Marshall, Id je star 68 let in je dokončal svojo vojaško, državniško-in diplomatsko kariero, se bo dvignil iz pokojninskega stola in prihodnji mesec prevzel predsedništvo Ameriškega Narodnega Rdečega kriia. Slika rum predstavlja gen. Marshalla in njegovo soprogo, ko sta se nedavno mudila v New Yorku.' r ; c 1875 L 1949 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, tužno vest, da je za vedno mirno v Gospodu zaspal naš dragi soprog in ljubljeni oče in stari oče John Omerza ki je tako nenadoma preminul in nas za vedno zapustil dne 8. oktobra 1°49 v starosti 74 let. Pokojni je b ii doma iz Vodic nad Ljubljano. Pogreb se je vršil dne 12. oktobra iz Jos. Žele pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in po opravljeni sv. maši zadušhici je bil prepeljan na Kalvarijo pokopališče, kjer je bil položen k večnemu počitku. Na tem mestu se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Cimpermanu za opravljenp pogrebno sv. mašo in druge cerkvene obrede, kakor tudi za obisk na domu. ' Enako hvala Msgr. Hribarju za obisk v' bolnici. ■«. *■ $ <\ r * * ' " ' * Našo iskreno zahvalo naj prejmejo vsi “ vilni prijatelji, ki so blagopokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako kresnimi venci. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je počival na* mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, kf so se udeležili sv. maše in pogreba, ter ga tako lepo spremili na njegovem zadnjem potu vse do groba. Lepa hvala društvu sv. Janeza Krstnika št. 7l ABZ za toliko udeležbo pri pogrebu in ker so se tako častno poslovili od njega. Iskrena zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago povsem brezplačno. Lepa hvala sosedom, kakor tudi vsem onim, prijateljem, ki so nam na en ali drugi način kaj pomagali in nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vsestransko pomoč in požrtvovalnost ter za tako lepo urejen pogreb. Tebi, predragi in nikdar pozabljeni soprog in oče, se je končalo Tvoje zemeljsko trpljenje, odšel si od nas v neskončno večnost, da prejmeš plačila, ki si ga zaslužil. Mi sedaj ob Tvojem svežem grobu Ti še enkrat iskreno želimo: Bog Ti daj večni mir in pokoj! Žalujoči ostali: MARY OMERZA, soproga JOHN, FRANK in ANDREW, sinovi MARY por. ULLE, FRANCES por. VENCEL, ALICE por. ULLE, hčere ZETJE, SINAHE, VNUKI, VNUKINJE, in DRUGI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 9. novembra 1949. G. WHISKERS