Št 110.
i Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob </s6.uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav* ništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18*—, polletno K 9*—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
V Ljubljani, torek dne 21. junija 1910.
Neodvisen političen dnevnik.
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje.
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravnlštvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut Odgovorni urednik Franjo Pirc. ; Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
E’
Združenje jugoslovanskih naprednih elementov.
»Drang nach Osten* ni prazna fraza, to čutimo Jugoslovani, proti katerim je on v prvi vrsti naperjen, vsaki dan. Nemci hočejo podjarmiti ves slovanski jug in katolicizem se je stavil v službo tem nemškim stremljenjem, vse je nemška avant-garda v naših deželah, ker je — ako že ne popolnoma antinacionalen — vsaj v narodnem oziru tako indiferenten, da ubija vsako narodno zavednost v katoliškem delu slovanskega juga.
To vidimo pri Slovencih in Hrvatih, a najbolj pri bosanskih katoličanih. Dejstvo, da so v Bosni in Hercegovini vstajali proti Turkom skoraj izključno samo pravoslavni Srbi, med tem ko so katoličani ponižno in udano prenašali suženjstvo in ga prenašajo tudi danes, je dosti močan dokaz za to našo trditev. Sicer pa vidimo, da nam je katolicizem res škodljiv tudi iz dejstva, da ga propagira in podpira v naših krajih z vso vnemo avstrijska vlada, ki zasleduje ri tem gotovo neke posebne svoje cilje, i ne morejo biti drugi kot oviranje narodne prebuje slovanskega juga.
Katolicizem je največja ovira za medsebojno zbližanje Jugoslovanov, ker je ekskluziven in netoleranten in mi bi ga že radi tega morali pobijati z vsemi močmi. Zbližanje Jugoslovanov se torej mora vršiti na interkonfesijonalni podlagi, ker ako bodo katoličani vsiljevali pravoslavnim svojo vero, ali pa nasprotno, ne bo med nami nikdar sloge in nikdar se ne najde podlaga za skupno narodno politiko.
In skupna narodna politika, skupni narodni cilji, so predpogoj za politične uspehe Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov.
Da je temu tako, nas učijo uspehi, ki jih beleži v narodni borbi Hrvatov in Srbov srbsko-hrvatska koalicija, v kateri so združeni hrvatski in srbski napredni elementi in za to ne bi bilo slabo, ako bi se v jugoslovanski javnosti začelo razpravljati o vprašanju tesnejše združitve vseh naprednih elementov med Slovenci, Hrvatiin Srbi v avstro-ogrski monarhiji.
Ko bi napredne jugoslov. stranke v avstro-ogrski monarhiji imele skupni izvr-ševalni odbor, ki bi določal smer in metodo naši narodni politiki in ki bi vodil vso našo narodno borbo, bi merodajni faktorji v monarhiji z drugimi očmi gledali na slovanski jug in ne bi jim prihajalo na pamet, da bi nas tako prezirali kot sedaj.
Ali združijo naj se samo načelno so rodni elementi, ker samo tako bo možno uspešno skupno delo. Bolje je, da dela manj ljudi ali složno, kot pa mnogo ljudi, ki bi se samo prepirali med sabo.
Ljudska predavanja „Zveze slov. izobraževal, društev v I jubljani“.
Koncem pretečenega leta se je osnovala v Ljubljani „Zveza slov. izobraževalnih društev*, koje namen je osredotočiti vse ljudsko-izobraževalno delo na Kranjskem. Tekom prvega polleta svojega delovanja je skušala „Zveza“ ustvariti podlago za smo-treno in sestavno prirejanje ljudskih predavanj. Največja zapreka, da se pri nas ljudsko-izobraževalno delo ni moglo dosedaj tako razviti kot drugod, je bilo pomanjkanje predavateljev. »Zveza* je to zapreko odstranila s tem, da je pritegnila v svoj delokrog 23 predavateljev, ki so se z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili začetnega dela na tem polju. — Tudi poslušalcev je bilo treba šele pridobiti in začeti vzgajati za ljudska predavanja. Velikokrat smatrajo ljudje predavanja le za priredbo, s katero naj se včasih zamaši za spremembo vzpored raznih veselic. Le polagoma pronica nazor, da morajo biti ljudska predavanja nadaljevanja šolske izobrazbe, nekaka narodna visoka šola. »Zveza* je skušala uveljaviti radi tega v posameznih krajih cele serije predavanj, drugod pripraviti zanje tla. Obrnila se je na najrazličnejše že obstoječe izobraževalne korporacije v raznih krajih in jih skušala pridobiti za predavanja. Mnogo krajev je odpadlo radi komodnosti in brezbrižnosti krajevnih faktorjev, na več krajih se ni moglo ozirati radi oddaljenosti in pomanjkanja gmotnih sredstev — predavatelji so morali skoraj povsod sami kriti predavateljske stroške — vzlic temu se je izvršilo v 18 različnih krajih 73 predavanj, ki so tamkaj, kjer se je vršilo več predavanj, pritegnili nase stalno poslušalstvo in to ponajveč iz nižjih slojev, katerim so v prvi vrsti ta predavanja namenjena. Vseh poslušalcev je bilo nad 1700. Najbolje obiskovano je bilo predavanje s 300, najslabeje s 14 poslušalci. Največ predavanj je bilo v Škofji Loki (17), Žabnici (11), Št. Vidu (10), Mostah (6), Šiški in Kranju po (5) ter v Kamniku (4). Predavanja so se vršila brez časopisne reklame in le s pomočjo krajevne agitacije deloma pod firmo »Zveze*, deloma pod firmo lokalnih organizacij. Od 23 predavateljev je bilo 17 članov ljubljanskega »Izobraževalnega kluba*, ki so imeli skupaj 63 predavanj. Poleg tega sta imela dva člana J. K. od 12. novembra do 1. maja tedenske kurze za nemščino oz. računstvo, katerih se je udeleževalo 30 do 40 ljubljanskih železničarjev. Snov predavanjem je bila vzeta iz naslednjih strok: zgodovina, državoznanstvo, narodno gospodarstvo, kazensko pravo, slov. literatura, fizika, geologija, astronomija, tehnika, zdravstvo, vzgo-jeslovje in obrambno delo.
Iz slovenskih kr<yev.
Škofja Loka.
»Liberalni* župa n pozdravlja škofa. Nam županuje kakor veste notar g. Lenček. Mož se je vedno delal velikega naprednjaka. Da je res prve vrste »naprednjak*, to je sijajno dokazal v nedeljo. Naše mesto je namreč posetil Prevzvišeni, prišel je bir-movat. Res je, navadno se je v takih slučajih škofa oficijelno pozdravljalo. Odkar pa je znano, da je škof — ne glede na njegova »dobra dela* n. pr. v Sori — v najožjem stiku z Nemci in »Kranjsko špar-kaso“, so celo na kmetih po farah, kjer so količkaj narodno zavedni možje, opustili take vsprejeme škofa, ki ne zasluži, da ga še prištevam Slovencem. V mestih pa se ga povsod popolnoma ignorira. Le naš »napredni* g. župan je postal naenkrat drugih misli. Ne da bi bil sklical odborovo sejo ter se glede tega kar namerava za škofov sprejem ukreniti, posvetoval z odborniki, ne, ampak on je kratko pred prihodom razposlal neko okrožnico, s katero občinski svet vabi k dostojnemu sprejemu. Temu vabilu se seveda nihče res pravih narodnjakov ni odzval. Župan z dve tretjine naprednega odbora je ostal sam. In je škofa tudi res sam sprejel v imenu mestne občinel Pa kako se je mož pri tem aktu udano klanjal zavezniku Nemcev ter »Kranjske šparkase*! Ali bo za to »spreobrnenje* dobil kak papežev red, ali kak škofov odpustek, to je nazadnje le njegova stvar. Naša pa je, da odločno protestiramo proti takim svojevoljnim korakom in da si ta korak notarja in župana Lenčka za prihodnjič in tudi za vse slučaje dobro zapomnimo.
Novo mesto.
Naučno ministrstvo je danes z Dunaja brzojavno sporočilo, da se mora pričeti z gradnjo novomeške gimnazije prej ko mogoče. Stavba bo stala ob novi cesti, ki se bo zgradila od pokopališča mimo Ferličeve gostilne na Ločensko cesto in je proračunjena brez oprave na pol milijona kron. Sedaj je rešeno to pereče vprašanje! Nič manj, kakor ravno 3 leta so premišljevali gospodje v ministrstvu, ali bi delali ali ne novo gimnazijo in končno uvidevši, da jemlje staro poslopje že slovo od tega sveta, odločili so se vendar enkrat za to prepotrebno delo, ki bo za celo Dolenjsko, posebno po novi belokranjski in brežki železnici velikanskega pomena.
Kip sv. Katarine pred orožniško postajo razpada in se je vedno bati kake večje nesreče. Otroci ga majejo na vse strani in če se ga pogleda iz Ljubljanske ceste, se natanko opazi, da visi naprej. Za ta kip, ki je spomin na nekdanjo cerkev sv. Katarine nabral se je že pred 3 leti v svrho poprave večji kapital. Kaj je s tem denarjem ne vemo — pač pa je znano, da ga je zbiral največji klerikalni agitator mizar Malovič
Prosimo tega gospoda, da nam stvar pojasni.
Košnja na trgu sv. Florijana se bo dala čez nekaj dni v najem. Trava je najboljše vrste in je že popolnoma dozorela. Več se poizve pri tukajšnjemu županstvu.
Tržaška okolica.
V Bazovici so vojaki od marca do avgusta, eni prihajajo, drugi odhajajo, leto za letom. Navajeni velikomestnega življenja v Trstu, jim najbrž ne ugaja kaj posebno v mirni in tihi Bazovici. Dekleta se jih izogibljejo, ker ne marajo njih ljubezni. Do sedaj so bili še najbolj priljubljeni Bošnjaki, toda njih slava že tudi umira in smrtno koso nastavljajo seveda — častniku Samo en slučaj!
V »Gospodarskem, posojilnem in kon-sumnem društvu* v Bazovici sta bila nastanjena dva c. in kr. poročnika 4. bosno-hercegovinskega polka. Slučaj je hotel, da pridejo dve gospodični iz Trsta v Bazovico
takole* na sprehod. Šle so s trebuhom za kruhom — bile sta si sestri po poklicu —■ no, pa to nas nič ne briga. Marsikak prostak jih je nagovoril na cesti, toda nikdo jih ni pozdravil, kar dokazuje, da so bili prostaki že dobro znani žnjima. Kak desetnik bi se gotovo že sramoval jih nagovoriti. In ravno te »frajle*, ki govorijo in molčijo v vseh deželnih jezikih, so se nahajale celo noč v »društvu* pri gg. častnikih v varnem zavetju., Vsa stvar bi nikogar prav nič ne brigala, ko bi se dotični štirje vedli po noči mirno. Celo noč ni bilo miru, beganje in tekanje po stopnicah, zvo-nenje, ropot, smeh itd. Častniki bi lahko vedeli, da niso sami v hiši in če se kaj takega že mora delati — naj bo tudi proti stanovski časti — naj se dela tako tiho in skrivno, da ne zve noben vojak, ne pa da se škandalizuje cela vas z vojaki vred. To se je zgodilo v noči iz četrtka na petek.
V	noči od petka na soboto pa je enemu poročniku istotam izginila zlata ura z verižico in gospe, ki tam stanuje, je zmanjkala ena lepa štruca kruha. S tem vred so izginile »gospodične* kakor kafra, kar čez noč. Skoro se je uganilo, kdo je bil tako lačen, da je ukradel uro in si vzel na pot še štruco kruha pod pazduho. Gospa privošči vsakemu to štruco kruha, če je le bil lačen, ne vemo pa, če misli g. poročnik isto s svojo uro. Orožništvo zasleduje ,go-spice s štruco* in cela vas pa želi vsem
—	dober teki
Če so se tem gospodom že zmešali pojmi o časti, jim povemo, da to ni častno.
Splošni pregled.
„Gott Nimm“.
Besede dunajskega občinskega svetovalca Hrabe »Gott Nirnm*, s katerimi je karakterizoval »delovanje* dr. Luegerjevih
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[13j
»Kajpada,* je odgovorila Lukrecija zehaje. »Saj me je ravnokar mikalo zgraditi tempelj ... in tvoji zlatniki mi bodo služili za to fantazijo.*
»Tempelj!" je vzkliknil Cezar osuplo.
»Da . . . tempelj Venere . . . Venere Nesramnosti... Zopet hočemo buditi v Rimu njeno češčenje . . . Hočem, da vstane ta tempelj med Svetim Petrom in Vatikanom ... Ali razumeš, brat . . . tempelj Venere poleg bazilike Svetega Petra! In dočim bo najin oče o prihodnji Veliki noči služil v svojem krščanskem templju mašo, hočem jaz služiti svojo mašo v svoji poganski cerkvi, in videli bomo, kdo izmed naj’u bo imel več vernikov okrog sebe.*
»Lukrecija,* je vzkliknil Cezar, »resnično, ti si čudovita ženska. Tvoja misel je nebeška.*
»Manj kakor tvoja, da se polastiš Italije in ustvariš iz nje eno samo kraljevstvo, čigar kralj in edini gospodar boš ti, Cezar moj . .
»In kadar izvršim svoj načrt, Lukrecija, takrat bova vladala svet; mi dva ga preustvariva . . .“
V	tem trenotku je nastal v njeni bližini hrup kričanja. Nastavila sta uho. Hrup je prihajal iz prostorov palače. »Kaj je to?“ je dejal Cezar.
»Poglejva . . .*
Lukrecija si je vrgla svilnat plašč na mramorne rame ter pohitela za Cezarjem v vežo s kipi, nato pa je odprla bronasta vrata. Brat in sestra sta se ustavila na pragu.
Nubijca, nepremična in nema, sta stala še vedno na svojem mestu, z golim jataganom v roki. V ozadju dvorane pa je čuden prizor presenetil njiju oči.
Kakšnih trideset slug je tulilo, kričalo, mrgolelo, pehalo in podiralo drug drugega ter obdajalo ali vsaj poizkušalo obkoliti tujega človeka, ki se je postavljal razljuteni tolpi v bran.
»Kdo je pa ta predrzneš? . . .“ je vzkliknila Lukrecija.
Hotela se je pognati naprej; Cezar pa jo je zagrabil za roko in jo pridržal.
»Ej,“ je vzkliknil, »to je moj prijatelj Francoz . . . Napovedal sem mu bil sestanek, tukaj, o polnoči ... Za vraga! Kakšen korenjak! Kakšni udarci! Tresk, na desno! Tresk, na levo! Dobro, dobro, dva sta na tleh . . . Dobro! Glej, že zopet pljuvata dva zobel Le jih! Le jih! Bij! Po njih! Hald! Halol*
Cezar je ves zadivljen brezumno ploskal z rokami!
Tisti, ki se je boril proti tolpi slug v toliko občudovanje Cezarjevo in v toliko zadoščenje Lukrecije, je bil ** resnici vitez de Ragastens.
Ko je ura udarila polnoči, je bil odhitel iz krčme »Pri lepem Janu*.
»Ah, strašna prikazen!* je premišljal med tekom. »Ta človek v Tiberi! ... Ta nesrečnik, ki so ga umorili . . . ah, ti dve roki, ki sta grabili za kamen, to truplo, ki je izginilo v črnih valovih ... In te skrivnostne besede . . . Primavero hočejo odpeljati! ... In prav tisti, ki jo hoče
odpeljati, je morilec! Toda kdo je ta morilec? ... Kje naj ga i.ščem? . . . Kako naj posvarim grofa Alma? . . . Treba, da povem te čudne dogodke visokemu vojskovodji, ki me čaka ... On edini je v Rimu dovolj mogočen, da pritira resnico na dan in prepreči vse nove umore, ki se utegnejo še zgoditi!*
Med takimi pogovori s samim seboj je vitez naglo dospel do palače Lukrecije. Hotel je planiti pod stebrenik, ki smo ga opisali, toda stražnika na konjih sta se mu postavila na pot.
»Proč!* sta velela.
»Ej, prijatelj,* je dejal	Ragastens, »le	bolj polagoma,
za	vraga! Pričakujejo me, v	tej palači . . .*
»Proč!* je odgovoril stražnik izpod svojih strahovitih črnih brkov.
»Zelo trmoglavi ste, dragi moj! ... Saj vam	pravim,
da	me čakajo . . . čaka me	Svetlost Cezar	Borgia,	če ho-
čete vedeti! . . . Torej prostor!*
Ne samo, da jezdec ni ubogal tega povelja, temveč hrup je privabil tucat slug, ki so pritekli in planili nad viteza.
»Oho!* je vzkliknil Ragastens, »zdi se, da je služinčad stekla v tej lepi deželi . . . Smrt božja! ... Pa ne, da bi se me upali dotakniti! Nazaj, hlapci! Nazaj!"
In res, vitez je bil postal tako	strašen, da	so se sluge
preplašeni umaknili. Toda zdaj	je	straža	udarila	na
mladeniča.
Ragastens je videl, da njegova zmaga ne bo dolgotrajna, in da bo obkoljen ter se	mu	bo slabo	godilo,	ako
ne pokaže zdravilnega zgleda.
dedičev so postale svetovno znan izrek. A tudi v tem slučaju ni pripomogla krščanska socijalna stranka Hrabi do slave, kajti mirno so požrli vse grozne obdolžitve, da ijiso liberalci in socijalisti postali pozorni na to korupsko gospodarstvo nemških krščanskih socijalcev, ki ga je razkril ravno Hraba. Da odvale tedaj krivdo od sebe in natresejo peska ljudem v oči so najhuje obdolženi dr. Gesmann, Axmann, Bielohlavek in nižjeavstrijski deželni odbor tožili reveža Hrabo, katerega so krščanski socijalisti vrgli h dunajskega meščanskega kluba in svo-ga deželnozborskega in občinskega kluba, raba je obljubljal pred sodnijo potrditi vse svoje obdolžitve, a ravno je prišlo do razprave, pri kateri je Hraba — vse preklical. Ali Hraba le ni skesaj grešnik, njegov preklic je kakor zmaga in vse stroške procesa ne plača .obrekovalec", ampak krščanskosocijalna večina v dunajskem občinskem svetu. Hrabi so se zagotovili vsi njegovi mandati, sprejet bo zopet v klube in prišel bo celo do sedanjega dr. Lu-egerjevega državnozborniškega mandata. Tako je Hraba napravil karijero in se je rešila krščanskosocijalna stranka grožne korupcijske afere. Vprašanje je le, če ne bodo napredni dunajski občinski svetniki dosegli, da se Hraba sodnijsko pod prisego zasliši o resničnosti njegovih trditev oziroma preklica.
Mesarska zadruga v Ljubljani.
Za danes posnamemo iz tega občnega zhora za splošno javnost najbolj zanimivo točko. In sicer je to oklic, ki ga je izdala .Mesarska zadruga* na Dunaju, in ki ga je ob priliki zgorej omenjenega zborovanja prečital g. Sirk, ter ga z odobravanjem g. načelnika, ozir. občnega zbora podal .Jutru* na razpolago.
Za enkrat brez komentarja ta oklic radevolje doslovno priobčimo in sicer:
Avstrijskemu prebivalstvu.
Deset let sem ječi mesto in dežela pod nezaslišno agrarno politiko naših merodajnih in državo vodečih krogov. Na stroške trgovine, industrije in obrti so se sklepale nesrečne trgovinske pogodbe, ki so oslabile ves izvoz Avstrije. Vsled hermetične zaprtije mej za izvoz živine in mesa, kakor tudi vsled velikih udobnostij ki jih imajo agrarci pri izvozu živine v druge države, je Avstrija prišla danes tako daleč, da se je množina živine skoro de* cimirala in mora to, kar inozemski konzum potrebuje, po jako visokih cenah plačevati.
Agrarci ne morejo pokriti potrebe žU vine in mesa. 70—75°/o prignane živine pride iz Ogrskega in vendar se manjša število prignane živine konstantno kljub prirastku prebivalstva; nasprotno pa se je brezmejno pomnožil izvoz žive živine in kupna cena je poskočila v zadnjih letih za 56—120%. Dovoljenih mej pa niso poskočile le cene mesa, ampak cene vseh agrarskih produktov in sicer tako, da se mora danes že v vseh delih države konšta-tirati pomanjkljiv preživež prebivalstva. Velika gibanja za zboljšanje plač v zadnjih petih letih so bila izliv nesrečne gospodarske politike naše države, kajti delavstvo je moglo s sredstvi, ki jih je imelo na razpolago, potolažiti komaj lakoto, kaj še le svoje resnične potrebe. Najobčutljivejše pa so bili prizadeti mali obrtniki srednjih slojev; ti niso mogli spraviti svojih izdelkov v promet in so morali vsled prevelike produkcije s silo zagrešeno draginjo brez mrmranja trpeti. Tisoče malih obrtnikov je padlo v eksistenčnem boju, tisoče pa jih
Razstava risb na ljubljanskem učiteljišču.
Odkar je mojster Jakopič na stežaj odprl vrata svojega paviljona ljudski masi, .se je začelo širiti zanimanje za umetnost slikarstva v obče. Toda to zanimanje je poprečno bolj zvedavost po naslikanih predmetih, kakor resnično zanimanje za umetnost samo. Ni čudo! Pri nas stoji umetnik previsoko, občinstvo prenizko, da bi ga moglo prav videti, njegova dela prav razumevati.
Naše občinstvo je treba najpreje poslati v šolo in pričeti s poukom poznavanja slikarske umetnosti kar pri najnižjem razredu. Takih šol se je reklo, da nimamo. Pa Pa jih imamo: V naši mladini imamo šolo, učence in mojstre-začetnike.
Ne vem ali in koliko naših učnih zavodov je prišlo na to srečno misel, koncem šolskega leta ponuditi tudi širšemu občinstvu spričevalo sadu in ploda vzgoje na tem polju umetnosti. Vem pa, da je bila v označeno svrho jako srečna misel: Razstavo risarskih in slikarskih del gojencev in gojenk na pripravnici ter dijakov I. državne gimnazije. Taka razstava se mi zdi najpriprav-nejša šola za naše občinstvo, ker šele v taki šoli vzgojeno zamore postati sposobno za umevanje dozorele slikarske umetnosti. Tu vidi še okorni začetni poizkus učenca prvih tečajev in zasleduje njega razvoj
je, ker jim je manjkalo energije, prostovoljno pustiti obrt.
Skoro na beraško palico privedena obrt je iskala zavetja pri parlamentu in državi. Leta in leta, dneve in dneve se je prosilo in trkalo na vrata. Trgovina in industrija sta klicali na pomoč, toda vlada niti parlament nista vpoštevala ljudskih želj. Meje so bile za vsak uvoz živine zaprte, kajti šlo je zato, da 1700 velekmetovalcem ne prikrajša njihovih dohodkov. Da, še več, vsi davki so se v zadnjih 40 letih 3—4krat povečali, edino zemljiški davek velekme-tovalcev se je znižal od 67 nt 53 miljonov. In da bi še ta odpadek na kak način poravnali, sta dovolila vlada in parlament tej skupini pod različnimi naslovi podpore in subvencije, ki ne znašajo nič manj kakor 58 milijon kron, torej več kakor znaša ves zemljiški davek.
V	parlamentu se je postavil posebni draginjski odsek, ki pa do sedaj ni storil niti enega pomoč obetajočega sklepa. Strankarsko politični interesi, narodnostni prepiri imajo prednost pred potrebami ljudstva.
Zopet stojimo pred sklepanjem trgovinskih pogodb, ki naj na leta vplivajo in določujejo usodo države. In zopet se pripravljajo naši posredovalci, da bodo zastopali le koristi velekmetovalskega elementa. Da bi odpomogla tlačeči draginji mesa, je zahtevala naša obrt uvoz žive živine iz Italije in Srbije. Do danes se pa tega klica na pomoč ni slišalo, nasprotno, avstrijski posredovalci nameravajo kontingent za uvoz mesa, ki je bil s pogodbo sklenjen pred vojno homatijo s Srbijo, še znižati.
Vodja agrarcev, vitez pl. Hohenblum, se je drznil povodom podraženja cen za mleko in v novejšem času ljudstvu zaklicati: »Če se nam ne plača za svoje produkte kar zahtevamo, potem naj ljudje pijo vodo!* Na to ni vedel niti parlament niti vlada pravega odgovora in nam torej ne preostaja ničesar drugega, kakor da poiščemo odgovor na to pred ljudstvom brez razlike narodnosti, vere ali sloja. Avstrijski agrarci gredo z ogrskimi roko v roki in so radi tega pomagači ogrske iz-koriščevalne politike proti Avstriji.
Ogrski prešičorejci zaslužijo sedaj letno 5 do 6 milijonov kron, katere iztrgajo avstrijskemu ljudstvu. Vsled tega prosimo ljudstvo, naj vpliva na vlado in parlament, da že vendar enkrat store to, kar je ljudskega. Apelujemo na prebivalstvo, da nas podpira v našem prizadevanju za uvoz živine in omogočenju boljših življen-skih pogojev za industrijo, obrt in trgovino, kajti prevzetnost agrarcev je dosegla že svoje največje meje. Gospodarski politiki, ki gre agrarcem tako na roke, mora biti že enkrat konec.
Dnevne vesti.
Katoliška infamija. .Slovenec" je priobčil o izletu ljubljanske sokolske župe skrajno neokusno poročilo. Drugega se od klerikalnega organa ni moglo pričakovati in mi se s tem poročilom ne bi pečali, da ni .Slovenec* zagrešil infamije, ki jo je zmožen samo kak .katoliški* list. Očita namreč Sokolu Dreniku, da je nastopil javno kot Sokol, v zahvalo, .da je pri dež. odboru avanziral!* Ali so mari uradniki dež. odbora klerikalni sužnji? Ali dobivajo oni plače in avanzirajo ali kot strankarji?* Pač lepe nazore razvijajo naši klerikalci o važnostih^ deželnih odbornikov.
Šikaniranja maglstratnih mogotcev. Za Prešernovim spomenikom v Ljubljani se nahaja prijazna kavarna .Prešeren* katere lastnik je g. Polajnar, Slovenec in po-
zdržema do zrelostnega dela zadnjega letnika.
Pri nas pa se je hotelo in se še hoče nače občinstvo kar preko najnižjih stopnjic mehansko, po sili dvigniti do najvišjih.
Pa da Vam o razstavi sami kaj povem. Na to razstavo se ni prav nič mislilo, nič pripravljalo, misel, priprava in izvršetek, vse je staro komaj teden dni. In baš to daje razstavi posebno pristnost in posebno vrednost. Razdelitev posameznih predmetov in posameznih tečajev sicer vsled hitrega iz-vršetka malo trpi, a celoti ne škoduje prav nič.
Razstava je pristen izraz posnetka narave oziroma izvirnih predmetov; le nekaj kopij je izdelanih po modelih. Razdeljena na 3 dvorane v II. nadstropju razlikuje tečaje, letnike ter spol gojencev. Vsebuje največ risb, mnogo tudi slik (akvarele, pastele) ornamentiko, kompozicijo, i. t. d. Iz razstave kot celote odseva duh stvaritelja, profesorja Suherja kot mojstra svojih učencev. Škoda, da je bil gospod profesor, ki me je ljubeznjivo sprejel, zadržan, da bi mi osebno razkazal sad njegovega truda. Naklonil pa mi je nekega g. gojenca, ki me je spremljal po dvoranah.
Dika cele razstave, vzor celemu zavodu je nedvomno g. Ferjan, gojenec 4. leta. Zlasti v slikah kaže izreden talent, za njim tekmujeta gg. Gradišnik inPovše; g. S t o j k o v i č bi bil četrti člen teh posebno nadarjenih mladih umetnikov. Izmed
šten mož. Ob sami Ljubljanici pred kavarno so lepi nasadi, nad njimi je platno, pod katerim je čez poletje nekoliko miz in stolov. Nihče se ni nad tem spodtikal, nikomur ni bilo to napoti, samo slavni ljubljanski magistrat ni s tem zadovoljen in je zapovedal kavarnarju, da mora vse to takoj podreti! Š tem bo slovenski kavarnar občutno oškodovan, ker kavarniški gosti radi sedijo na prostem. Pred kazino so lahko mize, za katerimi sedijo ošabno naši ljubi nemčurji in izzivajo slovensko prebivalstvo, slovenskemu kavarnarju pa to ne sme biti dovoljeno! Sramota! Slovenskemu občinstvu priporočamo kavarno .Prešeren", da ne bi imel škode slovenski kavarnar radi šikan .naprednega" ljubljanskega magistrata.
Redko vojaško slavlje. Včeraj je Ljubljana videla redko vojaško slavlje našega domobranskega polka. Polkovnik g. Eduard pl. Kreysa je bil v nedeljo na izredno povelje cesarja imenovan brigadirjem.
V	to svrho mu je včeraj polk priredil ofi-cijelno slavlje, kakoršnega še ni bilo kmalo v Ljubljani. Tu pa mislim le, tako prisrčnega še ni bilo, ne od strani vojakov še manj pa od strani slovenskega občinstva. Ob 3. uri po končanem banketu mu je napravilo vojaštvo od vojašnice do Ambroževega trga .špalir*. Novi brigadir je korakal med tem špalirjem v spremstvu častnikov. Pred njimi je korakala nova domobranska godba (48 mož) pod poveljstvom kapelnika Šedya. Iz tega špalirja pa je kmalo nastal velik sprevod, ki se je pomikal od vojašnice po glavnih ulicah do brigadirjevega stanovanja na Bleiweisovi cesti. Med potjo je svirala godba, od slovenskega občinstva z Živio-klici pozdravljena. Čim bolj v notranji del mesta je prihajal sprevod, tem več civilnega občinstva ga je pozdravljalo. Mnogi so se tudi kar priklopili, pred in za vrstami vojakov. Gospod slavljenec je bil očividno ginjen nad tako prisrčnostjo civilnega občinstva. Lahko se je prepričal, da Slovenci nismo taki, kot so nas slikali in nas še slikajo gotovi nemčurski sršeni. Ko je sprevod dospel pred stanovanje so za-orili tako burni pozdravni klici, da se je slišalo gori na stolp ljubljanskega gradu. Biležimo to javno slavlje, upamo s ponovnimi, oziroma naknadnimi simpatijami tudi od strani širšega občinstva.
Glas iz občinstva. Poletni čas je in ravno sedaj imamo najdaljši dan. Kmetu, ki nas zalaga z raznimi živili, je pač ravno sedaj največ na tem ležeče, da svoje blago čimpreje spravi v denar in da se čimpreje vrne iz mesta domov. Naravno je, da se tudi gospodinje v tem času preje pobrigajo za nakup na mestnem trgu. Posebno pride tu v poštev sadje. Koliko boljše je sadje, če se ga nabavi še v svežem stanju, nego pozneje, ko se na solncu spari in od raznih smeti onesnaži. Takih misli je naš producent in takih misli je tudi večina občinstva. Vseh drugih misli pa je v tem oziru naše tržno nadzorstvo. Kmetica, ki prinese n. pr. že ob 6. zj. na trg, ne sme prav ničesar prodati preden ni bila 7. ura. Kaj sledi iz tega? Prvič trpi naš trg in vsled tega tudi občinstvo, ker do 7. ozir. do 10. bo le tisti producent čakal, ki mu je res nujno potreba za denar. Drugi pa ostane rajši doma ali cvete kupčija po hišah, pri čemur pa pridejo vpoštev le ulice, ležeče ob glavni prometni cesti. Drugi razlog proti taki odredbi pa je ta, da se ob 7. nabira toliko nakupa željnega občinstva, da je izbera dostikrat onemogočena, mnogi pa mora biti vesel, če sploh še kaj dobi. Ako taka prodaja že mora biti iz uradnih ozirov navezana na kako določeno uro, naj se vpošteva vsaj tudi letni
gojenk zasluži prvenstvo gdč. K e s s 1 e r, ki ima v gdč. Suher in Burger vredne tekmovalke. Izmed gimnazijcev zaslužijo biti posebno omenjeni gg. Sadar, Leder-h a as, Kogovšek in Šla j mar. Kolikor sem v posameznih dvoranah kar tako mimogrede opazil, so se mi najbolj dopadla dela sledečih gg. gojencev, dijakov oziroma gojenk in sicer v prvi dvorani: Bežek, Logar, Šlajmar, Tavčar, Sabec, Lederhaas, Kogovšek, Vanič, Kajdič, Novak in Jakič;
v drugi sobi: Klanšek, Medič, Frank, Kavčič, Povše, Gradišnik, Minkuš; v 3. sobi (gojenke): Kessler, Suher, Burger, Levec, Schubert, Luschatzky, Novak, Kalan, Ruša Kesnik, Pirc Marija, Tončka Šušlar, Bra-daška A. Naj se mi oprosti, če je vsled hitrosti mojega obiska izostalo marsikatero ravno tako priznanja vredno ime. Izostati so morale tudi podrobneje navedbe posameznih del, tečajev, letnikov i. t. d.
Moj splošen utis je ta: V moderni metodi se je tu dosegel velik napredek. Najboljše stvari so v akvarelih. Razstava je seveda šolskega značaja, je pa iz vzgoje-valnega stališča vsega priznanja in posnemanja vredna.
Zasluga gre nedvomno g. profesorju Suherju. Priporočati bi bilo, da se take razstave večkrat ponove, še bolj pa bi bilo želeti, da gre naše občinstvo pridno v šolo k takim razstavam. Potem še le bo začelo prav umevati tudi razstave naših umetnikov-mojstrov!	Fran Pavljanskl.
čas. Mislimo, da g. tržnemu nadzorniku ne bo prav nič škodilo, če ob poletnem času malo popreje vstane, vsaj mora kmet tudi in večina obrtnikov itd. tudi. Torej prosimo naj se tozadevno blagovoli primerno ukreniti. Vsaj mesarji tudi že na vse zgodaj začno s prodajo mesa, zakaj bi ravno kmetice s sadjem ne smele?
Uspeh tekme moškega naraščaja Ljubljanske Sokolske župe dne 19. t. m. Udeležilo se je tekme 47 telovadcev v 8 vrstah in sicer od naraščaja Ljubljanskega Sokola 6 vrst (2 v višjem in 4 nižjem oddelku); šišenskega Sokola 1 vrsta v nižjem oddelku in deloma v vrsti Vič-Šiška. V višjem oddelku je dosegla največ točk vrsta iz Ljubljane. V nižjem pa vrsta šišenskega naraščaja, kar z veseljem pozdravljamo. V višjem oddelku so bili kot posamezniki najboljši Drenovec Vekoslav, Štrukelj Vekoslav, Bekš Fran in Delak Anton, vsi iz Ljubljane. V nižjem oddelku so bili prvi Osredkar Josip iz Šiške, Kordelič Rudolf iz Ljubljane in Borštnik iz Viča. Tekma posebno v nižjem oddelku je bila jako zanimiva.
Dohodki .Sokolove* kresne veselice. Kosmati dohodki nedeljske .Sokolove* kresne veselice znašajo nekaj nad 4200 K. Dobavitelji se naprošajo, da bi mu prej predložili račune, da se morejo napraviti sklepni računi.
Zlet Primorske Sokolske župe, ki se je vršil predvčerajšnjim v Gorici, je nad vse pričakovanje sijajno uspel. Sprevod po mestu je bil impozanten, udeležilo se ga je nad 800 Sokolov v kroju. Javni telovadbi je prisostvovalo na tisoče narode. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je brat Zvezni starosta dr. Ivan Oražen v imenu Slovenske Sokolske Zveze na telovadišču pozdravil primorske Sokole. — Obširneje poročilo sledi.
Za brate Srbe je poslal uredništvu »Jutra “ gosp. Rudollf Ogrin, strojevodja v Trstu, 1 K. Živel! — Naši denarni zavodi pa ne dajo od sebe nobenega glasu !
Slovenskim zdravnikom naznanjamo, da se vrši sestanek osrednjega slovanskega zdravniškega zbora od 3. do 4. julija v Sofiji. Znanstvene seje se bodo vršile 3. in 4. julija dopoldne v .Slovanski besedi’. Dne 2. julija ob 9. zvečer kolegijalen sestanek v .Slovanski besedi*. Dne 3. julija popoldne ogledovanje sofijskih bolniških zavodov, zvečer skupen obed. Dne 4. julija popoldne ogledovanje mesta, zvečer koncert na čast slovanskim gostom. D«e 5. julija zjutraj izlet v Kjustendil, ogledovanje tega zanimivega mesta in mineralnih izvirov, skupen obed, zvečer povratek v Sofijo.
—	Slovanski zdravniki, ki se udeleže sestanka, imajo brezplačno vožnjo na bolgarskih železnicah. Da dobe člansko izkaznico in da se jim rezervirajo stanovanja, obrnejo naj se obratno na bolgaski odbor (dr. B. Beron, Sofija, Ulica Treslav br. 5), obenem pa se naj tudi javijo podpisanemu predsedniku. Priporočati je, da si vsak udeleženec pri okrajnem glavarstvu, oziroma mestnem magistratu preskrbi potni list — Da se pomenimo o vožnji in vsem potrebnem, vabim ljubljanske udeležnike na pogovor, ki se bo vršil v sredo, dne 22. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji .Zlata kapljica*, Sv. Petra cesta. Čas odpotovanja se potem objavi po listih. Za slovenski narodni odbor: Dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški, predsednik.
„Kako je lep vojaški stan ,..“ Praporščak sanitetnega oddelka št 8 v Ljubljani G . . . je čuden .mož“. Vojake trpinči kot živine, potem jih pa še zmerja z besedami, ki jih dostojni človek nikdar ne bi mogel porabljati. Svinje, smrkovce itd. kar stresa iz rokava, ker misli, da s tem pokazuje posebno inteligenco. Ta .junak* niti naredb svojega poveljnika ne rešpektira, nego dela kar se mu ravno zljubi, a ubogi vojaki pri tem gotovo ne pojejo: .Kako je lep vojaški stan ..." Res, .lep* in prijeten stan!
Iz Litije nam javljajo: Prestavljen je odtod v Hrastnik železniški uradnik gosp. Šegula, ki je bil radi svoje vljudnosti v službi splošno zelo priljubljen. Zahajal je redno v slovensko društvo in je rad podpiral slovenska društva, želimo mu, da bi bil v Hrastniku zadovoljen, Hrastničanom pa čestitamo na tej pridobitvi.
Požar. Javlja nam prijatelj z Notranjskega : V noči od nedelje na pondeljek, 20. t. m., je požar vpepelil 5 hiš ter nekaj gospodarskih poslopij v Petelinjah pri sv. Petru na Notranjskem. Škoda je precejšnja in le deloma krita z zavarovalnino. Brezveternemu vremenu in gasilcem se je zahvaliti, da ni zgorela cela vas, katere kiše so krite večinoma s slamo.
Priporočljivi kosci. V nedeljo popoldne si je neki posestnik iz ljubljanske okolice na Vodnikovem trgu najel tri kosce. Pogodil se je ž njimi za vsakega po 4 K na dan in hrano. Kosci pa niso bili s tem zadovoljni, zahtevali so od posestnika še 10 K predujma, ki jim ga je ta takoj splačal. Zahtevali pa so predujem pod pretvezo, da imajo nekje zastavljeno obleko, da bi jo radi rešili. Prisedli so posestniku na voz in se peljali na njegov dom. Po večerji so
odšli spat na skedenj. Ko pa jih je posestnik ob 3. uri zjutraj klical in se ni nihče oglasil, je bil takoj na jasnem, da so jo sleparji čez noč odkurili, z seboj pa so odnesli tudi njegovih 10 K.
Humanlteta ljubljanske policije. Včeraj dopoldne opazili so pasanti na cesti slučaj, nad katerim so se| zgražali. Neki stražnik je dal na štirikolesni ročni voz naložiti nekega popolnoma pijanega delavca na Vodnikovem trgu, katerega so peljali na rotovž liki konjač crknjeno žival. Resnično humano ravnanje s takimi, oboževanja vrednimi ljudmi. Gospod svetnik, ali so to uspehi pouka Vašega veleumnega nadzornika’	,	0
S kolesom je podrl sinoči okrog 8. ure na Poljanski cesti mesarski pomočnik F. Z. nekega delavca ter ga na glavi in roki znatno poškodoval.
Nezgoda na cesti. Včeraj dopoldne je na Poljanski cesti neki delavec hotel pomagati nekemu vozniku, ki ni mogel speljati e dvorišča Josifinum z opeko naloženega voza. Pri tem pa g* je voz pritisnil ob zid ter ga težko poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Vreme. Včeraj dop. je bilo ves čas pričakovati dežja. Pa ga ni bilo. Popoldne pa $o bile na obmejnem pogorja dve večji nevihti. Prva se je pričela ob 1. na vzhodu <nekako nad Moravčami), se je raztegnila proti Jančem, in ko je bilo najhujše, se obrnila proti Ljubljani. Komaj pa je dospela do Golovca, se je nenadoma obrnila proti jugovzhodu na Dolenjsko. V Ljubljani je bil samo piš ter nekaj kapljic dežja. Hudo pa je moralo biti na jugovzhodnih krajih, ker je takoj, ko se je nevihta porazgubila, zavel ledeno mrzel jugovzhodni veter. Gb 4. pop. pa se je skoro isti prizor in najbrže z istimi rezultati ponovil na se-verovzh. Gorenjski. To je bil vpliv vnanjega kritičnega vremenskega položaja. Na daljnem vzhodu in jugovzhodu so morali biti včeraj večji elementarni izgredi. — Danes: Vremenski položaj neizpremenjen, lokalni pogoji sicer na izboljšanje, nikakor pa niso ugodni glede vnanjih vplivov. Če bo solnce količkaj pekoče, pride zopet do krajevnih neviht Prognoza: nestalno, od vnanjih vplivov odvisno vreme. Jutri: Pri nas isto, vnanji kraji zopet kritičen dan.
Poštenjak — naprednjak.
(Odnekod * dežele.)
(Dalje.)
O njegovih mladih letih zgodovina ne pripoveduje ničesar zanimivega, kakor da se je rodil kot sin bednega ljudskošolskega učitelja. Dovršivši ljudsko šolo, je najprej stopil kot vajenec v neko trgovino na G. pri L., kjer pa ni učakal svoje izučbe. Pravijo, da nekaj ni bilo v redu, za to ga je šef odslovil. Potikajoč se nekaj časa okrog, je slednjič iztaknil službo pri nekem notarju, kjer se je najprej učil prepisovati akte, hodil gledat v zemljiško knjigo itd. Kakor se pripoveduje, se je v tej službi dovolj izvežbal za svoje nadaljnje .delovanje*. Ker je bil njegov šef dobra duša, ni izvohal njegovega bistrega talenta in zmožnosti, sicer bi ga bil opazil, kako se je naš junak pripravljal za bodočega „no-tarja*. Tako je postal iz praktikanta zrel pomočnik-koncipijent. Slednjič se je s pomočjo nekega vplivnega gospoda dvignil na dobro službo kot zavarovalni agent. Kot samostojen človek se je tu z vso vnemo lotil dela in zavaroval — ali na pošten ali inn« i nač‘n* to je njegova stvar — ma-5K5 S* ° *sako hišo Zlasti v bližini mesta.
?Som ie dobil v roke tudi bla-gajmštvo okrajne bolniške blagajne. Vrhu-tega pa bil še izvoljen za denirničarja pri novoustanovljeni godbi. Seveda kar se ie Janezek naučil, to tudi Janezek dobro zna kar bomo kmalu videli.
Orožnik pred hišo.
Več članov te godbe je vložilo ovadbo na c. kr. sodnijo, češ, da manjka v društveni blagajni 100 K denarja. In nekega večera stoji pred hišo, kjer stanuje, orožnik. Pri izvršeni reviziji se je pa izkazalo, da je denarničar sicer imel v blagajni pogrešanih 100 K, pač pa jih je pozabil vpisati v blagajniško knjigo. Pozneje se je govorilo, da se je m0g|0 Zgoditi le na ta način, da je imel že tedaj zveze z nekaterimi uradnimi osebami, kar bomo tekom te razprave še parkrat omenili. Ob istem casu so se pa tudi vršile stroge preiskave od strani okrajnega glavarstva in revizija iz Trsta radi bolniške blagajne, ki pa sta zanj izpadli, to moramo resnici na ljubo priznati, popolnoma zadovoljivo.
Na to pa je užaljeni vložil tožbo radi razžaljenja časti proti vsem 7 ali 8 članom godbe, ki so ga kajpak morali lepo prositi za odpuščanje.
Tako so se razpodili prvi črni oblaki bližajoče se daljne nevihte. Kako je otvoril in slovi njegova advokatska in notarska »pisarna*, o tem pa prihodnjič.
Nnjnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Iz poslanske zbornice.
Dunaj, 20. junija. V današnji seji poslanske zbornice se je dokončala razprava o tretji skupini proračuna. Jutri zjutraj se izvrši glasovanje. Današnja seja je trajala čez 11. uro ponoči. Večina poslancev je ostala do zadnjega v zbornici, da preprečijo morebitne obstrukcijonistične poskuse.
Trgovski minister dr. Weisskirchner v avdijenci pri cesarju.
Dunaj, 20. junija. Cesar je sprejel trgovskega ministra dr. Weisskirchnerja v privatni avdijenci in konferiral z njim poldrugo uro.
Avstrijski dementl glede podaritve Sand-žak Novega Pazara črnogorskemu knezu.
Dunaj, 20. junija. Vest zagrebškega „Obzora‘, da namerava Turčija o priliki jubileja črnogorskega kneza temu podariti Sandžak Novi Pazar, se v tukajš. diploma-tičnih krogih dementira in sicer na t£ način, da se obenem naglaša, da se glede vprašanja s strani avstrijske vlade niso pod-vzeli še nobeni koraki in da tudi Turčija v tem koraku ni dala še nobenega obvestila.
Zborovanje češkega narodnega sveta.
Praga, 20. junija. V Pragi je včeraj zboroval češki narodni svet, ki je bil zelo dobro obiskan tako s strani državnih kakor tudi s strani deželnih poslancev. Predsednik narodnega sveta dr. Podlipnik je v svojem govoru označil delo pretečenega leta.
Novačenje na Ogrskem.
Budimpešta, 20. junija. Domobranski minister Hoissa je izdal na občine oklic, glasom katerega se bo z asentiranjem novincev pričelo s 15. julijem. Ako bi pa ta dan to iz kateregakolisibodi vzroka ne bilo mogoče, se prične z asentiranjem 25. julija.
Konštltuiranje ogrske delovne stranke.
Budimpešta, 20. junija. Včeraj popoldne ob 5. uri je imela delovna stranka ustanovno zborovanje. Govorila sta na shodu ministrski predsednik grof Khuen-Heder-vary in grof Štefan Tisza. Predsednikom stranke so izvolili Desiderja Perszela.
Oeneral Varešanln ogrski baron.
Budimpešta, 20. junija. Današnji uradni list objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervarya, s katerim imenuje bosanskega deželnega šefa Varešanina ogrskim baronom.
Sokoli najboljši telovadci na svetu.
London, 20. junija. Pri sobotni mednarodni tekmi za svetovno mojstrstvo v telovadbi si je priborila češka sokolska vrsta s 782 točkami prvo mesto, dočim so ostali francoski gimnasti s 705 točkami na drugem in angleški s 633 točkami na tretjem mestu. V vrsti čeških Sokolov ie tekmoval tudi Slovenec Kukec, ki si je med temi priboril 3. mesto.
Protlgrškl bojkot.
Solun, 20. junija. Protigrški bojkot zavzema vedno širše meje in se je raztegnil na bojkot vsega blaga grških trgovcev.
Carigrad, 20. junija. Protigrško boj-kotno gibanje je vedno obsežnejše in se krepko goji. 1000 v Carigradu navzočih Perzijcev se je vpisalo za prostovoljce za slučaj, da pride do vojske med Turčijo in Grško.
Turška odlikovanja.
Carigrad, 20. junija. Sultan je podelil povodom obiska turškega prestolonaslednika v Belgradu in Sofiji srbskemu prestolonasledniku Aleksandru in bolgarskemu prestolonasledniku Cirilu imfije-red z briljanti.
Bivši turški vojni minister obtožen.
Carigrad, 20. junija. Turško mornarsko društvo je imelo veliko zborovanje, na katerem se je zahtevalo, da se stavi pod obtožbo bivšega vojnega mtnistra, ker je baje zakrivil, da niso bili pravočasno zgrajeni štirje turški rušilci torpedovk.
Kitajski princ na Dunaju!
Dunaj, 20. junija. Kitajski princ Jai-taio pride s svojim spremstvom prihodnje “m J?a Dunaj proučevat tukajšne razmere. Na Dunaju ostane le nekaj dni.
Grozovit vihar.
. Ney-York, 20. junija. Tu je včeraj divjal nad pol ure strahovit vihar, ki je po dosedanjih poročilih zahteval 10 človeških žrtev.
Zdravje nemškega cesarja.
Berlin, 20. junija. Zdravje nemškega cesarja se je obrnilo toliko na bolje, da se pričakuje, da bo že ta teden popolnoma okreval.
Rešilna dela pri potopljenem podmorskem čolnu .Pluvlose*.
Calais, 20. junija. Rešilna dela pri potopljenem podmorskem čolnu .Pluviose* so se dane« »adaljevala. Spravili so na površje 10 tmpšl, med njimi tudi truplo po-
veljnika čolna. Vsa trupla so se nahajala v sprednjih prostorih. Ker je nastopila klima, so se morala popoldne reševalna dela prekiniti.	... ,
1   ■■
Mali oglasi
Gospe Alojrljt Tratnik, restavraterki pri .Zlati kaplji*: K Vašemu lmendanu sprejmite najprisrčnejše česti.ke od »vojih gostov, ki Vam kličejo enoglasno: Bog Vas živil ________________________________________
Otroika gngalatea se ceno prodaTPoizve se pri .Novem svelu*, dvorlSče, levo.	87/1—1
Lep lokal za prodajalno se takoj oddin v Židovski ulici št. 3.	86/8-1
G.stllna N. D. O. milen Karatori It. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem ,Jutra' kadar pridejo v Trst, da jo posetijo. Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina ln prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk ae priporoča Hinko Kosič, voditelj._______________________________77/6-4
Oddaita se Iti sohi s k.blnjo.
inseratni biro .Jutra*.
Naslov pove
83/5-2
KORESPONDENCA.
Bteil mak prejel sporočilo prekasno. Kdaj tedaj? _____________________________ 85/1-2
M1.4a dama želi korespondiraU z pisateljem pod: Aphrodlte poste restante Ljubljana.	68/1—1
sprejme dobro plačano službo pri kaki posojilnici ali banki. Strokovne izobrazbe nima, prakse tudi ne, pač pa si jo preskrbi na stroške zavoda. Oženi se tudi ako je to v interesu zavoda. Ponudbe na šifro: V »Ljubljani je vse mogoče*, poštno ležeče.
Lepi prodajalniški
se oddajo z avgustom ali tudi takoj
V
Naslov pove upravništvo .Jutra".
3 Vgak dan svež <31
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 40_2<
Dobro ohranjena
eioMistrgina lisa
in zraven pritlična hiša vsebujeta 14 stanovanj z velikim vrtom, pripravnim za vrtnarje in nekaj stavbenega prostora se takoj
proda.
Poizve se pri g. Mariji Zupan, gostilničarki v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 8 in g. Josipu Kozaku, mesarju v Ljubljani, Poljanska cesta.
Lepa nova
prodajalna
z vso opravo se odda takoj v nalom.
Prodajalna je oddaljena 15 minut od Novega mesta in komaj eno minuto od tam kjer se bo gradila nova železnica. Več se poizve pri Mariji Kalinger na Drski pošta Novo mesto.
? I ?
I K 0
? 0 ?
Model 101O.
Edino zastopstvo znamke
Kitita
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Ptich- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
• Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERN1K, Ljubljana
Dunajska cesta Stev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. ....
'C p h o-fl) i<r v 19 s)	w, j ia‘e) (a*e) tp*e) (s'e) 6 e) fe>vJ (nV) o' tv {■
Edini
zasebni slovenski zavod te vrste je
I. slov. zasebni
Turjaški trg štev. 4.
Iz letošnjega letnika je prostik še sanft 10 zelo spretnih gojenk.
opremljen z vso opravo, sposoben za vsako trgovino se odda
takoj v najem.
V tem lokalu se je trgovina izvrševala že nad 30 let. Lokal leži ob deželni cesti na najlepšem prostoru v fari ter nasproti c. kr. sodnije. Več se izve pri:
Franc Ks. Grebenc, Velike Lašče.
Suhi in svetli
prostori za skladišča in delavnice
kakor tudi
kleti se oddajo
v Wolfovi ulici 12. Prostorno dvorišče je na razpolago.
Več s« izve ravnotam v I. nadstropju.
unir U-MitVaifr-T
? Ih Kl r
5-16
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
— kamenarskem mojstru
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
Oglejte si največjo zalogo
poljedelskih strojev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge ::	v	železnino spadajoče predmete. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Posolule na zemljišča po 5>/40/o * 1 V2°/° 1,11 amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije; *	na	menice	po	6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov.
Glavno zastopstvo za celo Kranjsko.
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da ima gumijeve garniture svetovne tvrdke v veliki izberi in za vsakovrstne
vozov © *v zalogi.
J. BAN v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. V zalogi so vedno vozovi najrazličnejših vrst. Proda se tudi avtomobil za 2 osebi
■151
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen
hotel ,,StolH.
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
V	bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna.
Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajec.
Za kopalno
priporoča obleke, plašče, frotir, rjuhe in brisače, čevlje, avbe, klobuke, plavalne hlače in vse druge potrebščine
sezono modna trgovina P.IAG-DIČ
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
»
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in  panama klobuke =
60°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek"
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Kavarna „Prešeren“
Ima vsak dan svež
= sladoled =
vseh vrst in
ledeno kavo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št 2	Reservni	fond	E	400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glav.	dobitek
promese na Dunajske kom. srečke A	18*—	1. julija.	, K 300.000*	.
„	,,	kreditne srečke st K 24-—	1. julija	„	300.000*	*
OToe prom.es! elrupno le IEZ -5:0-—.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistili
- 41|2°|o.	—	■
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185
Poštne hranilnice na račun štev. 828.405
Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavez«
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510*59
obrestuje hranilne vloge
■*- po 4VI0 •'*»
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-
::	metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
Hiša z gostilno
tovarniško poslopje z vodno močjo, žaga, apnenice in travnik ob cesti sposoben za stav-bišča v Zagorju ob Savi, se posamezno ali skupno pod ugodnimi pogoji
prostovoljno proda,					
Pojasnila daje odvetniška pisarna dr.	Ivana Tavčarja v Ljubljani.				
			k i & j!		1 A 1!
Dne 25. t. m. ob pol 11. uri dopoldne oddal se bo
občinski lov v Medvodah
potom javne dražbe pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani.
Ker je divjačine v izobilju, se vabijo prijatelji lova, da se udeleže dražbe.
Županstvo v ledvodah.