Telefon št 74. Posamna številka 10 h. eelo leto naprej 2fi K — h pol leta V 13 » — » četrt » » 6 » 50 » mesec » 2 »20» V upravništvu prejemati: celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » Četrt » > 6 „ — » mesec » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserata sprejema upravništvo V Katol. Tiskarni Kopitar-jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkib ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje io praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 51 V Ljubljani, v sredo, 4. marca 1903. Letnik XXXI Državni zbor. Dunaj, 3. sušca. Primorske razmere. V seji dne 21. novembra 1902 so poslanci Biankini, S p i n č i č in tovariši z ozirom na neko notico v »Edinosti« vprašali g. ministerskega predsednika, aH je res, da je v dogovoru z Italijo tajna klavzula, ki veže avstrijsko vlado, da v primorskih deželah podpira italijanske zahteve na škodo Slovanom, in da ta klavzula ostane tudi v novem dogovoru z Italijo. Na to interpelacijo je dr. pl. K 5 r b e r odgovoril v zadnji seji dne 27. svečana takole: »Gospodje interpelantje tudi trdijo, da jo vladna politika v Primorju naperjena proti Hrvatom in Slovencem, ter me vprašajo, kako more vlada to opravičiti. Kar so tiče tajne klavzule, moram reči, da je bajka. Ta izjava mora gospode inter-pelante prepričati, da bi bilo nečastno za avstrijsko vlado, ko bi dovoljevala tuji dr žavi, da se vtika v našo razmero ; avstrijska vlada pa tudi ni tako nelojalna, da bi v trgovinsko nagodba sprejela posebno določbo ter jo prikrila državnemu zboru. OdJičro ps.moram za-rniH tudi očitanje, da je vladna politika v Primorju naperjena proti alovanom. Moja vedna skrb je, da so vladni organi v narodnem boju po polnoma nepristranski ter enako blagohotni in skrbni za vso narodnosti. Nimam vzroka dvomiti, da so vladni organi v Primorju ne drže tega načola. Tudi nisem imel povoda, da bi odredil preiskave, ker so gospodje interpelantje naveli lo splošne trditve brez pozitivnih podatkov«. Najprvo moram omeniti, da ata poslanca Biankini in bpinčio vložila hrvatsko interpelacijo, kjer ae glasi: »Poznato je, da u bivšem ugovoru itd. Sada nam iz Beča javljaju, da ča se s novim ugovorom i ta (tajna) obveza obnoviti«. Besedo »ugovor« so pri vladi prevedli s »handelsvortrag«. Ali je to lo slučaj ali namen, o tem no moremo soditi, gotovo pa je, da »ugovor« ni trgovinska pogodba, ampak politična pogodba, ki jo je Avstrija sklenila z Italijo in Nemčijo. To pogodbo navadno imenujemo »trodržavno zvezo«. Pisec teh vrstic so dobro spominja, da je pred leti čital v resnem monakovBkem listu o »tajni klavzuli«, ki jo je baje naša vlada, oziroma minister za vnanje posle odobril na zahtevo italijanske vlade. Ako jo bila v dogovoru z Italijo res taka »tajna klavzul*«, tega poslanci in sploh občinstvo ne bodo nikdar zvedeli. Čudno je le to, da vsi dogodki v Primorju in tudi onkraj Adrije kažejo na »višje ozire«, iz katerih bi mogli sklepati to in ono. Gospod dr. pl. Korber trdi v svojem odgovoru, da so vladni organi v Primorju nasproti Italijanom in Slovanom enako skrbni in dobrohotni. Verujemo, da gospod minist. predsednik dobiva taka »nepristranska« poročila, toda dovoljeno nam mora biti, da z ozirom na kričeče razmero v primorskih pokrajinah resno dvomimo o popolni istinitosti teh poročil. Dovolj je, ako vlado opozorimo na 18-letno borbo tržaških Slovencev za slovensko ljudsko fiolo. Ako je tržaški magistrat v istim močnejši, kakor vladni organi, zakaj pa vlada na državno troško no ustanovi za Slovence potrebnih šol, kakor vzdržuje nemške šole po raznih krajih za nemške uradnike in častnike ? Ali vlada res ne vidi in čuti v Trstu in sploh v Primorju tajnega in javnega delovanja zloglasne »irredente« ? Vsak podoben pojav slovanskega prebivalstva bi zadel ob kazenski zakon. Ako gospod dr. Korber tega ne ve, ker mu nihče ne pove, povemo mu mi, da Avstrija na svojih prsih gada goji. Ta gad se bodo, ako pojde tako dalje, svoj čas boril s pruskim zmajem za slovansko zemljo. Jugoslovanski poslanci store le Bvojo dolžnost, in sicer dolžnost do svojega rodu in države, ako vlado o pravem času opozarjajo na gnile razmere ob Adriji, v katerih vspevajo razni škodljivi bacili. Ta razlog jo bil tudi povod, d« je danes začetkom seje poslanec Biankini z ozirom na zadnje dogodke v Rimu predlagal, naj se o odgovoru min. predsednika otvori razprava. Ker so za predlog glasovali le še češki in rusinski poslanci, torej ni obveljal. Posl. S p i n č i c zakliče: Dobro, pa vložimo nujon predlog! Takoj mej sejo so so zbrali člani »Slovanske zveze« ter sklenili, da jutri vlože nujen predlog, ki sa glasi. »Ker je že nad 20 let vladna politika v primorskih deželah nasprotna veliki večini prebivalstva — Hrvatov :n Slovercav - -, kakor se to kažo povsod v javnem življenju, ker sedanja vlada to zanika in je zadnji čas, da se zlomi ta zistem, zato nujno predlagajo podpisani: C. kr. vlada se poživlja, da brez odloga po nepristranskih osebah vsestransko preiskuje postopanje svojih organov nasproti Slovanom in Italijanom v primorskih deželah, ter naj se potrebno ukrene, da bode prebivalstvo v teh deželah brez razliko narodnosti uživalo enake pravice, katere zagotavljajo državni temeljni zakoni in naglašajo tudi pre-stolni govori.« Kakor pa so čuje, prideta jutri na vrsto nujna predloga češkega poslanca R e i c h -s t :i d o r j a zaradi izgredov ob „Sokolovi« 8lavnosti v Moravski Oatrovi in soc. demokrata D a s z y n s k e g a glede razmer v 10. vojnem koru v Galiciji. Ti dve razpravi gotovo no bodeta jutri končani, in tako pride nujni predlog jugoslovanskih poslancev v četrtek ali petek na vrsto. Revizija zadrug;. Danes zbornica nadaljuje razpravo o zakonu glede obligatorne revizija pridobitnih in gospodarskih zadrug. Po daljši razpravi jo zbornica ob pol 6 uri zakon odobrila v drugem branju brez premembe. t Baron Ladislav ltieger. Mej brzojavnimi poročili smo včeraj sporočili vest, da je umrl v Pragi po kratki bolezni član gosposke zbornice baron dr. Fran Ladislav Rioger. b 84!otnim baronom Riegerjem je legel v grob najodličnejši prvo-boritelj češkega naroda, ki jo dolga deset lotja odločivno posegal v usodo češkega naroda ter si 8 svojim sijajnim organizatori-škim in govorniškim talentom znal pridobiti naklonjenost v vseh slojevih češkega prebivalstva. Baron Rieger s* je porodil 10. decembra 1818 v Somilu na Češkem. V Pragi je bil 1. 1847 promoviran doktorjem prava, potom pa vstopil v državno službo, kjer jo pa le malo časa vztrajal. Kot »prehudega« politika so ga namroč zapletli v neko disciplinarno preiskavo. Rieger se je nato posvetil pisateljevanju ; sodeloval jo na leposlovnem in narodno-gospodarBkem polju. Leta 1848 je bil izvoljen v državni zbor. Od tega trenutka oa do leta 1890, torej pol stoletja, je stal Rieger brez prestanka v prvih vrstah poli - tiških boriteljev. Bil jo član narodnega odbora in kot tak je bil v deputaciji, ki je cesarju Ferdinandu v Inomostu naznanila želje češkega naroda. Po zaključku državnega zbora v Kromerižu, na katerem je Rieger zastopal mej drugim načelo, da mora »vsa oblast iziti iz ljudstva", se je Rieger odtegnil v inozemlje, da se izogne vsaki politiški odgovornosti radi dogodkov v držav, zastopu. je najprej v Pariz, kjer je mnogo občeval s Telekim, Szarvadyjem in Pulszkyjem. Tu se jo baje skoval načrt za delitev Av atrije. Rieger sam je to vedno odločno tajil. Leta 1860. je bil zopet na avstrijskih tleh in bil izvoljen v češki dež. zbor, ta ga je pa takoj poslal v državni zbor, kjer je Rieger s Palackim spravil na dnevni red vprašanje o češkem državnem pravu. Ker pa Cehi niso mogli izvesti svojega načrta, so ostavili parlament in celih 16 let jih ni bilo nazaj. Riegtr je bil na čelu tej abstinenčni politiki. Pozneje se jr združil s fevdalnim plemstvom. Pozneje so Cehi ostavili tudi češki deželni zbor. Okolu leta 1871 so so pričela pogajanja s Potockyjem in Ilohemvartom, a obenem se je pričenjal tudi razpor mej Riegerjem in Mladočeh'. Za Taaffaa so prišli Cehi zopet v parlament in osnoval se je »železni obroč«. Leta 1890. se je Rieger šo udeležil pogajanj z vlado o znanih punktacijah, kjer je baje »izdal" češki narod, pri naslednjih volitvah pa Rieger ni več prodrl. Mladočehi 30 porazili Staročehe. Spomladi leta 1897. je bil Rieger pozvan v gosposko zbornico in ooletu istega leta je postal baron. Od tedaj frazun somtertjo s peresom ni stopil več v javnost. Ruska politika na Balkana. Rusko politiko pojasnuje knez Meščer-sky v svojem „Graždaninu" tako: Zahodne velesile bi rade videle, da pride do vojske med Rusijo in Turčijo. Ke bi potem bila Rusija utrujena glede vojaške in finančne moči, bi velevlasti storile ravno tisto, kar se jim je tako obneslo v letu 1878. btopile bi kot posredovalke in diktirale bi premaganemu Turku pogoje miru, so ve take pogoje, ki bi lo njim koristili in Rusija bi stala tukaj sicer kot zmagovalka — toda oškodovana in prikrajšana. Kakor je ravnala Evropa z Rusijo v omenjenih letih, ne sme sa nikdar več ponoviti. Aleksander III. jo to spoznal in jo prišel do prepričanja, da se mora za naprej ravnati no starorimskem geslu: „Otiraj se na posledice!" Kakšna pa jo ona posledica, na katero mora biti Rusija pripravljena? Rusija lahko neposredno po vojski h Turčijo gleda v obraz novemu sovražniku ali dvema sovražnikoma. Anglija je stari sovražnik Rusije in Nemčija je zavzela proti Rusiji ono sovražno stališče, v katero jo je vpeljal Bismark. Z ozirom na to kombinacijo mora se Rusija pripravljati na boj, ne na Balkanu, ampak drugod, na boj, ki jo čaka prej ali sloj, in za ta boj si mora prihraniti vse moči nerazdeljene. Kompromis mej Italijo in Avstrijo. Listu »CalTaro di Genova« brzojavljajo iz Rima: V Rimu kroži govorica, da namerava Italija pustiti Avstriji popolnoma prosto roko na Balkanu proti temu, da ji odstopi Avstrija italijanski dol Tirolske in pa, da ji dovoli, da zasedo Tripolis. Angleška vlada na zatožni klopi. Na Angleškem so te dni zasledili »pa-nama«, ki bo po svoji razsežnosti precej podoben onim v Franciji. Iz naslednjega bo razvidi, da je Balfourjeva vlada pri njem zelo nečastno udeležena. V listu »Sunday Sun« jo namreč te dni neki Arnold Wight priobčil odprto pismo na angleškega mini-sterskega predsednika lorda Balfour ja, kate rega obdolžuje, da je lagal, ko je izjavil, da obstoječi zakoni no nudijo možnoBti, da bi so postopalo proti sleparju Wittaker \Vrightu, ustanovitelju družbe »London Globo and Finance«. Pisec odprtega pisma obdolžuje Balfourja, da ni spolnjeval svojih dolžnosti. Anglija ni imela šo nikoli tako korumpira- nega ministeratva, kakor sedaj, Wight napoveduje škandal, ki je mnogo večji od panamskega škandala, in pozivlje spodnjo zbornico, naj ga tira prod sodnike radi teh ob-dolžitev. — Vsa angleška javnost jo Bilno radovedna, kako se vlada izmota iz te neljube zagate in kako se sploh zadeva pojasni. Iz brzojavk. Državni zbor bo zboroval po nekih vir,h do avgusta, september bo šelo odločen za deželne zbore. — Premomba poslovnika. Pododsek odbora za pre-membo poslovnika je včeraj razpravljal o Grabmayrovih predlogih glede skrajšanja razprav. — V ogrski zbornici sta včeraj govorila le obstrukcionista Brazay in Lovaszy, konečno jo pa Szell odgo varjal na interpelacijo gledo dohoda grofa Lambsdorfa. — Odprava dnevnin in uvedba stalne plače so izvede baje pri nas v Avstriji 8e tokom tega poletja. — Stransky proti o b s t r u k -c i j i. Na nedeljskem shodu v Iglavi jo ta poslanec imenoval obstrukcijo neumnost. — Ogrsko opozicionalne stranke so sklenile včeraj do skrajnosti obstruirati vojno predlogo in.budgetm provizonj. — Kodanj ima soc. dem. župana. Meščanski odaek kodanjski je očeraj z 19 proti 15 glasovom izvolil soc. dem. bivšega slikarja Jansena svojim županom. Proslava Leonove v stolnici. Tako do zadnjega kotička menda še nikdar ni bila napolnjena ljubljanska stolnica, kakor je bila sir.oči ob 6. uri pri slovesnosti povodom 25letnice vladanja bv. očeta Leona XIII. Zi0 pred V|6. uro so Be posamezni le z največjo težavo pririli v cerkev, pozneje je bil pa vsak vstop nemogoč in tako ja moralo na stotino občinstva ostati izven cerkve. Za zastopnike oblastev in korporacij so bili, kot pri cesarskih mašab, rezervirani prostori, ki so bili do mala popolno zasedeni. ker so se povabilu odzvali razun obč. sveta in pa magistrata zastopniki vseh cesarskih uradov, šol in drugih korporacij. Moj drugimi sino opazili: deželnega predsednika barona Heina s tajnikom Haasom in drugimi uradniki deželne vlade, fml. pl. Chavanne z mnogimi častniki kot zastopniki poBamnih v Ljubljani se nahajajočih vojnih oddelkov, dež. glavarja pl. D e t e 1 o z dež. odbor. P o v š e t o m , predsednika dež. sodišča L e v i č n i k a , podpredsednika Pajka in mnogo drugih sodn. uradnikov, vodjo fin. ravnateljstva L u b o c a , dvom. svetnika R a č i č a , fin. nadsvet. D o b i d o z uradniki raznih fin. uradov in tob. tovarno, dež. šol. nadzornika L e v c a z ravnatelji in profesorji tukajšnjih učilišč, okraj, glavarja G o z a n i j a , zastopnika trgov, in obrtno zbornice K o 1 1 m a n n a in K r e g a r j a, poštnega ravnatelja S o r 1 i j a ter mnogo drugih zastopnikov ces. uradov. Pri včerajšnji papeževi slavnoBti je nastopilo prvikrat Cecilijno društvo kot tako s združenimi zbori: stolnim, šentjakobskim, frančiškanskim in šentpeterekim. Nokateri zbori so bili pomnoženi s pevci iz raznib slojev in tako je naraslo število na 101, 50 moških, 51 ženskih in deških glasov. Kor je bil popolnoma zaseden. Po munifi-oenciji presvetlega knezoškofa je bila za ta večer nalašč vpeljana na kor električna razsvetljava. Točno ob šestih jo jel stolni ka-pelnik gospod Anton Foerster slavnostni pre-ludij cd Oborkoffarja. Mojstersko je izvajal težko skladbo, slišala se je vsaka nota in veličastna skladba je izražala slavnostni značaj velepomanljivega večera. Škoda, da so orgije tako siabo in ea jim pozna na prvi akord marazmus. Skrajni čas jo, da se misli na nove. Nato so jo izvajala Hallerjeva himna »Tu es Petrus« za moški zbor in orgije. Krepak je bil zbor, lepo nijansiran in točno je sledil izborni g. Foorsterjevi direkciji. »Na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata js ne bodo premagala.« Kako primerna skladba za to slavnost, ki volja sicer v prvi vrsti Laonu XIII, ptav za prav pa ideji — rimski stolioi, ki je podlaga cerkve, podlaga edinosti, zoper katero zastonj butajo valovi. Kakor skala se je držal moSki zbor in nepremagljivo je prodrl s svojim pred-naianjem. Slovenski slavnostni govor je imel vlč. g. stolni kanonik dr. Andr. K a r 1 i n. Ker njegov krasni in vsestransko dobro premišljeni govor objavimo dobesedno, omenjamo za danes le to, da je govornik očrtal na kratko delovanje slavljen<3evo ter navduševal navzoče k neomajni zvestobi do svete sto lice in katol. cerkve. Tretja glasbena točka je bil mešan zbor Hajrdnov: »Du biat, dem Ruhm und Ehre gebiihret«, skladba težka, živa, v kateri samostojno nastopa vsak glas. Občudovali smo visoke soprane, krepke alte, plemenite te-nore in podlago zbora, kremenite base. Pevci, dasi na široko razpostavljeni po celem koru, so gledali na vsak migljej dirigenta in točno izvršili težko svojo nalogo. Drugi slavnostni govornik P. Schtith T. J. ie govoril o papežu Leonu XIII. — »Luč i z neba«. V svetovni zgodovini se bije velik boj med Lučjo in Temo, med Kristom in Belialom, med Kristom in Antikristom, med Cerkvijo in Proticerkvijo. Za Btopnik Teme je Lucifer, Lučonosec, ki slepi človeštvo z videzom Bvetlobe, z blodnimi veščami slutvo vede, slutvo omike Svetovna drama je tragedija Luciferja. V naši dobi je peripetija. Proti goljufivemu svetlikaniu Luciferja m njegove vojske je Bog postavil na nebo sv. Cerkve drugo Luč, Luč z neba — Leona XIII. Leon XUL je zares svetil v ča sovne terr e s svetlobo svoje modrosti kakor Luč z neba. V velikih okrožnicah »Aeterni Patris«, -Rerum novarum«, »Providentiesi-mus Deus« je Leon proti zablodam naše dobe postavil velike ideje večne filozofi ie, ki se je osredotočila v genialnem duhu sv. Tomaža Akvinskega. In take filozofije je bilo treba. Zakaj »moderna filozofna« je dosegla vrhunec norosti v blaznem filozofu Nietz-scheju, ki je postavil ta stavek: »Ko bi bival Bog, kako bi bilo mogoče, da jaz ne bi bil — Bog? Torej ni — Boga!« Proti socialni anarhiji je tolmačil svetu zmagovito socialno idejo, u zadnjo okrožnico pa je branil avktoriteto sv. pisma proti racionali stičnim zmotam in tako že naprej obsodil zmoto, ki se je začela širiti zadnji čas pod frazo »Babel und Bibel«. — Končno je govornik povabil vse h konferencam, ki jih bo imel cd petka dalje in v katerih bo govoril ravno o tem velikem boju aveta in cerkve, o tej veliki ločitvi duhov, o veliki drami, ki sa bo končala s tragedijo Luciferja. Dokazoval bo, da je vir modernega brezverstva napuh, in da vera ni teika, treba je le čistega, ponižnega, odprtega srca! Foersterjev slavospev je nekaka abso lutna himna, ki je bila zložena za 501etnico papeževo; sedaj ji je g. Foerster pridejal še Tenor-solo, ki proslavlja velikega papeža. Krasni solo je pel g. Razinger z mladeni-škim ognjem in umetniškim čutom kakor smo ga vajeni pri njem. Za solo se poje druga kitica himne in k sklepu zaori celi zbor trikratno slavo v trikratnem, veino višjem, polnem akordu. Himna je naredila velik vtis. Sedaj je bil blagoslov z Najsvetejšim in celi zbor je pel enoglasno krasni »Tantum ergo«. Mogočnega vtisa tega speva ni mogoče popisati, treba je slišati sto grl umetno izvajati stereotipno, vedno mlado, vedno novo koralno melodijo. Končal se je duhovni koncert z Modl-mayerjevo kantato na Kristusovo cerkev. Z obligatnimi orgijami, katere je Bviral č. p. Hugolin, poje celi zbor enoglasno in proslavlja na skalo zidano cerkev; nakrat pa se moški glasovi ločijo od sopranov in altov in v krepkih akordih opisujejo navale sovražnih Bil, soprani in alti pa nadaljujejo enoglasno melodijo, ki se lepo ovija krog moških akordov, dokler se ne združi vseh pet glasov v krepki sklep. Lopo je bilo videti soglasno delovanje Žveterih zborov, v katerih so pevali staroste pevstva z nežno mladino, plemenite gospe in gospodične, gospodje, mladeniči in dečki. Opaziti je bilo, da imajo vsi zbori umne pe-vovodje in dobro izvežbane zbore, ki so imeli le dve skupni vaji, vendar izvajali tako precizno točko za točko. Vse hvale je vredna solidarnost zborov, pri kateri je odstopilo vsako individuelno tekmovanje, in se je vse podvrglo direkciji skupnega vodje. Hvala tedaj slavnemu odboru Cacilijnega društva, ki je sprožil to idejo in jo tudi vresničil. Naj bi ne bilo zadnjikrat, da se je pokazalo društvo v složni skupni delavnosti. Vsa slovesnost je naredila na prisotne globek utis. Tako smo sinoči v Ljubljani proslavili velikega Leona. Dnevne novice. V Ljubljani. 4 maroa. Ljubljana stoji na dnu? »Slovenski List« piše: „V Rim so obrnjene te dni oči vsega človeštva. S spoštovanjem se vse ozira na častitljivo podobo, katere ni enake na zemlji, n« 93letnega starčka, namestnika Kristusovega, okinčanega z zlato jubilejsko tiaro. Iz vseh dežel in narodov prihajajo zastopniki v večno mesto, da poklanjajo pred njega izraze sinovske udanosti in voščila k srečno dovršeni petindvajsetletnim vladanja. Tudi izmed Slovencev jih je te dni mnogo odrinilo proti Rimu. Nastopili so veseli pet, videli bodo redke slovesnosti in vživali radostne trenotke v veličastni baziliki sv. Petra. Poročila, ki prihajajo iz raznih krajev, dokazujejo, da ljudstva kar tekmujejo, kako bi na najlepši in najdostojnejši način pro-rlavila papeža, čigar blagoslovljeno delovanje dokazuje, da ne nosi zastonj imena »Luč z neba«. Tu se ustanavljajo v proslavo soci-jalnega papeža delavski domovi na stroške mestne občine, tam se udeleži občinski odbor in corpore slovesne božje službe, tu slavnost, ondi veselica z velikansko udeležbo občinstva, zbranega pred podobo Leonovo. Se celo vBudapešti, ki kar mrgoli katoliški veri sovražnih bitij, so te dni plapolale raz javnih poslopij zastave papežu na čast in uradniki in mestni zastopniki so so udeležili božje službe ob njegovi slavnosti. Da je dunajski župan dr. L u e g e r v mest nem zboru z vznesenimi besedami pozdravil Leona in slavil njegovo modrost, nam niti omenjati ni treba, kajti prvo stolno mesto, bivališče najvišje inteligence, je krščansko. Kaj pa Ljubljana? Kaj pa prijatelji Stross-mayerja, onega Btrossmayerja, ki sam proglaša, kako naj se počasti sv. očeta? Ti molče! Ne, ne molče! Obesili so se na par vrstic v »Slovencu«, da so dobili izgovor, grozno šepav izgovor, zakaj da ne pojdejo k papeški maši. Ljubljana stoji na dnu. Napolnjene cerkve bodo pa pričale, da prebivalstvo obsoja mišljenje svojih mestnih očetov." K tej notici „Slov. Lista" pristavljamo še, da ljubljansko prebivalstvo v istioi z obilno udeležbo pri slavnoBtib v proslavo bv. očeta kaže, da se ne strinja z neumevnimi sklepi svojih občinskih očetov. Na stotine in stotine ljudstva je včeraj oblegalo stolno cerkev, ki je bila za toliko ljudstva najmanj trikrat premajhna. Prihodnjo nedeljo se vrši po vseh ljubljanskih cerkvah proslava sv. očeta in tudi takrat se mej ogromnimi množicami niti opazilo ne bo, da se od proslave absentira občinski zastop, ki je pač pokazal o tej priliki tako strankarsko in skrajno napeto stališče, kakor je niao drugod pokazali niti občinski zastopi, ki so najhujši pristaši »Lob von Rom« gibanja. S tem ee je občinski zastop pred vsem treznim prebivalstvom obsodil. Zadnja beseda o tem pa itak še ni izprego-vorjena. Velikanske množice, ki v Ljubljani slave sv. očeta, so krepak odgovor občinskemu svetu in kažejo, da ni na dnu pri tej proslavi prebivalstvo Ljubljane, ampak le njega občinski zastop. „Slovanska sveža" na Dunaju je včeraj brzojavno čestitala sv. očetu Leonu XIII. povodom 251etnice preslavnega vladanja, izrazila svoja otroška čustva udanosti in spoštovanja z željo, da Bog vsemogočni 3e mnogo let ohrani katoliški cer kvi »luč z neba«. Proslava papeževe 251etnice v ,,Zarji". V spomin 25!etnice vladanja sv. Očeta priredi slov. katol. akadem. društvo »Zarja« v Gradcu slavnost s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora kršč. delavskega društva ^Domovine" v nedeljo, dne 8. m a r o a t. 1. z naslednjim vsporedom: I. Ob 10 uri sv. maša v cerkvi sv. Pavla (Stiegenkirche) Sporgasse. II. Zvečer ob 8. uri slavnostni večer v dvorani hotela »Zur Stadt Triest« Jakominiplatz 12 in sicer: 1. Pozdrav predsednika »Zarje«; 2. Slavnostni govor: Starešina »Zarje« čast. gosp. kurat M. Ljubša; 3. Papeževa himna: Pevski zbor „Domovine"; 4. Slike iz Rima: Predava cand. phil. Anton J a r c. Somišljenike uljudno vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. Povodom smrti dr. Rlegra je včeraj, kakor bo nam z Dunaja poroča, .Slovanska zveza« brzojavila profesorju dr. B r a f u , zetu Riegrovemu: »Slovanska zveza" izraža povodom nenadomestne zgube za vse Slovane v državi, ki jo je provzro-čila smrt velikega češkega državnika dr. R i e g r a , najglobokejše sožalje. Slovensko pevsko slavnost v Celju priredi oeljsko pevsko društvo tekom letošnjega poletja v večjem obsegu. »Domovino« celjsko državno pravd-ništvo kaj pridno pleni. Tudi včerajšnja številka je bila zaplenjena. — Stepla sta se v neki tržaški kavarni Hrvata Ante Jakic. lastnik »Slavonske misli« in Kučinič, urednik novega lista »Tr-ščanski Lloyd«. Jakič je bil v »Slav. mislia napadel list Kučiničev, še predno je isti izšel. Kučinič je odgovoril v prilogi svojega lista na žaljiv način za bivšega katoliškega duhovnika Jakiča in njegovega kompanjona Barčiča, tudi bivšega duhovnika. Jakič je dal Kučiniču zaušnico, poslednji pa je na don Jakiču razbil eno. po drugih dve palici. — Evo, krasen vzgled — slovanske vzajem nosti! — Kranjsko primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani razpisuje 20 premij po 10 ali po 20 gld. za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji : 1. Pogozdovanje mora biti leta 1901 ali 1902 izvršeno tf-r mora pogo-zditev obsezati najmsnj 0.56 ha = 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere Bi lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne ; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1 50 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svojo prošnje naj-dalje do konca junija t. I. pri društvu vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bode v jeseni 1904 leta, morda nastali pomanj-kljaji pri pogozditvi se lahko spomladi re-čenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bode isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalna in pohvalna pi«ma razdeljevalo. — Meteor mesečni pregled. Minoli mesec svečan je bil suh m zelo mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj —0 5°, ob dveh popoldne 6 5°, ob devetih zvečer 3-1°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 3 0°, za 3-2° nad norma-Icm. — Opazovanja na tlakomeru dado 742-5 mm kot srednji zračni tlak, za 6 5 mm nad normalom. — Mokrih dnij je bilo 5; padavina, dež in sneg, znaša 409 mm. Med vetrovi sta prevladovala severovzhodni in jugozahodni. — Razpisane službe. Na dvoraz-redni ljudski šoli v at. Petru na Krasu je razpisano učiteljsko mesto. Tudi v Razdrtem na Notranjskem je na ondotni enorazredni ljudski šoli razpisano učiteljsko mesto. — Celjska okolica se v zadnjem času vrlo organizuje v političnem in gospodarskem oziru. To pa silno peče naše Nemce. Ogenj in žveplo bljuvajo na voditelje Slovencev, posebno na organizatorje. Pri tem seveda ne morejo pri miru pustiti celjske duhovščine, čeprav bo ista nikakor ne udeležuje kakoršnekoli agitacije. Grozno boli naše Nemce to, ker vidijo, da se okoličani cgibljejo njih trgovin in gostiln. Sicer vedno taje, da bi bili odvisni od Slovencev, a vendar sprevidijo, da bi 89 jim godilo kakor cerkvenim mišim, če no bi bilo Slovencev. Zato v zadnjem času mislijo, kako bi uda-rdi okoličane. Pripravna pot bi jim bita bojkotirati Slovence na tedenskem tržišču. Če to res store, potem dajo pač s-ha za o?.enie.nci?a organista. ki je tudi rokodelec, zlasti krojač ali fevliar. Službo je nastopiti o sv. Juriju 1.1903 Pismena in ustmona pojasnila daje do konca marca podpisani: Župni urad na Vrhu pri Vinici, dne 1. marca i9l3 274 3-1 Jonip Kramarič, župnik. Izvrstno delujoča gostilna na j«ko primernem kraju tik vrat bo hlnjskega predora se odda v najem. Ponudbe in pogodbe vsprejema lastnik 279 2-1 JoNip Markcš, na Jesenicah 54. ©zor! a Kdor želi dobre, pristne, line slivovke ali tropinovca nad pol hektolitra kup ti naravnost od producent.i, naj se obrne do pnpestnika Orehovacn. gospoda Dragotln Frohllcha, pošta Sv. Peter-Orehovac na Hrvaškem 233 8-3 5 S fig Za Marijin mesee maj in % praznike Matere Božje pri- * poročamo Janez Pogačnik: Dvanajst Marijinih pesmij za mešan zbor. Cena partituri 50 kr., posameznim « glasovom 10 kr. £ 38 SR Katol. Tiskarna v Ljubljani. | J S3 38 —— Dobiva se v vseh knjigotržnicah —— MALI VITEZ Pan Volodijevski Zgodovinski roman, spisa! H. Sienkiewicz * Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. * Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja cn sešitek. ——— Založila knjigarna ———— Kleinmaj r & Bamberg v Ljubljani. 111 20-10 krojaški mojster v Ljtibljaoij petra oG5ip 2 se priporoča preča^t. duhovščini v izdelovanje duhoven ske obleke in talarjev po __. najnoveišem kroju in po nizkih conah. 33 8-7 Proda se še dobro ohranjeni križev pot im po jako nizki ceni. — Podobe so velike z akviri in nadstavkom 125X67; brez okvira in nadstavka pa 67X52 cm. Kaj več se izve pri cerkvenem pred-stojništvu v Rudniku. 275 4—1 ii I 1=3 se išče. — Dobra plača. — Oženjeni prosilci, vešči kakega rokodelstva imajo prednost. — Več pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca." 260 3—2 D mi mož vsestransko izobražen z izbornimi večletnimi spričevali kot poslovodja, vešč računstva, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, išče primerne službe. Vstopi lahko takoj. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti uredništvo »Slovenca". 259 3-2 Smajlirani in porcelanasti higijenični pij natančno po predpisu mtv največji izbei se dobivajo najcenejše pri tvrdki u mj lmrnu trgovec s steklcnino in s porcelanom v Ljubljani, Mestni trg. 263 12-2 W Paziti je na gorenjo varstveno »»»»* znamko. je izredno dobre kakovosti, je jako izdafno £isJt ,ii*toii»k« liskarn«' v Ljunljanl, 1'cjnjatel) ia odgovorni «r«