Štev. 37. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 15. septembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cenapri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 150 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. . Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Zahvala oblastnomi odbori v Maribori i Ljubljani. Radosti, štera je zavladala ne samo v M. Soboti, nego po vsoj Slovenskoj krajini, posebno med dijaštvom, kda smo zvedeli, da višja gimnázija v M. Soboti ostane, ne mogoče popisati. To radost sta nam napravila oblastna odbora v Maribori i Ljubljani z obečanjom, da bodeta vzdržavao višje razrede. Oba oblastna odbora naj sprejmeta od cele Slovenske krajine, posebi pa še od dijaštva za svojo velko dobroto prisrčno zahvalo. Dobroto bo Slovenska krajina povrača s še vekšov vdanostjov i lübeznijov do svoje domovine i svojih ravnitelov. Opomin i prošnjo Nedele i svetki so se začnoli na žalost z bati, noži i krvjov posvečüvati. To svedočijo Lipa, Renkovci, Dokležovje, Sobota, Bogojina i drüge vesnice, v šterih je prišlo v zadnjem časi do krvavoga bitja. Liplansko bitje se je končalo s smrtjov močnoga dečka, ki bi še lehko živo leta i leta. V Bogojini sta bila dva razmesarjeniva. Eden leži v špitali i je malo vüpanja, da bi ostao pri živlenji. Očivestno je, ka tak dale nemre i ne sme iti, ar nasijo meo svet za barbere, za divjake, kakših daleč naokoli ne najti. Konec mora biti tomi, zato na tom mesti spregovorimo par reči kak opomin i prošnjo. Obračamo se pred vsem na mladeniče. Dosta, jako dosta dobrih dečkov ma Slovenska Krajina, Čisto pokvarjenih pa jako malo. Ravno zavolo toga je žalostno, da majo ob nedelaj i svetkaj glavno reč divjaki. Premotijo celo pametne dečke i tak pride do bitja. Od zdaj naprej naj ma vsakši pred očmi, da je bitje sirovost, divjaštvo i sramota za poštenoga dečka. Z razbijači trbe odločno postopati. Na hladno jih spraviti, potom pa naj tučejo z glavami v zid, če že ščejo na vsakši način videti krv. Zavolo bitja po krčmaj tüdi starišje neso brez krivde. Vidimo najmre, da se bijejo skoro izklüčno samo tisti, ki nimajo doma straha. Zato pa je dužnost starišov, da trdo držijo svojo deco. Očevje i matere bolše je, da po nedelaj i svetkaj privežete svoje nebogavne sine, kak pa da bi morali ednok zavolo njih odgovor davati. Te odgovor bo jako žmeten, zato včinite svojo dužnost, dokeč je čas. Največ prilike pa dajo za bitje krčme same. Nesmo proti njim. Samo na edno opominamo i prosimo vse krčmare. Krčma ne zato, da bi se v njih delale z vinom iz lüdi divje zveri. Mero trbe poznati tüdi pri točenji, i človek, šteri ma že zadosta ne bi smeo dobiti več pijače. Tüdi v krčmi se mora poznati, da smo krščeniki i dostojne kotrige človeške drüžbe. Končno še par reči našim oblastem. Dosledno se opaža, da se godijo neredi i Pretepi ravno ob priliki Plesnih veselic. To je preci velki vzrok, da bi se takše prireditve omejile i za nekaj časa mogoče sploh zabranile. Država bi istinsko bila nekolko prikrajšana, ar ne bi dobila taks, toda moralni dobiček bi bio vnogo vekši, kak ta zgüba. Vsi smo pozvani, da zabranimo vse, ka je lüstvi v moralno i materialno škodo, na drügoj strani pa včinoti vse, ka njemi je v hasek, zato moramo tüdi pri tom pitanji včinoti, ka je v našoj moči, da se tej žalostni pojavi odpravijo. Gimnazija v M. Soboti ostane. V pondelek je prišlo sporočilo, da ostanejo na gimnaziji v M. Soboti tüdi višji razredi. K tohii sta vnogo pripomogla Oblastna odbora v Maribori i Ljubljani, šteriva sta obečala, da bodeta vzdržavala višje razrede. To je za vso Slovensko Krajino velka dobrota. Vnogo-vndgo dijakov bi moralo iti študerat v Ljubljano ali Maribor ali Ptuj ali v drüge kraje, vnogi pa zavolo siromaštva hiti ne bi mogli dale študerati. Zdaj pa vsi ostanejo tü i bodo lehko brez skrbi opravlali svoje včenje. Oblastnima odboroma pa moramo biti vsi hvaležni; za to dobroto. Ha novoga v Belgradi? Zakon za povzdigo kmetijstva. Proti konci pretekloga tedna je bio podpisan zakon, šteroga namen je pokazati pot, kak se zbolša naše gospodarstvo. Zakon se raztega na vse vrste gospodarstva i odreja, da se bo vodila v posameznih krajaj tista vrsta gospodarstva, štera tam us-peva. Tak se n. pr. posveti v vinovodnih krajaj vsa skrb vinogradništvi, v pokrajinaj, kde je poledelstvo doma, pa poledelstvo Za povzdigoj gospodarstva bo. davala država kmetom ugodna posojila, skrbela pa bo tüdi, da dobijo za sejanje izbrano seme, tak da se pov zbolša. — Na podlagi toga zakona se pripravlajo že drügi kmetijski zakoni kak so: zakon o pobijanji rastlinske bolezni i škodlivcov, na- dale zakon o živinoreji. Vnogo paznosti obrača ministerstvo pri svojem deli posebno pitanji izvoza i s tem v zvezi bodo tüdi izšli posebni zakoni. Kongres gospodarskih zbornic. Preteklo nedelo se je začno kongres vseh gospodarskih zbornic i organizacij v državi. Na kongresi se obravnavajo vsa pitanja, ki so v zvezi z gospodarstvom, tak o prometnih razmeraj, o pošti itd. Zakon za meščanske šole. Komisija v prosvetnom ministerstvi ma v deli zakon za meščanske šole. Zakon bo te dni dogotovlen. Sprememba v ministerstvi pravde. V pravosodnom ministerstvi je postavlen za načelnika kazenskih zavodov Sveto-lik Milutinovič, za načelnika oddelka za vere Sokrat Petrovič. Novo Predsedstvo trg.— ind. zbornice. Trgovsko—industrijska zbornica je dobila novo Predsedstvo. Za predsednika je imenovani Milutin Stanojevič. Svetovna politika Zasedanje Drüštva narodov. V Ženevi se te dni vrši deseto zasedanje Drüštva narodov štero je najvekše med vsemi, ki so se do zdaj vršila i je tüdi jako važno. Pomembno je še posebna Jugoslavijo, ar je bio za člana Sveta D. N. izvoljen naš zvünašnji minister dr. V. Marinkovič. Politični položaj v Avstriji. Zadnji čas je prišlo med strankama Bauernbund in Heimwehr do močnih spopadov, tak da se je bilo bojati državlanske vojne. Vladi pa se je posrečilo zatreti prepire. Vnogo se misli na spremembo ustave i tüdi parlamenta. Boji med Kitajskov i Rusijov. Obmejni nemiri med kitajskimi i ruskimi četami, ki šo se začnoli že pred tedni se nadaljüjejo. Pogosto pride do ostrih spopadov. Nešterna v mesta so v ognji. Politična atentata na Polskom. V Lvovi je bila vržena pred avtomol, v šterom sta se vozila minister Pjatkovsky i Vojvoda Goluchovsky. Bomba je bila vržena tüdi v prostore uprave Ivovskoga senja. Spraznenje Porajne. V drügoj polovici toga meseca začnejo Angleži i Francozi praznih eden del nemških pokrajin, štere majo zasedene. Nesoglasje med Francijov i Italijov. Več stvari je, ki delajo med obema državama nesoglasje. Med drügimi je tühi to, da Italija zahteva za sebe ravno takšo silo na morji, kak jo ina Francija. Vse kaže, da se ta zahteva Italiji ne bo spunila. Vsem, ki znajo sükati pero. Pride čas, kda se bo pisala zgodovina naše krajine. Prav posebno se bo pri tom gledalo na tiste dneve, kda nam je zaspala Sloboda. Vse, ka se je na sveti zgodilo se z leti pozabi. Zato trbe vse zapisati. Obračamo se teda na vse tiste, ki se še spominjajo na dogodke pred prevratom i po prevrati, naj zapišejo vse, ka njim pride na pamet. Vsakši naj piše, kak zna. Kda vse napiše, naj prinese svoje zapiske na uredništvo Novin, ali pa naj pošle. Papir i Poštnino vsakomi plačamo. Takši zapiski so velkoga pomena. Kda jih bo več vküp, jih zberemo i če se bo dalo, izdamo spominsko knigo. V to knigo pridejo tüdi imena vseh tistih, ki kaj napišejo. To bo za vsakoga častno, zato pá si naj vzeme nekelko trüda. Pisati se sme v čisto navadne šolske zvezke. Nešterni tisti, ki največ napišejo dobilo za nagrado lepe knige. Zato pa na delo kem prle! Cene: Zrnje: pšenica 195-200 Din. žito 170-180 „ kukorca 170-175 „ ječmen 130-135 „ oveš 155-160 „ Sadje: jabuka 1.25-2- „ Penezi:frank 2.23 „ marka 13.50 „ dolar 56.50 „ pengő 9.92 „ šiling 8-— „ Živina: biki, telice, (živ. v.) 7-8 „ krave 3.50-4 „ teoci (mrtvi) 16.50 “ svinje (mrtve) 16.— „ 2. NOVINE 15. septembra 1929. Blagoslavlanje Martinišča. Kak smo že v zadnjoj številki poročali, je prezv. püšpek dr. Andrej Karlin v nedelo 1, septembra blagoslovo novo „Martinišče“, štero stoji blüzi gimnazije. Ar je Martinišče za nas velkoga pomena i ar je bila slovesnost blagoslovitvi jako lepa, je vredno, da cela Slovenska krajína zve, kak je bilo. Že v soboto večer je zavladala po M. Soboti velka živahnost. Pred kolodvorom se je zbralo do 1500 lüdi. Pri vhodi je stala orlovska godba i Žižkov, za njov pa se je vrstila četa Orlov in Orlic. Kda je privozo Večerni vlak in se je prikazao prevzv. püšpek dr. Andrej Karlin, se je vsa vnožina gnela proti peroni. Godba je zaigrala, iz stoterih grl pa je odmevao prisrčen pozdrav : Živijo, Živ„i- jo !“ Množica je spremlala z godbov prezvišenoga proti Martinišči, ki je bilo lepo razsvetleno. V nedelo zajtra si je nadela Sobota še bole slavnostno lice. Po vseh vulicaj so zaplapolale zastave. Ob pol desetih je zaigrala godba. Do 4000 lüdi se je zgrnilo i šlo za godbov i močnov četov Orlov i Orlic proti novomi poslopji Martiničča, ki je že bilo obkoljeno z v velikov vnožinov naroda. Nato se je začno obred blagoslovitvi, ki ga je opravo Prevzvišeni ob asistenci številne dühovščine. Po blagoslovitvi je meo nadpastir na zbane jezere lepi nagovor, v šterom je med drügim pravo: „Iz njega bodo prihajali vaši sinovi tüdi v bogoslovje v Maribor, kde se pripravijo na dühovski stan in bodo potom doma med vami delovali“. Blagoslovitvi je prisostvovalo več odličnih osebnosti i to med drügimi gg.: Ptvvvaczvk Stanislav, vizitator sal. reda za Čehoslovaško, Jugoslavijo in Madžarsko, kanonik Slepec Ivan, ki je bio od začetka velki dobrotnik Martiniščarov, bivši poslanec Klekl Jožef, prvi ustanoviteo Martinišča; vladni tajnik dr. Bratina ravnateo sal. zavoda v Veržeji Tkalec Jožef, profesora Milač in Pavlič, veliko število dühovščine i drügih znanih osebnosti. Od vseh strani Slovenske krajine pa je prihitelo nad 5000 lüdi, ki so potom nesli svojim do- mačim sporočilo o velikoj slovesnosti Obenem pa jim tüdi izročili Pozdrav in blagoslov Prevzvišenoga nadpastira, ki je bio do skuz genjen in je v toplih besedaj dao izraze svoje lübezni. Na izobraževalno-vzgojnom poli je napravlen z blagoslovitvijov in ot-voritvijov Martinišča velki stopaj. Dijaštvo Slovenske krajine je dobilo dom, ki njemi bo dao vse, ka njim je potrebno za dosego poklica. Iz njega bo Slovenska krajina dobivala voditele, ki bodo po svojoj čednoj izobrazbi in srčnoj vzgoji sposobni za težko nalogo, ki jih čaka v živlenji. Martinišči ob toj priliki želimo z besedami prevzv. nadpastira : „Vedno bodi dom vzgoje i pouka . . . Bog blagoslavlaj tvoje delo!“ Grozila noč v stüdenci. V pijanosti na osekaj zastao i spadno v 22 metrov globoki stüdenec. Preminoča nedela se je za meterskoga pomočnika Avguština Kolara žalostno končala. Bio je v Petrovcaj v nekšoj gostilni i se je nekelko napio. Večer se je šo vö hladit. Prišeo je do stüdenca, tam si je vseo na oseke i je zaspao. Naednok je zgübo ravnotežje i se naglavički prevrno v 22 metrov globoki stüdenec. Nesrečnik si je razbio čelo, nos, laloko. lzbio si je šest zobov. Potro si je nogo i dobo več drügih vdarcov. Edina sreča je še bila, da v stüdenci ne bilo dosta vode, ovak bi našeo v njem smrt. Za nesrečo so zvedeli komaj v pondelek zajtra. Kda so vedro spüstili notri je to vdarilo v nekaj trdoga. Tak sa našli Kolara. Potegnoli so ga vö i včasi pelali v sobočki špitao. Rane so smrtno nevarne i je žmetno, da bi ostao pri živlenji. NEDELA (Po risalaj sedemnajsta Evang. sv. Mat. 22. 34—36.) V tistom časi: Pristopili so k Jezuši farizeji, i pitao ga je eden med njimi, vučiteo pravde, sküšavajoči ga: Mešter, štera je ta velka zapoved v pravdi ? Veli njemi Jezuš : Lübi Gospoda Boga svojega z celoga srca svojega, z cele düše svoje i z cele pameti svoje. To je najvekša i prva zapoved. Drüga je pa toj prispodobna: Lübi bližnjega svojega tak kak samoga sebe. V teh dveh zapovedaj je vsa pravda i prorocje. Vküp spravlene farizeje je pa pitao Jezuš, govoreči : Ka se Vam vidi od Kristuša ? Čidi sin je ? — Pravijo njemi: Davidov. Veli njim ; Kak to, da ga David v dühi zove za Gospoda, govoreči : Pravo je Gospod Gospodi mojemi: Sedi si na desnico mojo, dokeč ne položim neprijatele tvoje na stočec pod noge tvoje ? Če zato David zove njega za Gospoda, kak da je njegov sin ? I nišče njemi ne mogeo reči odgovoriti: niti ga je od onoga dneva nišče ne smeo več kaj pitati. Koledar. Pondelek: Ludmila Tork: Lambert Sreda: Jožef Kup. (kvatri) Četrtek: Samarij Petek: Evstahij Sobota: Matej apoštol Nedela: Tomaž Vil. FR. KOLENC: Mali pohablenec. — Hvalen Jezus ! — se mi je poklono mali dečkec, kda sem oprvim stopo v špitalski dvor. — Na veke ! — sem odvrno i se stavo pred malim. Dvoje velkih oči me je pogledalo. Dečkec je stao pred menov. Opirao se je na palico. — Ka pa je nogi, mali ? — sem ga pobožao po glavi. Nikaj mi ne odgovoro. — No, povej mi, ka je nogi, da maš kanko? Mučao je kak prle. — Vidiš, vidiš ! Jezik njemi je zmrzno — sem si zgučao sam pri sebi, tak da je tüdi on čüo. Smeh njemi je počo. — Aha, smejati se znaš! No gučati boš potom tüdi znao, kaj ne? Prikimao je. — No, dobro! Povej mi teda, ka si napravo nogi? — Strta je — je odgovoro. — Strta? O, ti sirmaček. Kak pa si jo potro ? V tla je gledao. — No, kak se je to zgodilo. — Z dreva sem spadno . . . — Aha, po jabuka ali po grüške si šo, kaj ne. — Ne. Srake sem šo iskat. — A, tak ! Srake si šo iskat ? Pa si jih našeo? — Ne. Vejka se je potrla i jaz sem doli spadno. Tak, zdaj maš nevolo . . . Kda pa boš pa šo po srake? — Nikdar več — je izjavo tak odločno, da sem njemi morao vervati . . . Potom sva se vsakši den srečala. Nasmejao se mi je, kda sem šo proti njemi. — Kda pa boš šo domo? — sem ga večkrat pitao. Zmigao je z ramami. — Kda bo noga Zdrava. — Potom boš veseli, jeli ? Obraz se njemi je zasveto od radosti. Zamislo se je, kak lepo bo, kda bo znova doma i bo skakao okoli hiše i po ogradi z zdravimi nogami kak prle. — Pa bi že rad šo domo? — Ja — je vzdehno. — Mamo bi že rad vido. — Če jih že dugo nesi vido ? — Dugo . . . dugo . . . — Ali te neso prišli v špitao gledat. — Ne — je odkimao. — Da so betežni pa nemrejo od doma. Za hip je postao žalosten. — Nikaj se ne žalosti. Noga bo naskori dobra, potom pa boš lehko šo domo. Zasmejao se je. Na pol je bio že doma. Tam blüzi Lotmerka med samimi goricami i ogradi. Kak paradičom je tisti kraj lepi, za to njemi je lehko bilo žmetno po domi. Za par dni me je nesla pot proti železniškoj postaji. Razgledao sem se okoli sebe. Potnikov je bilo malo. Kda sem stopo na peron, sam zagledno svojega maloga znanca. Na palico se je opirao i gledao vlak, ki je stao pred njim. Žalosten je bio. Šo sem proti njemi. — Ja, ka pa ti delaš tü ? Gledao je vlak, kak da me niti ne bi čüo. Prijao sem ga za glavo. — Kam se boš pelao, da si prišeo na postajo? — Domo. — Domo se pelaš ? Pa je noga že dobra? Ne mi odgovoro. Pogledao sem njemi v oči. Skuznate so bile. Čüto sem, ka njemi je bilo pri srci žmetno. Kak da ne bi vido njegovih skuz, sem ga s smehom pitao: — Kaj ne, zdaj si veseli, ar ideš domo? Mamo boš vido. Grüške pa jabuka boš jo. Tüdi grozdje bo naskori dobro . . . Kak se ti bo dobro godilo. Tak boš živo, kak mali grof. Vse je bilo zaman. Smeh njemi ne prišeo na vüstnice. Domo se je pelao, a ne zdrav. To ga je bolelo. Potniki so šli proti vlaki. Mali je vzdihno, premekno kanko i pomali šo za drügimi. Tak žalostne poti še ne meo. Osvedočen je bio, da v špitali ozdravi, zdaj pa je šo pohablen domo. Skuzio se je, ar je znao, da več ne bo skakao kak drügi, nego bo celo živlenje po kanki hodo. Vlak je odfüčkao. Dugo sem gledao za njim. Misli so šle za malim pohablencom. Žmetno mi je postanole pri srci, ar je tak naglo bio orobani detinskoga veselja. Kak že vnogokrat, sem znova občüto, kak žmetno je to živlenje. Murska Sobota — Rojstni den Nj. Vis. Prestolonaslednika Petra se je obhajao pretekli petek z zahvalnov slüžbov božov v vseh treh cerkvaj. V kat. cerkvi je opravo slüžbo božo mil. g. kanonik I. Slepec. Pri meši so bili zastopniki uradov, vojske, šol i vekše število drügih vernikov. Po varaši so bile izobešene zastave. — Kat. farna cerkev je dobila na glavni oltar dva lepa pozlačeniva posvečnjeka na tri vrhe. Izdelao jiva je zlatar Tratnik v Maribori. Tudi teva posvečnjeka kažeta, kak jako si g. kanonik prizadevle, da bi kem bole olepšao hišo božo. — Šivalni tečaj se je vršo v hiši g. trgovca Jožefa Brumena od 1. do 14. septembra. Tečaj je bio brezplačen. Udeleženk je bilo okoli 20. — „A njega ni . . “ je tak lepa povest, da jo naročajo že iz Francije. Edna naročnika je pisala: „Prosim, blagovoli poslati knigo: „A njega ni . . ar bi radi tüdi mi meli tü v dalnoj Franciji spomin na desetletnico oslobojenja Slovenske krajine. Čeravno smo v dalnoj Franciji, se kaj radi spominamo naše lepe domovine i tudi radi z veseljom prebiramo lepe Slovenske povesti . . .“. Povest se dobi za 15 Din. v Prekmurskoj tiskarni, v knigarni g. Fr. Benčeca i na uredništvi Novin. Ravno tü se dobi tüdi za 12 Din. jako lepa povest „Odpoved nesrečne žene“. — Orožniška postaja je dobila novoga komandanta v osobi g. Klanjščeka. Prejšnji g. komandant je premeščeni na Tišino. — Dijaška stanovanja. Če šče dijak v Soboti najti stanovanje, mora iti od hiše do hiše kak kodiš. Zato naj se vertinje, štere bi štele meti dijake, zglasijo pri šolskom Slugi v gimnaziji. Povedati trbe tüdi ceno in kolko dijakov sprejmejo. — Občinskomi sosveti. Uredništvo je prejelo iz vrst občanov sledečo prošnjo; Ar mamo v leti 1929 na dačaj vekše breme kak l. 1928, se obračamo s prošnjov na merodajne faktorje za ukinitev 120 Din. posebnoga pebiranja na ceste, 50 Din: na stražnika i znižanje cene za električni tok, za šteroga je bilo od občinskoga sosveta že itak ski njeno, da se zniža. — Uredništvo objavla prošnjo, kak jo prejelo. — Dijaško senje. Večkrat so dijaki v nevoli za knige, zato bi dobro bilo napraviti dijaško senje. To naj bi se vršilo pod gostanjovjom v Soboti. Dijaki, prinesite knjige; na senji se najleži odajo. Slovenska krajina — Blagoslavlanje cerkve pri Sv. Jürji. Dnes, 15. sept. bo blagoslovlena cerkev pri Sv. Jürji. Blagoslovi jo Prevzvišeni püšpek dr. Andrej Karlin. Prevzvišeni nadpaster, ki v kratkom časi zdaj že drügoč pride v našo krajino, naj bo tüdi ob toj priliki pozdravleni. — Ogen. Pretekli teden je bio v Küpšincih pri Nemcovih ogen. Povzročila so ga deca. Na dobro srečo ne zgorelo drügo, kak oslica slame. — Na cesti vküpspadnola. Sirota M. Pesner je šla z malim detetom iz Černelavec v Soboto. Na poti joj je prišlo slabo i je vküpspadnola. Pobrao jo je nekši kmet, jo naložo na kola i pelao v Soboto k zdravniki. — Pozdrave pošilajo svojim domačim delavci iz Francije i Nemčije. Ar jih je jako dosta, jih nemrčmo objoviti imenoma. Tüdi mi pozdravlamo vse, ki v tüjini mislijo na nas, posebno pa tiste, ki čtejo naše liste. — Velka tombola v Črensovcaj. Orlovsko drüštvo se na tombolo, ki se vrši dnes, jako pripravla. Dobitki so lepi i jih bo dosta. Vsakši si jih lehko ogleda že predpoldnevom, ar bodo pri cerkvi razstavleni. Što žele meti srečo naj küpi tombolsko karto. — Važno za invalide i obč. župane. Udruženje vojnih ivalidov v M. Soboti je dalo natisnoti za prijave potrebne tiskovine, ki si je lehko vsaki küpi. (Tüdi si lehko naročijo župani s celoga Prékmurja.) Te mesec je tajnik udruženja vsaki den v pisarni, on napravi vse prijave, štere so potrebne. Vsi na udruženja ! — Zahvala. Za gasilsko drüštvo v Črensovcaj so darüvali nabirateloma M. Hozjan i J. Klájdrmani sledeči: po 5 dol. M. Hozjan, J. Klajdrman, J. Tratnjek, Š. Vagner, A. Vučko, Š. Žmaj i Ciglar J. z ženov, po 2 dol. Ana Halaš, J. Hozjan i žena, Š. Virag, Š. Vučko i žena, Ilonka Vuk, M. Lonec, po 1 dol. Š. Salai z ženov, M. Tkalec z ženov, Hanc 1. z ženov, J. Farkaš, Verona Žalig, 1. Markoja z ženov, M. Hozjan, Klajdrman Matjaša žena, A. Hozjan, A. Horvat, I Hozjan z ženov, T. Balažic, I. Balažic, M. Cigan, M. Balažic, I. Tivadar z ženov, Š. Horvat, S. Marton, I. Žebot, Š. Kelenc, Ivan Fujs z ženov, Š. Fujs z ženov, M. Škafar, M. Cigan, Š. Sobočan, A. Horvat, I. Tompa. Š. Čuk, I. Lebar z ženov, I Denša, 1.50 dol. I. Maučec, po 50 centov. M. Grüškovnjak, M. Čurič z ženov, Ana Nedelko, I. Prša, Š. Tompa, I. Hozjan, P. Hozjan, F. Gjörköš z ženov, R. Pusedi, 25 centov J. Hozjan. Vsem prisrčen Bog plati ! — Tišina. Živlenje je rešo ednomi dijaki iz Graca štrtošolec sobočke gimnazije Telkeš. Trije dijaki so se v Muri kopali. Dijak iz Graca se je začno naednok potaplali Mali Telkes je skočo v vodo i je ovoga z velkov težavov privlekeo vö. Batrivni Telkes zaslüži naše priznanje ar, je svoje živlenje postavo v nevarnost, da bi rešo drügoga. — Nagla smrt. V Gomilicaj je pretekli teden nagle smrti vmro Franc Gjuran. Je že duže časa bolehao, smrt pa je itak prišla nepričaküvano. — S starov revolvov je strašo. Na Malo mešo je bilo na Tišini proščenje. Vse je šlo v lepom redi, samo proti večeri so se začnoli v ednoj gostilni nekelko prepirati. Nekši Štajarec je meo v žepi staro revolvo. Privlekeo jo je iz žepa i začno ž njov strašiti, če tüdi ne bila nabita. Žandarje so ga taki spravili na hladno. — šolske knjige za ljudske in meščanske šole, zvezke, torbice, tablice in vse šolske potrebščine tudi razne tiskovine, se dobijo po najnižjih cenah v papirnici MARICE SEVER Dolnja Lendava. — Krog. Orlovski odsek v Krogi je razposlao srečke za svojo bogato loterijo. Srečke se dobijo pri vseh orlovskih odsekaj i v vnogih drügih mestaj kak ti: pri veleč. gg. župnikaj v Gornjoj Lendavi, v Kančovcaj, Velikih Dolencaj, Hotizi, Vel. Polani, Dolnjoj Lendavi, Markovcaj, Sv. Sebeščani i pri čč. gg. kaplanaj pri Sv. 15. septembra 1929. NOVINE 3. Jürji i v Pertoči (Jelena) i v trgovini Klekl v Krajni. Srečke smo razposlali tüdi prek Müre i hvala Bogi je naš glas ne bio glas vpijajočega v püščavi. Trdno vüpamo, ka si küpi vsakša hiša konči edno srečko, štera košta samo 4 Din i stem lehko dobi 3500 Din. Radi bi bili, če bi nam razprodalci mogli proti konci toga meseca že poslati peneze. Vüpamo, ka nede fare, štera ne bi prevzela vse srečke, ki smo njoj poslali. Najbolše delo včiniš, če küpiš srečko dobroga krščanskoga drüštva. Doma i po sveti — Smrt pesnika Vojnoviča. V soboto, 31. avgusta je bio v Belgradi z velkov slovesnostjov pokopani dalmatinski pesnik Ivo Vojnovič. Na zadnjoj poti so ga Sprevajali zastopnik belgrajskoga nuncija, zastopniki večih ministrov, visokošolski profesori, pisateli, pesniki, gledališki igralci i vnogo naroda. Med vnogimi drügimi so poslali vence tüdi Nj. V. krao i vlada — Bujli so v Apatini 17 letnoga delavca Jožefa Flisar iz M. Sobote. Kda se je s svojimi tovariši vračao iz krčme proti domi, so njemi prišli naproti drügi delavci. Nastano je med njimi prepir, v šterom ga je Jüri Margič tak vdaro s sekirov po glavi, da je taki vmro. Margiča i drüge krivce so že zgrabili. — Hiša se je zrüšila. V predvaraši Algira se je pred par dnevi zrüšila hiša na štiri štoke, v šteroj je stanüvale 25 delavskih drüžin. Pod seov je pokopala več kak 100 lüdi, štere zdaj odkapajo i jih vlačijo iz rüševin nešterne mrtve, drüge težko ranjene. — Avto povozo najstarejšega človeka na sveti. V Carigradi je prišeo pod avto Zaro Aga, ki je dopuno 134 let i je bio najstarejši človek na sveti. — Velka nesreča na morji. V bližini Kalifornije sta vküpvdarili dve ladji. Edna se je včasi potopila i ž njov vred je našlo smrt v morji 110 lüdi. — Jesenska razstava v Ljubljani. Preteklo nedelo se je v Ljnbljani Zaklüčila jesenska razstava. Obiskalo jo je prek 100 jezer lüdi ne samo iz naše države, nego tüdi iz drügih sosednih držav. — Nova bazilika v Sloveniji. Na Malo mešo je prevzv. püšpek dr. A. Karlin proglaso cerkev v Rajhenburgi za baziliko. Ob toj priliki je tüdi blagoslovo nove orgle, ki so v Sloveniji najvekše. Velka državna podpora. Bolnica v Subotici je dobila 1 miljon 750 jezer Din. podpore. Podpora se porabi za naküp perila i drügih zdravstvenih potrebščin. Zavolo karti smrt. V Vinkovcaj sta se kartala kmeta Hamburger i Nedeljkovič. Med kartanjom sta se kregala. Nedeljkovič je v čemeraj zgrabo stolec i ga zagnao v svojega nasprotnika. Nato je zbežao. Kda je prišeo nazaj v krčmo, ga je Hamburger z nožom napadno i ga tak rano, da je naskori potom vmro. Strelna tekma v Maribori. Te teden se je vršila na stališči blüzi Maribora strelna tekma , na štero so prišli najbolši strelci iz cele države. Polskim delavcom v Nemčiji in Franciji. Naznanjamo, da smo vse dozdaj poslane pritožbe odstopili cenralam v Berlini in Parizi. Vsi naj teda v kratkom časi pričaküjejo rešitev. Pri izpitavali odgovarjajte komisiji razumlivo i pravično. Za vsako malenkost se ne trbe tožiti. Nešterni pišejo, ka nemrejo peneze domo poslati. Tem tanačivamo naj peneze denejo v koverto (samo papernatne, kovane peneze se nemre poslati v pismi) i naj lepo dol zapečatijo, gor napišejo kelko frankov ali mark je notri. Takše pismo (Geld brief) naj bo lepo čitljivo adresera. no na ime komi se peneze pošilja, na drügoj strani pa naj nosi ime pošiljate. Na te način lejko pošlejo vsi delavci svoje peneze domo. Ravno tak naj se pošlje naročnina za „Novine“ brez čakanja i odlašanja, ar je že čas zato, da se dug poravna. Nešterni delavci se tožijo domo ka so ešče ne dobili plače, te delavce Opominamo, ka nam naznanijo svoje adrese i mi bomo stvar glasili pristojnim centralam. Krivice ne trbe podnositi, nego proti povedati i takše se da popraviti. Opominamo tüdi tiste, ki nam pošilajo špotliva pisma, da se v bodoče podpišejo i dajo svoj atres ar ovak njuva pisma nemajo pri nas pomena, če njim je božno té naj terjajo svojo pravico kak je red s podpisom i naslovom, što pa toga ne vüpa dati si je pa sam kriv ár kriči v püščavi, gde ga níšče nemre čüti. Vsi naj znajo, ka se prek predpisov pogodbe nemre iti i dosta več se ne dá dosegnoti ali itak telko ka se Vsaj to spuni, ka je v pogodbi določeno. Dekline Šalamon Treza, Koser Treza, Solar Augusta i Nemac Marija iz Eülenbergerhofa pošilajo celoj Jürjanskoj fari srčne pozdrave zlasti pa pozdravlajo vlč. gg. plebanoša i kaplana, nadale g. nadučitelja Černyia i želejo, da se posvečenje cerkvi opravi z najlepšim uspehom. Gyüreč Prida Siekersthof, Vaša zadeva bo urejena. Vsem delavcom nemremo posebej odgovarjati ar nemamo sredstev za Poštnino: Več prihodnjič. Sprimlite vsi Prisrčne pozdrave FRANCE KEREC M. Sobota. Pošta Franc Kovačič, Rackan. Dobili smo 5 mark za Novine. L. Bohar, Nonnenhof. Peneze dobili. Knige poslali. Novine bodete dobivali, kak prle. Za smeh. Dva pastera. Würzburški püšpek je šo na sprehod. Zagledao je pastera, ki je paseo svinje. Šo je k njemi i se je začno ž njim razgovarjati: „Kolko pa maš plače zato, da paseš svinje?" „Na leto eden kaput i dvoje opanke“ — njemi odgovori dečak. — „I nikaj drügo?" — pita nadale püšpek — „glej tüdi jaz sem pastir, pa sem itak bolše oblečeni, kak ti.“ — „Verjem“ — odgovori pasterček — „vi pa znam tüdi morate več svinj pasti. Pri zajtrki. Gospa: Hitro, Micka, namazani krüh mi je spadno dol. Pazi, da ga pes ne odnese. Micka: Ne bojte se gospa, že stojim na njem. Z veličastne prosláve desetletnice. (Govor g. dr. Stareta, vladnoga svetnika, zastopnika vláde i mariborskoga vel. župana na spravišči v Murskoj Soboti.) Dragi zbrani narod ! Prijetna dužnost mi je kak zastopniki državne uprave »mariborske oblasti“ zahvaliti se za lepe pozdravne reči, štere je ravno zdaj izvüsto g. župnik Klekl, preizkušeni borec in spoštüvani predsednik vodilnoga odbora denešnje proslave. Še prijetnejše pa je zahvaliti se Vam, dragi bratje in sestre, sini i hčere Slovenske Krajine, da ste, ne brigajoč se za trüde i zgübo dragocenoga časa, od blüzi I i daleč, privreli v to Vašo prijazno prestolico, da dnes tü zbrani pred vsov evropskov javnostjov slovesno proslavite desetletnico onoga Zgodovinskoga dnevaj kda je Slovenska Krajina bila osvobojena tihinskoga gospodstva i za večne čase zdrüžena kraljevinov Srbov, Hrvatov i Slovencov. Kak predstavniki državne oblasti, štero mam dnes čast zastopati, mi je posebno milo ugotovili, da je miseo za to pomembno narodno državno proslavo izšla iz naroda samoga, naroda, ki šče povedati dnes jasno in nedvoumno pred vsem svetom, da je držáva, štera ga je pred 10 leti sprejela v svoja naročja, njegova držáva, njegov dom, šteroga je v slučaji potrebe pripravlen braniti proti vsem i vsakomi. Sledeča plemenitomi prizadevavanji svojega vzvišenoga vladara, Nj. V. Krala, bo državna uprava probala po svojoj najboljšoj moči včiniti vse, da se postavi v vseh delaj naše prosene državne edinice trden fundament narodnomi, kulturnomi, gospodarskomi i socijalnomi razmahi. Na toj poti stvarjanja občekoristnih dobrin bo dnešnja veličastna manifestacija državnoj upravi dragocena pobüda, jasan kažipot h gesli: Vernost za vernost. Vernomi lüstvi Slovenske Krajine tüdi država ne bo odpovedala svoje vernosti i trdno sem osvedočen, da bo pod žezlom našega lüblenoga vladara, Nj. Veličanstva Krala Aleksandra, ob sodelovali visoke kraleve vlade, njoj podrejenih oblastev in ostalih činitelov, predvsem pa z marlivostjov i sposobnostjov domačega prebivalstva v našoj lepoj Slovenskoj Krajini v kratkom zavladalo ono blagostanje in zadovolstvo, ki ga ta narod v punoj meri zaslüži. S tov želov se Vam, dragi bratje in sestre, ponovno zahvalim za Vašo vdanost in patrijotizem i kličem: »Živela Slovenska Krajina, neločlivo zdrüžena z nerazdrüžlivov in nepremaglivov kralevinov Jugoslavijov !“ Vabilo na izredni občni zbor „Prve prekmurske mlekarske zadruge v Črensovci“, ki se bo vršil dne 22. septembra 1929. ob pol 12 uri prepol-dne v prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom : 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Sklepanje o raspustu zadruge in volitev likvidatorja. 3. ) Slučajnosti. Odbor. Senje najvekše letno Živinsko, konjsko in kramarsko se vrši v CANKOVI, dne 24. IX. 1929 Rupertovo. 4. NOVINE 15 septembra 1929. Vojnim invalidom, vdovam i sirotam. (Dale). Prijava se etak glasi (Mora biti cela pola papirja). Invalidska zadeva. Nc .../.. . OKRAJNEMU SODIŠČU v . .............. Podpisani(a) .... poklic . . . . iz . . . . . št. . . . občina....... srez , . . oblast ... se prijavljam v smislu čl. 104. invalidskega zakona z dne 4. julija 1929 za prevedbo na nove prejemke in zaščito. Kot invalid, vdova, sirota, očé, mati prejemalo letno invalidnino po . . . Din, ki mi je priznana s sklepom naslovnega sodišča z dne .... opr. št. Ne. .../... pri finančni direkciji v Ljubljani oddelek za vojaške mi- rovine, glasom likv. lista št....... Na podlagi komisijskega pregleda pri vojnem okrugu v . . . . sem spoznan za . . .% stalnega-začasnega vojnega invalida na podlagi uverenja z dne . . . . štev. . . . Prilagam sledeče listine: sodno overovljen prepis invalidskega uverenja, zdravniško spričevalo, Potrdilo o davkih, nravstveno spričevalo, Potrdilo občine o državljanstvu, stalnem bivanju in družinskih razmemerah, rodbinsko polo, Potrdilo občine, da vzdržujem otroke o svojem vladanju in da sem neomozen, Potrdilo upraviteljstva šole, da otroci študirajo. Za dodatke pridejo v poštev sledeči drüžinski člani. (Tü se napišejo iména tistih Članov, šteri dobijo pokojnino.) Podatki po členu 114 v zvezi s členom 47 invalidskega zakona iti druge pripombe. Člen 47 pa zahteva: 1.) Rojstni kraj, leto, kraj bivališča. Den, mesec i leto, kda je stopo v vojsko, kak dugo je slüžo i kde pri pešiji ali konjenikaj. 2.) Kakšo šaržo je meo, što so bili njegovi oficiri, pri kelkih polkaj, od šteroga i do šteroga časa. 3. ) Den, mesec i leto, kda je bio ranjen, kakšo falingo je dobo i šteroj bitki. 4.) Kde je dobe prvo pomoč, v šterom špitali se je vračo, od šteroga do šteroga časa. Pri vsakom špitali čas posebi. Šteri je bio zadnji den, mesec i ietd. 5.) Kam je šo iz bolnice: na komando, na bolovanje ali pa domo. B.) Den, mesec in leto odpüščenja iz vojske. 7.) Vse vojaške dokumente, štere ma invalid pri sebi. Vse priloge, štere je prijavi priložiti morajo dati uradi brezplačno. Zgodilo se je že večkrat, ka se gotovi gospodje neščejo pokoriti zakoni. Vsaki brezi izjeme, šteri bo zavlečevao i stranke sramoto, bo koštao Člen 97 min. zakona. Takšo prijavo s prilomami mora vsaki osebno nesti na sodnijo. Invalide bodo pregledüvali zdravniki v Murskoj Soboti, na Goričkom, Beltinci g. Dr. Kolarš, Dvbrovniki i Dolnjoj Lendavi. Ne zamüdite! Čas je zato. Gospodarstvo Delo kmetijske podrüžnice v M. Soboti V nedel o, dne 1. t. m. se je vršo v M. Soboti občni zbor Kmetijske podrüžnice za M. Soboto in okolico. Občni zbor je bio preci dobro obiskan; vdeležilo se ga je do 300 članov. Ne bo odveč, če se ob toj priliki ozremo na tom mesti na delo podrüžnice. Poročilo, štero je bilo podami na občnom zbori, nam podaja v tom oziri sledečo sliko: „Kmetijska podrüžnica za M. Soboto i okolico ma v tom leti 752 rednih in 68 izrednih članov, to je takših, ki so pristopili komaj po 1. aprili. Sküpno je teda 820 članov. Med letom je ustanovila živinorejske rodovniške odseke v Puconcih Moravcih in Tešanovcih. Prve dve že delüjeta, v Tešanovcih bo pa organiziran 12. in 13. oktobra. Podrüžnica je sodelovala pri naküpili 11 oblastnik subvencjiskih bikov, 18 obl. subvencij. prašičov. 750 valilnih jajc in 50 plem. kokotov štaj. zagorske fajte za svoje člane. Nabavila je s 50 odstotnov obl. podporov tri trierje sist. orig. Heid II-1 a, 3 drevesne škropilnice sistem, orig. Holder, 8 travniških bran i 1 okapovalnik. Vložila je 65 prošenj za napravo vzornih gnojišč in gnojnih jam, od teh je 7 članov že dobilo cement s 50 odstotnov obl. podporov, pri 42 članaj so že napravleni načrti in dobijo cement v kratkom, drügi prosilci pa pridejo o prvoj priliki na vrsto. Z oblastnov subvencijov je küpila in razdelila 2400 drevesc po znižanih cenaj v občinaj, kde je vničila toča sadovnjake i zdaj znova Zaprosila za 16.600 drevesc za obnovo po lanskoj toči i letošnjoj zimi vničene sadovnjake. Od prejšnjoga gospodarskoga društva je dobila parcelo od 600 qu. klft. v občini Kruplivnik, kde bomo začeli z lastnov drevesnicov. Za člane je nabavila od semenogojske postaje v Beltincih 6150 kg. semenske pšenice 3575 kg. sem. ovsa in že zaprosila za to sejatev za 10.000 kg. sem. pšenice. Dne 14. julija t. l. smo napravili izlet na semenogojsko postajo v Beltince; udeležencov je bilo 50. v septembri pa na jubilejno-kmet. razstavo v Ljubljano; udeležencov je bilo 14. Nabavila je semenske krumple „Alma“... Priredila je med letom 3 predavanja o živiriorejskih organizacij, 11 predavanj o travništvi, poljedelstvi i uporabi umetnih gnojil, 2 predavanji o svinjoreji in perutninarstvi in obnovi sadovnjakov. Sküpno je bilo 25 predavanj s 1293 udeleženci. Ostala predavanja smo morali zavolo tehniških zaprek preložiti na to zimo.“ Iz toga poročila je razvidno, da se podrüžnica trüdi, da bi kem bole pomagala svojim članom. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“ Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Dam na znanje, da se dobijo pri meni najbolše zdelane kože in poplatje za obüteo. To posvedočijo vsi vučeni čevlari i tüdi kmetovje, ki so pri meni že blago küpüvali. Slab leder je dosta drakši kak dober. Peneze v blato meče, što slab leder küpüje. Dober leder pa samo tisti pozna, ki ma več letno prakso v njem. Ne dajte se zapelati; nepozna ledra tisti, ki ne je meo posla ž njim. Zato vsi, ki potrebüjete za zimo dober leder, dobro obüteo i fal, to dobite vsigdar pri ŠKAFAR JOŽEFI v Beltinci. Dva stolarskiva pomočnika takoj spejmem proti dobroj plači. JOŽEF PETEK stolarski mojster v BOGOJINI. K odaji 30 plügov velko gospodarstvo (njive, 6 plügov senožati, log) se ali oda ali da v najem. — JOŽEF KREPS, Tešanovci. K odaji je močen les od cimprane hiše. Lehko se ponüca za novo cimpranje. — Naslov pove uredništvo Novin. — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnico v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. 8 Oda se lepa grajščina 83 plüge arondirt bogati inventar za 1,100.000 Din. Grajščina 264 plügov, inventar, živina za 3,000.000 Din. Grajščina 500 plügov starinske Pohištvo in drügi inventar. Lepa hiža 20 plügov za 150.000 Din. Nova trgovska hiža, za dve trgovini, lepo stanovanje v varaši pri kolodvori za 750 000 Din. Umetni mlin, 49 plügov pri kolodvori za 800.000 Din. Umetni mlin za 100.000 Dinarov Gostilna velka nova hiža pri kolodvori za 300.000 Din. SLIVAR, Ljutomer, Jugoslavija, K ODAJI tesani les, gotov rušt za zidi late in vsake fele deske. Dobi se pri TOPLAK JANOŠI lastniki parne žage in gostilničari v DOBROVNIKI. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisilje - žage - kugellegerje-gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčhi, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSRI MASINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjoče, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Najvarneje in najboljše naložite svoj denar v HRANILNICI in POSOJILNICI v TURNIŠČU, r. z. z n. z. Uradne ure: vsaki četrtek, od 9—12 ure in od 1—4 ure popoldan in vsako nedeljo in praznik po sv. maši in po večernicah. Posojila se dajejo pod jako ugodnimi pogoji. Hranilne vloge se obrestujejo po 8%—9% in znaša stanje istih nad 2,000.0G0 Din. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC. V trgovini IGNACA WIESSENSTERN v D. Lendavi se oda pravica do posestniške zemle 1 plüg se lehko taki prevzeme blüzi dva plüga pa pride naskori k coj. Što se zanima za to, se naj oglasi !