206. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. septembra XVI. leto, 1883. SLOVENSKI 1R0D. 1 shaja vsak dan avečer, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijako-ogerske dežele aa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Oledali&ka stolbaV D pravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Miklošičeva slavnost. (Konec.) Beligrad 2. septembra. — Slovenski narod, i ako malen kao i srpski, rodjuje velike ljude, čija su dela ne samo Slovenstvu, nego i drugim narodima na korist i ugled, a samim piscima na slavu, jer potrdjuje onu istinu, da kultura i nauka mnogo bolje cvetaju i živejega poleta imaju, kad sasma vile .... nacionalnih . . ., koja se medju sobom .... i svako za se radi na zajedničkom velikom poslu covječanske kulture i obrazovalnosti. Želimo slavljeniku kao uajvečem sveslavenskom izpitaocu jezika, da dočeka, da slovenska porodica u občoj zajedničkoj civilizaciji zauzme nje dostojno mesto, prema , . . svoim . . . obilatim umnim darovima in trudbama. Rektor i profesori Velike škole. Tolmin. — Vrlim častilcem Miklošičevim pridružuje se duhom Tolminska Čitalnica. Vsi navedeni telegrami bili so tako popačeni, da smo le z velikim trudom pii nekaterih pogodili vsebino, kar se nam pa pri telegramu rektorja in profesorjev Velike škole v Belemgradu, kakor kažejo s pičicami označena mesta, ni po polnem posrečilo. Telegrafni uradnik v Ljutomeru slovenščine ni tmozen, temu so pisani dokaz vsi telegrami, a vse kako smejo stranke za svoj denar zahtevati, da telegrami dohajajo nepopačeni na odmenjeno njim mesto. Po prečitanih telegramih poprime besedo zopet mladi poljski učenjak ter v iskrenem poljskem govoru zavrača, da bi bili Poljaki nasprotniki vzajemnosti slovanske in v tej zadevi kot v dokaz kaže na poslednjo rusko-turško vojno. Okončevaje govor napije na zdravje Slovencev. (Živeli Poljaki!) O. notar Šlamberger prečita potem ravno došli telegram o veselem dogodku v cesarskej rodbini, ki je vzbudil nepopisno radost in gromovite živio-klice. Profesor Žitek omenja zaslug, ki si jih je pridobilo naše duhovništvo ter napije zastopniku prekmurskih Slovencev, g. župniku Žiže k u iz Be-lotincev. (Živio!) Slednji zahvaljevaje se na napitnici povzdigne čašo: Bog živi vas vse in onega, katerega slavimo Profesor dr. Krek nazdravlja Ljubljančanom z željo, da bi središče, ki se je sedaj tako lepo učvrstilo, oz'ralo se na Slovence ob periferiji biva joče, ter je podpiralo v vsacem oziru v njihovem težavnem položaji. Profesor šuklje izjavlja, da ga obhaja vedno medan Čut, kadar dojde na Štajersko, ker vidi, kako je nemški živelj izpodrinil slovanskega od Sovernika in od alpinskih slemen in kako se žilavi Slovenci stavljajo v bran. Prestali smo hude čase, morebiti nastanejo še hujši. Da je prestanemo, treba sloge, to je conditio sine qua non. Proč s predsodki in onimi mejami mej starimi in mladimi. Sloge, narodnega ponosa in neumornega delovanja nam treba. Veekdar in povsod pa moramo poudarjati svoje slo- venstvo. Govornik okončuje svoj kakor obširni tako navdušeni govor: Bog živi poštene branitelje naše svete stvari na prelepi štajerski zemlji! (Živeli! živeli!) Gosp. Janko Kersnik napije slovenskej mladeži, našej nadi! (Živela!) Gosp. M. Murko starejšemu zarodu, ki je mladeži v izgled. Gosp. dr. Krek slovenskim pevcem, na bar se oglasi gosp. Romih s Ptuja ter naznanja v imenu Ptujskih pevcev, ki so prevzeli glavno nalogo pri tej slavnosti, da se je danes konstituviralo društvo spo d n j e-i t a j er s k i h pevcev, ki bode odslej nastopalo in sodelovalo pri vseh slavnostni in mora imeti najmanj 50 udov. Napitnica: da bi to društvo imelo prospeh! vzprejela se je z navdušenjem in s to napitnico bil je oficijalni del vkupnega obeda končan. Vse občinstvo razšlo bo je po trgu in po raznih javnih prostorih; kakor v kavarni in „Pod lipo" vrstili so se govori, petje in ples. Posebno mnogobrojno pa je bilo občinstvo na vrtu gosp. Vavpotič-eve gostilne in tu je zopet gosp. Božidar Raid pokazal svojo izredno zgovornost. Ker nam je popis itak že preveč narastel, ne bodemo se dalje mudili pri podrobnostih, temveč zabeležimo samo to, da je pri vsej slavnosti vladal uzoren red in da je slavni odbor prav skrbno, previdno in v obče izvrstno rešil svojo veletežavno na logo. Miklošičeva slavnost ostane nam, kakor tudi tamošnjemu prebivalstvu, na katero je napravila silen utis, nepozabljiva ter daje nam vsem jamstvo, da se, po besedah gosp. dra. Račkega, narodu, ki tako slavi svoje zaslužne može, ni bati za bodočnost! Govor gosp. prof. dra. Kreka pri Miklosičevej slavnosti. Slavni zbor! Velečastita gospoda gostje! Predragi mi rojaki in rojakinje! Slavnostni odbor počastil me je z laskavo nalogo, da Vam sporočim iskreno njegovo dobrodošlico. Pozdravljam torej iz globine svojega srca Vas vse, naj ste prišli iz bližine ali daljave počastit in z nami vred slavit učenjaka velikana, moža evropske, da ne rečem svetovne slave, po rodu pa priprostoga siuu prekrasnih Ljutomerskih goric, katerega je dojila in zibala mati Slovenka. Pozdravljeni najprej veleslavna gospoda učenjaki, ki so se prijazno odzvali našemu povabilu in so prišli le-sem ali iz lastnega nagiba, ali so jih pa poslala učena društva kot vredne zastopnike svoje pri današnjej svečanosti. Posamno vseh omenjati mi ni mogoče, a dovoljeno mi bodi, da se posebej spomi-nam zastopnikov „Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti", da se spominam preslavnega predsednika njenega, izbornega zgodovinarja gosp. Fr. Račkega in uda njenega, slovečega jezikoslovca in rojaka našega g. prof. Mat. Valjavca. Da je akademija jugoslovanska danes zastopana celo po predsedniku svojem, štejemo si po vsej pravici v po sebno čast. Drugo znanstveno društvo na slovanskem jugu, t. j. „Srpsko učeno društvo14 sicer žalibog ni poslalo posebnih poverjenikov, ali srbski narod počastil je drugače prav sijajno našega sla vijenca in ž njim prav tako današnjo svečanost. Ne le da mu prav srčno častita učenjak na glasu in sedaj minister nauka in bogočastja g. Stojan Novakovu1 v svojem in v imenu svojih ministerskih tovarišev srbskih, javlja nam drug brzojav, odposlan po ministru vna-njih del gosp. Piročanci še veselo vest, da je račil kralj srbski Milan I. našemu rojaku prigodom njegove sedemdesetletnice podeliti red svetega Save prve vrste (red svetog Save prvog stepena). Da je tudi naš znanstveni zavod, da je „Slovenska Ma tica" pri današnjej slavnosti častno zastopana, umeje se samo ob sebi. — Pozdravljeno dalje občeceojeno razumništvo naše v vseh njegovih slojevih in stanovih, neprestano delujoče za narod in ž njim vzajemnega se čuteče. Pozdravljen mladi naš naraščaj, osobito vseučiliščna in srednješolska mladež, veselje in nada naša ter dal Bog tudi porok veselejše bodočnosti naše domovine. Pozdravljen pa vilasti ti, predragi mi narod slovenski, ki si že pri tolikih prilikah sijajno pokazal hvaležnost, priznanje in občudovanje možem, ki so pridobili neminljivih zaslug za drago domovino, bodisi kot znanstveniki, bodisi kot pesniki ali pisatelji sploh, bodisi kot jeklenega značaja prvoboritelji za narodne pravice in svetinje. — Narod pak, kateri časti svoje za domovino zaslužne rojake, časti s tem najbolje samega sebe in kaže jasno svoj bistri razum, probujeuost svojo in samo-svest, — vseskozi uzorne lastnosti, ki mu ohranjalo neodvisnost in samostojnost ter ga skrbno varujejo, da ne postane žrtva, ali da s pesnikom govorim: podlaga tuj če vej peti. S posebnim zadOBtenjem in poudarjanjem treba nam je piipoznati, da so se vse te lastnosti ali bolje rečeno narodne čednosti v noveišem času našega narodnega probujer.ja uajsijajnejše kazale po slovenskih divnih pokrajinah mej Muro in Dravo ležečih. Tu se je svoje dni po starej slovanskej šegi pod milim nebom vpričo mnogo tisoč naroda slavil pisatelj „Dogodivščne štajerske zemle", vešči zgodovinar Anton Krempelj. Isto tako proslavljala sta se tukaj pesnika: nepo/.abljivega imena Stanko Vraz in daroviti Štefan Modrinjak, prvi posebno sijajno in to v srečnem vzajemnem društvu najbližnjih nam bratov Hrvatov, v katerih našel je naš Stanko drugo domovino in kat.Mi'| na slavo in v zahvalo poklonil je toliko in takih pesniških umotvorov, da ga naši bratje po vsej pravici prištevajo najodličnejšim svojim pesnikom, pesnikom prvakom svojega naroda. In zopet smo se sešli, da se klanjamo velikemu rojaku, po srečnej naključbi bivšemu iskrenemu prijatelju pesniku Stanku Vruzu za mladostnih let, — da se klanjamo Franju Miklošiču. Vendar pa je današnja slavnost v dvojuem oziru nekoliko drugačna od poprej navedenih. Prvič namreč imamo srečo danes proslavljati še živega in še krepko v svojej stroki delujočega rojaka, in drugič proslavljamo znanstvenika, čegar ime slovi daleč čez domovinske mejnike in tudi čez mejutke vsega si »van-stva, kajti njegovo občudovanja vredno slovstvovanje postalo je v mnogem oziru mejnarodno in v nekem smislu celo občečloveško. Moj namen danes ni o vsem tem govoriti natančnejše, marveč Vam bode Miklošičevo življenje in Blovstvovanje z lastno mu zgovornostjo in temeljitostjo razjasnil gospod slavnostni govornik. Omenjam pa vender gredoč, da akopram je slavljenčevo delovanje poHvečeno vsemu slovanstvu, ima vender Slovenija uzrokov dovolj, kolikor moči hvaležna biti velikemu sinu svojemu, — in izmej vseh teh uzrokov navedem naj prav kratko samo dva. Slovenščina dobili je po njegovem duševnem trudu tako znanstveno lice, kakeršno zahteva najstrožje sočasno stanje jezikoznanstva. Komur dotična velika dela slavljenčeva neso dostopna, prepričaj se o resnici mojih besed iz prelepe „Slovenske slovnice" našega učenega jezikoslovca g. Jos. Šumana, katerej je na čelu napisano, da je sestavljena po Miklošičevej primerjalne) slovnici slovanskih jezikov. Le nekoliko natančnejše je treba pogledati va njo in resnica mojih besed pride ob sebi na dan. To je jeden uziok globoke naše hvaležnosti napram našemu slavnemu rojaku; — drugi je strinjen s starim crkvenim ali obrednim jezikom. V mislih mi je oni jezik, ki se je v devetem stoletji po Velikej Moravskej in po Panoniji veličastno glasil tudi v cerkvi, jezik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in njunih učencev ter neposrednjih naslednikov pri vzvišenem njihovem poklici, jezik, o katerem govori najstarejši ruski letopisec rekoč: I radi byša Slovčni, jako slvšaša veličija božija svojimi. jezykomi» (radostni bili so Slovenci, da so slišali veličestva božja v lastnem jeziku). Temu častitljivemu jeziku znanstveni temelj stavili so mimo drugih Jos. Do-brovskv, naš Jern. Kopitar in veliki ruski znanstvenik Aleksander Cbristoforovie, Vostokov; a veličastno poslopje dovršil je naš slavljenec in tako dovršil, da ga nobena časna sila ne more porušiti. Tu in tam bode na tej krasnoj mozaiki še kakov kamen drugače obruoti ali kakov kamen odstraniti in z drugim nadomestiti, ali zgradba sama na sebi ostane bistveno nedotaknena In ta zgradba sama, čegava je izmej slovanskih narodov V Večina slovanskih znanstvenikov pravi, da bolgarska, ali naš slavljenec 86 s prav prepričevalnimi razlogi temu močno ustavlja, kakor sta se že ustavljala naš genijalni jezikoslovec in rezki kritik J. Kopitar ter svetovno znani pisatelj 8Slovanskih starožitnosti" P. J. Satan k proti koncu svojega življenja. Častitljivi ta jezik, katerega tembolj občudujemo čimbolj mu sezamo do jedra, je 8lavljencu našemu slovenski, natančnejše staroslo-venski, in to ime je popolnoma opravičeno. Temu nazoru udalo se je danes že več prav veljavnih znaustveuikov in smemo se nadejati, da prej ali slej v merodajnih krogih splošno prodere. — To pa je velika pridobitev za nas kolikor v jezikoslovnem x toliko v slovstvenem oziru, kajti prav velika razlika je, ali pričenjamo zgodovino svojega jezika in slovstva Že z devetim, oziroma desetim, ali pa stopram s šestnajstim stoletjem. Brižinski spomeniki so preneznatni po obsegu in po vsebini, da bi hodili tli v poštev; tudi neso pisani v panonskej ampak v noričnej slovenščini. Ko bi naš rojak za svoj narod ne imel drugih zaslug od imenovanih (ima jih pa še mnogo več, kakor Vam bode g. slavnostni govornik razjasnili, ostalo bi vender njegovo ime s zlatimi črkami zapisano V /godovi ne i slo venske j. Ali, kakor sem omenjal, posvečen je njegov trud vsemu Slovanstvu in nekaj tudi drugim arijo evropskim jezikom, osobito romanačini in staroindij ščini, in je vsled tega njegovo veliko ime zaslovelo povsod, kjer koli se bavijo z jezikoznanstvom, — in bavijo se ž njim po vsem naobraženem svetu Kjer pa je toliko truda in toliko istinitoga uspeha, ondi je naravno tudi mnogo priznanja in časti. Da je naš rojak prvi slovanski jezikoslovec, kar jih je kedaj bilo in kar jih zdaj živi, pripoznano je brez ugovora; ali učene glave trdijo, da bi bil tudi prvi mej vsemi zdaj živečimi jezikoslovci sploh. Naj poslednje obvelja ali ne, toliko smelo trdimo, da si je pridobil po svojih mnogobrojnih iz bornih delih takovo sijajno ime, da bi bil še tako naobraženemu narodu na ponos. Prišteval bi ga onim, naravno sila redkim osobnostim, onim velikanom učenosti, kateri se tudi velikim narodom porajajo jedva vsako stoletje jedenkrat. Ni torej čuda, da ga toliko učenih društev šteje svojim udom, da mu na prsih blesti toliko odlikovanj in osobito, da ga je milost Njegovega veličanstva presvetlega cesarja povzdignola v viteški stan, mu podelila naslov dvornega svetnika in ga imenovala dosmrtnim udom gosposke zbornice državnega zbora avstrijskega. Pri tolikej slavi in tolikih časteh ohranil je pa vender slavljenec prirojeno mu skromnost, in kar je posebnega uvaževanja vredno, ohranil tudi vročo ljubezen do svoje domovine, domovine slovenske. V dokaz temu dovoljeno mi bodi navesti le jeden slučaj in to tembolj, ker je v oskej zvezi z današnjo svečanostjo. — V ožjem krogu bila se je lansko pomlad sprožila misel, praznovati Miklošičev sedemdesetletni rojstni god. Ta lepa misel pala je bila na rodovitna tla. Sestavljen je bil slavnostni odbor, obstoječ iz veljavnih mož vse Slovenije, [kateri je počastil mojo malenkost s predsedništvom in ob jeduem mi naročil, da povprašam rojaka našega, ali se z nakano sklada in ako se sklada, jali ne bi hotel svečanosti počastiti |in poveličati s svojo navzočnostjo. V 25. dan vinotoka odgovoril je na moje pisanie in v tem odgovoru stoji, v naščini se ve* da, mej drugim doslovno tudi tole: „Poročilo, da štajerski Slovenci namenjajo 1 sedemdesetletnico mojega godu obhajati, me je j akojraz veselilo; še veče bi bilo moje veselje, če bi mi mogoče bilo, te slavooBti se udeležiti. Ali moje slabo zdravje mi tega ne dopušča. Recite, lepo Vas prosim, vsem mojim prijateljem v mili moji domovini in po drugih slovenskih deželab, koliko s;1 m jim hvaležen za čast meni namenjeno.u Te dražestne besede ne potrebujejo nobenega tolmača. NaSega velikega rojaka torej posebno veseli, da ga spoštuje, časti in slavi mila domovina. Tudi posledice temu so jasne vsakemu same ob sebi in bilo bi odveč, še posebej na nje opozarjati. Svojim kratkim besedam dostavim samo še jedno iskreno žel|o, 8 katero se tudi vsi nav/.očni gotovo skladate in z Vami isto tako vsi, ki so danes v duhu pri nas. Ta želja je: Previdnost božja nakloni slavljencu še mnogo srečnih let neutrujenega delo vanja, — učenosti na korist, domovini našej pa in vsemu Slovanstvu na slavo! rukij pri cesarji Viljemu v avdijenci, ter se ne ve, ima li to potovanje ruskega generala samo rodbinsk značaj, ali pa tudi kaj političnega pomena na sebi. Iz O as t ei na se poroča, da je rum unski m i nist.erprvome.it nik končal svoje dogovore s kne-zom Bismarckom. Joan Brati a no podal se bode za nekoliko teduov v toplice Aix-les Uiins, od on-dot pa su bode vrnil na Dunaj, da še pred svojim odhodom v Bukurešto povzame posvetovanja z grofom Kalnoky em. Domneva se, da bodo ti dogovori dali praktičen uspeh ter da stopi Romunija k obema cesarstvoma v jednako razmerje, kakor Italija. Rešitev podunavskoga vprašanja bode za sedaj odložena ter se bode, kakor se upa, sami ob sebi dognala, kadar bo novi značaj odnošajev mej Avstrijo in Rumunijo zadobil vidne oblike. Oficijozna nemška „Kreu^eitung" naglasa, da so dogodki v Bolgariji in potovanje črnogorskega kneza v Carigrad započeta vrsta prikaznij, ki bi utegnile v svojih posledicah omajati stališče in red Balkanskih držav, kakeršen je bil ustanovljen v Berolinski pogodbi. Oficijozna izjava v francoskih listih poudarja, da se angleška vlada na vso moč trudi zs-l>reč>ti javen spor mej Francijo in Kitaj em. Angleško časništvo bavi se skoro izključljivo z od-aoflaji mej rečenima državama ter opominja francosko vlado, da naj nikar ne začne vojske z Nebeško državo. „Pali Mali Gazette^ pravi: „Če bi bile za dosego mirnega poravnanja mej Francijo in Kitajem potrebne usluge Anglije, se te še nikdar neso bolj z veseljem in večjo blagohotnostjo ponujale od sedaj, da se le zabrani vojna, ki hi utegnila postati osodepotna za naše bodoče razmerje mej obema". „D;»ily Newsu pa priporočajo francosko-kitajski spor izročiti v presojo evropskemu razsodišču. — Vsled prijaznejšega tona, ki ga je povzela francoska vlada nasproti kitajski, pojtala je tudi slednja prijaznejša ter so se obravnave pričele z ugodnimi avspicijami. Mogoče, da se vladi sporazumeti; Francija bode zna-biti svojo pogodbo z Anamom razrušila, nasproti pa jej bode dal Kitaj kakih ugodnostij giede Anama. Dopisi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10 septembra. V zadevi čeake šole na Dunaji pokazali so fakcijozni Nemci zopet svojo slepo strast iu mržnjo. Nižeavstrijski deželni šolski svet je namreč odbil prošnjo društva „Komen«ky" za otvoritev Češke ljudske šole na Dunaji, in sicer z ozirom na predloženi učni načrt, ter je zahteval, da so mora takoj prvem razredu skrbeti za priučen je nemškega jezika. Zoper ta odlok uložilo je društvo „KomensUyu priziv. V Pardubicali na Češkem vršila se je v 8. in 9. dan septembra slavnost, ki je velikega pomena ter Bega daleč čez meje naše širje domovine. Odkril se je namreč spomenik izumiteljema modernega pluga, bratrancema Ve ve r k a, ki sta s svojo iznajdbo I. 1825. tako rekoč na glavo postavila vse dotedanje poljedeljstvo. Slavnost je bila jako obilno obiskana od vseh stranij Češke, pa tudi Moravske in Sle/ije. Udeležilo se je je tudi duhovenstvo in plemstvo v jako obilnem številu. Iz €>ralicije poroča se veselo znamenje približanja mej Poljaki in Rusini. V četrtek vršila se je v Krakovu v navzočnosti obeh iztočnih škofov galiških slavnost kronanja Marijinega kipa. Po končanih cerkvenih slovesnostih napila sta pri obedu rusinska škofa poljskemu duhovenstvu in bratskej vzajemnosti ljudij obeh obredov, na kar je Krakovski škof Dunajevski odgovoril tople besede v jed nakem smislu. * nanje države. Iz Zagreba, 9. septembra. Table z ma-gjarskim napisom so tedaj, kakor sem vam brzojavno poročal, pribite. Razloček mej poprej in sedaj je le ta, da srno poprej na jednem poslopji imeli 5 tacih tabel, zdaj pa je jedna. Prib.te so tako le: V petek 7. septembra okoli poludne pride 50 lovcev, grede iz „logora4 (iz Savske ceste) pred linanc.no poslopje in finančni podvornik pribije s pomočjo lestvice tablo. Glasba zasvira „marš", vojaci odmarširajo in slovesnost je pri kraji. Ljudstva ni bilo zraven, razen slučajno mimoidočih. No vest, da se je tabla z mađarskim nadpisom zopet razobesila, se je po vsem mestu razglasila. Že okoli 1 ure popoludne nabralo se je gledalcev na stotine, pozneje na tisoče in policija kakor tudi vojaštvo je imelo dosti posla, da vzdrži mir in red. Ulice, katere vodijo k finančnemu poslopju, so se takoj z vojaškim kordonom zaprle. Videč ljudstvo, da so se mu ulice zaprle, nahrupilo je na Jelačičev trg. Okoli 5. ure popoludne dodirja nova tolpa ljudstva na omenjeni trg in začne na očigled mimoidočih urno kamenje metati v okna nekaterih tukajšnjih Židov, ki imajo svoje palače na Jelačičevem trgu. Dobre četrt ure je debelo kamnje deževalo in hiše Priesterova, Baumgartnerova, Wasser-thalova, pa tudi kavarna Heimbachova stoje danes brez šip. Vladni poverjenik g. Hrvoič je dal strogi oglas po nalogu kr. poverjenika barona Ramberga, da se imajo vse krčme in kavarne ob 10. uri zvečer zapreti, ob 9. uri se imajo hišna vrata zapirati, in po 8. uri se mladost na ulicah ne sme videvati itd. Noč je bila mirna, le kopita husarskih konj so se čula vsaki čas. Pripovedujejo, da je od včeraj nekoliko ranjenih, ali se to natanko še ne ve. Danes zjutraj se nekako pririjem na Jelačičev trg do „Narodne kavarne". Celi trg je bil poln vojaštva, kakor na dan sv. rešnjega telesa. Komaj vzamem časopis v roke, že se zasliši „alarmsignal" in vse vojaštvo odrine z nataknjenimt bajoneti skozi Ilico proti Gundulićevej ulici, kamor da je baje prišlo nekoliko kmetov, ki so hoteli podreti magjarski grb. Vojaštvo je ek sc eden te razpoddo in bil je zopet mir. Mestno zastopstvo zboruje danes, kako Ruski vojaški poverjenik v Berolinu, ge-neralmajor knez Dolgorukij, podal se je v četrtek k carju v Kodanj ter se v 13. dan septembra zopet v Berolin pričakuje, da spremi cesarja Viljema Ibi 8e m'r v naSe mesto zopet povrnil. Pravijo, da k manevrom četrtega armadnega kora v Merseburg.! bo jutri baron Ramberg proglasil obsedno stanje Pred svojim odhodom v Kodanj bil je knez Dolgo- za Zagreb. — Minister prvosednik T is za je poklical v Pešto gg. grofa Pejačeviča, predsednika dež. zbora N. Krestića, barona Živkovića, Imbro Josipoviča, Karla Mihaloviča in dr. Srama, da se ž njimi dogovarja, kako bi bilo najhitreje mogoče ustavno vlado v Hrvatskej zopet postaviti. Oddelni predstojnik gosp. Vončina je tudi demisioniral, baron Živković je pa le trimesečni odpust zaprosil! Volitve tretjine mestnih odbornikov, ki so bile za 10., 11. in 12. dan t. m. odločene, so danes po baronu Rambergu na neodločen čas odgodjene. Čedalje bolj verjetno se dozdeva, da so v Zagrebu tuji agenti antisemitov, kateri dražijo in hujskajo naše občinstvo proti Židom. Zaprtih je ta dva dni vsaj 50 osob; morebiti se nahaja mej temi vender tudi kateri tacih ptičkov! Iz Zagreba 8. sept. [Izv. dop.] Pretečena noč je bila nemirna, vse vojaštvo je bilo alarmirano in je kampiralo do poznega jutra, ter je bilo do poslednjega moža na nogah. Sinoč namreč okolu osme ure so potrli okna na finančni zgradi v Gundulićevej ulici in namazali s smolnjakom novo obešeni magjar- ski grb. Vojaštvo je zaprlo nekatere ulice, tako, da ljudje, ki tam stanujejo, niti domov priti neso mogli. V Brezovškej ulici so husarji nagnali ljudi, nekoliko bilo je lehko oškodovanih. Danes stoje ves dan pred finančnimi zgradami vojaki z nasajenimi bajoneti in stražijo oba grba v gornjem kakor v dolnjem mestu. Kakor se je bati, še ne bo miru, akoravno se vsi dobro misleči ljudje prizadevajo ohraniti mir. Navidezno protislovje v telegramih od 7. t. m. se tolmači tako, da je grb obešen v dolnjem gradu svečano z vojničko bando, a v gornjem gradu čisto na tihem brez kakove parade ob istem času. Iz Zagreba 9. septembra. [Izv. dop.] Včeraj popoludne bil je izgred proti Židom. Povod dal je baje Žid Sachs, v čegar hiši so nastanjeni finančni uradi, ker je zakričal mej ljudstvo, da bi se moral vsaki drugi Hrvat obesiti. Na te besede začeli so kamenje metati v okna na Sachsovej hiši. Ko so vojaki od tod razguali hrpe ljudstva, drlo je vse na j mi jedenkrat uživali boljšega grižijeja! — Če pa Jelačičev trg, kjer so naprej pobili okna na novej ; naši v kot poti8I1eni sovražni elementi pihajo iz seb. ■z slovenske dežele 7. septembra. [Izv. dop.] Gospod urednik! Kot stanovitnemu nadlego-valcu vašemu, sem ter tja bi si nemara smel dati tudi „titel" dopisnika, mi je vsakokrat na tem ležeče, da delam „z orožjem resnice", kar pa južno-štajerska nemška in nemškutarska golazen, ki ima svoj „hauptlager" tam gori neki v severnem Gradci in v svojej „trompeti" „Grazer Tagespostu nekakšen „verpflegsmagazin", gotovo z orožjem „reaniceu ni nič kaj dosti v žiahti, drugače bi število naših „ori ginal"-Kočevarjev, ki jih šteje po svojej nauf eigene Faust" skov.uiej statistiki na 30 000, v smislu resnice reducirala na polovico, kar bi bilo dosta bolj pametno in pa „anstand- und ehrgefuhlmassig'i, nego prodajati tako grozno ironično trditev — nemškemu poštenemu svetu, ki dostikrat tudi kakšno perfidno nemškutarsko laž rad spravi, kar nam Slovencem ne donese sicer nikakeršnih slabih nasledkov za našo dušo in potrpežljivo telo; ipak ne smemo mi kranjski Slovenci tako potrpežliivi biti, da bi takšni ma-tematikarji in statisti, kakeršne ima teta „Tagespost", ki trpi že nekako „an Altersschvviiehe", da bi nam taki raz naš život „jermena" rezali; če so pa naši kranjski nemškutarji tolikanj potrpežljivi, da jih smejo njih rodni bratje v južnei Štajerskej nazivati s „feige Krieger" in pripenjati jim raznovrstne du bovite „Tapferkeits-medaille" vsled fakcijozno-opozi cijonalnega boja z nami, — e, gospod urednik, kaj nam to mar! — Ali vzemimo n. pr., da je naših Kočevarjev in Nemcev in nemškutarjev (zadnjih bo menda redko število pri nas zdaj, kot divjih mačk in risov!) — v istini čez 30.000, naj jih je Če hoče; da bi pa naš slovenski rod imel polniti jim njihovo pičlo Številko, tega pa še ne pustimo sedaj, ko nam „vremena postajejo bolj „jasna" in nam „mi-lejše zvezde svetijo". In zakaj bi nam ne svetile milejše zvezde, ko po navadi „za dežjem sobice sije" saj nam je dokaj časa oblak žalostnih razmer za krival svitlobo „boljše dobe", na svetu pa vsaka stvar le nekaj časa traje in vrag ni, da ne bi tud hiši Žida Gierolima Priestera, potem v hiši lt.ium gartnerjevib nečakov, Wasserthala in na Živkovičevej, v katerej je Haimbacbova kavarna nZum ewigeu Licht". Cela stvar trajala je od 4. do 6. ure popoludne in ves ta čas so dečaki (10 do 12 let stari) metali kamenje in prouzročili veliko škode, ker so stekla na novih hišah in kavarnah jako skupocena. Pripoveduje se, da je kavarnar Haimbach jednega dečka ujel in tako pretepel, da so ga odnesli v bolnico Ves čas, ko je trajalo to razsajauje, policije ni bilo videti in zadnji čas bi bi., da se od taiste odstranijo vsi oni elementi, ki so že tolikokrat pokazali svojo nespretnost. Včeraj zvečer so vojaki tudi streljali v Bako-vičevej ulici, jedna kroglja udarila je v kavarno Finkovo. Danes kampirajo lovci na Jelačičevem trgu. Mimo financije hoditi dovoljeno je le pojedinim. Velikega župana Vardiana, ki je šel včeraj v Remete ljudi mirit, so prepodili in našel je zavetje pri župniku v Remetah. — Pri sv. Duhu metalo je ljudstvo kamenje na husarje. (Ostalega dopisa, kakor je zanimljiv, ne moremo tiskati. Uredn.) Iz Bovca 3. septembra [Izv. dop.] Veseli dogodjaj v Laksenburgu, kamor so bile oči cele Avstrije že dolgo obrnene, naznanil je tudi nam 21kratni strel topčev. Radost in navdušenje bilo je splošno, in povsod slišalo se je le o veselem dogodjaj i kaj rado govoriti. Zvečer bil je trg splošno in kaj lepo razsvitljen, le samo stanovanje g. R. ne. Serenada in bakljada veteranov, kojej so se pridružili Čitalničarji iu mnogo občinstva, bila je krasna. Pred c. kr. poslopjem in županstvom bila je primerna in navdušena ovacija. Danes je bil trg v zastavah, od 9. uri zjutraj bila je slovesna sv. maša s Te deum. Pri tej bili so navzočni občinski svet, c. kr. uradniki, šolska mladež, društva in mnogo druzega pobožnega občinstva, ki je s pobožnimi in patrijotičnimi čuti prosilo v sega mogoč nega novoro jeni nadvojvodinji blagoslov nebeški, v veselje pre-vzvišene cesarske hiše in Avstrije. penečo jezo, svobodno jim, mi narodnjaki jim potrebnih pijavk gotovo ne bodemo stavili, kakor so jih potrebni. — Na svidenje! gospod urednik. Cerberus. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je cerkve nemu predstojništvu v Starih Fre*ah (v Kočevji 100 gld. za po zidanje pogorele poddružnične cerkve — (Vabilo k mestnega odbora seji,) katera bode v torek 11. dan septembra 1883. leta ob 9. uri popoludue v mestni dvorani. Na dnevnem redu je samo: Finančnega odseka poročilo o mest nej hranilnici. — (V odbor za Kocijančičev spomenik) voljeni so gg.: Mons. Kafol, dr. Gabriielčič, dr. Gregorčič in prof. Sesić. Mons. Vauasi se je naprosil, da bi pristopil odboru. — (Dr. Franc Kos), do zda) suplent na c. kr. gimnaziji Goriški, postal je profesor za zgodovino in zemljepis na c. kr. ženskem učiteljišči v Gorici. — (S Ptuja) se nam piše v 8. dan t. m.: Včeraj popoludne dobili smo md 400 Kuhnovcev v naše mesto, 400 ostalo jih je pri sv. Juriji, 400 jih je šlo v Ormož. Danes zjutraj odrinili so proti hrvatskej meji. Včeraj prignali so zopet 13 upor nikov v naše mesto. Vsi so iz Haloz. Tudi ona osmorica, o katerej sem zadnjič poročal, da so Hrvatje, so iz Haloz. Jaz ne zagovarjam izgred-nikov, tudi sem preverjen, da mora vsak upor proti obstoječim zakonom biti kaznovan, a tega pa vender ne morem zamolčati, da se mi način, kakor so bili uklenjeni, ne dozdeva dostojen našemu razsvitljencmu 19. stoletju. Naši mestni očetje in tudi drugo ob činstvo je nekako potrto, ker je brezdvojbeno, da dobimo še nekaj židovskih rodbin — akoravno jih imamo že sedaj več nego zadosti. — (Iz Pregrada na Hrvatskem) se nam 9. t. m. piše: Kakor vam je znano, odmarsiral je domači polk v četrtek iz Izubijane. 4. bataljon je odšel i« Šentjurja na južnej železnici v Derenice, kjer je bil preje boj, in drugi pak v Pregrado. Pregrada je dovolj lep trg, prebivalstvo prijazno Tukaj je vse mimo. Vzlic temu patrole hodijo okrog. Dva dni amo marširali, sedaj tukaj čakamo, kaj bode. Prihodniič več. — (I z No v eg a Ma ro f a pr i Va raždin u ) se nam piše v 9. dan t m.: Včeraj na večer napalo je okoli 500 kmetov iz bližnjih vasij tukajšnjega načelnika, od katerega so zahtevali „one magjarske tablice". Ko sedmim navzočnim žandarmom ni bilo mogoče jih pomiriti in ko so jeli na nje kamenje metati, ustrelili so, na kar je palo več kmeto . Trije so mrtvi, 8 ranjenih. — Ob tretji uri pride sem jedna kompanija Kuhnovcev iz Varaždina. — (Velikega medveda) ustrelil je 7. dne t. m. 18 letni kmetiiki fant Franc Pečjak, po domače Tislerjev, na Gorenjem polji blizo Soteske pri Rudolfovem. Dolgo časa so kmetje slutili, da jim medved na polji škodo dela. Fant Pečjak zasledi kmalu medveda, ter ga pričakuje proti večeru 6. t. m. stoječ na nekem štoru blzo koruze, v katero se je medved možnto namenil tudi ta večer. Fant pu sti medveda kakovih 14 korakov blizu, pomeri s svojo jednocevKo in „ tresk" zakadi mu krogljo ravno v plju'a. Medved takoj pade otrasansko brubneč, predrzni fant pa, neimajoč nobenega strela več pri sebi, pop,ha jo domov. Diugo jutro prideta fant in njegov oče pogledat za medvedom; najdeta ga krvavečega ležati blizu koruze. Ko ju medved šapati, spne se kvišku na zadnji nogi in zamolklo renči. Pri tej priči požene mu fantov oče hitro jedno krogljo tako dobro v trebuh, da mu prebije hrbtišče in v hrbtišči obtiči. Drugo krogljo da mu mej oči v glavo — in bil je — morto. — Medveda pripeljali so potem v Rudoifovo, tehtal je dva in pol centa. Meso je imel jako lepo, b lo je mehko in špehato. Koža se je prodala za 15 gld. — Pravijo, da mora biti še jedna medvedka z mladići v tamošnji hosti. — (Za zastavo „Savinjskega Sokola" vMozirji) darovali ho gg.: Jože Lipold, Mozirje 20 gld.; Ant. Goričar, Mozirje, 10 gld.; Ivan Ko-varič, Mo/.irje, 5 gld.; Tona Turnšek, N*zaret, 10 gl.; dr. Vošnjak J., L'ubijana, 10 gld.; dr. Sernec, Grilje, 3 gld.; Viijelm Grohmann, Žavec, 5 gld.; gospa N^ža Zupane, Celje, 5 gld.; gg. Janez Zupanec, Celje, 5 gld.; dr. Hrovat, Ceije, 2 gld ; dr. Fr. Gross: Ptuj, 10 gld.; A. Jeraj, Spod. Rečica, 5 gl.; Martin Mateik. Rečica, 1 gl.; dr. Dominkuš, Maribor, 5 gld.; Jan. Kolman, LetuS, 1 gld ; Fran Štiglie, Letuš, 1 gl. 40 kr.; M hael Vošnjak, Celje, 20 gld. Njih prevzvišenost milosti)ivi gosp. kuezoškof lavan-tinski J. M. Stepischnegg, Maribor, 15 gld.; včc. gg.: dekan J. Jeraj, Žavec, 6 gld.; dr. Muršec, Gradec, 5 gl.; J. Toporišič, župnik pri Sv. Lorencu. 5 gld.; dekan Ant. Žuža, Laški trg, 10 gld.; Jakob K*-ušiC, župnik pri Št. Andraftki, 3 gld. — Skupaj 161 gld. 40 kr. — Za slavnost blagoslovljenja zastave darovali so: goap, Joža Lipold, Mozirje, 30 gl. in g. Anton Jahn, tovarnar, Peggau pri Gradci, 1 cent smodnika (janita). Vrli rodoljub Ant. .Klin, akoravno zapustivši svojo domovino, Slovensko Štajersko, preselivši se mej nemške Štajerce, spominja se nas v jednacih prilikah vedno radostnim srcem, /vest svojemu narodu, podpira vsakaka narodna podvzetja vaekdar z veseljem. Živio! — Vsioo Čč. darovateljem izreka prearčno zahvalo odbor „Sav. Sokola". — (Goriška telegrafična postaja) sprejela je od 29. avgusta do 4. septembra 783 telegramov, ki so šteli 15.148 besedij; odposlala je v istem času 957 telegramov 53.005 besedami. Vseh telegramov bilo je torej 1740, besed pa 68.153. Goriška postaja je prejela za telegrame imenovanih dnij 4686 gld. 6 kr. Razen teh šlo je skozi Gorico tiste dni 470 telegramov, namenjenih drugam. „Soča." — (Premiranje konj.) Na Vrhnikiseje vršilo premiranje konj v 7. dan t. m., ter so bili odlikovani sledeči konjerejci: 1. Za kobile z žre-beti: Ogorelec Vinko iz Škofljice, s 7 slati; Marinka Andrej iz V na njih Goric, s 5 zlati i toro1, b 3 zlati; srebrno svetinjo; srebrno svetinjo; brno svetinjo. — Fendler Henrik iz Postojine, s 4 zlati; Črne Janez iz Kozarij. s 3 zlati; Jerala Luka in S»mo-Jeraj Jarnej iz Sinje Gorice, s Seliš k ar Fran iz Dragomira, s Oven Martin iz Šmartna, s sreli. Za mlade obrejene kobile: Smuk Matevž iz Bevk, s 5 zlati; R e m Š k a r Matija iz Brezovice, s 4 zlati; Zdešar Janez iz Vnanjih Goric, a srebrno svetinjo. — III. Za jedno- in dveletne kobile: Š te fin Ignacij iz Zaloga pri Postojini, z 2 zlatoma; Gams Janez iz I-kevasi z 2 zlatoma ; grof Lichtenberg A. iz Prapreč, z 2 zlatoma; Pen ko M. iz Slavine, s srebrno svetinjo; ti rdo dol ni k Fran iz Brzdenca, s srebrno svetinjo. Javna zahvala. Včeraj izročila sta mi tukajšnja c. kr. davkarska uradnika, gospoda Ivan Kalan in Alojzij Podboj, 22 gld. 50 kr., katere ata nabrala pretočeno nedeljo o priliki gledališke predstave v korist šolske mladine v Velikih Laščah. Za ta blagi čin štejem si v prijetno dolžnost omenjenima gospodoma, kakor tudi V9em diletantom, ki so sodelavali pri igri in pripomogli k povoljnej zvršitvi, izreči javno zahvalo in pohvalo. Krajni šolski svet v Velikih Laščah, dne 6. septembra 1883. Fran Grebeno, predsednik. Tujci: dne 7. septembra. Petzival z Dunaja. — Dr. Stenta iz Pri Nlonn : Trsta. — Sever iz Pulja. Pri Malici: Viconte iz Francoskega. — Gessler z Dunaja. — Mulan iz Vrhnike. — Hočevar iz Krškega. — Neumavr iz Monakova. M eteoro logično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 784*39 mm. 732-38 mm. 788*68 mm. + 12*1 "C 4-90*8*0 + 140" C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. d. jas. jas. 0-00 mm. dežja. ■ji 7, zjutraj « 1 2. pop. 19. zvečer 733-91 mm. 732-< 4 mm. 73404 mm. + 8-6° C -f-20-8" C + 14-6"C Sl. Bvz. si. svz. Sl. BVZ. jas. jas. jas. 0 00 mm. j dežja. 9. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-91 mm. 733'81 mm. 736 84 mm. + 7-0«C + 19-0° C -t-ll-8°C brezv. sl. svz. hI. szh. megla obl. dež. 7-9 mm. dežja, i Srednja temperatura je znašala -f- 15*8°, + 19*7° in -f- 12-6°, za 01° nad normalom, 0-6° in 2-40 pod normalom. □Z5-u_naJs3ca, "borza dne 10. septembra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 77 gld. Srebrna renta .... ..... 78 fl Zlata renta.......... 99 , 5°/4 marčna renta..... ... 92 , Akcijo narodne banke . ..... 834 , Kreditne akcije........ 290 „ London . ...... 120 , Srebro . . ........ — , Sapol. ....... ... H „ C. kr. cekini . . . ... . . ft Somsko marke ..... . 58 „ 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 120 , Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 167 „ 4% avatr. zlata renta, davka prosta. . 99 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 „ n n n • 86 „ „ papirna renta 5°/0..... 85 , ">" ,. štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 „ /.»•lnlj. obČ. avstr. 4 '/a". „ zlati zast. listi . 118 „ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 107 „ Pmr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ Kreditne srečke......100 gld. 168 „ Rudolfove srečke .... 10 „ 20 „ Akcije anglo avstr. banke . 120 „ 106 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 230 , 95 35 25 85 20 05 51 66 50 25 f)0 05 90 50 10 25 25 30 30 75 50 25 kr. Presrfcna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob času bolezni sočutno obiskavali in se udeležili sprevoda ranjke ljubljene matere, gospć Antonije Drenik, roj. Baraga, ter častitim darovateljem mnogih prelepih vencev. V Ljubljani, dne 7. septembra 1883. Žalujoči sinovi (590) z rodbinami Drenik. I)i("'C m O poštni upravnik, prost vojaščine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, proti ug(»dnej plači. Tisti, kateri so izučeni v kupčiji, imajo prednost. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda" pod N. R. 454. (585—2) Dečko, 16 let star, kateri je dve realki in jedno leto trgovinske šole izdelal, slovenskega in nemškega jezika zmožen, sa ponuja trgovinskim hišam kot učenec. Ponudbe sprejema A. Alv.au v Cerknici. (587—2) V najee se daje oostilnica, ležeča blizu postaje južne železnice. Ponudniki, ki morajo znati nemški in jeden slovanski jezik, dobe potrebna pojasnila ustno ali pismeno W tovarni za, cement (582—2) pri Zidanem Mostu na Štajerskem. I Za 8"ojo trgovino m papirjem potrebujem takoj jednega pridnega učenca, kateri ima zadostno šolskega znanja ter je zmožen slovenskega in nem škega jezika. (586—2) Iv. Giontini v Ljubljani. 01 IbM se išče b plačo 8 gld. „Slovenskoga Naroda". na mesec. Kje? pove upravništvo ^592—1) Proda se 8 še prav dobro ohranjenih, močnih vinskih sodov z železnimi obroči in sicer 7 po 40 in jeden 70 vedrov avstr. držeč h. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (591—1> Mestni trg št. 14 priporoča naslednje cenene stvari, deloma za vsakdanjo rabo, četku šolskega leta: Za 5 kr. knjižica za znainonovanje s 100 uzorci. Za 3, 8 kr. posrebren uaprstnik. Za 8, 10, 12, 15 kr. dvojica pristno bar- vanih otroških nogovic. Za 20, 25, 27 kr. dvojica pristno barva nih ženskih nogovic. Za 3 kr. vretence sukanca. Mestni trg št. 14 deloma ob po- Za 6 kr. klobčič volno za pletenje, trojna. Za 6 kr. 100 angleških jeklenih lasnih igel. Za 20 kr. 100 angleških šivauk z zlatim uhom, odbrane velikosti. Za 6. 10, 12, 18 kr. okvir za fotografijo. Z:> 12, 20, 25 kr. pisana podložna tasa. !! 88 kr.!! dežnik s trsteno palico in nik-Ijeviin kln I mrk i mi. Jedilno orodje iz britanija-srebra. 15 kr. žlica, 15 kr. francoske vilice, 8 kr. žličica za kavo, 30 kr. nož z jeklenim rezilom, 28 kr. žlica za mešati, 45, 60 kr. zajcmalna žlica. 6 kr. bronsiran et.ui a 10 peresi. 28 kr. škateljea (ireinerjevih ali R peres. 2 in 3 kr. brisalni gumi. 3 kr. čistilo za tinto. 13 kr. držalo za pero in svinčnik iz niklja, 8 kr. 80 komadov papirja in kuvertov za pisma s črkami. 12 kr. 80 komadov papirja z vzbunka- nimi rožicami ali tički. f> kr. univerzalno crtalo, ima joče v sebi pero in svinčnik, brisalo in klinČek. 27, 30, 86, 45 kr. šolska torbica za dečke in deklice. !! Novost!! Da se obvarujejo šidsni rekviziti mo krote, služijo jako dobro amerikanske usnja te knjige I jermenom, za večje dijake in dekleta, 88 kr. 42, 48, 66 kr. amerikanska torba iz usnja, gostega in navadnega platna. '.», 16, 25 kr. hermetično zapirajoči se tintniki. 4, 6, 10 in 15 kr. knjižice za notice. 5, 8, 10, lf> kr. skrinjice za peresa. 25 in 28 kr. nerazrušljiva paneer-mošnja z lapiralom dveh krogljie. 60, 70, 88, 99 kr. album z udelanim nikljem. 92 kr. pristna verižica za uro iz sreber-nega niklja, izdelana kakor prave zlate verižici*. 90, 110, 13.r) kr. mali kovčeg za potovanj »j. 27 kr. čibuk s oevjo il Hadenske višnje in jantarjevim n■ mikom (583-2) I i/i i—• O < (D B ? P B -80 Letui dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1881 ... „ 15,412.82175 lzplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............... „ 128,300.000-— V slediijej dvanajstraesečnej pošlo valnoj perijođi uložilo so je pri društvu za . . . .*.............. „ 67,185.575«— ponudb, vsled česar znafia skupni znesok v slednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........... „ 1.077,022.110*— Prospekte in druga razjasnila daje (.lavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, H. nadstropje pri Val, Xot*»cliliotii- (162—7) Izdate!) in