GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
INTERNA IZDAJA
LETO XII.
IZOLA, DECEMBER 19V0
ŠTEV. 7
c f tečno novo-	1971!
Naše perspektive in naloge v letu 1971
Leto 1970 zaključujemo z ugodnimi rezaltati, dosti boljšimi, kot so bili doseženi v preteklih letih.
Plan celotnega dohodka bo do sežen, plan dobička pa občutno presežen. Ribolov bo dosegel sko raj 3000 ton ulova, proizvodnja izdelkov pa bo za letnim planom zaostala le za 1 %. Smo v končni fazi uvajanja nove organizacije in sredi priprav za uvedbo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Oba ukrepa sta predvidena kot važni osnovi za naše nadaljnje delo. Ob koncu leta je bila tudi sklenjena pogodba z bankami o investiranju 7 milijonov din za nabavo razne opreme.
Gospodarsko leto. v katerega stopamo, nam nudi dobre per spektive pa tudi zahteve za čim boljše delo. Stabilizacija, ki bo eden glavnih gospodarskih ciljev vse naše družbe, zahteva, da na še delo čim bolj racionaliziramo, kajti le na tej osnovi bo mogoče pridobiti zadostna sredstva, po trebna za rast podjetja in za naš standard.
Za prihodnje leto si zastavljamo vrsto pomembnih nalog.
Obseg poslovanja se mora pri enaki porabi sredstev povečati za 10 do 15 %. Tako bi se približali 190 milijonom din celotnega dohodka in s tem ustvarili možnost dosegati dohodek, ustrezen vloženim sredstvom in našim po trebam. Ta rezultat pa lahko do sežemo le s hitrejšim obračanjem sredstev.
Urejevanje osebnih dohodkov mora postati redna naloga pod jetja. Le na ta način se lahko izognemo zaostajanju.
Z novim letom bomo uvedli po večano amortizacijo osnovnih sredstev. Na ta način bomo redno ustvarjali zadostna sredstva
MK
za obnovo in modernizacijo proizvodnih sredstev' in naprav.
V	prihodnjem letu moramo dokončati mehanizacijo oddelka za proizvodnjo ribjih konzerv, vse ribiške ladje bomo opremili s povverbloki in s tem ne le mehanizirali dvigovanje mrež, temveč tudi omogočili večjo produktivnost ribolova.
Zmrzovalne kapacitete hladil nice bomo povečali s skupino kontaktnih zmrzovalnikov. S tem bomo povečali našo sposobnost prevzema in shranjevanja rib v ribolovnih konicah ter ustvarili nove možnosti za plasman ribe za neposredno potrošnjo. Mehani zirali bomo predelavo kave in opravili nekatere adaptacije v oddelku juh.
Vse te naloge bomo izvršili z že sedaj zagotovljenimi sredstvi.
Ob dnevu republike je predsednik republike SFRJ Josip Broz-Tito odlikoval več članov našega kolektiva in občanov naše obči ne.
Odlikovanja je na svečani pro slavi v Izoli, ki je bila v počasti tev našega najvepjega praznika 29. novembra, podelil predsednik SO Izola Jernej HUMAR.
Odlikovanci so:
—	Red zasluge za narod s srebrno zvezdo so prejeli Vladislav KUZMIN iz Delamarisa, Elka LINDIČ ZEGA, Milka MEZ ZG EC in Danica ŽNIDARŠIČ. Red zasluge za narod s srebr nimi žarki sta prejela Ida KRALJ in Ludvik VITEZ.
Pripraviti bomo morali vso potrebno dokumentacijo tudi za ureditev proizvodnje zelenjavnih konzerv in paštet ter za modernizacijo pločevinaste embalaže in litografije. Če bo to pravočasno pripravljeno, bomo vsaj del tega realizirali že v prihodnjem letu. Posebna operativna naloga bo priprava zemljišča za stanovanjsko izgradnjo.
Naš program za prihodnje leto vsebuje še vrsto bolj ali manj pomembnih akcij in nalog. V letnem planu si bo morala vsaka služba določiti svoj program dela in nalog, ki jih bo izvršila v prihodnjem letu.
Če bomo opravili vse te naloge, bomo s svojim delom v prihod njem letu zagotovo zadovoljni.
Zvonko Grahek
- Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem je prejel Gregor BOŽIČ.
Medaljo zasluge za narod so prejeli Stanko GRBEC in On dina UMER iz Delamarisa ter Mirko ŠTRAVS.
Red republike z bronastim vencem so prejeli:	Milena
GRILANC, ing. Vladimir Pl ŽENT in Peter ŠAVRON.
Red dela s srebrnim vencem so prejeli:
Emil MLAČ, Marjan MLEKUŽ, Milan NARDIN, Dušan PRO DAN, Ivan TRAMPUŽ vsi iz Delamarisa, Roman MEKIŠ, Rozalija BELTRAM in Kristina KLJUN.
— Medaljo dela so prejeli:
Nerino BARUCA, Viktor GR GETA, Ernest IPAVEC, Silvan KALIGARIČ, Josip MARKE ŽIČ, Nerina MIKAC, Marina NIKOLIČ, Peter OJDANIČ, Ro bert PALČIČ, Jordan PRO DAN, Sergio RADMAN, Sta nislav RESNIK, Jure VOJNIČ, Jožef VRTOVEC, Norma ZAJC
—	vsi iz Delamarisa, in Vikto rija JOVANOVIČ.
Podeljenih je bilo še šest odli kovanj, s katerimi so bili posamezniki odlikovani ob 1. maju letošnjega leta.
Vsem odlikovancem iskreno če stitamo!
Uredništvo »Našega glasa«
Vsakdanje delo na oddelku predelave rib
Odlikovancem čestitamo
Uspehi in težave ulova
PRIHODNJI PLAN 300 VAGONOV RIB
Že v prejšnji številki »Našega glasa« smo objavili članek o dobrem ulovu naše flote. Čeprav je bil ulov v septembru zelo slab. smo v oktobru in novembru imeli rekorden ulov. Na palubah naših ladij je bilo toliko rib, da smo plan ne le izpolnili, temveč smo ga celo presegli za približno 28 %. Sicer nas čaka od 18. decembra še zimski mrak — to je lov na papaline. Upamo, da bomo količino ujete ribe še povečali. Torej še nismo rekli zadnje besede. V nekaj kratkih stavkih bi želel vsaj približno opisati uspeh, težave in bodočnost naše flote.
V	Izoli pravijo, da vse poti vodijo proti gostišču »Sidro«, kjer je »glavni štab« ribičev, saj je hotel »Marina« za ribiče nedosegljiv, predvsem pa predrag. Tam in na obali se vsak večer, ko je mrak, vneto pogovarjajo:	kam
bomo šli na lov, kje bomo več ujeli, gremo na sardelo, gremo na inčune, gremo na papaline itd. Veličasten je prizor, ko se prižgejo luči na svetilnih čolnih in ko ladja za ladjo odhaja na morje z upanjem na dober ulov. Enako je v pristaniščih Novigrad, Vrsar, Pula. Naša flota namreč sega od Izole do Pule in Cresa. Kdor je enkrat doživel ribiško noč, pravi: »Lepo je biti ribič, vendar njihovo delo je težko, pol no težav in dostikrat velikih razočaranj.«
Kljub temu sem prepričan, da marsikateri ribič svojega težkega dela ne zamenja za delo »na kraju«, kot se temu po ribiško pravi.
O »ŠPICAH« ULOVA
je treba zagotoviti prostore v hladilnici, uvesti sistem hitrega zmrzovanja in sistem kontaktnega zmrzovanja, poleg tega pa zagotoviti hiter transport (ladja-luka-hladilnica Iris). Na vsak način in na prvem mestu je tre ba povečati prodajo svežih rib.
Šele ko bodo vsi ti problemi rešeni, se moramo lotiti moderni zacije v ribištvu, saj se bo z modernizacijo povečala tudi količina ulova plave ribe. S sedanjim stanjem ribiške flote pa nismo pripravljeni sprejeti vseh rib, ki jih sedaj lovimo.
RIBA — BODOČNOST ČLOVEŠKE PREHRANE
Zavedati se moramo, da vse evropske države pripisujejo veliko pomembnost morskemu ribištvu, ker v tem vidijo bodočnost človeške prehrane. Ruski car Peter I. je rekel, da vladar, ki nima flote, ima samo eno roko. S tem je sicer mislil na vojaško ladjevje, vendar je vzporedno z vojno floto rastlo tudi ribiško ladjevje tedanje Rusije, prav to pa danes zavzema skoraj prvo mesto na svetovnih morjih.
Poudariti moram, da ima glavna uprava veliko razumevanje do flote in glavni in edini cilj je modernizacija flote, povečati ulov, zmanjšati stroške na ladjah in zapluti v svetlejšo in boljšo prihodnost. Vzgojiti moramo ka dre in usposobiti sedanje, ki bo do kos iztrgati morju čim večje količine rib.
REALIZACIJA FLOTE DO 30. 11. 1970:
Naše delo kajpak ni brez težav. Tako imenovane »špice« ulova, ki se pojavljajo vsako leto, so eden od glavnih problemov. Posledica je prepoved ali omejitev ulova plave ribe, kar v bistvu ni zaželeno ne za ribiče in ne za tovarno. To se je zgodilo tudi letos. Glavni problem je bil pomanjkanje ribjih zabojev, zato menim, da moramo v bodoče imeti več zabojev, če hočemo »špico« omiliti. Priznati moramo, da so ribiči popolnoma razumeli težave proizvodnje in pomanjkanje zabojev ter so mirno čakali v pristaniščih, dokler nismo zbra li toliko zabojev, da so lahko nemoteno odšli na morje. Kljub velikemu ulovu je delo potekalo normalno, za kar gre zahvala predvsem proizvodnji, ki je delala celo ob praznikih, in službi za prodajo in nabavo rib. Če hočemo »špice« povsem odpraviti.
Sardela
Inčuni
Papalina
Koča
Druge ribe Skupaj
1.127 ton 561 ton 935 ton 34 ton 52 ton
2.709 ton
Marjan Prelaz — vodja ribolova
njenih ribičev šlo 22 vagonov rib; takoj za njo sta »BISER« z 19 vagoni in »DEKLICA« z 18 vagoni. Posebna pohvala gre »DEKLICI«, ki je v prejšnjem mesecu ujela 8 vagonov rib, letni plan pa je 10,5 vagona — torej še enkrat čestitam.
Za drugo leto je naš cilj uloviti čimveč rib, pri vodilnih ljudeh pa najti razumevanje za težave in potrebe. Če se bodo vse naše zahteve po modernizaciji uresničile, je za naslednje leto naš cilj in plan 300 vagonov ulovljenih rib.
Marjan Prelaz
Realizacija 6.683.224,30.— din. Letni plan ulova: 2.100 ton.
BREZ IZGUBE ALI CELO Z DOBIČKOM
Kar se tiče izgube, ki je bila prikazana v devetmesečni bilan ci, sem mnenja, da je z ulovom v oktobru in novembru popolnoma pokrita. Upam, da bomo leto končali brez izgube ali celo z dobičkom.
NAJBOLJŠE POSADKE LADIJ
Na kraju moram pohvaliti la djo »ZARJA«, ki je bila do sedaj najuspešnejša, saj je skozi roke
Ob 22. decembru -dnevu JLA
Kot vsako leto se tudi letos spominjamo zgodovinskega datuma rojstva naše ljudske armade, dneva, ko je bila v vasi Rudo formirana I. proletarska brigada. Ta datum je zgodovinsko vezan na vse uspehe naše ljudske armade in kasneje naše socialistične družbe enakopravni^ jugoslovanskih narodov.
V	tem letu smo proslavili dan armade z že določenim uspehom na področju vseljudske obrambe, s katero je povezano delo civilne zaščite in teritorialne obrambe.
Ob 22. decembru — dnevu ljudske armade — odbor ZB našega podjetja čestita k dnevu JLA vsem članom ZB, rezervnemu starešinskemu kadru, članom civilne zaščite, članom teritorialne enote in vsem članom kolektiva z željo po še večjih uspehih v gospodarstvu in napredku našega podjetja in socialistične družbe.
Žarko Višnjič
Stanovanjska problematika prosilcev za stanovanja
REŠITEV JE INDIVIDUALNA GRADNJA
V	našem podjetju je precej nerešenih socialnih problemov (varstvo otrok zaposlenih žena, pomoč pridobitno manj sposobnim delavcem, stanovanjska problematika, nizki osebni dohodki itd.) Nekateri problemi so že načeti in bodo v doglednem času zadovoljivo rešeni, drugi pa še čakajo na iniciativo odgovornih služb, da bi jih na osnovi globlje analize predlagale ustreznim or-organom v postopno in učinkovito reševanje.
Eden od najbolj bolečih social nih problemov je prav gotovo stanovanjski problem naših delavcev. Za stanovanja so potrebna velikanska sredstva, zato je rešitev problema odvisna od razumevanja vseh nas, najbolj pa od zavzetosti in razumevanja najodgovornejših organov podjetja Rešene stanovanjske težave pomenijo tudi rešitev drugih problemov, ki tarejo prizadete in podjetje.
Med probleme, katerih rešitev je odvisna od rešitve stanovanjskih razmer, sodijo prav gotovo počutje delavcev na delovnih mestih, ki močno vpliva na delovno storilnost, odnos do dela in do vsega dogajanja v podjetju in izven njega, odnos do uprave in ostalih odgovornih organov. Tudi družinski problemi, vprašanje vzgoje otrok, uspehi otrok v šoli itd. so močno odvisni od rešitve tega problema; zato v imenu vseh prizadetih pozivam vse organe in posameznike, od katerih je odvisna rešitev tega tako perečega problema, naj store največ, kar se le da storiti. In končno: od dobre stanovanjske politike je odvisen napredek podjetja, kajti podjetje brez stanovanj pomeni podjetje brez svežih, nujno potrebnih strokovnjakov vseh profilov, od katerih je prav gotovo odvisen napredek in s tem tudi obstoj podjetja.
Da bi ugotovili, kakšno je dejansko stanje te problematike, je komisija' za družbeni standard pregledala in popisala stanovanja vseh prosilcev, izdelala točkovni sistem, na osnovi le-tega točkovala vsa stanovanja in sestavila prednostno listo prosilcev. To pomeni, da bo komisija odslej dodeljevala razpoložljiva stanovanja izključno po prednostni listi. Vrstni red prosilcev se bo sicer iz leta v leto iz objektivnih razlogov spreminjal, vendar te spremembe bodo neznatne.
Že pred sistematičnim pregledom stanovanj smo vedeli, da je stanovanjska problematika zelo pereča ali celo zaskrbljujoča in da zato zahteva korenite spremembe v načinu in hitrosti re-
ševanja. Nismo pa vedeli, kakšni so najnujnejši primeri in koliko jih je. Sedaj vemo in zato je prav, da jih prikažemo v realni luči. Ob spoznanju teh težav ponovno apeliram na vse, od katerih je odvisna rešitev problema, da store vse, kar je v naši moči, da začnemo hitreje in učinkoviteje reševati stanovanjske razmere tistih delavcev, ki so res že predolgo potrpežljivo čakali in trpeli v obupnih stanovanjih, ki niso človeku primerna
Ne smemo dovoljevati, da bi naši delavci še dolgo stanovali v takih bivališčih. Vsakršno opravičilo, ki bi kakorkoli skušalo zavirati zdrave misli in hotenja po drugačni, hitrejši, učinkovitejši rešitvi tega problema, moramo že v kali obsoditi.
Kakšno je dejansko stanje? Najprej naj omenim, da je velika večina prosilcev nekvalificiranih delavcev, to je delavcev z nizkimi ali z zelo nizkimi osebnimi dohodki, kar pomeni, da na noben način ne morejo sami rešiti lastnega stanovanjskega problema. Med temi delavci je mnogo takih, ki delajo v podjetju že
10,	15 in več let. Ta prvi podatek nas mora opozoriti, da smo doslej premalo skrbeli zanje. Druga pomembna ugotovitev je, da je velika večina prosilcev ze-
lo skromna v zahtevah. Le malo je takih, ki so postavili zahtevo po komfortnem stanovanju, pa ne samo zato, ker ne bi mogli plačevati visokih stanarin, ampak tudi zato, ker dobro poznajo sedanje finančne zmogljivosti podjetja. Na take delavce smo lahko ponosni. To so delavci, ki niso in ne bodo klonili pred kakršni mikoli težavami, zato lahko nanje podjetje zanesljivo računa. Vsako pravilo ima izjeme, zato so tudi med prosilci, vendar jih je malo.
Trenutno imamo registriranih nekaj nad 100 prošenj. Od teh bi se dvajset prosilcev lotilo gradnje, če bi bili pogoji za to ugodni. Večje število delavcev pa prošenj za stanovanja ni oddalo. Večina prosilcev, kot sem že omenil, je nekvalificirana delovna sila. Vsi prosilci opravičeno zahtevajo drugo stanovanje, vendar so med njimi zelo različni primeri glede potreb. Tako imamo prosilce, ki niso imetniki stano vanjske pravice — nekateri stanujejo v nevseljivih stanovanjih, v kleteh, v podstrešjih ali pa so nezaščiteni podnajemniki in so v zelo napetih odnosih s stano dajalcem. Vsi ti primeri sodijo med najnujnejše.
Med te sodijo tudi taki prosilci, ki žive v pretesnih stanova njih, saj nekatere 4-članske dru žine žive v enosobnem stanova-
Obvestilo
V mesecu oktobru smo naš delovni kolektiv obvestili o sklepu delavskega sveta, da se začnejo priprave za reševanje stanovanjske krize tudi z individualno gradnjo. V teku so priprave za geodetski posnetek terena in izpisi zemljiško knjižnih parcel, kultur, lastnikov in površin. Vse to delo opravlja po našem naročilu ST. STUDIO Slavnika v Izoli. Delo je dolgotrajne narave in se bo nadaljevalo še v prihodnjem letu. Tudi pri Skupščini občine Izola imamo vlogo za dodelitev 600 zazidalnih parcel za individualno gradnjo za potrebe zaposlenih v Delamarisu in Slavniku, žal pa po več kot mesecu in pol še nismo dobili nobenega odgovora in smo morali dne 11. decembra ponovno urgirati ter pri ST. STUDIU za določeni čas prekiniti nadaljnja dela.
V podjetju pripravljamo pravila o pogojih za individu alno gradnjo, ki pa še niso tako precizirana, da bi lahko zainteresiranim kaj več povedali. Torej vse je v začetni fazi priprav. Od zamisli se podjetje no oddaljuje, temveč se hoče čimbolj približati uresničitvi.
Prosimo vse zainteresirane člane kolektiva, ki name ravajo začeti individualno gradnjo stanovanjskih hiš v pri hodnjih nekaj letih, da to sporočijo referentu za družbeni standard in socialno delo tov. Edvardu Krbavčiču v obratu IRIS do 15. januarja 1971.
Obenem sporočamo, da zainteresiranih trenutno še ne moremo obvestiti o konkretnejših pogojih za način in oblike gradnje, vendar potrebujemo spisek interesentov, da bomo ob nadaljnjih pripravah z njimi v stiku.
O vsebini obvestila je obveščen tudi kolektiv podjetja »SLAVNIK* Koper.
Prijetna novost - Madžarska kuhinja
Že tretji mesec privlači domačine ter domače in tuje turiste v hotel »MARINA« v Izoli madžarska kuhinja. Strežno osebje v hotelu zlasti v večernih urah, ko je restavracija polna, nima oddiha. Kljub pozni jeseni v hotelu Marina ni mrtve sezone.
Od kod takšen uspeh? Prav gotovo ga lahko v prvi vrsti pripišemo zanimanju za madžarske narodne specialitete, ki so v Ev-
nju ali v garsonjerah. Precejšen del prosilcev živi s svojimi družinami v stanovanjih, ki ne ustrezajo najosnovnejšim higienskim zahtevam — brez vode in sanitarij, brez dimnih naprav.
Prosilci imajo tudi pikre pripombe na račun sedanjega načina reševanja stanovanjske problematike. Pripombe imajo predvsem tisti delavci, ki že dlje časa delajo v podjetju, delavci, ki opravljajo najtežja, zdravju škodljiva dela itd. Dejstvo je, da dosedanji način reševanja ni mogel niti ublažiti problema, kajti dodeljevanje treh do štirih stanovanj letno ni bilo ohrabrujoče. Nasprotno, ob vsakem dodeljevanju tako nizkega števila stanovanj je nastajalo med prosilci moreče vzdušje, ki je skalilo dobre odnose med delavci in tako povzročalo nezaupanje.
Stanovanjska problematika je torej zaskrbljujoča, ne toliko za radi velikega števila nerešenih primerov, ampak zato, ker ni upanja, vsaj z dosedanjim načinom ne, da bi v bližnji prihodnosti zadovoljivo rešili ta tako pereči problem.
Vodstvo podjetja se zaveda težkega položaja našega delavca, vendar ob tem upošteva reševanje tudi drugih prav tako perečih problemov, kot so nizki osebni prejemki, delitev po storilnosti, izboljšanje organizacije dela, reševanje primerov delavcev, ki so pridobitno manj sposobni itd.
Upoštevajoč vse naloge in cilje, ki nas čakajo, je prav in realno, če povemo, da stanovanjskega problema ne bo mogoče rešiti v krajšem času. S tem se moramo sprijazniti prav vsi. Poleg tega rešitev ni odvisna izključno od naše dobre volje. Prav pa bi bilo, da sprejmemo jasno stališče v zvezi s tem. Prav bi bilo tudi, da napravimo dolgoročen ali realen program in da smo dosledni pri njegovi realizaciji.
Vse tiste organe zunaj podjetja, od katerih je prav tako od-
ropi zelo cenjene. Številni gostje, ki so se navdušili nad kulinaričnimi specialitetami naših severnih sosedov, so v zadnjem času postali kar stalni obiskovalci restavracije hotela Marina.
Bogat jedilnik, ki ga pripravljata dva kuharja — gosta iz Budimpešte, jih privlači vedno znova.
In po katerih jedeh najraje segajo? Upravnik hotela Ivan Silič
visna realizacija našega zamišljenega cilja, pa bomo morali prepričati, da je to nujnost.
O natančni vsebini programa je za zdaj težko govoriti. Vsi pa vemo, da je edina rešitev v individualni gradnji. Edino ta način je možen, ker pri tem sodelujejo podjetja, širša družba in posamezniki.
O tem kaj več pozneje, ko bomo s pomočjo vseh omenjenih dejavnikov izdelali program, ki bo obsegal način reševanja problema, pogoje idr.
Že danes pa lahko zatrdno povemo, da je realizacija programa odvisna od velikih sredstev in od sodelovanja nas vseh. Podjetje bo moralo odvajati v te namene letno več 100 milijonov dinarjev, posamezniki pa bodo morali varčevati vedno več denarja. Drugih poti ni. Poleg vsega tega bo potrebno veliko potrpljenja, medsebojnega razumevanja in zaupanja.
Edvard Krbavčič
ve povedati, da je največ zanimanja za juho v kotličku, palačinke Hortobagy, zrezek Bakony, med sladicami pa za solomoiske žličnike in rokovnjaško torto.
Razen odličnih jedi prijetno preseneti obiskovalce tudi postrežba. Domači natakarji, ki sta jim priskočila na pomoč dva madžarska tovariša, ki obvladata specifičnost postrežbe nekaterih specialitet, so se res izkazali. K dobremu počutju gostov pa vsekakor prispeva še prijetno okolje, saj je restavracija opremljena v madžarskem slogu, ki ga dopolnjuje ciganski orkester s sporedom madžarske narodne glasbe.
Za prebivalce slovenske obale je madžarska kuhinja gotovo prijetna novost, saj je to prvi poizkus gostinske organizacije, da bi svofim obiskovalcem nudila kaj izvirnega. Da je poizkus popolnoma uspel, kaže obisk, ki kljub razmeroma dolgemu gostovanju madžarskih gostincev ne upada. To se pozna seveda tudi v poslovnem uspehu hotela, katerega restavracija ustvarja v izvensezon-skih mesecih večji promet kakor v polni sezoni.
Prav gotovo je, da bi si želeli še več podobnih pobud gostincev v Izoli. Rezultati gostovanja »madžarske kuhinje« nam namreč kažejo, da za gostince pri nas tudi v zimskem času ni mrtve sezone, če znajo s primernimi prijemi vzbuditi zanimanje gostov, obenem pa s solidnostjo svojega dela ohraniti njihovo zaupanje.
K.
Prijetni večeri ob madžarski kuhinji v hotelu Marina
Stanovanjska problematika prosilcev za stannvanja
MARJAN ROŽIČ -
Obiskal je tudi naše podjetje:
Sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan ROŽIČ je konec novembra imel s predstavniki sindikata in z delegati za II. kongres samoupravljavcev slovenske obale razgovor o nalogah za uresničevanje stališč in sklepov I. konference ZKJ.
Naglasil je, da so na prvi konferenci ZKJ sklenili spraviti naše gospodarstvo v red. V položaj, v katerem smo se znašli, nismo zabredli samo zaradi tega, ker smo trošili več, kot smo pridelali, temveč ker smo se znašli v takšnih političnih odnosih, da je bila reforma v resnici blokirana.
Odgovarjal je na vnaprej po stavljena vprašanja obalnega sindikalnega sveta in med drugim dejal, da gremo sedaj odločno v bitko za stabilizacijo gospodarstva in v boj proti inflaciji. Ob sprejemu določenih ukrepov v tej zvezi nastajajo velika nesogfasja in neskladja, je poudaril tov. Rožič. Seveda bodo tu nastopile težave pri izpeljavi ukrepov, vendar moramo vse težave premagati. Najprej bo potrebno odstraniti vzroke, ki so pripeljali do in flacije. Takojšnja devalvacija, ki so jo nekateri zagovarjali, ne bi pripeljala k zaželenim ciljem, temveč bi pomenila držati še na prej odprta žarišča, ki so nas privedla v nestabilnost. Zato je bitka za stabilizacijo bitka za uresničitev principov reforme, je zaključil sekretar ZSJ.
S SEJE DS
Na 81. redni seji delavskega sveta je bil sprejet pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki je bil objavljen v osnutku v 6. številki »Našega glasa«.
Pravilnik velja takoj in s tem preneha veljati dosedanji pravilnik o notranji organizaciji in si-' stemizaciji delovnh mest Kombinata konzervne industrije Delamaris Izola.
Dospel je stroj za zavijanje doz
Pisali smo že o naročilu stroja za zavijanje doz. Ta je 15. t. m. dospel iz Bologne.
Novi stroj je ponovna velika pridobitev za zmanjšanje stroškov, saj v enem dnevu 15 delavk na stroju zavije 750 zabojev, isto količino brez stroja — ročno pa opravi v istem času 35 delavk.
Upamo, da bo novi stroj zavijal tudi decolage doze.
0 STABILIZACIJI
Ob obisku v našem podjetju, kjer je potekal razgovor z vodilnimi delavci, predstavniki druž-beno-političnih organizacij in samoupravnih organov, je glavni direktor Andrej VERBIČ seznanil tov. Rožiča s stanjem in razvojem podjetja. Poudarjeno je bilo, da če bodo obveljala stališča reforme, naše podjetje ob stabilizacijskih ukrepih ne more biti prizadeto, temveč je perspektiva ob teh ukrepih toliko bolj zagotov-
Skladno z zakonom o delovnih razmerjih in notranjimi splošnimi akti podjetja imamo vsi zaposleni s polnim delovnim časom pravico do polurnega odmora. To je pravica, ki se šteje v delovni čas.
Ne smemo pa te pravice izkoriščati in si samostojno podaljševati čas odmora oziroma predhodno zapuščati delovna mesta ob odmoru.
V	podjetju imamo delavsko restavracijo, ki nas oskrbuje s top
lo	in hladno malico ob 9. uri. Zaradi premajhnega števila sedežev v obratu Argo in Iris imamo po že dolgoletni ustaljeni tradi ciji malico v dveh izmenah. Izmene se mesečno menjujejo. Te ga reda pa posamezni sektorji, oddelki in službe ne upoštevajo. Dogaja se tako v obratu Iris kot v obratu Argo, da prihaja večina zaposlenih na malico v prvo izmeno, kar povzroča dolge vrste pri delitvi hrane, podaljšuje od mor in povzroča splošno negodovanje, da ne govorimo ob tem o zmanjšanju produktivnosti na
ljena. Ukrepi ZIS morajo stimulirati racionalni izvoz in prinesti boljše ugodnosti tistim, ki izvažajo. Zato je geslo o zategovanju pasov za vse enako nestimulativno za kolektive, ki se trudijo, kar velja predvsem tudi za naše podjetje, ki letno izvozi za nad dva milijona S na konvertibilna področja.
V	razgovor s sekretarjem ZSJ je poseglo z raznimi vprašanji in dilemami več predstavnikov našega podjetja.
Davorin Reščič
posameznih delovnih mestih itd Zato objavljamo razpored sektorjev, oddelkov in služb, ki pridejo na malico v prvo oziroma drugo izmeno začenši s 1. januarjem 1971:
OBRAT »IRIS«:
I. izmena od 9. do 9,30: — vse službe, oddelki, komerciala v Premrlovi, skladišča, razen od delka predelave rib 11. izmena od 9.30 do 10. ure: — oddelek predelave rib
OBRAT »ARGO«:
I. izmena od 9. do 9,30: — vse službe, oddelki, delavnice ob rata Argo in Ribe, ribolov, ra zen oddelka proizvodnje embalaže, oddelka proizvodnje juh in predelave paradižnika
II. izmena od 9,30 do 10. ure: -oddelek proizvodnje embalaže, oddelek proizvodnje juh in od delek predelave paradižnika
Vodje sektorjev, oddelkov in služb so se dolžni ravnati po tem zaporedju izmen in kontrolirati svoje podrejene.
Tako izgleda naš razstavni prostor ob raznih velesejmih
POLURNI ODMOR IN MALICA
Novoletne želje in misli štirih naših mladih proizvajalcev
Ko stopamo v novo poslovno leto, je uredništvo »Našega glasa« zaprosilo naše mlade proizvajalce, naj povedo svoje misli in želje iz vsakdanjega dela v podjetju in zasebnem življenju. Radi so se odzvali in povedali naslednje:
Milan BRLJAVEC, vodja izmene iz oddelka predelave rib:
»Moja želja ob novem letu je, da bi bila v podjetju boljša organizacija dela in več delovne discipline ter več pozornosti delavcev do dela. Imam občutek, da so medsebojni odnosi med delavci na zelo nizki stopnji oziroma slabi. Menim, da bi morali nadrejeni bolj upoštevati varnost pri delu in biti ob raznih problemih (kot je n. pr. pijančevanje) bolj enotni pri konkretnem ukrepanju na kraju samem Želim, da bi čimprej uredili osebne dohodke in pereče stanovanjske probleme. Predlagam, da
bi pridnega delavca tudi pošteno nagradili. Moja največja zaseb na želja je urediti lastno nerešeno stanovanjsko vprašanje.
V	službi oziroma na delu si želim, da bi moji podrejeni bolj vestno in brez pripomb opravljali svoje dolžnosti.«
Marjan STANIČ, referent priprave dela v ribolovu:
»Prav bi bilo, da bi v floti — preden se lotimo mehanizacije plovnih objektov — uredili prevzem in skladiščenje katerekoli količine ulovljene ribe s sedanjimi sredstvi in da ne bi več govorili o »špicah ulova«. »Špica« sploh ne sme biti tema pogovorov.
Za nadaljnje uspešno poslovanje podjetja so bistveni urejeni osebni dohodki, ki zadoščajo za normalen življenjski standard. Pomanjkanje stanovanj je pro-
blem mladih in tudi starejših. Vsakdo si želi ustvariti družino, dobre pogoje dela in s tem tudi stanovanje. Prav zaradi nereše-
nega stanovanjskega problema odhajajo mlajši člani iz podjetja. Moja največja želja pa je, da bi v podjetju še naprej reševali tekoče in perspektivne naloge ob večjem upoštevanju želja in mišljenj mladih.«
Lidija MAVRIČ,
delavka iz oddelka predelave
rib:
»Posebnih želja v novem letu nimam. Stara sem 18 let in delam nad dve leti v podjetju, kjer pa nimam stalnega delovnega mesta. Moja največja želja je, da bi dobila stalno delovno mesto. Sedaj mi namreč zaradi potreb dodeljujejo enkrat eno, drugič pa drugo delo. Delam v izmenah in trenutno na stroju za zapiranje
doz. S starejšimi delavkami, ki jih je največ, se dobro razumem. Pogrešam pa mlade kolegice in nimam primerne družbe. Menim, da bi za še večje uspehe morali pomladiti naš oddelek. Želim, da bi podjetje priredilo za delavce kakšen izlet.
Zdi se mi, da za delo, ki ga opravljam, prejemam premalo osebnega dohodka «
Ing. Darja KORČE, živilski tehnolog v obratu Argo:
»Ko minevajo zadnji dnevi leta 1970, bi rada izrazila nekaj misli in zaželela vsem v kolektivu in sebi mir v letu 1971 ter:
— da bi se pomlad 1971 čutila tudi med nami;
— da bi poletje 1971 z vročino in soncem prineslo sonce in
energijo tudi za tovarniške zidove;
— da bi jesen rodila bogate sadove našega uspeha;
— in da bi nam zima 1971 prinesla zadovoljstvo nad našim celoletnim delom.
To so lepe besede, a niso le besede, ker poznam tudi recept za njihovo uresničitev. Ni tajnost in zanjo vemo vsi. Sami si bomo krojili leto 1971. Zato bi prejšnje besede veljale v opozorilo nam. In še ena misel, ki pa je osnova vsem prejšnjim: vsak prispeva kamenček v mozaik uspeha; če jih bo manjkalo le nekaj, podoba ne bo popolna.
Človek ima elan in voljo do dela, če je zadovoljen.
Pogoj za zadovoljstvo pa so tudi urejene življenjske — stanovanjske razmere. To pa je moja osebna želja.«
Vsem naj lepša hvala za sodelovanje in odgovore!
Glavni urednik
»Življenje
Smo v času republiške promet-no-vzgojne akcije pod geslom -Življenje ima prednost«, ki traja do 31. januarja 1971.
Namen akcije je pravočasno in nenehno opozarjanje udeležencev v prometu na močno spremenjene vozne pogoje v jesensko-zimskem času, ko normalno odvijanje prometa ovirajo zlasti pogosto deževje, megla, poledica in sneg.
O tem smo v zadnjem času opazili že številne televizijske oddaje, ki opozarjajo voznike mo tornih vozil na nepravilnosti, ki se dogajajo v cestnem prometu. Opazili smo tudi poostreno kontrolo organov javne varnosti in številne letake, ki nas opozarjajo, da »življenje ima zares prednost«.
Vsa akcija poteka po določenem programu, ki ima za cilj
—	zmanjšanje števila prometnih nesreč.
Tudi naše podjetje in vsi člani kolektiva smo neposredno vključeni v to akcijo. Zato poleg širšega javnega obveščanja tudi naše interno glasilo želi poudariti namen in cilj te odgovorne akcije, kjer gre za naša življenja.
Predvsem želimo opozoriti vse voznike motornih vozil, da v iznenada spremenjenih vremenskih razmerah upoštevajo predvsem naslednje:
a)	previdnost, obzirnost, strpnost in tovarištvo na cesti;
prednost«
b)	tehnično brezhibnost vozila idobre gume, zavorni mehanizem, svetlobna telesa, kre-talni mehanizem in podobno).
Številne hude prometne nesreče in ogromni zastoji v zadnjih letih na naših cestah ob spremenjenih vremenskih in drugih raz merah nam zgovorno narekujejo, da moramo tej akciji, ki ne bo edina, posvetiti veliko pozornost. Vodstvo našega avtoparka naj prilagaja vožnje spremenjenim voznim pogojem (megla, poledi ca, sneg) in poskrbi, da bodo vozila vedno tehnično v redu, zlasti kar se tiče gum, zavornega sistema, kretalnega mehanizma,
Uprava	Vzgojno-varstvenega
zavoda v Izoli je po dogovoru na roditeljskem sestanku sklenila s
1. decembrom 1970 podaljšati čas bivanja otrok v zavodu.
Tako bodo predšolski otroci od
2. do 7. leta starosti imeli varstvo od 5,30 do 18. ure. Dobivali bodo še popoldanski topel obrok hrane. Cene popoldanskih uslug še niso določene, ker so odvisne od števila prijavljenih otrok.
Urejeno je tudi varstvo šolarjev od I. do V. razreda in to od 6. do 17. ure. Otrok pa mora pri
luči itd. V tem letnem času je treba budno spremljati sredstva javnega obveščanja (radio, televizijo), ki bodo stalno obveščala o razmerah na naših cestah. Vse to velja tudi za lastnike motornih vozil, preden se v tem času podajo na pot.
Program akcije navaja še mnogo drugih preventivnih ukrepov, posebno pa izobraževanje o pro metni vzgoji.
Organizirana bodo posebna predavanja za voznike motornih vozil, predavanja na šolah in av-to-moto društvih, v podružnicah združenja šoferjev in avtomehanikov, ljudske tehnike itd.
V	občinskih središčih bodo organizirane in postavljene potujo če prometno-vzgojne razstave s poudarkom na moto akcije: »Življenje ima prednost«.
Glavni urednik
ti v zavod najpozneje do 8. ure. Pri teh so nekoliko ostrejši pogoji: šolarjev, ki ne bodo redno vsak dan prihajali v varstvo, zavod ne bo sprejemal. Opravičevali bodo le tiste izostanke, ko bo otrok odsoten tudi v šoli. Uaen-ca, ki bo dvakrat v mesecu neopravičeno izostal, bodo odjavili in šteli, da varstva ne potrebuje. Na njegovo mesto bodo sprejeli drugega učenca, ki je varstva bolj potreben.
Ob sobotah bo varstvo šolskih otrok od 6. do 14. ure. Do sedaj je bilo varstvo za vse samo od 5,30 do 15. ure. Ta ukrep pomeni napredek Vzgojno-varstvene ustanove v Izoli in s tem večje varstvo naših otrok.
Davorin Reščič
Kje bomo silvestrovali
V	Izoli se gostinske in turistične organizacije že pripravljajo na silvestrovanje. Izolčani se bodo lahko zabavali v hotelu Riviera, kjer bo prisotne zabaval ansambel Adonis. Cena silvestrskega menuja je 100 dinarjev. Za prijetno pričakovanje novega leta pa so poskrbeli (udi v Simonovem zalivu (rezervacija 150dinarjev), hotel Marina, ki bo s svojo madžarsko kuhinjo postre gel gostom (menu 140 dinarjev) ter hotel Belvedere nad Izolo, kjer bo zabaval ansambel Balkan boys iz Bolgarije (menu 120 dinarjev). Za silvestrovanje pa so poskrbeli tudi zasebni gostinci. Mlade bo zabaval v kino dvorani ansambel Faraoni.
(L. O.)
28. november je bil za naše najmlajše šolarčke nepozaben dan. Tega dne je pionirski odred Tone Tomšič pri Osnovni šoli v Izoli sprejel 156 cicibanov v Zvezo pionirjev. Sprejem je bil v Domu kulture. Pester program, ki je bil skrbno pripravljen in lepo izveden, je nav dušil naše najmlajše pionirje.
Po sprejemu je DPM Izola priredilo našim najmlajših pionirjem čajanko v gostišču »TURIST«.
Vsem novosprejetim pionirjem želimo veliko uspeha v šoli!
ima
Odslej več varstva za otroke v Izoli
Skladiščnik Anton Pupis v pokoju
Anton Pupis je v naše podjetje prišel pred trinajstimi leti. V začetku je opravljal razna težaška dela, nato pa dolga leta požrtvovalno in vestno delal kot skladiščnik v obratu Argo.
Rodil se je pred 55 leti v Košani pri Pivki in sedaj biva v Kolombanu pri Hrvatinih v občini Koper.
V	razgovoru je za naše glasilo povedal, da je bil skoraj vsa mladostna leta preganjan od režima takratne fašistične Italije. Še pred in med drugo svetovno vojno je bil zaradi protifašističnega delovanja večkrat aretiran. Leta 1939 pa je bil obsojen v Trstu na štiri leta konfinacije in odpeljan v južno Italijo. Od Trsta do taborišča Pistici v južni Italiji in na Sardiniji je v 18 zaporih kot antifašist in politični osumljenec okusil marsikaj hudega pod podivjanim fašističnim škornjem Tov. Pupis je dočakal svobodo leta 1945 v Bariju in se čez nekaj mesecev »poln« malarije vrnil v domače kraje. Šele tedaj je izvedel od sotovarišev, da ga je italijansko vojaško sodišče obsodilo na deset let ječe.
Tudi po osvoboditvi ni miroval in je delal v domačih krajih kot
član OF in odbornik NOO, kjer je opravljal razne politične in delovne dolžnosti.
Ustvaril si je družino ter je oče treh otrok. Sedaj si popravlja skromno domačijo, kjer želi preživeti mirne dneve, kakršnih v mladosti ni imel. Njegova največja želja je, da bi otroke spravil h kruhu, vendar ga čaka še pet najhujših let, da bi to dosegel, nam je zaskrbljeno povedal.
O sedanjem zdravju pa je dejal.- »Če ne delam, sem bolan.« Pri delu, ki ga je opravljal, meni, da je bil najbolj nejevoljen, ko so morali kamioni čakati pred skladiščem za nakladanje. Iz dolgih let dela v podjetju se mu je najbolj vtisnila v spomin njegova odločnost, ko se je moral v prejšnjih letih večkrat spoprijeti z vodstvom podjetja. »In od takrat sem imel mir,« je šaljivo dejal tov. Pupis. Meni pa, da odločnost v življenju, čeprav nekaj stane, tudi veliko velja.
Ob koncu razgovora je tov. Anton Pupis dejal, da želi celotnemu kolektivu v bodoče še večjih uspehov in medsebojnega razumevanja
.Pridružujemo se njegovim željam in tudi njemu želimo, da bi v krogu svoje družine še dolga dolga leta v zadovoljstvu in zdravju užival zasluženi pokoj.
Glavni urednik »Našega glasa«
Kako bomo naslavljali pisemske pošiljke
Pismonoše na Primorskem so začeli te dni raznašati Priročnik s poštnimi številkami. Brezplačno ga bo prejelo vsako gospodinjstvo ali približno vsak tretji prebivalec. Priročnik ima točen seznam številk, ki jih bomo odslej — od Novega leta dalje — uporabljali kot sestavni del naslova.
To je novost v naši PTT službi, ki pa je v mnogih krajih po svetu že uveljavljena. Gre za ukrep, ki je na današnji stopnji vse gostejšega prometa s poštnimi pošiljkami nujno potreben; povečanje prometa je namreč tolikšno, da ga kljub nenehnemu izpopolnjevanju dostave PTT služba ne more več dohajati. Z novimi poštnimi številkami pa žele službo čimbolj modernizirati, da bi pošiljka prišla najhitreje do naslovnika.
Vsaka številka ima svoj pomen in se bodo po njej pošiljke (pisma, dopisnice, razglednice, nakaznice, paketi itd.) usmerjale in delile po poštah. Tako bo njihova dostava pospešena. Prva številka v »poštni številki« pomeni republiko ali avtonomno pokrajino. Prvi dve določata skupni zbirni poštni center za določeno območje. Tako je na primer prva številka za vso Slovenijo »6«, številka »66« pa je na primer za zbirni center v Kopru, ki bo usmerjal vse pošiljke za območja Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana, Izola in Piran. »65« pa je zbirni center za območje Nove Gorice, Ajdovščine, Idrije in Tolmina. Zadje tri številke so številke vsake posamezne pošte.
Celotna poštna številka pomeni torej smer In kraj vročitve poštne pošiljke.
Od 1. janujarja dalje bodimo pozorni pri naslavljanju poštnih pošiljk! Le-tako bodo kar najhitreje prišle do naslovnika!
cftečno, zadovoljno in uSpefron ftoino
nono Leto 1971
ŽELIJO
ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA
— v. d. glavni direktor ANDREJ VERBIČ
— predsednik DS SAVO KAPELJ
— predsednik UO MARJAN MLEKUŽ
— predstavniki družbeno-političnih organizacij MARJAN PRELAZ, SILVO ŠIK in RUDI DEVETAK
NOVOLETNI SMEH — PROGNOZA
Leto 1971, vzeto po dolgem in potez, bo zlasti dobro za nosečnice, za vse v tem letu poročene, za plešaste, sivolase in začetnike v ljubljenju. Dobro bo tudi za govejo živino, za lov z dovolilnico, za črne graditelje in za trezne šoferje, ki se dobrega vina ne otepajo.
Močno všeč bo vsem, ki bodo že od decembra brez dolga, na počitnicah pa s tistimi, ki jih radi gledajo.
Za pol kile bodo debeli shujšali do konca februarja, za dve in pol pa do pasjih dni. Tudi suhi se bodo zredili za isto težo, kot bodo debeli shujšali, in razmerje bo ostalo isto.
Torej obeta se nam res leto, ki bo dobro za vse.
ZAHVALA
Ob dnevu republike so prejeli vsi naši upokojenci kolekcijo naših izdelkov in čestitko.
Ob tej priložnosti je več bivših upokojencev ustno in pismeno izrazilo zahvalo našemu delovnemu kolektivu, glavnemu direktorju in predsedniku DS z željo po še večjih delovnih uspehih v bodoče.
Bile so izražene tudi zelo skrome, a vendar tehtne besede naših starejših mamic in očetov, kot na primer: »Lepo je, da se naši gospodarji spominjajo na nas!«
MISLI
Trenutek lahko napravi junaka, toda potrebno je celo življenje, da naredi dobrega človeka.
Na poti v svetlo prihodnost so tudi zelo pogostni obvozi.
Od rojstva do smrti je samo en korak, pa vendar se marsikdo spotakne.
Prvi pogoj človeške dobrote je nekaj ljubiti, drugi pa, nekaj spoštovati.
Tako močno se je približal resnici, da ga je udarila po glavi.
Personalne vesli
V novembru je zaradi raznih vzrokov zapustilo podjetje 10 delavcev, od tega 4 žene.
Zaradi upokojitve
Iz skladišča izdelkov:
KLEVA Avgust
Iz oddelka proizvodnje embalaže (žabojarna):
KRPAN Frančiška Iz ribolova:
KRAJCAR Renato Zaradi sporazumne razrešitve Iz oddelka predelave rib: VILER Mirjana, KRULČIČ Vera Iz ribolova:
DAJIČ Ivanko, ŠULIGOJ Aleksander Iz komerciale:
LUKIN Radko, KERN Anka Samovoljno zapustili podjetje
Iz oddelka predelave rib: VILER Milan
V istem razdobju je sklenilo delovno razmerje 6 delavcev, od tega 2 ženi.
Novosprejeti so bili razporejeni v naslednje oddelke:
V komercialo:
KERŠEVAN Božena, POŽAR Silvester
V splošni sektor:
TURK Gvido, GRBEC Aleksan der, čuvaja Polimer Pripravniki v raznih službah: DEŽJOT Zorko, LAZAR Silva (dosedanja štipendista)
S. P.
ZAHVALA
Predsednik Skupščine občine Izola Jernej HUMAR je v zvezi s sklepom delavskega sveta naše ga kombinata o sofinanciranju izgradnje šolske telovadnice v Izo-
li	poslal v imenu vseh zainteresiranih občanov in še posebej mladine zahvalo našemu kolektivu.
Obenem nas je seznanil, da so v glavnem vse gospodarske orga nizacije odobrile dogovorjeni znesek in je tako rešeno financiranje gradnje šolske telovadnice, ki jo bodo začeli graditi v letu 1971.
Libero Sokolič ob vsakodnevnem delu (pobiranje usedlin)
OBVESTILO
Obveščamo vse člane kolektiva — interesente za najnujnejša popravila stanovanj (ureditev sanitarij, napeljava tekoče vode, električnega toka itd.), da do 31. 1. 1971 vložijo prošnjo pri referentu za socialno delo in družbeni standard Edvardu KRBAVČIČU v obratu Iris.
Seznam interesentov potrebujemo čimprej zaradi po trebnih sredstev za te namene po zaključnem računu in zaradi hitrejšega popravila stanovanj v letu 1971.
»NAS GLAS« izdaja kolektiv Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. — List urejuje uredniSki odbor skladno z 229. členom statuta kombinata Delamaris — Glavni in odgovorni urednik Davorin RESCIC. — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper. List dobijo člani kolektiva brezplačno.