SI. številka. (▼ Trata, t mImU iie 11. Btroa 18M.) Tečaj rXIIl. (DIH hjjMj« F* Mkrat aa Mm -«b tOVklb, mmwmwm*mm* Ia .ebotfch. Z jutranjo ladanja lakaja ok S. «ri rjntrmj, t«A«r«t p« ob 7. isdaaje itue: Avstrija r. 1.50 pourtk : : Isto . . . 13,- ... 18.— ■»j. ob o. nri BjntFnj, tom aH to*or. — Obojno isd IflnnHM , t, i,— htm ■a »« ... s.— . ■* pel lat« . * a._ ! - I« plaiovatl aapraj M hnIN kros prltoint nrilthf H ipi •žira. Poaauaiftno Ito.ilka ■« dobivajo t pro-dojalalaah tobaka v Iratu po 9 Ut« Trata po ovi. EDINOST Ofiaal ao rodmao po tarif« * potrtu; aa aoaloro ■ doboMaai trkoaai ac plačaj prostor, kolikor obaoga oaradnih tti !!• Poslana, oaiartnioo in jarr.a *ab»ola, ■ait Oflaat Ud. ao »Annajo po p»> Stric. V vsaki sts sedola voznik in gospod. pristojslo. Ksj bi bile narsvaejega, nego Čiste slovenska sodišča — ds se spomsimo le psr takih krajev — v Komna, v 8ežani, v Pedgradu? Ali glej nesreče I Ker v teb krajih ne gre s italijanščino, pa je trebalo uvesti nemščino kakor uradai jesik: povsodi bodisi tudi kitajski, le slovenski ali hrvatski ne sme biti 1 Zakaj tako ? Zsto: sko je n. pr. s Voleskega dollo hrvatskih spisov, gospodje svetaiki v Trstu ae bi vedeli, ss ksj da gre; ali v dragem slačaju r državno pravdaištvo ae bi snalo sestaviti obtožaiee itd. To pa je tako, ker se je uveljavilo aačelo, ia v Trsta mora biti vse italijanske. Tu gre sa našo kožo, sa uaše imetje, sa nale čast, sli s vsem tem moramo trpeti, da se prett asm vse vrli i tujem jezika. Mi pesname sličaj, ko ss js pravda vršila med dvema hrvatskima strankama, kateri sti imsli vsska svojega hrvatskega odvetnika. Car je došlo v tej pravdi ed straak, bile je vse hrvatsko; sli, kar je storilo sodilče, je bilo vse itslijaaske, Ia med tem tudi saslilavaaja prič, ki so vse govorile samo hrvatski. t Dragi slučaj. V tem slučaja se vse tri ia-stauee odbile prošajo sa upis v zemljiška kajige v jeiiku vloge in listhie (v hrvatskem jeziku), češ, da vedja zemljiška ne aatt hrvatski. V kszsaskih stvareh ae bi se smele pisati se strsnkami nego v onem jesika, katerega govore straake same. Tako predpisuje tudi kazenski po-stopnik. Ali dogsja se uprav nasprotno : vse, kar ' je pisaaoga, mora biti italijanske. Na zapuščinskih razpravak daaa je soduika najlepša prilika, da ustmeuo in pisamae občuje se stranko v njeaem jezika. Ali tudi tu se ne sluša zakon o ravuopravaosti, ampak treba čuvati itali-jaastvo oblasti. Tako bi mogli našteti z jedne strsni vse zakonske institute, a na drugi strani vsa sodišča, kjsr živi asi narod, in povsodi bi našli, kake krivično se izključuje nsš jesik iz sodnih srhivev in dvoran. Kdo je kriv temu ? Drsni vozniki so toiiko poteptali polzko pot, da so druge sani, s katerih se popotniki stopili, zamogle prevesti se brez nevarnosti, kar ae je tudi zgodilo s primerno previdnostjo. .Pojdimo I...0 so zaklicali z griča. .Vsakdo naj poda gospč roko..." .Zaigrajte polko..." „Godci naprej f...* Ljudje z bakljami so se ustepili ob eesti, godci so vzeli v roke godbeno orodje, pari so stopili v vrsto. Zadonela je žalostna melodija polke Oginskega in gru6a, stoječa na griču, se je jela paroma pomikati aiz-dolu kakor barvasta nit, sno-vajoča se is temnega klobčiča. Ovčar je snel kučmo, umaknil ss za svoje sani ter potegnil najdenki glavo izpod kožuha. „Glej*, j« dejal .in oglej si jih dobre, kajti gotovo drngokrat v življenja ne zagledaš take lepote. To je procesija, ne boj se I... Sami grajščaki ia grajščakinie in toliko jih je, kakor ovac na paši.* Nekoliko korakov pred njo je stal sluga s bakljo; hlapec je torej mogel izborno videti vsaki par mimogredoče karavane ter je pojašnjeval to siroti s tihim glasom : .Ali vidiš tega, kateremu oklsp gleda izpod ovratnika in na glavi ima meden kotlić? To je velik vitez I.. Taki so nekdaj zavojevali pol svetn, toda dandanašnji jih že ni več..." Mi imamo temeljnji državni zakon, ki daje tndi našemu jezika mests v vsakem arada, so-sebno p« v sodnem pogleda takoimenovano lex Bolat od leta 1883. — ako se ne motimo —, s katere je bil premenjen za Istro in Dalmacijo IS starega grajaiskega postopnika, take, da jezik sloge (pismeoe ali ustmene) mera vladati peatopaojs; mi imamo faktično stanje, ki biof&N: Vičilo — nočemo reči: aadviadje — ali vsaj jednakopravnost našega jezika na sodišča; toda, vse je ostale tako, kakor da smo Še daaes pod Benetkami, ali kakor da živimo v Kalabriji. Odkod socijalni demokratje ? (I t rim i dopis iapod Nanosa.) (Zvrieiek.) Kakor ae pa obupu navadno pridružujejo atraati, tako ae je neadravim našim razmeram pridružila ao-cijalnodemokratična misel. Ia kdo bi to aameril ljudstvu? Vsaki teden ima nedelo, vsako delo plačilo in vsaki trud, vaaka maka vsaj nado na venec veselja, mučeništva, »nage, kjsr trpin hipno, vsaj dozdevno pozablja neukrotljive beleat Soeijalnodemokratiini nauki imajo, povdarjajoči samo u vest, obče človeške pravice in cene dela, te slad-kosti obilo. Zato ao v nas, kjer vlada splošna mise-rija, godna tla za takšne pšenico. Ob zadnji volitvi v državni zbor iz kmetskih volileev in iz pete kurije se Že zahtevali od narodne atranke — svoje volilne moža — kar ua svojo pest. In da bi stvar ostala samo na tem, tega ne morejo jamčiti vsi župani, vai deželni in državni poslanci, niti vsi vladni organi, ki navadno nimajo deati očesa za ljudske bedo. Tu je katastrofa neizogibna. Socijalni demokrat dviga glavo, in l|Udatvo ga posluša, čemur ae ni čuditi, aaj ae nihče no zmeni za nje. „Delavec" in .Svebeda* krajšata trpinom večerne ure; njihovi nauki, deloma drzni, deloma opravičeni, ne preaedajo cele nekaterim, ki so si nadeli, nimbus narodnega prvaštva; pa aamo zato, ker ti nauki nasprotujejo duhovščini in trde, da je vera privatna stvar. Prvi par je prešel mimo hlapčevih sanij ter zginil za gričem. .A oglej si tega z sivo brado in s kito na Čapki. To je velik gospod in senator... Taki so nekdaj pol sveta držali v roki, toda dandanašnji jih ni več...4* Drugi par je zginil v temi. .Ta v ovratniku", je dejal hlapec najdenki, .je dnhovnik. Taki so v nekdanjih časih znali vse, kar je na zemlji in na nebu, a po smrti so bili svetniki. Toda dandanašnji jih ni več...* Tretji par se je skril za gričem. .Ta pisani kakor detel je tndi velik gospod. Nifi ne dela, marveč samo pije in pleSe On je naenkrat mogel izpiti vrč vina ter je potreboval to* liko denarja, da je naposled moral prodati posestvo. Ko je bilo prodano vse, zmanjkalo je tudi njega". Četrti par je šel mimo. „Vidiš, vidiš, tn gre nlanl... 01 taki so se muogo vojevali.. Prehodili so s Napoleonom ves svet, premagali vse narode. Toda dandanašnji jih ni več,..* .0 glej, glej, o I teh se naglej L. Ta je dim« nikar, tu kovač, ta igra na kitaro, ta je oblečen kakor ktaet, toda v resaici so vsi ti gospodje, spreobMeni tako radi zabave..." (Pride ie). Kdo bi Urej zameril piiprosteam kmttiča, reko-delcu in trgoicu, če vid.jo svojo in svtjcev rešite* jedino t uresničenju ide. U sudiugov : »Delavec* piše izvrstno 1 T« p.4« za kmeta, U, ta!* Kaj pa duhovščina ? — Ta bi utegn:la mnogo koristiti io tudi mjali, da stori runog« ; a stvar je drugačaa. Sleherna cerkev ima več ali manj kapitala, ki je razposojen Da bližnja posestva. Ljudje so dolini obrati po već let, kd-» bi zameril: kjei ui, vojska ne more vzeti. Župnik jih svari, čuka. teži in rubi aledojič za kapital in obresti kakor Tsuki drugi upnik ; ljudje pa pravijo za to, da je oderuh. V denarnih stvareh, če n^ sploh oglaša, mu ne verjamejo. Će t-e je stvari lotil kapelan, mu nasprotuje, kakor župniku, inteligenca, in dolžniki govore: tudi ta bo kmalu župnik ; s tem je pa povedano vse. Navzlic temu se jim posreca slednjič ustanoviti posojilnico; a posojilnica pomaga ljudstvu delati — dolgove. Vir, vir dohodkov, zaslužka odprite, dolgev nas rešite in delujte, da se mirno preobrazi socijalni red, ki pozna danes samo bogatina in beiača; potem pa le posojilnice in hranilnice na vsakem oglu, a sedaj nam koristijo malo več nego umirajočemu — nove hlačel Ljudstvo jo trumoma iskalo sreče v Ameriki; zdaj se vraća domov golo, sestradano in prepričano, da Slovencu povsod sreča laže. „Amerikanci' znatno pomnežujejo kmetski proletarijat, provzroćajo troške deželi, državi, sebi itd. in to ni najložja rana. — Oni, ki bivajo med sosednjimi narodi, in oni, katere doma tare beda, ali so kaj na bolnem ? Nemci nas sramote s psovkami, vrednimi pravega „Herrnvolka*. Lahi tržejo našemu trpinu na lastni zemlji košček kruha od ust ter ga ponujajo svojemu bratu iz lačne Italije. V javnih zastopili — izvzem8i morda Erapjsko in nekaj sosednjih občin, gospodujejo zdržema naši nasprotniki, gospodujejo brezozirno, grdo, zlo, a vlada molči. Nemci smejo na*e zastopnike celo v državni zbornici zmerjati za manjvredno ljudstvo, z Culukafri itd., in Lahi v Istri našim zastopnikom niti govoriti, da, niti sedeti ne puste v deželni zbornici. — Ko se stvari postavl ene naravnost na glavo, se vidijo socijalni de-mekratje z geslom : vsi jednako! pravi rešitelji ljudstva. Brez te devize vidi narod, da je brez prihodnjosti; KraSevec živi od danes do jutri, živi iz roke v usta; kjer je bolje, tura mu domovina. V Trstu polnijo naši vrste nasprotnikov ki so često bolj zagrizli, nego pristni Lahi; pozgubliajo se v nemškem morju, poizgnbljijo se v Ameriki. Ljudstvo je vsled bed* zgubilo zaupanj« samo v sebe, v ivojo lastno prošlost, svojo žilavost, moč in samobitnost. To je najhujša rana, od tod locijalni dcir^ntje po naših vaseh in trgih. .Živio !• Slava? — Km Slovenci — Slovani — kaj ? Prvo je, da sem sit; lačen ne morem kričati*. Ali ne govore prav? — Revna domovina, če boš hranila lačne že-ledce g praznim navdušenjem! Toda narod ve, posebno ob cestah so ljudje olikani in ni jim neznano, da je drugod p« svetu bolje, da bi lahko bilo tudi v nas drugače, ko bi se kdo ozrl v to siromašno pokrajino; narod čita, čita rad, Cita mnogo, čita vse. kar dobiva. Ne zadošča več Mohorjeva dražba, Želi si krepkeje hrane; in to mu ponuja, ker ni druzega, „Delavec", to mu ponuja „Svoboda*. Neukrotljiva strast po čitanju je ena njiva, kjer raste socijalnim demokratom prihodnjest med našim ljudstvom. Liudje jim pravijo „samokrati* in ti „samekrati* se hvalijo (glej: Sooialpolitische Flug-8chriften 2. Desorganisation. Von Verus, Wien.) kakor gospodarji politične bitnvaeije, ako jim vlada dovoli splošno iu tajno, direktno volilno pravico . . . Resn'Čnol Od nekod mora priti rešitev. .Kamenja imamo dovolj; kruha nam dajte", završujem z g. Zelenom: naši sucijologi, in narodni ekonomi naj se pa izvolijo ozreti na notranjskih Kra'ovcev razmere, naj stavijo na kompetetnih mestih svoje modre nasvete; in ako spoznajo, da je ta-Ie dopis le za pi-čico prečrn, naj odgovore po vesti in resnici. Dizi 1 _Samokraf. PoUU ik« Yestl T TR8TD, da« 13. marca 1898. Nekoliko pojasnila. Ča*i •« spreminjajo ia injimi se je j»l* menda spreminjati tudi .Triester Zeitung". Kdo bi bil pričakoval kaj tacega od spoštovane tov»rišiee tržaške ? t Ča-ri so ae spreminjali, vlade ** pr hujale ia odb*j»l», atrauke so st bojevale in vapeh j« bil sedaj tn, sedaj ta« ; la jedna jedna točka je bila trdna in nepremična v tea valovenju • .Triester Zeituag* z njeni* prepričanjem, da Slovenci in Hrvatje ■>• In z* te ti f Priaerekl, d* plačujejo davk*-, da »olč* in delajo tako, kakrr hočejo oni, ki so sločajno na vladi. In kar ae oni, ki so bili na vladi, vestno hranili v inventarju italijansko navladje t pokrajini primorski, J« smatrala tndi .Triester Zeitung' kakor umevne samo ob sebi, da io Slovenci in Hrvatje morajo poslašno in bros prigovora pskoriti vsesiu, kaker žele — Laki. Ob takih nazorih, augerinauik od izvestne strani nemški tovariiici, ni moglo biti dragače, nego da sa je „Triesteriea* ob vsakem važne« poiit škem dogodku ali spremembi menila za me-uenje vseh petih delov sveta, izvzemli jedine Slo* vsnee in Hrvate, živaee v isti pokrajini žnjo vred. Za nje je bilo kakor pribito, da Slovenci in Hr* vatje nimajo besede v kapitola; in če so bili le U vendar toli drzni, da se ne oglašali svojimi željami in svoji« menenjem, kaznovala jih je .Triester Zeitung" vsikdar s ponosnim preziranje«. Ta lepa stara tradieija v uredništvu .Trie-sterice* je dobila včeraj nalo razpoko. Malo sieer, ali vendar t In zadovoljni bodimo. Sleherni začetek je tetak; človek ne sme zahtevati preveč hkrati. Da, včeraj se je zgodilo, da ja povedala .Trieater Zeitung', kako sodijo Jugoslovani o mi-nisterstvu Tkunovem 1 Malo je povedala, le borih pet vrstic iu jeden del besede čez, a že to malo se je tako isberao posrečilo neaikema liatu tr-talke«*, da aaa sili do malega pojasnila. .Triester Zeitung* pripovedaje, da ja akapiaa j Jagoslovanov (menda v drlavneafzbora) oilo vijena, i ker se ni jemale ozira nanjo o sestavljenju mini-| ateratva. To ja res, ali ni dovojj jasno povedano. To j bi se moglo tolmačiti tako, kakor da ja aknpiaa Jugoslovanov sestavljena is samih ministarskih kandidatov, ki bo ozlovoljeni sedaj, kar ae ai ustreglo njihovi ambiciji, ali osebni koristi V slovenskih listih se je te dni res pojavljala neka nezadovoljnost, ali to le t bojasni (katera nem gotovo ne>me nikde št«ti f slo), da bi oni razlogi, ki so provsročili, da se se Jugoslovani popolnoma presrli o sestavi miiistcrstva, mogli delovati na to, da beda novo ministerstvo prezirale tndi aaše opravičen* zahteve, da se ohrani tisti nesrečni tistem, ki jednostavno nas Hrvatov in Slovencev niti ni — poznal. La v tej bojazni je kil izvor pojavom ozlo-voijenja našega — v opomin in svarilo našim za-j veznikom I Ako se pokate, da nate bojazen ni bila opravičena, potem nam je vsejedno, naj bo minister Peter ali Pavel. Toliko v pojasnilo, da na hoda kriva aodke. K položaju Včeraj je imel izvrievalni odbor daaniea sopet posvetovanje, ki ja trajalo par nr. Poal. Jaworski je poročal o svojem pogavoro, ki ga je imel (takoj po prvem posvetovanju tega odbora) s ministarskim predsednikom grofom Thunom. Členi edbora ao vzeli zadovoljstvom n i znanje to poročilo Jaworskega. Podrobnosti včeraj-injega razgovora niso suaae, ker se ae člani sa-vesali častno besedo, da bodo varovali tajnost La toliko javljajo listi, da ja daaniaa aklenila kandidirati dosedanjega podpredsednika dra. Fuehsa sa masto predsednika zborniee poslancev in da je dr. Fuchs tudi vsprejel kandidaturo. „Mattinu* brsojavljaje tudi, da daaniea sa aedaj ne bode skušala uveljaviti zahtev svojih skupin, ampak prva skrb da bode obrnena v to, da se v parlamentu prične zopet parlamentarno delovanje. To treba zabeležiti. Kaj tacega ae ne dogaja vsaki dan. Zato treba zabeležiti. To treba sabeleiiti tem točneje, kar ja došlo od nasprotne strani, in to o priliki, ko se je hotalo dokasati ravno nasprotne od tega, kar se je — priznalo. Btari nasprotnici Slovanov, zagovornici vsake krivice, neumorni sotrudnici na vsakem slu, ki tare in je trle to državo avstrijsko, netiteijici vaeh na-dnih borb in prepirov, te odprte rane v naši monarhiji — glasoviti dunajski „Neue Freie Presse* se je primerilo nekaj tacega te dni. Ko se je ujedala radi vstopa d.ra B&rn-reitharja v ministerstvo Thunove, ko aja dogajajo Neaeem, uile ao mi besede: .V nov*« ministerstvo prida pa* aajlote v nevarnost, da bode kompromitovaan njegova zvestoba de lintne stranke, oai minister, ki je prišel iz nemšfce*H ve-leposestva. Ako so Čehi, Poljaki in klerikalci poslali svoje može v ministerstvo, pa smejo pri« čakovati, da bodo vplivali na vlado v svoit-m zmnlu, kajti za njimi stoji večina■..... In niše doli: Nemei so v manjšini, napadani od vseh strani 1 Tn imamo torej črno na bele«, zapisano v nesprotnem listu: da za eastopneki Slovanov stoji rečina! Lapidarneje pač ni aoino obsoditi zahteva Nemcev po hegeaoniji v tej državi, kakor se j« to zgodilo v prvi zagavoralci te zahteve. Nehotft je napravila .N. F. Presse* debelo črto preko vaek računov in 9dokazov' svojih, na katere opira sa« htevo Nemcev, da ae jim mora prepustiti nloga Herrnvolka, a Slovani da ,se morajo resignirano zadovoljiti z ulogo helotov I Tu stoji črno na belem v BNeue Preie Presse* ia to treba sabeleiiti tudi tu, da Nemci se ? manjšini v drŽavi, da torej etnograflčni odnoiaj! govora proti ajihovemn uudvladju. Ia ker se od« nošajem v lepem soglasji pridružujejo tudi — državni osnovni sakonl. kaj ostaja Neaeem v oporo njihovi sahtevi po hegemoniji F Nič, p av nič t Morda njihova veča vrednost?! S čem je dokazana ta veča vrednost? Z aičeaef! Kajti vrednosti naroda ni smeti soditi po dejstva, da-li je sa nekoliko desetletij bolj aH manj hitel po poti knl* ture, ker je to savisno v prvi vrsti od raznih dogodkov v rasnih dobah, katerih ni provzre il is ni mogel preprečiti dotični narod, ki je bil neljubo zadet po hitih; a«pak za vrndno-it narodov je odločilno vprašanje: ali je na/rod stopm kulturi in ali ima1 zajedno v sebi tudi plemeniti nagon, da bi se uvrstil med druge kulturne narode ? 1. Na to vprašanja smo le odgovorili Slovani svojim fenomenalnim napredkom v zadnjih deiet« letjih, svojimi znanstveniki in učenjaki, svetimi umetniki in misleci, svojo knjigo in svojo borbo, pričujočo o krepki samozavesti slovanskega roila. O naši .manji vrednosti* naj nam ne govore. O tej more govoriti le kakov pijani Wulf in Schttnerer, pijani domišljavosti, oholosti in bm-tulne gospodstvaželjuosti, nedostojne sedanje doba svobodoljubja. Ako je torej odpal ta argument ali ko nam je prisaala .Neue Freie Presse* sama — torej klasična priča — da tadi narodnostni odnošaji govore preti nemškemu nadvladju, potem smo dobili mi Slovuni toliko v faktičnih odnošajih, kolikor v tem nem. priznanju, najsijsjneje zadoščenje ter spričevalo, da smo v popolnem pravu in da bjjemo najplemenitiji boj — boj za jednakost in jednakopravnost v državi avstrijski 11 Gori navedeno, uprav dragoceno pripozaanje v vNeue Freie Piease" je trebale zabeležiti. Položaj na Če&kem. Včeraj se je mudil v Pragi gosp. miaisteruki predsednik grot Than. Popoludne je povabil*nn posvetovanje župana pra-žkega, dr. Podlipnega. Baje dobro poučeni politični krogi hote vedeti, da se ne ispolni želja Nemcev, ki se zahtevali ia vsako ceno, da mora odstopiti sedanji namestnik češki, grof Gondeakove. Stališče poslednjega da je utrjene zopet. Oblaki se auirajo na ebzorjn skrajnega Vztoka in na sapadu v Ameriki. Na Vztoku je nevarnast, da pride da vojnega spora med Baslro in Japonsko osir. Angleško radi Kitaja; na zapada pa med Španjsko in Združenimi državami severe-ameriškiai radi nesrečnega otoka Kube. Povod prvi nevarnosti je nastopni: Busija zahteva od Kitaja, da ji poslednji da v najem pristanišči Porth-Arthur ia Talie-Van in da jej dovoli sezidati železnico do Porth-Artura. Da si je že miaul rek, ki ga ja atavila Bu ja, vendar ie ni dobila odgovora od Kitaja, ker proteetuje Japan, nahujskan od Angležev. Položaj ja tako napet, da sleherni trenetek lahko pride vest o začetku krvavega plesa. f ' y Dalje t prilogi. Prilega „Bdineitj" itev. 81. vetrno nsdaigs. Vareki spora nad Španjako iu Združenimi državami radi Kube ao že stari in ipanj«ki vladni krogi trde trdovratno, da istanek na Kabi bi bil potihnil le davno, ako bi ga ne netili oficijelni krogi sjedinjenih dižtv, ki v smislu devize: Ane vika Amerikanom t delajo na to, da bi otok Kuba i a trgali ia gospodstva španjskega. Rasllćne veatl. 2elja oeaarjeva. Uradna tWiuer Abendpoat* pita, da |e želja Njegovega Veličanstva ta, da bi ae Njegov jubilej ne proslavljal hrupnimi slav-aosfcml, ampak čini ljubezni do svojega bližnjega. Stufa aadvejvodinje oesarlčlne udov« Ste fnnlje se je abo^jšalo toliko, da se ne bodo ve1, izdajala poročila, Oenaskl ta mika podruisioo družbe sv: Cirila In Metoda v Trstu. Draftestna gosp ca Tinea Orabenčeva ja darovala 79 stot. Oosp. predsednik bralnega druitva .Naroda! dom* na Gorjanskesi je nabral v Komnn 90 stot. in ISO stot. na Gor-jansksm. Dva dekleti in mladenič is Sv. Krita ob morju, opravljeni v stari narodni noii, so nabrali v krčmi kouaamnsga in posojilnega druitva v Sv. Krila 4 krone 10 atot. Živeli rodoljubu! darovalci la nabirale! t Trtatkf lupan ali trlalki - »kaf. Pod tem naslovom prinala .Slovenec" notico o dejstvu, označenem le ▼ našem listu, da je aa lavod Re-voltella .pri loven* dofal duhovnik is Italije. a8lovenee* opala: .Namen je očiten, ki je pa israftea tudi ▼ tem činu, da se dotična duhovnika nista ila predstavit najprej, kakor se to spodobi dahevalku, trtaikemu duhovnemu vladiki, marveč naravnost lalkvma lupanu. Ta stvar je jako sna-čilaa sa duhovailka razmer* t Trsta, kjer bi hoteli menda priti radi tako daleč, da bi lupan ia nje govi judje nadomestovali škofa. Čudno je res v IfcaH. Pa aal atraai aa čuje, da ai duhovnikov, pe irugl pi se jih odriva — namreč slovenske — i« se jih nadomelča s tujci od zun tj to države t AU nima nobene veljave beseda onega, ki bi moral imeli v takih rečeh prvo besedo?" .Edinost* je že oxna«ila ta dogodek In je navela vse razloge, ki dokazujejo nopobituo, da je imenovanje duhovnika, ae veščega sloveuskega je-sika, aa rečeai za vol uara vnost v nasprotju s določili ustanove. No, danes moremo pridodati Še jeden pomitlek. To bi bil oni na verski zaklad. Ako bode nameščali tujce in ako se ti tujci vzdrže nekoliko časa na avojik mestih, moral jim bode varaki zaklad dovoljevati tudi pokojnine. To pa vandar ne gre, da bi bil verski saklad v Avstriji paiaik, na katerega bi smel sabljati, kdor bi hotal, ali kogar si leli društvo — progresso. Proklatl zarod, ali .Razza maledeta* so nali bratje Dalmatinci. Bilo mi je prilike, da sem mogel gsaariti s možem, ki na Lloydovih parnikih pogasio potuje v dalnje kraje. Na teh parnikih službe kakor pomorščaki po ogromni večini — ako na aaml — Dalmatinci 1 Drugo sJužabništvo je pa aestavljeno večinoma is primorskih lahonov. Dalmatinci govore uaqj saboj vodno hrvatski (iako se godi i v Trstu), kar grozuo bO le takozvane .ka-marirje" I Mojemu pripovedovalcu je bila prilika, da je daroval ,to in ono, kar je storil le svojim bratom Dalmatincem, a labone je to jezilo tako, da ae niso sramovali reči mojemu poročevalcu: •Per eoaa la ge da a quella maledetta razza" 1 (Čemu dajate tistemu prokletomu narodu 1), Pri-pomniti pa treba, da iz očij v Joči Dalmatincem delajo lepe in dobre, kakor že običuje tako tisto italljanako — možtvo 1) Torej, celč na širokem morju aas izzivljajo in zaničujejo, a na zadnje smo vaikdar le mi oai,*ki ščuvajo 11 Parobrod. Kje ja izvor kamaaHtea orožja? Naši laboni ao nam predbacivali, kar je potrdil tudi .vele-alaval' Hortel, da je namreč kamen slovensko narodno orožja I Vsa taka predbaci vanje so se nanašala aa aekateve dogodke ob časn lanskih sleparskih volitev. Mi pa veno in rdi d tudi povedali že mnogokrat: kje da je kamen „narodi« orožje" 1 Ker se tako narodno orožje baš te dni rabi daleč tam doli v lačni Siciliji, kakor se je tam rabilo i pred lanskimi volitvami in se, kakor vse kaže, bode rabilo i v bodoče, poživljamo naše lahone-obre- : kovalce, naj nam dokažejo : da je Sicilija slovenska, ker potem še le bodemo morali ve.-jeti, da je kamen res naše narodno orožje! Ali pa naj potrdijo it.a-lijanstvo iste, kar bode značilo da je kamnu — italijansko orožje l Kameno vič Pavka in pevci .Slovanskega pevskega društva" se opozarjajo, da so pt-vsk* vaje v.-aki dan do dneva koncerta, ki bode dne 20. t. m Triaiko podporne in bralno društvo razpošilja svoje poročilo o delovanju v letu 1897. Iz istega posnemamo: V tem letu je društvo napredovalo vse^tran ako ter se krepko razcvitalo toliko materijalno kolikor v drugih obzirib. Diuštvo je imelo v tem letn 7789 gld. 98 nč. dohodkov in 7182 gld. 55 nč. skupnih troškov ; torej preostaja 607 gld. 43 nč., katera svota se je priracunila k društvenemu j premoženju. Isto je znašalo koncem decembra 1897 lepo svotico 5553 gld. 22 nč. Ob zvršt-tkn leta 1897 je imelo druitvo jednega Uitanovnika, 6 častnih, 9 podpornih in 878 izrednih in rednih členov. Bolnikov je bilo 318; podpore pa se je izplačalo 4180 gld, 31 nš. V bolnici se je zdravilo 28 oseb; samo zdravila pa je prejemalo 389 členov. Neizprosna smrt je pobrala 4 izredne člene. Tajnikovo poročilo zaključuje besedami: V*ak posameznik naj nabira nove člene, nuj po svoji moči skrbi za razvoj društva, kajti •Ne samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan 1" Ako se bodemo ravnali po besedah proslavljenega pesnika, potem bodemo napredovali gotovo od dne do dne. Minejo naj oni pogubonosni prepiri, ki u-stvarjajo neslogo v hiši in zaaije nam zlata zvezda alovemke vzajemnosti. Vtopomozi Bogi" To društvo bode imelo dne 20. t. m. svoj občni zbor nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor , predsednika. 2. PreČitanje društvene kronike mino* lega leta. 8. PreČitanje računov za leto 1897. 4. PreČitanje izjave pregledovalnega odbora. 5 PreČitanje novih drultvenih pravil. 6. Posamični predlogi in interpelacije. 7. Volitev predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, 2 knjigovodij, blegajuika, ekonoma, 12 odbornikov, 6 odbornic, 6 namestnikov, 4 namestnic, 3 pregledovalcev računov in 5 členov mirovne sod ulje. Predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu Vodstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom. Škandal naraifi*. .11 Piccolo", ki je, kakor očevidno oficijelno glasilo poznanih mladih duhovnikov, dobro obveščen o vsem, kar prlhaje v škofijsko palačo, javlja danes, da je 80 (???) italijanskih duhovnikov izročilo škofu spomenico, v kateri protestujejo proti poslovenjenju tržaških cerkva. Radi nedostatnosti prostora se ne moremo danes obširneje baviti s tem — š andalom. Prihodnjič. Zavarovalnica za govaje živino v Saiani vabi aa I. občni sbor, ki bo dne 13. marca ob 3. ari pop. v Mahorčičevi gostilni. Dnevni red: 1. PreČitanje pravil. 2. Oglašanje udov. 3. Volitev na-čelstva, nadzorstva in oglednikov. 4. Razni predlogi. „Edlaoat" prad deželnim sodiščem. Kakor smo že javili ua kratko, vršila se je včeraj razprava o našem prigovoru proti zaplembi 22. štev. našega lista, izdane za nedeljo dne 20. februarju t. 1. radi članka : ,0 razmerah v Istri*. Državno pravdništvo je predlagalo, da se zaplemba potrdi, ker da je storjen z navedenim člankom pregrešek po §. 300 kaz. zak. (ščuvanje proti oblasti) s tem, da se vlada krivi, da je pristranska na korist Italijanom, da je edino in izključna ona samo kriva žalostnih razmsr na Primorskem ter da noče ničesar storiti, da bi zmagala pravica in da bi bilo konec netnoralnostnvn krivicam in nasilstvom. Deželno sodišče je potrdilo zapltmbo iz predlaganih razlogov ter se j« na razpravi preči-tal dotični sklep. Zadobivši besedo gosp. odv. dr. Gustav G r e g o r i n izvajal je proti temu sklepu hlizu to-le: Ako me je kaka zaplemba katerega si bodi lista presenetila in, ako je nisem »ogel uoieti, izjaviti moram, da »e j« presenetila zaplemba, radi katere razpravljamo danes tukaj, ker ne moram razumeti, kako se je moglo zapleniti tak članek, o katerem se pač ne more trditi, da mu je nameu ščnvati proti oblasti. Ta zaplemba zdi se mi neopravičena v določbah zakona, zdi se mi nekonsekventna in neliberslna, in zdi se mi tndi neoportunna. — Kar se dostaje neopravičenosti zaplembe ozirom ua z»kou, ne mornn namreč poj-miti, k»ko je moglo nnj'i državno pravdništv) v vpraša viti notici znak pregreška po 300 kaz. zak. Tendenca vse notice vendar ne gre na to, da bi se hnjskalo proti državni oblasti, nego je naperjena v pivi vrsti proti državi nevarnemu stremljenju ital.janske stranke na Primorskem ter itaa edino le namen, da opozaij* vlado na nevarnost, ki nastaja za državo h tijm, da se vlada vede preveč prizanesljivo proti takemu stremljenja. Zaplenjena notira konstalnjč Žalostne politične razmere in žalostni politični položaj Slovanov na Primorskem, konstatujč nemoralnosti, krivice in nasilstva, ki se godč na Primorskem na ikodo Slovanov, pravi, da se im»ji Italijani zahvaliti le vnebovpijaši prizanesljivosti vladnih organov in podpori vlade, da imajo v«čiuo v deželnem zboru istrskem. Ako pravi nadalje ista notica, da je takih razmer, kakorSnje ne vladajo v nobeni drugi kronovin*, kriva in izključno kriva vlada, ni hotel« s tem nikakor reči, da vlada soglaša s krivičnim postopanjem italijansko stranke, nego le, da je takšno krivično postopanje mogoče le vsled tega, ker vlada ne pokaznje zadosti energije proti preftirni atranki italijanski I To pač ni nikakoišno Ščuvanje proti vladni avtoiitrti kakor tak', nego le kritika prizaneslji-vosti vladine, kakor si je ne moremo milejše misliti o žalostnih razmerah na Primorskem. Opozarjam tukaj na izrek neke visoke osebe, storjen nedavno uredniku „Pen si ero Slavo", da vlada nlnu uičeaar proti temu, ako se napada njo in njene organe rudi njih postopanja, samo da se s tem ne napada državna misel kakor taks. Zaplenjena notica pa ni nikakor imela in nima tedence napadati državno misel kakor tako, nego ravno nasprotno ima namen v interesn državne misli opozarjati vlado ua državi nevarna stremljenja na Primorskem ter jo vspodbujatl, da bi z večo energijo nastopala proti takemu stremljenju. Čuditi se moram torej, kako je mogla najti državno pravdništvo v Ivj notici zuak pregroška po § 300 kaz. zak., kako ja moglo najti v tej notici Ičuvanje proti državni oblasti. Ali ne le neopravičena v določbah zakoni, nego tndi nekonsekventna in nelibe-r a I n a zdi se mi ta zaplemba. Opozarjam UAmreč g. državnega pravduika in sodni dvor na to, da je prinesla .Edinost" isti dan, ko je bila zaplenjena notica o razmerah v Istri, in sicer v zjutranjem izdanju, prevod članka iz dunajske „Reicliswelir*, uaslevljen , Avstrijska zahteva V tem Članku se predbaciva vladi istotako prizanesljivo postopanje proti Italijanom in proti stremljenju istih. Citirati hočem iz daljšega članka le nekaj odstavkov, iz katerih se razvidi, da „Reich&wehr", oziroma .Edinost* istega dne ne napadati vlade nič manj, nego zaplenjena notica. Med drugim se nahajajo v članka „Avstrijska zahteva* tj le odstavki: ,Že to malo sej, ki jih je imel deželni zbor tržaški, pričajo, da se držč zahtev, v katere Avstrija ne more in ne sme privoliti" .... „Ne, nočemo se sklicevati na to, ampak opaziti hočemo samo, da se italijanska večina ni zbala niti brutalnega čina nasilstva" in slednjič: »Pričakovalo se je v tukajšnjih patrijo-tičnih krogih z vso pravico, da dunajska vlada položi na srce gospodom Italijanom v Pnlju, da se uahujajo še v Avstriji in da na označeno naailstvo odgovori vsaj s razpuščenjpm deželnega zbora. Gosp. ministerski predsednik ima menda važnejih opravil, da bi se mogel brigati za Slovane v Primorski. Avstrija pa ne sme dopustiti, da bi obnemogli le ti. Avstrijca zahteva je to, ako zahtevamo, da se stotisoči cesarju in državi zvestih prebivalcev ne izročajo brez vsakebrAmbestranki, katere gtiemljenja so le predobro znana. Ta stranka hoče nivelirati Primorsko r. italijanskim ravnilom, ker meni, da dežela tako čira prej dozori za go» to ve svrhe. Iz ravno kar prečitanih stavkov nekonfisci-ranega članka „Reichswehre", katerega je prinesla tudi .Edinost" isti dan v zjutranjem izdanju, razvidi se lahko, da ni v tem člaukn povedanega nič mani, nego v zaplenjeni notici ter da sn ua isti oačin predbaciva vladi, da postopa premalo energično ne le zoper Italijane, amphk tudi proti državi nevarnim stremljenjem italijanske »tranke. Ne morem torej pojmiti, kako se je aogla zapleniti »pra lavna notica, ko vendar državno pravdništvo na Dunaja in državno pravdništvo v Tistu saaera ni našlo potrebno, da zapleni stičen članek. Ali monla valjajo na Dunaju dinji zakoni, nego v Trstu ter ae ni spal državni pravilnik konfiscirati prevod članka ,Reichawrbr-e(, kateri o i bil konfisciran aa Dnnaja. Opravičena je torej moja trditev, da je konfiskacija vprašava« notice nekoujekventna. Da je ta zaplemba neliberalna, izvira že iz tega, kar aem navedel sedaj; še bolj pa i/, tega, da je zaplenjeua notica posneta iz „Slovenskega Naroda*, ki izhaja v Ljabljani, kjer državno pravdništvo ni našlo nobenega povoda, da jo zapleni. Ali tndi neoportunna zdi se mi vpraftavna zaplemba, ako se pomisli, ponavljam to, da „Edinost", ko je posnela iz „Slovenskega Naroda' do tične notico, ni imela drugega namena, nego opozarjati vlado na nevarnost, ki preti državni roi«li od straai ekstremne italijanske stranke ter jo vspodbnjati, da brani državi zvesti živelj slovenski na Primorskem. Neopuitunna zdi se mi konfiskacija lista, ki se nikdar ni pregrešil zoper državno misel;v času, ko so se o priliki proslavljenja 50-letnice italijanskega štatnta klanjali italijanskemu konzulu predsednik političnega društva „Progresso", župan in deželni glavar tržaški in ko so državni poslanci tržaški poslali na predsednika zbornicu italijanske brzojavko, v kateri so isrekli željo: „che ffl cemente si compiano alti destini d'Jtalia". (tu je pretrgal predseduik govornika, ue dovolivši mu nadaljevati v tem tonu, na kar je sklenil po slednji svoj govor:) Zavišujem torej ter izjavljam ponovno, da se mi zdi vprašavua zaplemba prena-glena ter da je v tem slučaju na mt-stu francoski pregovor :„pas trop de zele, m e s s i e u r s" ter proaim, da se ista dvigne ter obsodi erar v povračilo škode, provzročenepo zaplembi. -- (Z r-letek pride.) Rojitva in smrti v Trstu. V «mUm tednu j« bilo rojenih skupno 111 otrok iu sicer 57 mož-kih in 54 ženskih. Od teh je bilo nezakonskih 24. Umrlo je pa skupno 123 oseb od teh 64 možkih in 69 ženskih, to je 38-9 na 1000 prebivalcev. Koncem lata 1897 je znašalo prebivalstvo Trsta la okolice (brei vojaštva) 164 491 duš. Spomini na ialoigra zadnjih dnij. Včeraj po poludae je umrla v hudih bolečinah ona S fi,a Netb, katero je vstrelil v Sežani neki Karol Rotli, iu ki je potem ustrelil samega sebe. Semolič Franji, katero je vstrelil ujen ljubi, ki je tudi vstrelil samega sebe, obrača se na bolje Oslepi pa na desnem oče.,u Truplo mladeniča Frana Tonza, ki je utonil v nedeljo popoludne, se ni le našlo. Istotako ni ho še našli lad jce, v kateri je bil on in njegovi trije reieni prijatelji. Samomor. Uzrok naznan. Že leta 1861 ee je nastanil Ivan Purič v Kjadinu kakor; obdelovatrlj posestev na račun. Bilo mu je sedaj 62 let. Včeraj ob 8. uri zjutraj ga je pustil njegov sin, poslovivši se od njega, sedečega na ognjišču. Zraven stanovanja Puričevega je vodnjak, globok 10 metrov. Mimo tega vodnjaka je prišel okolo 9 ure Anton Zlobi c in je zapazil na tleh jedno čepico in lulo. Ker ni mogel pogoditi, čegave bi bile te reči ter se mu je dozdevalo to nekaj čudnega, je zaklical kmeta Autina Pregarca iu Josipa Puriča. Slednji je spoznal takoj, da so to reči njegovega očeta, zbok česar se je prestrašil hudo. Začel je torej iskati ia klicati očeta ali zastonj. Slutnja, da so je pripetila nesreča, se je potrdila kmalu, kajti niso še dolgo iskali železnim drogom v vodnjaku, ko so naleteli na težko stvar; potegnili so — in bilo je truplo nesrečnega Ivana. Ni treba opisovati ntisa, ki ga je napravil ta prizor na navzočega sina iu kasneje na družino pokojnika. Truplo je bilo potem odvedeno v kapelico pri Sv. Justu. Pokojnik je imel sedem otrok in sicer 4 sin« in 3 hčere. Bil je vedno vesel in priljubljen me t sosed;. V domači hiši sta vladala mir ia sreča. Neumljivo je torej, kaj je goalo tega moža v smrt. Sodi se, da se ma je zmešalo. Stanje ruska carica. Ruska carica je bolna U dlje časa. Včerajšnja poročila javljajo, da je nje stanje zopet oormalno. Spanje je povoljno. Temperatura znaša 36 7 in srčni udarci 75. Kugu v Indiji. Iz Dombaya javljajo, da je umrlo tamkaj ininoli teden za kugo 1283 ljudij. Jaka libkih aog je bil 35letni Ivan Betič, | ko je predvčerajšnjem zvečer prišel i« neke krčme, ktjti komaj j« napravil par korakov, že je obležal ua tleh. Redarja, došla mimo, sta ga dvignila in odvela na zdravniško postajo, ker je bil pobit na nosu in obrazu. Ker pa Še vedno ni mogel peš, položili so ga v voz iu udveli na njega stanovanje. Tićki, katare je psznatl pa perju. V četrtek popoludne je zapazil neki carinski uradnik, da sta se uk'adla v jeduo skladišč v svobodni luki dva nič. dobrega ubeiajoča človeka. Počakal je malo in k~r s« nistt vrnile, j« poslal za njima jednega stražarja. Le ta jo za-ačil tička med vrečami ter jn od vel takoj t ebi.j na policijo. Ta sta rekla, da sta ^e podala tjakaj, da bi počakala uro, ko treba početi delo. To s^ve Sa ni b |n ies in morala sta, kakor vsi taki tičk1, v ulico Tig..r, Spomlad, ta željno pričakovani gost, tika že na vrata. IV> dolgem spanju vzbudi se v kratkem po livadah in vrlih novo življenje. Sedaj je čas, ko se morata kmetovalec in cvetličar preskrbeti dtbrimi in svežecai semeni. Za dobro lotiuo je treba pred vsem dobrega semena. Upamo, da ugodimo svojim cen. čitateljem, ako jih opozorimo radi tega na Nvetovnozuanu tvrdko, ki se ptča s tem. Ta tvrdka, ki obstoji že od leta 1874 sem, ce imenuje E lmuni Manthner, in razpošilja vedno najboljša vrst« semen, zelenjave in cvetlic. Da bode pnkladneje slavnemu občinstvu, je prepustila večim trgovcem z jest vinami preprodajo onih njenih seuieo zelenjave in cvetlic, ki se odjemajo največ. NajnovejAe veatl« Zagreb 12. Lakota v Slavoniji se širi vedno bolj. Žita ui več nikakega. Mnogo kmetov podi rajo svoje hiše in prodajajo stavbeni les, da se reši o laki te. Konstatovau je že je len slučaj smrti vsled lakot**. Pariz 12 Priče majorja E«terhasyja, ki je poival na dvtbnj podpolkovnika Picijnarta, sna nega somišljenika Zole, so prijavile prvemu, da se poslednji nikakor noče biti, na kar je odgovoril Esterhazj, da je te posledica strahu in strahopet-stva, ter je pristavil: „.Taz ga smatram vrednega samo biča in)že uredim sam to stvar". FRAN UMOV GĆhraj&joči čaj od FRANA WILHELM lekarnarja v N e u n k i r o h e n (Spodnje AvHtrijNko). dobiva se v vseh lekarnah po 1 gld. av velj. paket. 3 magacini Htva. Več se izve pri .Edinosti". Hotel „Kozina" v Kozini se da v najem pod dobrimi pogoji. Dotičnik, ki bi hotel prevzeti ta h6tel, mora biti veSC slovenskemu, italijanskemu in nemškemu jezika vsaj v govoru. NataCneje se izve pri lastniku Jakobu Klemene u, trgovca v Trstu, Via S. Antonio. Tužnim srcem naznanjajo podpisani sorodnikom in prijateljem preža-lostno vest, da je njihova predraga soproga oziroma mati, gospa jlntonija JKoas rojena Len&ek danes ^jutr^j ob 8. uri v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage se prenesejo jutri v nedeljo dne 13. marca ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Piazza della Zonta št. 2, v crkev novega sv. Antona. Trst, dne 12. marca 1898 Anton Kvas Anton Kvaa soprog. sin. Sestri: Brat: Alojzija porotana Junc — Terezija poročena Anžek. Alojz Lenček. in družina Lenček. I ZALOGA POHIŠTVA tvrdkft $ Alessandro Levi mum 0 % T R S X 0 ^ Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2. ^ 0 0 0 0 0 0 Zitloga pohištva in tapetari j vseh tdogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnis i:: pogriujal. Na zaliievanie ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago so stavlja na parnik, ali na /.ele/.niško postajo, ne da bi za to ra čnnil stroške % m J | Sptritus Binapii oompoiltua ALGOFON jedinu broilatvo pivti zobobolu, revmatio. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stan« le 20 lifi. ter se dobiva joilino Ju v lekarni ; PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza graiide TRST. I Paziti ua potiarujanj« Natečaj. Ka/pisano je mesto šolskega služabnika na slov. ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Prošnje za to službo naj se pošiljajo na podpisano načelu ištv o do 24. t. in. Trst, dne 11. marca 1898. Načelništvo mo2ke podružnice sv. Cirila ii Metoda V TRSTU. Ženini in cenjene družine, ki rabijo trdno pohtftv« in tapecarije, naj ue zamudijo obiskati zalogo Viljelma Dalla Torre v ulici Cordaiuoli (blizo trga .S. Giuvauni), kjer najdejo dabiiak na ratut. Via Cordaiueli 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SIKEČO ViabrfcksIZ, T i Slovenci l; y s I m spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe •• mllOg tu. • i o ' o* ■ i ii \ ; ( — —~ «■•• GlMAHS O «3VT8f!^V 1 • •; • ons/tfčai "'.,7, .... ^ /. " ' \ * r .*«©«.* sv. Cirila in Metoda Svoji k svojim! V/ To Vam bodi geslo v gospodarskem življenja! veakel V aft^StadlSI 20 j* pskarlja^Mq| i - StoH k svojim! i ima na prodaj vsako aro od 5. zjntnu do 10. svetisr V U Slovenke 1 V aflol Stalili 20 j« palurtla-prtd^aliilsa, kater« ima na prodaj vsako aro od 5. zjutraj do 10. svsGsr svsii kruh po >»»■ .U. Mi. »Ui^fiaj»!•*■■ krimarjsa, f*-stIMtarJoa ia »djoaalceai aa debele postreže Mm « odbitkom- Blago a« donaša tudi na dom ! Drli vsakovrstno ■ok* za doaač« in fino pecivo, paštete, pristno-domafo maslo. kranjske klobase, cipcr. maršala, malaga in tamarln-dovec ua droOno in dobelo. Sprejema t peko, kar kdo ieli! friporoia se osobito slovenskim materam za pogosto obiake-vauj*, u.lani Jakob Parhavo, lastaik. Naprodaj ali pa v najem je hiša z vrtom iu z raznimi polji v Materiji blizu heipeljakega kolodvora. — Več se izv6 pri urarju ulica Torrente, tabla številka. 3. v listu. » a—, jaa. tf r*tyt)u, mi« t*unt«M T»*ey«a ear, —aa iitfrn aa w<|Ht Cfets MOKBB MANUFACTUHINO COMPANTi 7, Red Lion Court, London, E.C. 0V5 a neia nouii.he • ftaKuaas (CpncsuM ■JH Aycrpn jcKMM) y npenop; neiiou ancu>, Oho je §o6p* npMHm a* caasora Aa Ao^e ao np.io jeaTimur, Aortpor h e.»cr»HTitar »aTa k«jh hiir^eA* aao A«je oa ca*or »jiaTa. Ono ur cary neaa y chot* •aOM jep c«Bpui«H0 Aofipu paAH noje mii «a rp« ro,?,Hiie r»piHTyjeiwo h fpalktMo cnt nosne, aao «yn»u nitje saaodo.um 0saj cbt c* ■illrae Bjnar* scnoj 5 Antars, mc^tmm mh ra npu,\n}c>io aa 30 AHHapa \Š49 15 »opiiHTa h n^akaiao uspmir * noiurapHiiy na ti.cia n ujsaomo ra feassome 6ean.taTH0 Oaaj cft ♦a«pMKjja»o j 2 mja i it ne aa si mm,.« h ^encae a j«A«a je u««» Mu »aSpOitrjeMo a Aprr* apcre ca-rona, ,ij> it Ij5g»6pa« m u a.testu na uiicn cimone nam DjiycTpoBaH ^rnoiNki* !!! Nečuveno !!! ISO krasnih predmetov za samo gld. 1,00 ni. 1 krasno pozlačena nra z 3 letno garancijo, 1 fino brušeno toiletno zrealo v topi, 1 kr»sni fcep aa »motke, l notes vezan v angleško platno, 1 elegantna ovratnica za goapode, igla Iz alata donble ■ kamenom 1 garnitura gumb za zapeetnloo, I n * aa srajce, 1 zelo koristna pisalna garnitura, l tlno dišeče toiletno milo. 1 ol gantna verižica z lepim priveskom, 72 jako ilobrih peres v originalnem omota, fiO pol finega papirja aa platna, 50 nnih zavitkov. Teh 190 krasnih predmetov razpošilja za samo gld. 1.90 ni. eksportna hiša švicarskih ur na dobelo J. Wanderer Krakov«, Stradom It. I. Kar ne ugaja, vzame se tekom 8 dni nasaj. JV Ilustrovan cenik gratis ln franoo. Mnogo se prihrani z porabo Cukerina štev. 20 izdelek tovarne Heyden v Rade-beulu pri Dresdi. Cukerin se posebno poda za o-sladenje kave, limonade, čaja. vina in drugih sličnih pijač, ter je veliko ceneje, ker jedna tablica za 1 novec zadostuje za osladiti 6 Skledic kave. še le *|2 kg. navadnega finega sladkorja ima toliko slad obe, kakor 3]2 tablice cukerina. Cukerin se nahaja v vseh boljših prodajalnicah jedilnega in kolonijalnega blaga v Trstu in v Istri LINEMENT. CAPSICI IZ Kichterjeve lekarne y CpoinMotoi.inSm,IsM# vlja v lokar a i k Zri aj-ahe m a, H. Bredjovin, Zagreb, Zrinjaki t r g i to f. SO TrpotAevsak aaprosošno delajo pri vseh prehlanjeaj ih so pni h organov, tor i'o najbolja srodstvo aa praai katar, ka- alj, prsobol, hripovust in vratnobol. Tudi sasta r a ni kaialjnea ten adra-vilom v najkrajiem času da odpraviti; bolniki dobijo tok zajelo, lahko spijo ionatanačin hitro okrevajo. —Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo o a o : „Velecen jeni gospod lekarnikt P o 41 j it e mi ie tri steklenice V«, loga izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za mojo po. znance. Jaz sem od dveh steklenic od nosnosnega kalija popolnoma o s dr a-vol. H v ala V am. P r i p o r o čil b o do m ta sdravilni sok vsem prsobolnim. 8 spoštovanjem — Rudolf A u si m. NaDu-D a j a, *J0 marca 1897.« Pazi naj se torej, dajo na vsaki steklenic t v a s t t e n a a n ara k a t. j. s 1 i k s b a na Nikolo Zrinjskega, kajti samo ie oni provi trp o ti e v sok, kntori to varstveno znamko nosi. - Cena štek tonici s toSnim opi som j e 75 nč. — Bo z polil j a se vsaki dan poitora na vso mesta in sicer proti predplačilu (priračunavSi 20 n6. za aainotek)alipa po poltnem povzetju. -Ceniki raznovrstnih domačih p r e-• k n i a n i h idravil roz p o i i I j a j o se na zahtevo zastonj in poštnine prost o. L«-karna k Zri nj s komu, H. Brodjovin, Zagreb, Z r i nj s ko ga tr g šte v. 20. IHHSrs mk t ' ^ \ m-} Komisijske zaloge Mla u t h n erj e vi h slovečih x ri '".v/i.'ir^ , L vebruai- u t>. Marz. m. jlhabcđ | der Reiher.v lO^tt in der Refne. f Bodea&escii^eafieit: 1'iefiocker^ vzchl n/ihili:*.^ nnd ir.cht frjsch v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih z letnico „1898" se SOdllO upisano VARSTVENO ZNAMKO „MEDVED", nahajajo se skoro pri vseh veCjih avstrijskih kupcih z meSanim blagom. V vsakem kraju poverjena jje komisijska prodi ja 80 vrat semena za zelenjad in cvetlice dgmo jedni tvrdki. M..!StSJ,ri,tBa 8eme* 0(1 Ufdke edmund MAUTHNER (Hudapest, AndrassygtrasHe 23) smatrati 8e imajo I« one, kjer so originalni paketi zaprti io kakor kaže, zraven stoječa ilustracija previdjeni se sliko medveda in imenom Mauthner. Svari ae prid ponarejanji. Vse stroje za poljedelstvo in vinogra dstvo Cenike in spričevala zastonj! CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnico za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč »med vseh drugih, kakorSnihkoli stiskalnic Stiskalnice za masline, hidravliške stiskalnice, brizgalke proti peronosperi, Ver-morelove sestave To moje Irizgaljke so znane kakor nsjho^jše ter najceneje ; avtomatične brizguljke, tlačilniee s pripravo za tla-čiti jagode, stiskalnico za seno, tpero i. t. d- v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/, Pratsratraass 40. Ifičem zastopnikov t — Čuvati se je ponarejanj I i & ooooooooooooooooooo coeco oo or^oooooocoocoooo CX>OOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCOOCOC>COOOOOOOOOOOOOOOOO Tiskarna Gutenbevg flljalka cea. kralj. unlverMitetne tiskarne ,tHtyrl»u 13 Sackstrasse — GPADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE iN CONTO-KNJIGE zistem „Patent Workmann Cliicago" Raztrlrnl zavod — Knjitfovezatvo. priporočuje se za prijazne naroibe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakesi obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste In zavitksv z ncplsosi naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Boguta zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knJIg, Saldl-Conti, Fakture Dobltoren, Crsdltoren, Cssae - knjig, Strazza, Menorlale. Journalov Prima-note, odpravnih, menjlinlh časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnegs (črtanegt papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, Mstov Iz ksv&oka za koptrsnje skledic Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Via delle Acque B — ARNOLDO COEN — Trat, Via delie Ac.que 5 Lastilm- k^.iHorcij jis;* _Kdi t- 'zrtavateli i» ar*»t»oi«r : Fren Godnik. ''j^karna Dolenc v Trstu.