IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozem stvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1606
TRST, ČETRTEK 16. JULIJA 1987
LET. XXXVII.
Počitnice, počitnice...
Poletni meseci so čas, ko si večina ljudi privošči krajše ali daljše obdobje počitnic. Nekateri sicer izkoristijo tudi zimske mesece za dejavnosti, ki jih navadno uvrščamo med počitniška opravila, a velika večina kljub vsemu raje izbira daljše poletne dneve, ko je tudi vreme bolj ustaljeno, da preživi nekaj drugačnih dnevov, ki naj bi ljudem prinesli novega zagona in novih moči.
Mnogi se odločajo za počitnice na morju, številni gredo v gore, nekateri pa tudi na potovanja. Seveda mislimo na turistična potovanja, ki so se razširila kot še nikoli. Razmah tega pojava v veliki večini evropskih držav omogočajo sodobna prevozna sredstva in tudi bolj ali manj urejeni dopusti. Gmotno vprašanje je le postranskega pomena, saj si mnogi vse leto ne privoščijo najmanjšega veselja, da se med dopustom lahko odpravijo na tuje a-li celo na druge celine.
Dandanes pravzaprav poznamo pravo industrijo potovanja. Potovalni uradi, turistični vodiči, karte turističnih cest, leto-viščarske in turistične ustanove skrbijo, da so postala potovanja kar se da aktualna oblika preživljanja prostega časa. In priznati moramo, da je stvar pozitivna, saj je spoznavanje sveta, tujih dežel, kultur, prebivalcev in njihovih življenjskih navad in razmer ter jezikov sila zanimiva dejavnost in obogatitev za vsakogar, ki zna potovati. Vendar le malokdo, tak vtis i-mamo, odnese s potovanja kaj več kot kup vtisov, bežnih, ne preveč jasnih misli in spominov ter mogoče še nekaj diapozitivov, s katerimi občasno obuja spomine. Ko pa bi morali povedati kaj bolj določenega ali razložiti, zakaj jim je potovanje bilo v zabavo in kaj so ohranili v spominu, bi le redkokdo znal stvarno odgovoriti na vprašanje. Njihovi spomini so le površinski.
Nemogoče je namreč v kratkem času spoznati neko deželo v celoti. Preveč, vtisov nas le moti, da si ne moremo ustvariti vsaj približno poglobljenega vtisa o znamenitostih in zanimivostih, ki jih srečamo.
Slavni nemški pisatelj Herman Hesse je o potnikih zapisal približno naslednjo rnisel: potnik mora duhovno osvojiti deželo in ljudstvo, mesto in pokrajino, z ljubeznijo in predanostjo mora prisluhniti tujini in si vztrajno prizadevati, da doseže skrivnost njenega bistva. To pomeni, če prav razumemo Hesseja, da mora biti potovanje najprej stvar notranje potrebe po odkrivanju in mora zato biti tudi pripravljeno.
nadaljevanje na 2. strani ■
»Knjigovodja, ki se kavi s politiko in torej todi z gospodarstvom«
»Nisem ekonomist, ampak le knjigo-j vodja, ki se bavim s politiko, in ker se bavim s politiko, se bavim tudi z gospodarstvom.« Tako je pred nekaj leti opredelil samega sebe v pogovoru z znanim italijanskim časnikarjem krščansko-demo-kratski poslanec in večletni zakladni minister Giovanni Goria, ki mu je predsednik republike Cossiga te dni poveril nalogo, naj sestavi novo vlado. Imenovanje ga je očitno presenetilo, saj se je zglasil na Kvirinalu s polurno zamudo, ker se je še nekaj ur prej mudil na obisku pri prijatelju v Parmi, ki mu je celo moral posoditi kravato za obisk pri državnem poglavarju.
Kdo je Giovanni Goria? V zadnjih le-' tih je bil širši javnosti znan kot zakladni minister, kar pomeni, da je izvedenec za finančna in bančna vprašanja. Vsekakor je naj mlajši poverjeni ministrski predsednik v zgodovini italijanske republike. Rodil se je namreč v Astiju v Piemontu konec julija 1943 in bo torej čez nekaj dni dopolnil 44. leto starosti. Velja za prijatelja glavnega tajnika Kršč. demokracije De Mite, bil pa je na začetku svoje politične poti eden svetovalcev predsednika vlade Andreottija za finančna vprašanja.	I
Zakaj je izbira predsednika Cossige padla na tega mladega politika in tehnokrata? Državni poglavar se je očitno prepričal, da bi kandidatura De Mite v tem trenutku pomenila le izgubo časa, kajti socialisti niso umaknili veta za njegovo imenovanje za poverjenega ministrskega predsednika, ostali kandidati Kršč. demokracije — Andreotti, Forlani, Fanfani — pa po mnenju socialistov ne bi jamčili ravnovesja v novi vladni koaliciji. Predsednik Cossiga se je odločil za mladega »knjigovodjo« iz Piemonta, s čimer je sprejel zahtevo KD, naj bo novi predsednik vlade iz vrst stranke relativne večine, zaradi česar mu stranka ne bi smela metati polena pod noge. De Mita je, kot je razumeti iz njegovih javnih izvajanj pred televizijskimi kamerami, moral ugrizniti v kislo jabolko in se sprijazniti z izbiro državnega poglavarja. Tako imenovane laične stranke so že izjavile, da so pripravljene sodelovati v novi vladi.
V tem trenutku je težko predvidevati, ali se bo novemu mandatarju posrečilo izpolniti prejeto nalogo. Zdi pa se nam, da se v italijanskem političnem življenju začenja obdobje z novimi akterji, kar konec koncev ni niti tako slabo.
Tabor	narodnosti - TS’87
V dneh od 9. do 12. julija je bil v Trstu 1 vsakoletni Tabor narodnosti, to je srečanje mladih predstavnikov manjšin, ki živi-j jo v Sloveniji, slovenskih manjšin izven, matične domovine ter predstavnikov mla-1 dine iz Slovenije. Tabor narodnosti, ki ga je letos organizirala Mladinska sekcija Slovenske skupnosti, je lepa priložnost, da se mladi med seboj srečujejo, spoznavajo, se senzanjajo s problematiko drugih manjšin in obenem posredujejo svoje izkušnje vsem ostalim pripadnikom manjšinskih narodnostnih skupnosti. Obenem pa je Tabor narodnosti koristna pobuda tudi za vso širšo manjšinsko skupnost, med katero se ta seminar odvija, saj ta ravno preko mladih gradi nove, sveže odnose z drugimi manjšinami in z matično domovino ter se s tem krepi in bogati. Letošnji Tabor narodnosti se je uradno začel v četrtek zvečer, ko sta udeležence v Finžgarjevem domu na Opčinah pozdravila tajnik Mladinske sekcije Marjan Brecelj in deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. O-ba sta poudarila pomen te pobude in ori-
sala trenutno stanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. 2e v četrtek zvečer se je med udeleženci Tabora razvnela živahna razprava o problematiki Slovencev v Italiji, o ideji enotnega slovenskega kulturnega prostora, o problematiki mladih mnajišncev. Razgovor je bil dober uvod v petkov dopoldanski obisk nekaterih važnejših slovenskih ustanov. Tako so mladi udeleženci Tabora obiskali najprej slovensko radijsko postajo, kjer so jih sprejeli dr. Filibert Benedetič, dr. Drago Legiša in Jožko Gerdol, nakar so si ogledali prostore Narodne in študijske knjižnice ter Tržaške knjigarne. Obisk Primorskega dnevnika je vodil glavni urednik Bogo Samsa, dopoldan pa se je končal s sprejemom na sedežu tržaške pokrajine, kjer je udeležence seminarja pozdravil odbornik za kulturo dr. Zorko Harej. Tudi popoldanska o-krogla miza je bila namenjena sedanjemu utripu slovenske mnajšine: o gospodarski problematiki je spregovoril dr. Marko Oblak, o političnem stanju dr. Peter Močnik.
nadaljevanje na 3. strani ■
RADIO TRST A
□ NEDELJA, 19. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Rdeči lev«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Radio oddih; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice!; 15.00 Na obisku pri cvetličarju Srečku Orlu; 16.00 Glas harmonike; 17.00 Klasični album;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
□ PONEDELJEK, 20. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Osebno;
9.00 Otroški kotiček: Ali jih poznaš? Okno v živalski cvet; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert RAI iz Milana; 12.00 Zapiski s poti; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Zbor »Lorenzo Pero-si« iz Fiumicella; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
□ TOREK, 21. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dr.ev-nik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.C0 Poročila in deželna kronika; 8.10 Povejmo v živo!; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert RAI iz Milana; 12.00 Pojdite z nami!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Mladi mladim;
16.00 »Kakor od vetra se trese moje srce«. O ljubezni v književnosti 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Večni sopotniki;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
□ SREDA, 22. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poti do bran a;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; 12.00 Živozeleno. Oddaja o življenju z naravo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika;
16.00 S poti po Afriki; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Obrazi in utrinki iz slovenske proze; piše Mojca Švab; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
□ ČETRTEK, 23. julija, ob: 7.00 Jutranji radiski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Osebno;
9.00 Otroški kotiček: Josip Vandot: »Kekčeve zgodbe« 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu. Godalni kvartet Glasbene matice: violinista Žarko Hrvatič in Aleksandra Pertot, violist Marko Bitežnik, violončelist Peter Filipčič; 12.00 Na obisku; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Diskorama; 16.00 Poezija slovenskega zapada 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Mlada Soča in primorska društva v predvojnem času; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
□ PETEK, 24. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo!;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v goriškem Avditoriju; 12.00 Na počitnice!; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; 13.40 Glasbene skice; 14 00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kh-sični album; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
□ SOBOTA, 25. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8 00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.00 »Ta rozajanski glas«; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kron ka; 14.10-17.00 Naš popoldan z glasbo in besedo; 16.00 Ko se obesi dan. Pesmi za poletni čas; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album;
18.00 Radio oddih; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija
Končal se je večdnevni uradni obisk za-hodno-nemškega predsednika Weizsacker-ja v Sovjetski zvezi. Medtem ko se je njegov spremljevalec, zunanji minister Gen-scher vrnil v Bonn, je predsednik Weiz-sticker ostal na zasebnem obisku in si je tako ogledal Novosibirsk, ki je znano sovjetsko znanstveno središče. Zatem se je vrnil v domovino.
Zunanji minister Genscher je v Moskvi imel več pogovorov s svojim sovjetskim kolegom Shevardnadzejem, s katerim je
Počitnice, počitnice...
G nadaljevanje s 1. strani
Vsekakor večina ljudi ostane v domačih krajih, oziroma se odpravlja le na krajše izlete in si privošči dejavnosti, ki si jih zaradi delovnih obveznosti med letom ne morejo lotiti. Kako prijetno je spet vzeti v roke knjigo, ki je nismo mogli prebrati med letom, obiskati znance in sorodnike, ki jih ne vidimo že dolgo, in sploh spet odkriti veselje, ki ga ima človek ob pogovoru z znanci ali ljudmi, s katerimi se slučajno srečamo na plaži ali na kakem vaškem prazniku. Ljudje sicer govorimo, da si želimo miru in tišine, a na koncu so le redki tisti, ki so zadovoljni in srečni tudi, ko so sami s seboj. Večina išče družbo, hrupno in veselo družbo, ki z veseljem in zabavo pomaga, da pozabimo na vsakodnevne skrbi in na koncu rečemo: lepo je bilo, zabavali smo se, kot že dolgo ne. |
proučil možnost tesnejšega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Genscher in Shevardnadze sta se dotaknila tudi kočljivega vprašanja odstranjevanja jedrskih raket iz Evrope. V tej zvezi sta u-gotovila, da so na pogajanjih v Ženevi dosegli napredek, čeprav še vedno obstaja nesoglasje, zlasti kar zadeva stališče bonnske vlade glede problema raket vrste Pershing 1-A. Zahodnonemška vlada meni, da bi nekaj teh raket moralo ostati na ozemlju Zahodne Nemčije. Shevardnadze in Genscher sta razpravljala tudi o zadevi mladega pilota Rusta, ki je s svojim športnim letalom 28. maja pristal na Rdečem trgu v Moskvi. Preiskava o tem drznem podvigu se nadaljuje in bi se morala končati prihodnji teden. Ta zadeva pa je negativno vplivala na pogovore o nekaterih problemih, ki so pri srcu zahodno-nemškemu odposlanstvu, kot je na primer stanje nemške narodne skupnosti na ozemlju Sovjetske zveze.
—o—-
OBRAČUN NESREČE V HERBORNU
Zaradi hude nesreče, ki se je pripetila v torek, 7. t.m., v Plerbornu v Zahodni Nemčiji, kjer se je cisterna zaletela v javni lokal in eksplodirala, je doslej umrlo pet ljudi. V bolnišnicah je še 13 ranjencev, od katerih se eden bori s smrtjo. Pristojni sodnik bo prihodnji teden ponovno zaslišal šoferja cisterne. Ta je v bolnišnici, ki jo bo zapustil prihodnji teden. Cisterna je iznenada treščila v obcestno poslopje zaradi okvare na zavorah.
Slovenska skupnost vztraja pri zahtevi po razčiščenju
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
V sredo, 8. julija, je pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu nadaljeval z analizo volilnih izidov in političnega položaja po volitvah, ki ga označuje dejstvo,
Zveza slovenskih kulturnih društev priredi v četrtek 16. julija 1987 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20/11) v Trstu INFORMATIVNO SREČANJE o Deželnem zakonu za Razvoj kulture miru in za mednarodno sodelovanje.
Zakon, ki je stopil v veljavo pred kratkim (16. junija) in predvideva podeljevanje finančnih prispevkov krajevnim javnim upravam, združenjem oz. društvom in šolam, bodo podrobno obrazložili glavni podpisniki zakona samega ob prisotnosti raznih deželnih svetovalcev in drugih predstavnikov javnih uprav in organizacij.
Ker steče rok za prijavo prošenj za leto 1987 že 15. avgusta priporočamo, da ne zamudite priložnosti, da se poglobljeno seznanite z vsebino omenjenega zakona in z možnostmi, ki jih predvideva.
da so bile pobude proti zaščiti Slovencev volilno narejene. To postavlja celotno slovensko manjšino pred pomembne in odgo-
vorne izbire, katerim se Slovenska skupnost ne more in ne sme izmakniti.
V razpravi so prišli na dan predlogi za razne pobude in politične akcije v prihodnjem obdobju, da se protimanjšinske sile izolirajo. Kar zadeva politično preverjanje med strankami koalicije na tržaški občini, je pokrajinski svet Ssk potrdil dosedanje stališče stranke, da je treba vprašanje odgovornosti za vodenje protislovenske gonje, v katero so se vpletli tudi sami najvišji predstavniki občinskega odbora, razčistiti. Zato je delegacija Ssk zahtevala odstop celotnega odbora z županom vred. Zaenkrat je dosegla, da po izglasovanju proračuna odstopijo vsi odborniki. Po njenem trdnem prepričanju bi moral odstopiti tudi župan, da bi se potem izvolil novi občinski odbor v celoti, vključno župan. Ker ostale stranke niso dovolj pritiskale na župana, naj odstopi, si je Slovenska skupnost pridržala proste roke, da njen odbornik prof. Lokar odstopi istočasno z drugimi odborniki, a njegovo nadaljnje sodelovanje v novem občinskem odboru (če bo do njega res prišlo) je v danem političnem položaju izključeno. Ssk ne misli torej pozabiti na protislovensko gonjo, zato bo potegnila vse ustrezne politične zaključke in vabi še druge demokratične sile, naj ustrezno nastopajo in s tem ločijo svoje odgovornosti v zvezi z omenjeno gonjo.
Slovensko javno mnenje
Raziskovalni inštitut ljubljanske fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo je letos že dvajsetič opravil obširno raziskavo slovenskega javnega mnenja. Podatki bodo dokončno obdelani šele jeseni, vendar je ljubljansko Delo pred dnevi prinašalo glavne značilnosti letošnjih izsledkov. Povprečni Slovenec se ne uvr-ča več pasivno v politični prostor, temveč išče izhoda in kritično kaže na točke v družbi, ki so potrebne sprememb. Obstoječe politične inštitucije so deležne upadanja zaupanja in apatije. V dvajsetih letih je na primer tokrat naj nižje ocenjevanje vloge Zveze komunistov. Večina Slovencev sodi, da živi slabše kot prej, da le malo ali nič ne privarčuje, da je čedalje težje z zaposlitvijo in stanovanji, da delo ni spoštovano, da demokracija in samoupravljanje upadata, da naraščajo pojavi socialne dezorganizacije. Čutiti je naravnost velikanski strah pred kako novo jedrsko nesrečo, pred širjenjem AIDS-a in pred odtujevanjem, ki naj bi ga prinašala nova tehnologija.
Ob vsem tem pa več kot dve tretjini Slovencev težita po vrednotah. Gre jima za »nekaj več« in ne sprejemata kakšnega moralnega nazadovanja in uživaštva. Število vernih se sicer povečuje, vendar gre predvsem za nedogmatsko religioznost. Politično dozorevanje se kaže z vse večjim sprejemanjem novih teorij in gibanj, zlasti takih, ki jih sprožajo mladi. Izrazito pozitiven je odnos do civilne družbe, stavk, civilnega služenja vojaškega roka in novih družbenih gibanj, saj bi bila skoraj polovica anketirancev pripravljena, da se vanje aktivno vključi. Izrazito pozitiven je dalje odnos do zahtev po ukinitvi 133. člena Kazenskega zakonika, ki zadeva svobodo izražanja, po reformi Dneva mladosti. Podpora se izraža nadalje javnim tribunam slovenskih pisateljev, pluralističnemu reševanju konfliktov, ljudskim glasovanjem o ključnih vprašanjih, kot so predlagane spremembe jugoslovanske ustave in načrtovana gradnja jedrskih elektrarn, a tudi neposrednim volitvam.
V BOCNU SE PREMIKA
Kot sporoča pokrajinska uprava iz Bočna, je 6-članska paritetna komisija, ki je Posvetovalni organ vlade za uresničevanje Posebnega statuta, obravnavala vprašanje bocenske avtonomne sekcije deželnega u-Pravnega sodišča. Vlada je že pred tremi leti izdala določila za uresničitev tega de-Ja posebnega statuta. Po teh določilih, ki se niso bila uresničena, šteje sekcija 6 sodnikov. Trije morajo biti italijanskega, trije pa nemškega jezika. Dva nemška in e-nega italijanskega sodnika bi morala imenovati pokrajinska uprava, dva italijanska in enega nemškega sodnika pa rimska vlada. Za tega nemškega sodnika pa bi morala dati soglasje pokrajina.
Paritetna komisija je zdaj predlagala, da se zniža starostna meja za kandidate, ki bi radi zasedli ta mesta, od 50 na 45 let. Poleg tega naj bi lahko postali sodniki tudi javni uslužbenci, ki so dosegli 10-letno službeno dobo.
Zaščita okolja dolžnost vsakega kristjana
Papež Janez Pavel II., ki se je mudil na počitnicah v Cadoreju, je v nedeljo, 12. t.m., maševal na čudoviti planoti v Val Vis-dende. Na svečanosti ob prazniku zavetnika gozdarjev je papež poudaril, da je zavzetost za zaščito okolja dolžnost vsakega kristjana. Na svečanosti v kraju, ki je zelo blizu meje med Venetom in Furlanijo-Julijsko krajino, sta bila prisotna tudi videmski nadškof Battisti in predsednik de-1 želne vlade Furlanije - Julijske krajine' Biasutti. Slednji je povabil papeža, naj o-bišče Furlanijo - Julijsko krajino. Papež je dejal, da bo pomislil. Predsednik deželne vlade Biasutti je rekel, da bo deželna u-1 prava čimprej tudi formalno izrazila papežu vabilo na obisk.
V nedeljo popoldne je papež obiskal Longarone, kjer sc je na pokopališču v Fortogni poklonil spominu 1917 žrtev va-jontske tragedije. Pred 24 leti se je del hriba Toc zrušil v umetno jezero pri Ertu in Cassu v Furlaniji - Julijski krajini in po-
vzročil ogromen val, ki je butnil čez va-jontski jez in opustošil dolino reke Piave pri Longaroneju.
ŠKOCIJANSKE JAME
NA SEZNAMU UNESCO
V soboto, 11. t.m., je bila v Matavunu slovesnost ob uradnem vpisu Skocijanskih jam na seznam edinstvenih prirodnih znamenitosti in kulturnih spomenikov z vseh celin. Seznam vodi organizacija UNESCO. Takih naravnih in kulturnih spomenikov je na seznamu do zdaj 242. Iz Jugoslavije so še Plitvička jezera in Durmitor. Na slovesnosti je spregovoril predsednik jugoslovanske zvezne skupščine Marjan Rožič. Dejal je, kako so v Jugoslaviji lahko ponosni, ker je še en del prelepe narave našel mesto na seznamu vsega, kar je najlepšega na svetu. To Jugoslavijo še bolj obvezuje, je nadaljeval Marjan Rožič, da varuje in neguje ne samo naravne redkosti, ki jih v tujini tako cenijo, temveč tudi mnoge druge predele skupne domovine. Rožič je naglasil, kako je nujno nameniti več sredstev za varovanje lepot, s katerimi je narava tako obilno obdarila razne predele Jugoslavije.
Skocijanske jame so bile uradno odprte pred natančno stoenim letom. Za sobotno slovesnost so dokončali ureditev obširnega prostora pred glavnim vhodom v jamo. Tako so zgradili sprejemni center in nove sanitarne naprave ter uredili obširni parkirni prostor za kakih 30 avtobusov in sto avtomobilov.
VISOK KRVNI DAVEK
V prvih 12 dneh tega meseca se je v Italiji pripetilo 8.536 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo 318 ljudi, 7.254 pa jih je bilo ranjenih. V lanskem juliju ter avgustu je na italijanskih cestah umrlo 718 ljudi, kar pomeni, da smo v letošnjih prvih dneh julija dosegli žal skoraj polovico smrtnih žrtev v dveh lanskih poletnih mesecih. Po mnenju strokovnjakov se mnogo prometnih nesreč zgodi zaradi utrujenosti voznikov, ki iznenada zaspijo, kar je seveda zanje usodno.
O USODI ITALIJANSKIH VOJAKOV
Iz Moskve se je vrnila italijanska delegacija, ki jo je vodil podtajnik Tomaso Bisagno in ki ima nalogo, da prouči podatke o domnevnem pokolu kakih 2.000 italijanskih vojakov v Lwovu v Sovjetski zvezi. Rezultat našega obiska je pozitiven, je dejal podtajnik Bisagno, in gradivo, ki smo ga dobili v roke ne izključuje možnosti zločina nad italijanskimi vojaki po 8. septembru leta 1943 v Lwovu. Poleg Moskve si je delegacija v spremstvu sovjetskih sodnikov ogledala tudi okolico Lwova, kjer se je pogovarjala z dvema očividcema domnevne tragedije. Podtajnik Bisagno in njegovi sodelavci so obiskali tudi gozd, kjer je po izjavah sovjetskih izvedencev prišlo do pokola kakih 2.000 italijanskih vojakov, ki niso hoteli po kapitulaciji fašistične Italije v septembru leta 1943 sodelovati z Nemci.
OBISK NOVEGA PREDSEDNIKA
V okviru predstavitvenih sestankov se je v Ljubljani mudil novi predsednik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu prof. Jože Pirjevec. Srečal se je z ministrom za kulturo Valdimirom Kavčičem, z Matjažem Kmeclom, ki odgovarja za kulturo pri centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije, podpredsednikom republiškega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Cirilom Zlobcem in drugimi osebnostmi. Poudarjena je bila potreba po nadaljnjem uveljavljanju gledališča kot tudi nujnost posredovanja matične domovine pri italijanskih oblasteh za zakonsko rešitev finančnih problemov osrednje manjšinske kulturne ustanove.
Tabor narodnosti - TS’87
■ nadaljevanje s 1. strani
V soboto je mlade zanimala tema enotnega slovenskega kulturnega prostora. U-vodno razmišljanje pisatelja prof. Borisa Pahorja je dalo vrsto vzgibov za živahno razpravo, ki je pokazala nenazadnje tudi to, da je enotni slovenski kulturni prostor ideja, ki mlade združuje in je odsev njihovih stremljenj. Glede sobotnega programa bi omenili še obisk na sedežu devinsko-nabrežinske občine, kjer je udeležence sprejel župan Bojan Brezigar in jim orisal problematiko te občine, pri čemer je mla-
de zanimalo predvsem narodnostno stanje in ogled Lupinčeve kmetije v Praprotu. Nedeljski zaključni razgovori so pokazali, da je bila pobuda za Tabor narodnosti v Trstu več kot zgolj koristna. Zamejski utrip je segel preko Ljubljane vse do Lendave, tržaški udeleženci pa so posredno spremljali naj novejše dogodke, ki se tičejo mladih v Sloveniji. Udeleženci so enotno potrdili pravilnost smernic Tabora mladih: vezi med njimi so se okrepile in že je bil govor o prihodnjem srečanju.
Mladinska sekcija Ssk
POSODE ZA ZBIRANJE STEKLA
TUDI V DEVINSKO-NABREŽINSKI
OBČINI
Tudi v občini Devin-Nabrežina so pred kratkim namestili posode za zbiranje stekla. Za namestitev je poskrbela občina na podlagi konvencije s podjetjem Vetrital, ki upravlja podobne usluge tudi v nekaterih drugih občinah tržaške pokrajine. S tem je bil uveden načrt za ločeno pobiranje odpadkov, ki v kratkem predvideva tudi namestitev posebnih zbiralnikov papirja.
Pobudo je usklajeval odbornik za okolje Igor Tuta, spremljala pa jo bo obveščevalna akcija, ki bo stekla po definiciji konvencije za zbiranje papirja. S tem se torej devinsko-nabrežinska občina priključuje ostalim občinam tržaške pokrajine, ki so že uvedle tovrstno službo. Diferencirano pobiranje odpadkov med drugim znatno zmanjša količino odpadkov, ki je dnevno namenjena v upepeljevalnik, in omogoča ponovno uporabo nekaterih surovin.
ZBIRKA PISEM
V miramarskem parku so v sredo, 15. t.m., predstavili zbirko pisem, ki jih je avstrijski nadvojvoda Maksimiljan Habsburški pisal svoji ženi Charlotti v letih 1856-1859. Naslov knjige, ki vzbuja precejšnje zanimanje tudi med zgodovinarji, je »Moja draga, ljubljena Charlotte«.
Umrl je inženir Milan Sosič
Kmetijstvo na Tržaškem
Po dolgi in mučni bolezni je pred dne-! vi v katinarski bolninici umrl inženir Mi- J lan Sosič, gradbenik, šolnik, zadružni in javni delavec. Pokojnik je 7. junija dopol-; nil 79 let. Študiral je v Novem mestu, vi Trstu in diplomiral v Padovi. V povojnem obdobju je pod zavezniško upravo obnovil številne porušene vasi na Primorskem. | Zgradil je med drugim Dom šolskih sester v Trstu ter Marijina domova v ulici Ri-sorta in pri Svetem Ivanu, cerkev pri Sveti Ani, Slomškov dom v Bazovici, Finžgarjev dom na Opčinah in sedež Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Pokojni inženir Milan Sosič je bil leta 1929 poklican k vojakom v Palermo, postal častnik, a pozneje degradiran kot filo-slovenski element. V 70-tih letih je poučeval matematiko na slovenski tržaški srednji šoli.
Po vojni se je vključil v Slovensko krščansko socialno zvezo in bil tudi njen predsednik. Bil je nato član Slovenskega ljudskega gibanja, kjer je zavzemal predsed-
niško mesto. Kandidiral je že na prvih povojnih volitvah v Trstu leta 1949 na Slovenski narodni listi. Z ustanovitvijo Slovenske skupnosti je bil kandidat na vseh upravnih volitvah. Leta 1970 je bil izvoljen za pokrajinskega svetovalca in odbornika za proračun. Več let je bil svetnik v drugostopenjski davčni komisiji. Nekaj let je bil predsednik krajevnega sosveta za Vzhodni Kras. Bil je tudi član Župnijskega pastoralnega sveta na Opčinah. Dolgo let je pokojnik bil najprej podpredsednik in nato do leta 1983 predsednik Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Iz javnega življenja se je umaknil leta 1985 zaradi hude bolezni.
Ob bridki izgubi inž. Milana Sosiča, dolgoletnega podpredsednika in predsednika Hranilnice in posojilnice na Opčinah, izrekajo iskreno sožalje soprogi, oti’okom in ostalim svojcem Upravni in Nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Hranilnice.
KPI v Trstu o zadnjih volitvah
Pokrajinski svet je odobril poseben načrt za razvoj kmetijstva na Tržaškem. Za ta namen bodo izdali 140 milijonov lir.
Leta 1982 so kmetije in gozdovi v tržaški pokrajini pokrivali 7.978 hektarov, ak-1 tivnih kmetijskih dejavnosti pa je bilo 2.329. V glavnem je šlo za mešane dejavnosti, kot na primer vinogradništvo - živinoreja, cvetličarstvo - vrtnarstvo - vinogradništvo in tako dalje. Živinoreja je postopoma upadla zaradi pomanjkanja krme, ki je skopa kraška zemlja ne nudi dovolj. Od leta 1970 do leta 1982 se je živinoreja zmanjšala za 45,3 odstotka. Vinogradi pokrivajo samo 352 hektarov, vendar se s to dejavnostjo ukvarja 1.666 kmetij, medtem ko 6.459 hektarov pokrivajo gozdovi, od katerih je večji del namenjen sečnji. S kmetijstvom se deloma ukvarja približno 2.500 oseb, štetje iz leta 1981 pa priča, da se za kmetijstvo »part-time« odloča vedno več mladih izpod 30 let.
Kakšna je torej vsebina novega pokrajinskega načrta? Na prvem mestu naj o-menimo, da so vsi predlogi v skladu z normami Evropske gospodarske skupnosti, vsebujejo pa načrte za sanacijo obdelovalnih površin, gradnjo kmetijskih infra-1 struktur, ukrepe proti propadanju zemlje in zemeljski eroziji, ki jo povzročajo podtalne vode, nadalje pogozdovanje in razvoj kmečkega turizma. Veliko vlogo imajo tudi posodobitev dela, učinkovita strojna o-prema in nenazadnje skrb za zaščito oko-! lja in narave, ki je v načrtu stalno prisotna, saj se mora kmetijstvo razvijati vzporedno s potrebami, ki jih narekuje splošna gospodarska in industrijska evolucija.
Tržaško tajništvo komunistične partije je na tiskovni konferenci predstavilo dokument, ki je sad strankinega razmišljanja po volitvah 14. in 15. junija. V uvodnem delu se federalni odbor in federalna nadzorna komisija sklicujeta na sklepe 17. vsedržavnega kongresa, o katerem trdita, da je potrdil izvirni proces demokratičnega prehajanja k socializmu. Komunisti potrjujejo program za alternativo in priznavajo volilni poraz, pri čemer še posebej poudarjajo, da jih je zapustil del mladine. Na Tržaškem so volilni izidi pokazali na poslabšanje nacionalističnega in desničarskega ozračja. Komunistična partija je doživela zaskrbljujoče izgube. Potrjena pa! sta bila dva njena parlamentarca. Med o-| stalimi strankami je prišlo do splošnega sprejemanja protislovenskih in neoliberi-j stičnih pogledov vodstva Liste za Trst.. Krščanska demokracija je le delno okrepila svoj položaj, pravi dokument tržaške federacije komunistične partije. Republi-, kanci in liberalci niso prišli iz daljšega obdobja stagnacije. Nevarno so napredo-|
vali misovci. O socialnih demokratih in Slovenski skupnosti dokument pravi, da sta stranki plačali ceno ne povsem jasnega zavračanja nacionalistične kampanje. Posebna pozornost pa je posvečena socialistom in njihovemu sporazumu z Listo za Trst. V Trstu je nevarnost, pravi dokument, vse večje podrejenosti demokratičnih strank liberal-nacionalnim silam, katerih izraz je Lista za Trst. Komunisti želijo sprožiti razpravo z ostalimi strankami o vprašanjih sožitja, zaposlitve, krajevnih avtonomij in mednarodne vloge Trsta. Do soočenja bo prišlo tudi s katoliškim svetom, ki kaže zanimanje za ta vprašanja. Partija bi rada ustvarila novo demokratično fronto, ki bi bila sposobna izolirati nacionalistična središča. Bistvenega pomena je pri tem vprašanje sožitja Italijanov in Slovencev ter zaščita manjšin v Italiji.
Povolilno obdobje terja od komunistov pravo ponovno ustanovitev stranke. Do začetka avgusta mora posebna komisija štirinajstih vodilnih predstavnikov sestavi-
dalje na 6. strani ■
Zoran Lupine svetovni prvak
V Ahtnu je bilo v soboto, 11., in nedeljo, 12. julija, prvo svetovno tekmovanje ljubiteljev frajtonerce, torej med glasbeniki, ki najbolje igrajo na diatonično harmoniko. Prvo mesto je odnesel mladi Zoran Lupine iz Šempolaja. Udeleženci so bili iz Italije, Avstrije, Slovenije, Španije in Zahodne Nemčije. Od skupnih 80 tekmovalcev jih je prišlo samo 13 v finale. V strogi komisiji, ki jo je vodil profesor Ca-sagrande, so bili še glasbeniki Flocco iz Italije, Ivančič iz Opatije ter Švicarja Am-bach ter Grissoni. Svetovno prvenstvo v Ahtnu je nadaljevanje srečanj med ljubitelji frajtonerce, ki so se začela v tem fur-
lanskem kraju pred štirimi leti. Nagrade so poleg svetovnega prvaka Lupinca dobili še najboljši izvajalci, razdeljeni v tri starostne skupine, in pa harmonikaški ansambli. V tej skupini sta zmagala Slovenca Stane in Jože Veble. Tudi med ostalimi nagrajenci je več Slovencev, tako med najmlajšimi Marjan Lipovšek, med mladimi ! Andrej Plesničar, med starejšimi pa poleg Zorana Lupinca tudi Tiberij Mauri od Dom-ja, ki je dosegel tretje mesto
Tekmovanje v Ahtnu sta priredila domača občina in združenje Alta Val Malina. Podprla ga je svetovna zveza za širjenje in uveljavljanje harmonike.
OTROCI IZSELJENCEV
SPOZNAVAJO DOMOVINO
SVOJIH STARŠEV
Ta teden je prišla v Benečijo skupina 20 mladincev in mladink iz Kanade, ki so vsi sinovi slovenskih izseljencev. Mladinci in mladinke bodo mesec dni preživeli v krajih, kjer so se rodili njihovi starši. Bivanje v Benečiji prireja Zveza slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine s finančno podporo deželne uprave. Predstavniki Zveze slovenskih izseljencev so jih pričakali v torek na letališču v Rimu, od koder so mladi nadaljevali pot v Čedad oziroma Špeter. Do 8. avgusta bodo prebivali v hotelu Belvedere. Tu bodo imeli priložnost spoznati rojstne kraje svojih staršev, se pravi Benečijo, nudila pa se jim bo tudi možnost za spoznanje celotne Furlanije - Julijske krajine tudi, vsaj delno, Italije. Ogledali si bodo med drugim Oglej, Trst in Benetke. Slo bo za študijsko oziroma delovno letovanje, saj bodo v Špe-tru poslušali najrazličnejša predavanja.
Zveza slovenskih izseljencev je že priredila podoben seminar, saj je na začetku leta delovala v Benečiji skupina mladih iz Argentine in Avstralije. Zveza pa napoveduje novo pobudo za letošnjo jesen. Na začetku septembra se bo za krajši čas vrnila v Benečijo skupina kakih 20 izseljencev, ki živijo v Argentini in Braziliji. Gre za starejše ljudi — vsi so že dopolnili 00 let starosti — in niso bili v domačih krajih že najmanj 20 let.
NIZ KONCERTOV
V PALAČI ATTEMS V GORICI
V prelepem okolju palače Attems v Gorici, ki jo kulturnemu društvu Lipizer, kot prireditelju koncertov, dajeta na razpolago pokrajinski muzej v osebi ravnateljice muzeja dr. Marie Massau Dan in pokrajinsko odborništvo za kulturo, sta, v soboto, 4. julija, začela niz koncertov glasbenikov dežele Furlanije - Julijske krajine, pianista Paolo Chiarandini in Ester Manzocco. Dvojica je štiriročno odigrala kvaliteten program, ki je potrdil utemeljenost priznanj in nagrad, ki sta jih pianista prejela na važnih natečajih.
Koncert se je začel z Mozartovo Sonato Op. 3 KV 381, v kateri se je pokazala stilistična preciznost in dobra uigranost. Lepa je bila tudi interpretacija Schumannovega »Ball-scenen« Op. 109, ki je zlasti ugajala občinstvu. Drugi del večera je bil posvečen sodobnejšim skladateljem. Pianista sta izvajala G. Faureja »Dollyne prizorčke« Op. 56 in Busonijeve »Finske narodne pesmi«. Izven programa sta Paolo Chiarandini in Ester Manzocco zaigrala še »Variacije na irsko narodno temo« skladatelja Hansa Haasa. Vse v tehnično zelo domiselni izvedbi.
STIKI GOSPODARSKIH
OPERATERJEV NA GORIŠKEM
V preteklih dneh sta se srečali delegaciji gospodarskih operaterjev, ki delujejo na Goriškem na obeh straneh meje. Gre za poglabljanje stikov, ki so bili vzpostavljeni v maju, da bi prišlo do možnih oblik sodelovanja na industrijski in trgovski ravni med gospodarskimi podjetji na obeh straneh meje.
Počastitev	Lojze
Nekaterim proslavam, ki so se letos že zvrstile ob 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža, se je pridružila še ena in sicer v nedeljo, 12. t. m., v Batujah v Vipavski dolini. Prebivalci te vasi so se namreč odločili, da mu na pročelju osnovne šole postavijo spominsko ploščo, ki bo trajno opozarjala, da je pokojni Bratuž poučeval v Batujah v letih 1924-1928, torej v času, ko je fašistični režim že začel dvigati glavo proti slovenskemu šolstvu in sploh proti slovenski kulturi. Znano je tudi, da je goriški mučenik v Batujah precej pomagal pri cerkvenem petju in da je sedanji batujski organist Julko Vetrih, ki opravlja to službo že od predvojnih časov, njegov učenec.
Proslave in odkritja spominske plošče v Batujah se je udeležila velika množica predvsem domačinov, pridružila pa se jim je tudi Bratuževa družina iz Gorice in predsednica Zveze slovenskih organizacij Marija Ferletič. V kulturnem sporedu so sodelovali domači odrasli moški pevski zbor pod vodstvom Julka Vetriha, otroški
40 LET DELOVANJA KOLONIJE SLOKAD
Po drugi svetovni vojni, v času, ko so se obnavljala slovenska društva in organizacije, je skupina duhovnikov in laikov ustanovila Slovensko karitativno društvo Slokad. V nedeljo, 12. t.m., je Slokad slavil svojo 40-letnico delovanja s prireditvijo v Dragi pri Trstu, kjer je v teh dneh prva izmena otrok letošnje kolonije.
Štiri desetletja dela za slovensko mladino gotovo niso kratko obdobje. O pomenu tega vzgojnega dela priča že podatek, da je v teh štiridesetih letih življenja obiskovalo kolonije, ki jih je prirejal Slokad, nad 8000 otrok.
Prvi pobudnik otroških kolonij je bil katehet dr. Jože Prešeren, ki je skupaj s j slovenskimi učiteljicami in nekaterimi di-j daktičnimi ravnatelji organiziral prvo slovensko otroško kolonijo v Zabnicah. Na-1 slednje leto je bila v Naborjetu, nato pa spet v Zabnicah. Zaradi težav z oblastmi, ki so videle nevarnost v bivanju tolikih slovenskih otrok v narodnostno mešanih krajih, je Slokad nekaj let prirejal kolo-, nije v Karniji in notranjosti Italije, od le-j ta 1965 pa so poletne kolonije Slokada v Dragi pri Trstu.	|
Na nedeljski proslavi so poleg otrok, ki so v tej izmeni v koloniji, sodelovali še otroški zbor in ansambel Krt iz Stranj pri Kamniku. Na sporedu so bile tudi recitacije in pričevanja nekaterih bivših gojencev in sodelavcev Slovenskega karita- \ tivnega društva Slokad, ki so obujali spomine na preteklo delovanje in pomen dela, ki ga društvo opravlja že 40 let.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
razpisuje
letno študijsko štipendijo v počastitev pokojnega gospoda Mihaela Flajbana.
Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987-88.
Za letošnje akademsko leto S.D.D. predvideva možnost, da se podeli še ena štipendija tudi slovenskim visokošolcem, ki so že vpisani na deželnih ali na kaki drugi univerzi.
Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, ul. Machiavelli 22, II. nadstropje, tel. 6612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
I .
zbor, ki ga je vodil Jožko Kragelj, in mladi recitatorji. Spored je povezoval predsednik krajevne skupnosti Batuje, daljši govor o liku Lojzeta Bratuža pa je prebral predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Ivan Ušaj.
Na koncu je v imenu Bratuževe družine iz Gorice spregovoril še znani zamejski javni delavec, profesor Andrej Bratuž, ki je proslavo v Batujah postavil v niz dosedanjih slovesnosti, ki so v spomin Lojzeta Bratuža že potekale na obeh straneh meje. Podčrtal je dejstvo, da tudi take pobude krepijo zavest pripadnosti Slovencev enemu narodu, pa naj živijo v matični domovini, Italiji, Avstriji ali na Madžarskem, in da je to ena tistih manifestacij, ki udejanjajo skupni slovenski kulturni prostor.
Tekmovanje »Seghizzi« v Gorici
V Gorici se je začelo 26. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Cesare Augu-sto Seghizzi. Iz tehničnih razlogov so organizatorji prenesli to tekmovanje v julij, ker je s tem omogočena večja prisotnost pevskih zborov. V ponedeljek, 13. t.m., se je v konferenčni dvorani na razstavišču Espo-mego začel strokovni posvet, ki je bil letos posvečen vprašanju o pedagogiki in didaktiki impostacije glasu ter osnovni glasbeni vzgoji pevcev. Tekmovalni del pa se je začel v sredo, ko so nastopili mešani pevski zbori z izvajanjem polifonskih pesmi. Po-
lifonske skladbe bodo na sporedu do vključno petka, ko bodo nastopili moški oziroma ženski pevski zbori. V soboto, 18. julija, pa bodo sodelujoči zbori tekmovali v petju ljudskih pesmi. Istega dne zvečer bo zaključni koncert z nagrajevanjem. Na 26. tekmovanju zborovskega petja Seghizzi v Gorici sodelujejo zbori iz Italije, Sovjetske zveze, Finske, Zvezne republike Nemčije, Bolgarije, Madžarske, Španije, Poljske, Kostarike, Švedske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Na natečaju sodeluje tudi slovenski pevski zbor »Akord 84«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Izšla je nova številka revija »Primorska srečanja«
Pred dnevi smo dobili v roke zadnjo številko revije »Primorska srečanja«, ki izhaja v Novi Gorici in katere odgovorni urednik je Marjan Tavčar. Priznati je treba, da je revija »Primorska srečanja« spretno in zanimivo urejevana ter da vsaka njena številka dostojno predstavlja intelektualni potencial Primorske.
V zadnji številki najdemo najprej sestavek, ki ga je napisala Slavica Plahuta in ki obravnava vsekakor zanimivo tematiko, se pravi delovanje fašistične stranke v goriški pokrajini od le-
Ob 60-Ietnici Pavleta Merkuja
V nedeljo, 12. julija, je slavil svoj 60. rojstni dan skladatelj, slavist, etnograf in vsestransko kulturno angažirani slovenski akademik Pavle Merku. Ob njegovi 60-letnici je revija Mladika izdala v knjižni obliki vrsto člankov, ki jih je Merku pisal za rubriko Imena naših krajev. Pod tem naslovom so Merkujeve študije izhajale v Mladiki od januarja 1983 do oktobra 1986. Nova publikacija je izšla v 150 oštevilčenih izvodih in šteje skupno 40 strani velikega formata.
Gre torej v nekem smislu za slavnostno publikacijo, ki je bila tudi mišljena kot presenečenje na srečanju z avtorjem. Srečanje je pri-1 redila Mladika v prostorih Slovenske prosvete v Trstu in njena pobuda ni bila samo priložnost, da so prijatelji nazdravili slavljencu, ampak tudi kulturni dogodek, saj so Merkujevi zbrani članki o imenih naših krajev in o živih besedah v naših narečjih prav gotovo vredni vse pozornosti.
Za Pavleta Merkuja pa bo ta izdaja prav gotovo spodbuda, da se bo lotil še drugih raziskav, in glasbenega ustvarjanja, še posebej sedaj, ko je konec prejšnjega tedna končal s svojo zaposlitvijo na tržaški radijski postaji, pri kateri je sodeloval od leta 1953 in je od leta 1965 bil i stalno nastavljen.
ta 1941 do kapitulacije fašistične Italije v septembru leta 1943. Za stanje v tedanji goriški pokrajini je značilno, kar piše avtorica o akcijskem načrtu novega federalnega tajnika Molina, ki je prišel v Gorico ob koncu leta 1940. Kot temeljne vzroke za neurejene razmere v fašističnem gibanju na Goriškem, piše Slavica Plahuta, je novi tajnik navedel pomanjkanje zvestih in sposobnih sodelavcev, tujerodno in sovražno misleče slovensko prebivalstvo in tujerodno duhovščino, v kateri je videl središče slovenske propagande. Načrt tega federala je v politiki do Slovencev sicer zavračal nasilje, a se je zavzemal za prefinjeno demografsko politiko. V bojazni, da bi se furlansko-itali.janski del pokrajine v prihodnosti zadušil v slovenskem elementu spričo njegove visoke natalitete se je zavzemal za teritorialno revizijo pokrajine v korist italijansko-furlanskega dela. Od strankinih funkcionarjev je zahteval strogo disciplino, za nevarno tujerodno duhovščino pa pazljivo nadzorovanje. Fašizem v nekdanji goriški pokrajini nikakor ni prodrl med Slovence, čeprav so tu pa tam bile kake izjeme. Slavica Plahuta obravnava obdobje, ko so se na Primorskem pojavili prvi partizani in omenja akcije goriških škvadristov, ki so bile tako hude, da jih niso odobravali celo organi, ki so skrbeli za javni red. Vsa prizadevanja fašistične stranke pa niso zajezila partizanskega gibanja v pokrajini. S padcem fašizma 25. julija 1943 se je prenehalo, zaključuje svoj sestavek Slavica Plahuta, eno najmračnejših obdobij za Slovence na Goriškem.
Zadnja številka revije »Primorska srečanja« objavlja vrsto drugih zanimivih člankov, ki jih tu seveda ne moremo niti omeniti. Leposlovje zastopajo Marjan Tomšič, Aleksij Pregare, Franjo Frančič, Danilo Japelj, Dušan Moravec, France Magajna in drugi. Zanimivi so tudi zapiski, ki jih odlikuje predvsem čut za aktualnost. Na zadnjih straneh sta objavljena dva sestavka, katerih avtorja se z naravnost pretresljivimi besedami poslavljata od prezgodaj umrlega zdravnika, humanista in umetnika dr. Aleksij a Zbone.
Prva ruska neuradna revija z naslovom »Glasnost«
V Moskvi so pred dnevi predstavili prvo številko revije z naslovom »Glasnost«. Gre za revijo, ki jo izdaja oziroma misli izdajati skupina disidentov. Nekateri so šele pred nekaj meseci prišli iz kazenskih delovnih taborišč. V prvem uvodniku revije je reečno, kako se njeni uredniki in izdajatelji zavedajo nevarnosti lastne akcije, a se hkrati zavedajo, da je nedelavnost na tem področju nedopustna.
Revija obsega 55 strani, napisanih z navadnim strojem. Naklada znaša nekaj več kot 50 izvodov. Novo revijo so predstavili v stanovanju glavnega urednika, ki se piše Sergej Grego-riants. Gre za literarnega kritika, ki so ga v letošnjem februarju izpustili iz zapora. Na predstavitvi je bilo kakih 20 zahodnih časnikarjev. »Pred vami je prva nevladna revija, ki je politične, a ne strankarske vsebine«. Tako je iz-
javil glavni urednik in poudaril, da smatrajo izid prve številke nove revije za dogodek izredne važnosti. En izvod revije so poslali tudi centralnemu komiteju sovjetske komunistične partije, vendar do tega trenutka še niso prejeli odgovora na prošnjo, naj se izda dovoljenje za izdajanje revije.
Glavni urednik je sporočil, da bodo v drugi številki objavili daljši sestavek o sovjetski varnostni službi KGB. Uredniški kolektiv upa, da bo oblast izdala dovoljenje za izdajanje revije in misli tudi zaprositi oblasti za finančno pomoč. Uredniški odbor namerava poleg revije Glasnost izdati vrsto monografij in prirejati javne okrogle mize. V stanovanju glavnega urednika se je poleg zahodnih časnikarjev zbralo kakih deset sovjetskih političnih aktivistov iz raznih krajev.
NOVICE
SOVJETSKA DELEGACIJA
V IZRAELU
Desetčlanska sovjetska konzularna delegacija je dospela v Izrael, kjer bo pregledala stanje imovine ruske pravoslavne Cerkve v Sveti deželi in pa položaj sovjetskih državljanov, ki tam prebivajo. Že dvajset let ni obiskala Izraela tako pomembna sovjetska delegacija, saj so odnosi med državama pretrgani vse od šestdnevne vojne leta 1967. Izraelsko zunanje ministrstvo je izrazilo željo, da bi prišlo tudi do uradnih diplomatskih stikov med obiskom, vendar zaenkrat ni napovedano nobeno srečanje. Med državama ostajata sporni vprašanji izseljevanja Judov iz Sovjetske zveze in pa gledanja na načrtovano mednarodno mirovno konferenco za Bližnji vzhod.
STANJE TISKA V ITALIJI
Predsednik italijanskega Združenja izdajateljev časopisov Giovannini je na občnem zboru obširno govoril o stanju tiska v Italiji. Naglasil je, da se je stanje globoko spremenilo v primerjavi s tistim pred desetimi leti. Danes se v Italiji proda dnevno 11 milijonov in 400 tisoč izvodov listov. Gre za šest milijonov in 200 tisoč izvodov dnevnikov, za tri milijone 500 tisoč izvodov tednikov, za 300 tisoč izvodov petnajst-dnevnikov in za en milijon 266 tisoč izvodov mesečnikov. Pred desetimi leti so dnevno v Italiji prodajali en izvod dnevnika na 11,5 prebivalcev, zdaj pa se prodaja en izvod dnevnika na 9,3 prebivalcev.
SKORAJ NARODNI JUNAK ...
Preiskava javnega mnenja je v Združenih državah pokazala, da uživa podpolkovnik mornariških strelcev North veliko simpatij, vendar pa večina anketirancev meni, da ni pravilno ravnal, ko je pomagal contrasom v Nikaragvi kljub prepovedi kongresa.
43 odstotkom Amerikancev je ključna oseba afere Irangate, podpolkovnik North, simpatična. Le 14 odstotkov vprašanih ima o njem slabo mnenje, ostali so neodločeni. Kar 50 odstotkov vprašanih pa je mnenja, kot smo rekli, da ni ravnal pravilno. 35 odstotkov anketirancev mu daje prav tudi glede prepovedanih dejanj. Kar 62 odstotkov anketirancev verjame, da govori resnico.
Medtem je iranski poslovnež Gorbani-far zanikal Northovo trditev, da mu je sam svetoval podpiranje contrasov z izkupički tajne prodaje ameriškega orožja Iranu.
Preiskovalci v Washingtonu pa so medtem objavili spomenico admirala Poindex-terja, v kateri je med drugim trditev, da je predsednik Reagan maja lani svetoval, naj se kljub nasprotovanju kongresa novim podporam kontrasom najde način, da se jim vsekakor pošljeta orožje in denar.
KPI V TRSTU
O ZADNJIH VOLITVAH ■ nadaljevanje s 4. strani
ti predloge za preustroj vodstvenih organov. Do konca oktobra pa bo programska konferenca, na kateri bodo delegati razpravljali o komunističnih predlogih za prihodnost Trsta.
Kako gojimo jagodičja
Za vse jagodičje mora biti dobra ilovnato peščena zemlja, razen za ameriške borovnice, ki terjajo kislo, humozno in najbolje organsko zemljo. Razen za borovnice naj bo zemlja dobro pognojena s hlevskim gnojem, glede na analizo zemlje tudi z določeno količino umetnih gnojil.
Jagoda razvije korenine plitko pod pc-vršjem, zato naj bo zemlja do globine 30 cm rodovitna, dovolj vlažna in drobna. Zemljo za sajenje jagod pripravimo z ustreznim kolobarjenjem. Jagode ne smejo dalj časa rasti na istem mestu, ker se zemlja enostransko izčrpa, razmnožijo se bolezni in škodljivci ter razbohoti plevel.
Pred sajenjem jagod pognojimo 10 arov zemlje z 20 kg petenkalija in 15 kg super-fosfata. Z rotovatorjem gnojilo podkoplje-mo in zemljo podrobimo. Jagode bodo u-spešno rasle in rodile le na dobro pripravljeni vrtni, humozni, godni in rahli zemlji.
Jagodam je nujno potrebna voda; če so padavine neredne, jih je treba namakati ali zalivati. Najprimernejše so oroševalne naprave. Najtežje se je boriti proti virozam, ki delajo največjo škodo, ker povzročajo slabo rast, rodnost in odmiranje rastlin. Navadno ne nastopa en sam virus, pač pa cele skupine virusov. Edini izhod proti tej nadlogi je sajenje in vzgoja brezhibnih sadik, ki terjajo poseben postopek.
Virusne bolezni se prenašajo z razmnoževanjem jagod prek vitic, listnih uši in pršič. Zato jih zatirajo z organofosforni-mi sredstvi spomladi, zgodaj poleti in po obiranju jagod. Z enakimi sredstvi zatiramo tudi listne uši. Jagodov cvetožer povzroča sušenje jagodovega cvetja, hroščki nagrizejo cvetne peclje, zato cvetovi odmrejo. Proti njim škropimo spomladi z insekticidi. Nevarna bolezen je tudi bela listna pegavost. Na zgornji strani lista se na-rede okrogle rdečkaste pege, ki postanejo kmalu bele, rob pa ostane rdeč. Zatiramo
jo s škropljenjem z bordojsko brozgo ali organskimi fungicidi, in sicer pred, med in po cvetenju.
Pogosti sta tudi jagodova pepelasta in siva grozdna plesen. Stebla, plodovi in listje so prevlečeni s pajčevinasto prevleko. Proti njej škropimo z žveplenimi pripravki. Siva plesen povzroča gnilobo jagod in cvetov. Najprej so na plodovih bledo rjavi madeži, nakar jagoda porjavi in segnije, cvet pa počrni.
Učinkovito je škropljenje s fungicidi, predvsem pa urejenost nasada in vreme bolezen zmanjšata. Jagode obiramo v hladnih jutranjih ali večernih urah, da se plodovi ne bi pregreli in sparili. Ob toplem vremenu obrane plodove takoj spravimo v hladno skladišče. Za takojšnjo porabo trgamo jagode s čašicami, za zmrzovanje a-li predelavo pa brez njih.
Črni ribez, rdeči ribez in kosmulje so po načinu pridelovanja in zunanjem videzu zelo podobni. So večletne grmičaste olesenele rastline, ki rodijo tudi dvajset let ob dobri oskrbi, posajene na dobro zemljo. Najbolj občutljiv na spomladanske pozebe je črni ribez, zato skrbno izberimo lego nasada. Vsaka vrsta ima več sort, od katerih ima vsaka svoje značilnosti, katere pri pridelovanju s pridom uporabljamo.
Zemlja v nasadu mora biti pogosto obdelana, tako da na njej ni plevelov in zemlja ni zbita. Obdelavo zemlje v vrstah priporočamo predvsem na območjih z manj padavinami in v mladih nasadih. Ker imajo tovrstne rastline plitke korenine, obdelujemo zemljo plitko, da korenin ne poškodujemo.
Na težjih zemljah in starejših nasadih vzdržujemo zemljo z zatravljanjem, pogosto košnjo in zastiranjem, tudi s črno folijo. Črni in rdeči ribez in kosmulje ogrožajo v razvoju razne bolezni, virusi in škodljivci, tako ribezova rja, katere vmesni go-
stitelj je zeleni bor. Zato tam, kjer raste bor, ne sadimo ribeza. Listna pegavost povzroča rjavenje in postopno odpadanje listja. Proti obema boleznima škropimo dvakrat po cvetenju in dvakrat po obiranju z dihtanom, bordojsko brozgo ali podobnim fungicidom. Odpadlo okuženo listje v jeseni temeljito pograbimo in sežgemo.
Ribezova hržica je močno razširjena in na mladikah in listih, ki se posušijo povzroča veliko škodo, zatiramo jo z večkratnim škropljenjem s METASISTOXOM.
Ribezova sklenokrilka je najbolj razširjena in povzroča sušenje posameznih vej ali celotnih grmov. Škodljivec živi v strže-nu poganjkov in se z njimi hrani.
S tem, da napadene poganjke odstranimo in sežgemo, uspešno zatiramo škodljivca. Proti njemu pa škropimo s PARA-THIONOM ali podobnimi sredstvi od začetka junija dalje vsakih 10 do 14 dni.
Brstna pršica dela škodo na brstih ribeza in zmanjšuje rodnost. Mladike okužene z brstno pršico porežemo in sežgemo, okužene grme pa škropimo vsakih deset dni s THIODANOM. Pršica je posebno nevarna ker prenaša virusna obolenja.
Ribez in kosmulje napadajo tudi škodljivci, ki so pogostni pri sadnem drevju, to so listne uši, rdeči pajek, ameriški kapar. Obiranje ribeza in kosmulj je potrebno opraviti pravočasno in skrbno, malomarnost lahko ogrozi finančni uspeh pridelovanja.
Malina dozoreva v začetku avgusta, rodi pa tudi 15 let. Uspevajo najbolj na srednje težki zemlji v višjih legah, tudi na severu in senci. Zemljo dobro pripravimo in pognojimo s hlevskim gnojem in obdelamo vsaj 40 cm globoko.
Po obiranju vse rozge, ki so rodile odstranimo in sežgemo, mlade pa privežemo na ogrodje, kjer bodo rodile naslednje leto. Gnojimo tudi 25 do 30 kg. amonsulfata ali nitromonkala, 25 kg kalijevega sulfata in do 50 kg superfosfata. Namesto posa-
dalje na 8. strani ■
Jack London
KRALJ ALKOHOL
27
OGQO¥
Pravkar omenjeni dogodek v krčmi National navajam zavoljo tega, da znova pokažem, kako v človeški družbi, kakor je sedaj urejena, ko dobiš krčme na vseh voglih, človeka vse vabi, vleče in sili h kralju Alkoholu. Louis in jaz sva bila dva zdrava, čvrsta mladeniča. Do pijače nama ni bilo. Tudi denarja nisva imela za pijačo. A vendar naju je mrzlo in deževno vreme prisililo, da sva iskala zavetja v krčmi, kjer sva morala izdati za pijačo del svoje krvave beračije.
Tovarna za juto se ni držala dogovora, da mi poveča plačo na en dolar in četrt na dan, in jaz, svoboden Američan, čigar neposredni predniki so se bojevali v vseh vojskah od nekdanjih predrevolucijskih vojsk z Indijanci naprej, sem se oprijel svoje neomejene pravice, ki jo daje prosta pogodba in sem pustil delo.
Se vedno sem bil odločen, da se kje stalno ustanovim, in sem se oziral po delu. Eno je bilo jasno. Delo, za katero ni
treba izučenega delavca, se ni izplačalo. Moral sem se izučiti kake obrti in odločil sem se za elektriko. Potreba po elektriki je venomer naraščala. Ampak kako postati elektrik? Denarja nisem imel, da bi šel na kako tehniško šolo ali vseučilišče; povrh tega nisem dal na šole Bog ve kaj. Bil sem praktičen človek v praktičnem svetu. Tudi sem še vedno veroval v stare bajke, ki so bile takrat, ko sem bil še deček, dediščina vsakega ameriškega dečka.
Preprost deček je lahko postal predsednik države. Vsak deček, ki je stopil v službo pri katerikoli tvrdki, se je mogel z varčnostjo, vztrajnostjo in treznostjo naučiti svojega posla in se dvigati od stopnje do stopnje, dokler ga tvrdka ni sprejela kot mlajšega družabnika. Potem je bila samo stvar časa, da je postal starejši družabnik. Zelo pogostokrat — se je glasila bajka — je deček zaradi svoje vztrajnosti in marljivosti poročil hčer svojega delodajalca. Tisti čas mi je bilo občevanje z dekleti da-.
lo toliko samozavesti, da sem bil dodobra prepričan, da se bom poročil s hčerjo svojega delodajalca. O tem ni bilo prav nobenega dvoma. Vsi majhni dečki v bajkah so to dosegli, čim so bili dovolj stari.
Tako sem za vedno dal slovo pustolovskemu življenju in se odpravil do električne naprave ene naših oaklandskih cestnih železnic. Stopil sem do samega ravnatelja v njegovi zasebni pisarni, ki je bila tako krasna, da sem bil skoraj ves omamljen. Vendar sem govoril odkrito in naravnost. Povedal sem mu, da želim postati praktičen elektrik, da se ne bojim dela, da sem vajen trdega dela in da me je samo treba pogledati, pa bo videl, da sem močen in zmožen. Povedal sem mu, da hočem pričeti prav od začetka in se z delom povzdigniti više in da hočem vse svoje življenje posvetiti samo tej stroki in samo tej službi.
Ravnatelju je žarel obraz, ko me je poslušal. Dejal mi je, da sem iz pravega testa, da pridem do kaj, in da veruje v pogum ameriške mladine, ki se hoče povzpeti kvišku.
»Preden pa boste mogli iti na progo in se seznaniti z bolj kompliciranimi in važnejšimi podrobnostmi tega poklica,« je rekel, »boste morali seveda delati v vozarni z drugimi vred, ki opremljajo in poprav-
— Ma ti učenjaki se jeh zmišlavajo tudi ku Bertoldo!
— Kej te spet taku jezi?
— Ma dej, dej, s tistem kunštvanjem sez moškimi semeni, tistem vtikanjem oplojenega jajčeca u maternico ane druge ženske, taku de se zdej lahko rodijo otroci z dvemi materami jn pole vsaka zagovarja svoje pravice jn pridejo tožbe jn vse sorte. Ma komi je tu podobno? Jn ta lepše so se zmisleli pej zdej: de be lahko moško seme od človeka denili u maternico od šimje, šimpanzinje. Jn uana de be ragu-larno zanosila jn rodila ano reč, ko be blo pu človek jn pu opica. Jn de be bla tolko telegentna, de be lahko delala reči, ke noben neče več delat, ke je preveč fadiga. Ku, postaumo reč, kej prekopavat, u rudnikah jn taka dela, ke je treba jemet samo muč. Jn te opice, na pu človek, be ble zadosti telegentne, de be lahko tu delale.
— Ja, ja, tu je ana sort križanje, ku so svoj cajt križali konja jn oslico jn dobili ven mule, ke so jeh jemeli pr soudatah za narbol težka dela.
ljajo motorje.« (Ta čas sem bil že prepričan, da dobim njegovo hčer, in sem ugibal, koliko glavnice ima neki v podjetju.)
»Toda,« je nadaljeval, »kakor sami vidite, ne morete pričakovati, da bi pričeli v vozarni kot pomočnik elektrikov. To pride sčasoma, ko se boste do tega povzpeli. Pričeli boste v resnici prav od začetka. V vozarni bo prvo Vaše delo, da boste pometali, pomivali okna in skrbeli, da bo vse snažno. In potem, ko se bo pokazalo, da ste tega zmožni, utegnete postati pomočnik pri elektrikih v vozarni.«
Nisem mogel razumeti, kako naj bi bilo pometanje in čiščenje poslopja priprava za poklic elektrika. Vedel pa sem iz knjig, da so vsi fantje pričeli z naj nižjimi deli in jih dobro opravljali ter se naposled tako visoko povzpeli, da so postali lastniki vsega podjetja.
»Kdaj pa naj pridem na delo?« sem ga vprašal ves željan nastopiti to blestečo pot.
»Ampak,« je dejal ravnatelj, »kakor sva se že domenila, pričeti morate prav od začetka. V vozarni ne morete takoj v nobeni lastnosti nastopiti. Prej morate priti še v strojni prostor kot mazač strojev.«
Srce mi je nekoliko in za hip upadlo, ko sem videl, da je pot do njegove hčere zmerom daljša; nato pa se mi je zopet vzdignilo. Ko bi poznal parne stroje, bi bil
— Al pej križanje vseh sort rož, ke jeh delajo rožnarji jn nardijo nove sorte rož. Jn taku mislejo zdej križat človeka jn šimjo.
— Ma ke bomo denili u delo tega člo-veka-šimjo mu bomo dali samo za jest ku konjem al kravam? Ne bo treba neč pla-čavat?
— E, treba videt. Ne znamo, kašno pamet bojo jemele te žvali. Lahko se zmisle-jo jn bojo teli jemet svoje sindikate.
— Ja, ma vlada bo rekla, de sindikati so samo za ledi jn ne za na pu šimje.
— Vidi ke tle jemamo vre nov problem. Zatu ke tiste šimje bojo vselih ane sort delouci jn tle je vre ku ana diskriminacija. Apartheid. Tle se bo šlo za sindikalne pravice. Jn bomo jemeli spet vseh sort manifestacije jn demonstracije. J n magari kašen ranjen al tudi mrtev.
— Ma ja, ja. S temi šperimentami delajo učenjaki ledem zmiram nove probleme. Ku je reku Cerčil: diplomati rešavajo probleme, ke be jeh ne blo, če be ne blo diplomatov. J n taku bojo mogli čez neke j let učenjaki rešavat probleme, ke be jeh ne blo, če ne be blo učenjakov.
— Jest rečem, de be mogli učenjake prepovedat.
—o—
KARDINAL SIN V SZ
V Moskvi se mudi filipinski kardinal Jaime Sin. Čeprav vest ni bila potrjena, zahodni opazovalci menijo, da gre za poluraden obisk, ki ga Sin opravlja v Sovjetski zvezi za Vatikan. Kardinal Sin se bo mudil na obisku v Sovjetski zvezi celih 11 dni. Ob prihodu na moskovsko letališče so ga sprejeli predstavniki ruske pravoslavne Cerkve, ki ga je bila tudi uradno povabila. Med obiskom se filipinski kardinal ne bo srečal s sovjetskimi oblastmi. Prve štiri dni bo preživel v Moskvi, ostale pa bo izkoristil za obisk samostana v Zagorsku, obisk Kijeva, Leningrada, predvsem pa baltskih republik Litve in Letonske.
še boljši elektrik. Bil sem prepričan, da bi meni kot mazaču v veliki strojni dvorani malo ušlo, kar zadeva paro. Ljubi Bog! Pot pred menoj se je blestela bolj kot kdaj poprej.
»Kdaj pa naj pridem na delo?« sem vprašal hvaležno.
»Toda,« je rekel ravnatelj, »ne pričakuj te, da bi pričeli takoj v prostoru za stro-je. Za to je treba priprav. In ta gre seveda skozi kurilnico. E, vem, da razumete vso stvar. In spoznali boste, da je že samo o-pravek s premogom nekaj znanstvenega, kar ni, da bi se zasmehovalo. Ali Vam je znano, da stehtamo vsak funt premoga, ki ga požgemo? Tako spoznamo vrednost premoga, ki ga kupimo; mi vemo do zadnje pare, koliko nas velja vsaka postavka proizvajanja, in spoznamo, kateri kurjači so najbolj potratni in kateri kurjači bodisi iz zanikrnosti ali iz topoglavosti najmanj izkoristijo premog, s katerim kurijo.« Ravnatelju je zopet zažarel obraz. »Iz tega spoznate, kako važna je ta malenkostna zadeva s premogom in čim bolj boste spoznavali to malenkostno zadevo, tem boljši delavec boste — več vreden za nas in več vreden za samega sebe. No, ali ste pripravljeni pričeti?«
»Vsak čas,« sem pogumno odgovoril. »Cim prej, tem bolje.«
Kako gojimo...
■ nadaljevanje s 7. strani
meznih gnojil lahko dodamo malinovim nasadom tudi sadjarski nitrofoskal v katerem sta poleg osnovnih elementov tudi magnezij in bor, ki ga maline zelo rabijo. Ce je poletje deževno, pred obiranjem prenehamo z obdelovanjem zemlje v nasadih. Tudi med obiranjem ne obdelujemo zemlje, da ne polomimo obloženih rodnih vej. Maline imajo korenine plitvo pod površino, zato obdelujemo zemljo le do 10 cm globoko. Najbolj pogosti sovražniki so virusne bolezni, vihanje lista in listni mozaik ter glivica sušica malin in malinova suši-ca. Virusnih bolezni se ubranimo z odbiranjem zdravih in uničevanjem bolnih rastlin. Uporabljamo skrajno previdno tudi pesticide in fungicide, a upoštevajmo čas zorenja posameznih sort.
Med poletjem bujno rastoče poganjke vežemo na ogrodje tako, da jih razporedimo na več načinov tako, da vežemo mlade poganjke na eno stran, starejše rodne pa na drugo stran, ali pa poganjke razporedimo na posamezne etaže ogrodja. Ker je rast močna, že med letom odberemo 5 do 7 mladik, jih privežemo ob žico, preostale mladike šibke rasti pa porežemo in odstranimo iz nasada. Močnejše mladike poženejo iz rozg predčasne mladike, ki so naslednje leto rodne. V teku poletja jih prikrajšamo na 3 do 5 očes, da se rastlina manj izčrpa in na krajših mladikah nastavi več pridelka za naslednje leto.
V nasadu robid skrbimo, da ni zaplev-ljen, lahko plitko okopavamo ali površino zatravimo in mulčimo ali uporabljamo herbicide, lahko pa vse troje kombiniramo. Od škodljivcev in bolezni omenim rdečega pajka, pršico, listne uši, gosenice, hrošč-ke in gnilobo plodov. Pred in po cvetenju ter pred obiranjem plodov škropimo s fungicidi in insekticidi.
Z. T.
»Izvrstno!« je odgovoril. »Pridite torej jutri zjutraj ob sedmih.«
Peljal me je iz pisarne in mi obrazložil moje dolžnosti. Povedal mi je tudi pogoje moje službe: deset ur na dan, vsak dan v mesecu, vštevši nedelje in praznike, vsak mesec po en dan prost, plača — po trideset dolarjev na mesec. Prav nič nisem bil navdušen. Ze pred leti sem bil v tovarni za pločevinaste vrče služil ob deseturnem delu po en dolar na dan. Potolažil sem se z mislijo, da je temu, da se moja pridobitnost z leti in močjo ni povečala, krivo to, ker sem ostal neizučen delavec. A sedaj je vseeno bilo nekoliko drugače. Pričenjal sem delati za stroko, za poklic, za srečo in za ravnateljevo hčer.
In začenjal sem na pravem koncu — prav od začetka. To je bilo glavno. Podajal sem premog kurjačem, ki so ga metali v peči, kjer se je njegova sila spreminjala v paro, ki se je v strojnem prostoru zopet spreminjala v elektriko, s katero so delali elektriki. To podajanje premoga je bil res pravi prvi začetek — razen ko bi ravnatelju v glavo prišlo, da bi me poslal na delo v rudnike, odkoder je premog prihajal, da bi si pridobil še popolnejše razumevanje, kako nastane elektrika za poulično železnico.
(Dalje)