Poštnina plačana v gotovim LetO LVIII. V Ljubljani, v petek, dne 9. maja 1930 Št105 1. izdala st. 2 oin Naročnina Dnevna Izdaja u kraljevino Jugoslavijo mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji UtO Din. za Inozemsivo MOD S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1-30 in 2 D, veCJl oglas! nad 45 mm vi Sine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pr; vgcjem O narocnu popusi Izide ol> -i zjutraj razen pondeljk® in dneva co prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. »lili Hokoplai ae ne vratafo. nc franki rana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2030, upravnlštva »i. 2092 Informativen list za slovenski narod L/prava /e vKopitarfevi ui.šl.O Čekovni raCun: Lfublfauu štev. lO.OSO tn 10.349 xu Inserate. Saio/eioil.7563, Zagrela št. .19.011, Vrago tn Uunai št. 24.79? Naše ceste Naše ceste postajajo vedno bolj aktualen problem. Promet na njih stalno raste, zlasti odkar preprega Slovenijo nad 100 avtobusnih linij, ki obenem z drugimi avtomobili porabljajo oz. izrabljajo naše ceste v večji meri, kakor vsa druga vozila. In vidi se tudi, da se avtomobili-zacija našega prometa vedno bolj veča in vkljub najrazličnejšim visokim davkom in taksam se vedno bolj približujemo časom, ko bo avtomobil postal nujno potrebno prometno sredstvo zlasti za podjetnike in gospodarje. Zato se o naših cestah vedno več razpravlja v naši javnosti, saj je zadnji čas, da sc odpravijo mnogi nedostatki na naših cestah, ki ne ovirajo samo prometa naših vozil, ampak se čez nje pritožujejo tudi obiskovalci naših krajev, — predvsem avtomobilisti iz drugih krajev. To je potrebno poudariti, ker hočemo biti tujsko-prometna dežela in ker skušamo kolikor mogoče usmeriti dotok tujcev v naše kraje, zavedajoč se velikih koristi, ki jih ima naše gospodarstvo od intenzivnega tujskega prometa. Problem naših cest ni samo tehničen, s tem v ozki zvezi je finančni problem: Kako spraviti potrebna sredstva za popravo in vzdrževanje starih in gradbo novih cest. V tem oziru je pokazala tozadevna anketa, ki se je vršila v sredo, zvečer v Ljubljani, da predlagajo interesenti, naj se osnuje po češkem vzgledu poseben cestni fond, iz katerega naj se dobe sredstva za popravila, vzdrževanje in nove gradbe. Zato naj se ceste izločijo iz drž. proračuna kakor pošte, železnica itd. in naj se dohodki, ki jih prinesejo direktno ali indirektno, zbirajo v cestni fond. Danes je donos državnih in banovinskih davščin na motorna vozila prav znaten, gre pa ves med ostale državne in banovinskp dohodke in ni direktno namenjen cestam, ki dobe svoje dohodke pač v okviru finančnih možnosti iz državnega oz. banovinskega proračuna. Poseben fond naj bi se osnoval za državne ceste, poseben za banovinske; prvih je v Sloveniji ca. 550 km, bivših samoupravnih cest pa ca. 5.000 km. Ustvaritev takih fondov je potrebna že iz tega razloga, da bomo vselej lahko natančno vedeli, koliko moremo žrtvovati za ceste, ne pa da bi se kakor dosedaj samo del proračunov — to pa seveda v okviru finančnih možnosti — določil za ceste. Mislimo, da je ta način financiranja najbolj prikladen. Druga plat vprašanja pa je tehnična. Mnenja smo, da bi sc dalo s dosedanjimi sredstvi veliko napraviti. Predvsem je treba dati gradbenim sekcijam v naših krajih dati na razpolago dovolj valjarjev za ceste. Sedaj imamo v celi banovini en sam državni valjar, ki pa more v najboljšem slučaju zvaljati letno ca. 100 km, torej niti petine vse dolžina državnih cest. Tudi banovina ima premalo valjarjev za ceste. Potrebno je, da dobimo moderne mobilne delavnice za ceste, kar je zahtevala svoječasno že naša Zbornica za TOI. Mogoče bi se dalo dobiti valjarje oz. delavnice na račun reparacij, kakor jih je že doslej mnogo prišlo. Nadaljnje zelo važno vprašanje je tudi posipanje in valjanje cest, ki se mora urediti bolj ekonomično. Kolikokrat so ob cesti kupi gramoza za posipanje, cesta pa čaka na posipanje. Treba bo nadalje misliti tudi na tlakovanje oz. betoniranje mnogih obstoječih cest, saj vidimo v sosednih državah v tem oziru ogromne napredke. Naše ceste bo treba preurediti, da bodo odgovarjale potrebam modernega prometa, za kar se kaže vedno večja potreba. Seveda je nujno treba, da se v svrho razdelitve obtežbe na cestah platišča naših vozov razširijo. To seveda ne bo možno takoj; toda sčasoma bi se s potrebnimi izpremembami tudi tu dalo marsikaj doseči. .. Upamo, da bodo merodajni faktorji uvideli potrebe našega prometa, ki nujno zahtevajo čimprejšnjo rešitev teh tako aktualnih vprašanj. Mnenja pa smo, da je treba najprej urediti finančno plat, slediti pa mora seveda takoj tudi tehnična ureditev vseh teh tako aktualnih vprašanj. Priprave komunistične opozicije Moskvo, 8. maja. AA. Opozicija sc čedalje bolj pripravlja na to, da napade Stalina na kongresu stranke. Centralni odbor stranke dela s polno paro in obdeluje posamezna pro-vinčna mesta in druge strankine odbore, glede katerih smatra, da sc ne držo smeri strankine politike. V tem pravcu jc centralni odbor nastopil zlasti v Ukrajini, kjer so komunistični organi sprejeli resolucijo proti Stnlinn in nje-Rovi politiki. V Krcmenčuhu, Tipetovu. v Glu-hovu, Artemosku in v drugih krajih so bili rnz-puščeni strankini odbori. Kaj se godi v Španiji? Proglašeno obsedno slanje Paril, 8. maja. n. Ker je španska vlada poostrila obstoječo cenzuro, se ničesar pravega ne izve o položaju v deželi. Gotovo je, da se vrši ljuta notranja politična borba med monar-histl in republičani. Kdo je povzročil zadnje velike nemire v Madridu, se ne ve. Kakor je pač ob takih prilikah običajno, očita ena stranka drugi, da je ona začela provocirati. Dejstvo je, da so republičani smatrali za provokacijo izjave udanosti, katerih je bil kralj Alfonz deležen ob velikonočnih procesijah tako v Sevilji kakor v Madridu. Zlasti pa je republičane zbodla veličastna monarhistična manifestacija v areni za bikoborbe v Madridu, ki je bila vsa okrašena z nacionalnimi barvami in napisi: :>2ivel kralj! Živela Španija!<: To akcijo je aranžirala monarhistična zveza, ki se je začela organizirati po mestih in po deželi v klubih tako zvane udanosti do monarhije, ter šteje že par stotisoč članov. Republičani trdijo tudi, da so monarhisti-čni študenti odšli na Unanmnovo predavanje ter provocirali pretep. Vendar je treba resnici na ljubo ugotoviti, da so republičanski študenti že davon preje sramotili monarhijo, zlasti pa kralja s skrajno žaljivimi in nnravnost ne- sramnimi podobami in napisi. Ni pa res, kar trdijo monarhisti, da so republičanske manifestacije in napad na policijo s kamenji na medicinski fakulteti aranžirali komunisti. Nekaj komunistov se je pač pomešalo med demonstrante, vpliva pa nimajo. Velika večina madridskega in španskega delavstva je sploh odločno antikomunistična in pripada II. inter-nacionali, ki se nemirov načeloma vzdržuje. Večja nevarnost grozi od brezposelnih, ki se čedaljebolj množijo in pa od katalanskih agitatorjev, kojih delovanje ima že skoro revolucionaren značaj. Duhovščina in katoliška inteligenca ter dijaštvo je odločno proti republičanom, ki so močno proticerkveno in popolnoma kulturno-bojno orientirani. Ker je podeželsko ljudstvo trdno za monarhijo in kralja, se je položaj slednjega močno utrdil, čeprav se mu tudi od liberalnega monarhističnega tabora očita1, da jo kršil ustavo. Kaj vlada končno namerava, ni znano. Ako se republičani ne bodo dali zapeljati do nadaljnjih nepremišljenih akcij, potem se ni treba bati nove diktature, ker hoče vlada resno vpostaviti ustavno stanje, čeprav se ji z vo- litvami slejkoprej ne mudi. V svrho vzdrževanja reda pa je verjetno, da bo vlada za nekaj časa ubrala ostrejši kurz in nekatere po padcu Primo de Rivere vrnjene svoboščine začasno zopet ukinila. Pač pa utegne nevarnost za monarhijo postati resna, če bi se republičansskomu gibanju pridružilo lastništvo in če bi se uprli Katalanci. Rim, 8. maja. AA. Poročila iz Španije potrjujejo, da je položaj po vsej državi kaj resen in da je bilo proglašeno obsedno stanje. Vlaila je baje sklenila zapreti vsa vseučilišča in bo odstranila profesorja Unamuna iz Madrida. Pariz, 8. maja. AA. Javljajo iz Anclaic blizu špansko meje na podlagi vesti iz Madrida, da so bivši minister notranjih zadev general Martines Amido in bivši guverner Kata-lanijc general Barera poskusili vzpostaviti prejšnji režim. Ljudje, ki so zvedeli za namero teh generalov, so se sestali s šefom bivše liberalne stranke Vilanuevom, po sestanku pa je nekoliko članov stranke odšlo k predsedniku vlade generalu Berengueru ter mu v imenu stranke povedalo, da se bodo borili z vsemi sredstvi proti vzpostavitvi prejšnjega režima. Beda slovenskih rudarjev Deputacijo trboveljskih rudarjev v Belgradu — Vladna pomoč nttjno potrebna Belgrad, 8. maja. ni. Deputacija trboveljskih rudarjev, ki se, kakor smo že poročali, mudi v Belgradu, je bila danes najprej sprejeta od ministra za šume in rude, dr. Korošca. Nato pa po njegovem posredovanju v maršala-tu dvora, v ministrstvu za železnice, v ministrstvu za socijalno politiko in končno v predsed-ništvu vlade. Obiskala bo šc finančno ministrstvo ter ponovno ministrstvo za šume dn rude ter vse ostale v po&tev prihajajoče oinitelje, kjer je že pripravljena in pričakuje samo šc kdaj bo sprejeta. V deputaciji rudarjev druge skupine sta na čelu Jakob Štruc in zaupnik iz Hrastnika Ivan Bcdenik. Merodajnim faktorjem sta predložila resolucijo, v kateri prosita, da se storijo pri prometnem ministrstvu posebni koraki, da se redukcija nabav premoga pri TPD zmanjša, kakor tudi to, da se za časa sedanje krize premog ne nabavlja na račun ministrstva iz inozemstva. To svojo prošnjo utemeljnjejo rudarji z nastopnimi žalostnimi dejstvi: 1. V mesecu februarju je 9000 rudarjev mesto 24 dni, delalo samo 16 dni, s čemer je na šihtih za zgubljenih 8 dni izgubilo 1,800.000 dinarjev. 2. V mesecu marcu je delalo 9000 rudarjev namesto 26 samo 18 dni. Za zgubljenih 8 šihtov je zgubilo 2,880.000 dinarjev. 3. V mesecu aprilu je delalo 9000 rudarjev i do 18 samo po 2 dni v tednu. V Hrastniku se od 1. do 18. sploh ni delalo, od 22. do 30. se je j delalo normalno, ker je prometno ministrstvo nabavilo gotovo količino premoga. 4. V mesecu maju se je v Hrastniku delo zopet popolnoma ustavilo. V ostalih rudnikih pa-se dela samo po 2 dni tedensko. V resoluciji se nadalje pravi: Kakor se iz tega vidi, so prišli rudarji druge skupine rudarske zadruge v težaven položaj, posebno radi tega, ker je ustavljeno tudi izdajanje življenskih potrebščin iz skladišč TPD in dajanje blaga na up pri zasebnih trgovcih. Med 10.000 rudarskih rodbin je tako nastopila težka beda, ki je v toliko bolj občutna, ker so rudarji pri TPD poklicni delavci in sicer vsi kolonisti, ne pa poleg tega kmetje, torej brez vsake možnosti postranskega zaslužka v svrho minimalne življenske eksistence. Zaposlitev pri drugih rudnikih je pri današnjih razmerah nemogoča skoraj izključena, ker imajo državne železnice na skladišču približno 200 do 250.000 ton premoga, ki se mora radi toplega vremena, ki se bliža, porabiti, ker bi sicer nastopila nevarnost, da sc premog vname. Ker rudarski delavci nimajo nobenega fonda za podpore za slučaj brezposelnosti, kakor obstoje taki fondi pri ministrstvu za socialno politiko za ostalo delavstvo, jc njihov položaj toliko bolj strašen. Iz vsega tega se vidi, da ni za rudarje drugega izhoda, kakor da se storijo potrebni koraki v tem smislu, da sc rudarjem določi začasna denarna pomoč, da bi bile njihove rodbine rešene gladu, ker na normalno zaposlitev se ne more računati najmanj do 15. julijo 1930, ker so železnice do takrat s premogom založene. Te želje rudarjev sta oba zastopnika še ustmeno obširno utemeljevala ter posebej opozarjala nn bedo rudarskih družin, ki šteje skakaj približno 35.000 duš. Ta beda rudarjev jc tem težja, ker se nahajajo neprestano v preccj težavnem položaju od leta 1926., ko so se pričele dobave na račun reparacij. Anglija posreduje Prizadevanje Anglije, da omili italijansholrancosho napetost Paril, 8. maja. V zadnjem momentu je opaziti neko pojemanje polemičnega tona fašističnega tiska nasproti Franciji, dočim narašča razdraženost proti zaveznikom Francije. Italijanski listi so dobili nalog, da svoje pisanje napram Franciji ublaže. V tem smislu je tolmačiti tudi dejstvo, da fašistični tisk s posebnim poudarkom trdi, da sklenjene novogradnje italijanskega vojnega brodovja ne značijo nobene tekme s Francijo niti imajo namen, da se začne s Francijo tekmovati, ampak da so le sistematičen razvoj brodovnega programa, začetega leta 1924. V Rimu se tudi kolportira vest, da imata Henderson in Briand namen, da sc v Parim, kakor hitro Henderson dopotuje tja, razgovorita o Irancosko-italijanskem problemu in siccr v tem smislu, da bi se zasedanje pripravljalnega odbora zn j razorožitev v Ženevi odgodilo do oktobra, da bi Francija in Italijn imeli med tem časom prilošnost, da skleneta direkten sporazum l glode svojega brodovnega standarda in s tem zvezanih političnih vprašanj. Rimski krogi opozarjajo tudi na te dni izišlo knjigo Valori-ja -Mussolini in armada«, ki jo je g. Mussoli-ni prebral in odobril in v kateri je rečeno, da »ima ,duce' preveč praktičnega smisla in člo-večanskega čuta, da bi kdaj usodo svoje domovine postavil na karto napadalne vojne«; on da skrbi samo za obrambo proti eventualnemu napadu po načelu, da je dobra armada najboljše jamstvo proti vojni. Ta rahli preobrat jc v zvezi z intenzivnimi prizadevanji Anglije, da bi se francosko-italijanska napetost spravila s sveta. Tako je razumeti tudi odgovor prvega lorda admirali-tete Aleksandra v zbornici na tozadevno interpelacijo o novem hrodovnem programu Italije, da >v naznanjenem brodovnem programu Italije za leto 1930/5)1 ni videti ničesar iz-vanrednega.t Oton poroči italijansko princezinjo Praga, 8. maja. n. Glede vesti, ki govorijo o spremembi italijanskega mišljenja nasproti madjarskemu legitiinizmu, objavlja ;>Češkc Slovo« senzacionalno vest, da se ta sprememba javnega mnenja nanaša posebno na najstarejšega sina cesarja Karla, nadvojvodo Olona, ki da se namerava poročiti v italijanski kraljevi rodbini, zaradi česar tudi merodajni italijanski krogi nastopajo za to, da postane Oton madjarski kralj. Vaugoin ~ naslednik Seipla Dunaj, 8. maja. u. Na današnji seji krščanske socialne stranke je bilo prečitano pismo, ki ga je bivši načelnik stranke dr. Seipel pisal poslevodečemu predsedniku dr. Stocklerju. Dr. Seipel vztraja pri tem, da odstopi, iu utemeljuje svoj odstop predvsem z zdravstvenimi razlogi. Na koncu pisma predlaga dr. Seipel. da sc izvoli za bodočega načelnika stranice podkancler Vaugoin. V resnici sc jc sklenilo, da se na jutrišnjem sestanku strankinega sveta predlaga Vaugoin zn načelnika krščanske socialne stranke. V Prusiji se uvede krščanska šola Berlin, 8. maja. d. V pruskem deželnem zboru je prišlo včeraj do senzacijonelncgn glasovanja. Pri drugem čitanju šolskega zakona je bil z večino 164 glasov desnice in centruma proti 160 glasovom levičarjev sprejet predlog, da se mladinska vzgoja v šolah postavi nn krščansko vzgojno stališče in dn se mora na. stopiti proti takozvanl nevtralizaciji vzgoje. Priprave komunistične opozicije Novi velikanski potresi 2000 mrtvih. Rim. 8. maja. n. Potresne opazovalnice sc preteklo noč opolnoči zabeležile katastrofalen potres, oddaljen B000 km proti vzhodu. Potresni vali so bili tako močni, da so večkrat obkrožili vso zemljo in da potresni aparat' štiri ure niso prišli do miru. Kazalci aparatov so večkrat skočili iz tira. London, 8. maja. n. Iz Teherana se poro čn, da jc silen potres opustošil perzijski scve rozapadni provinci Urmia in Salmast. Mesto Salmast jc razdejano in znaša število smrtnih žrtev več kot 2000. :>Daily Telegraph |>oroča, da je bila m Novi Zelandiji v dolini Vajmata, 135 km severovzhodno od mesta Napiera velika erupcija tamkajšnjega vulkana, pri kateri je vulkai. vrgel v zrak 1 milijon ton vrelega blata. Dunajska vremenska napoved. Hladno vreme /. dežjem. Nn jugovzhodu morda tudi nevihto in toča. V par dneh sc je bati slane, Ugleden angleški glas o indski revoluciji Otl našega londonskega dopisuika. London, 0. maja. Vas dopisnik jc imel kratek razgovor o indskein uporniškem gibanju z ugledno oseb«, ki sicer iti član Delavske stranke, pač pa / njo sinipatizira in je po svojem družabnem položil ju dobro informiran o mnenju vladajočih krogov, duši se sani političnega življenja ne udeležuje. Najin razgovor se je razvijal približno sledeče: Ali se je bati za polom angleškega go-spodstva v Indiji?« Nikakor: kdor tako v Evropi nusli. niti liuj men j ne i*>/nu dejanskega položaja. Res pu jc.' d ti je položaj v Indiji /elo resen in da se-dauji vladi, ki je sicer vse kaj drugega ko agresivna, ne preostaja ničesar drugega kakor da upor kongresistov, če treba z najskrajnejšimi sredstvi zuduši.c Kaj delavska vlada o politični strani tega vprašanja sploh misli?« Kolikor jaz veni, misli to, da so indski kongresisti. ki -o to vprašanje i>ognali do upora uuredili veliko napako. Morate se zavedati, da' imajo ludi baš \ Delniški stranki največjega pu ludi edinega prijatelja v Angliji. Oo; spod Macdonahl sistematično dela na to, dn bi britanski Einpiie posuil skupnost čisto neodvisni li držav, ki bi bile medseboj zvezane bolj po moralnih, kulturnih iil gospodinjili vezeh nego po držtivuopravnih. Delavska vlada si tudi Indijo misli v tem spoju, toda mora delati polagoma, da ne izzove odjiora konservativne gospode in liberalnega meščanstva; zato ne more meni nič tebi nič mimo parlamenta in proti njemu, kakor to hočejo kongresisti, Indije čez noč proglasiti za doininijon, jiuč pa je, kakor v-,ak ve. pripravljena se z njo dogovoriti glede čini večje avtonomije, ki bi bila domini joiiu podobna ko jajce jajcu. Gre bolj zu formo nego zu vsebino in pu zato. du se ustvarijo neke jamstva.« Kakšna jamstvu? Predvsem, dn kongresisti v svobodni Indiji ne l>od;> zatirali nižje kaste. Kuj pa mislite, parijev j • v Indiji dobrih sedemdeset ali celo se več milijonov!' Ali mislite, da kakšen kon-gresist parijo -ploh pozdravi? Se pogleda ga no. Niti n tempe I parija ne muc stopili, da bogov ne razsrdi. Preje bo pariju utonil v sodu vode nego da bi mu taki-le indski inteligent ponudil prst -veje roke. da gu reši. Poteni so tu muslimani, ki morajo imeti svojo lastno samoupravo v samoupravi, kur Je tem bolj kompliciran problem, ker so ponekod deloma po celili velikih okrajih kompaktni ponekod pa s Minili popolnoma pomešani. In končno so tu Evropejci l>a domači knezi, s katerimi imamo prave državne pogodbe, ki so nedotakljive.« Kaj se bo v Indiji po Gandijevi aretaciji Zgodilo?« . Tega ne moremo vedeti. Najboljše bi hilo. Ce bi se kongresisti spametovali. Spametovali se -icer sigurno bodo. toda želeti je, du se bi to m zgodilo prepozno. Liberalna indska stranka. k: je odločno proti kongresističilttn metodam, je /c zdaj v neprestanih razgovorih s podkraljem, pred par dnevi pu je dospel v London eden njenih voditeljev, ki umi konference / državnim tajnikom za Indijo Muslimani sicer niso po srcu naši prijatelji — najrajši bi sami nad Indijo vladali kakor ^o že prod sto leti — toda morajo z nami računati, čc hočejo v bodoči Indiji kaj pomeniti. Zaenkrat ima besedo policija in vojaštvo, kar želimo. tla bi čimprej nehalo.« »In konservativci?« . l i se ponašajo, da so oni vlado prisilili k ostrejšemu kur/u. To sicer ni rc-: gospod Mac-donafd ve. kaj hoče in si ničesar ne da vsiliti. Toda če indski kongresisti ne bodo odnehali in namesto, da se z vlado vsedejo k okrogli mizi razpravljanja, netili revolucijo dalje, bo — tega se zelo bojim — prišel dan, ko se ne bodo več pogujali z delavsko stranko, ampak z — generali, ki jim bodo s sabljo v roki diktirali pogoje miru.« Pa indski bataljoni pravijo, da so nezanesljivi.! . Indski bataljoni so ravno tako pisani, ko cela Indija. To je eno. Drugo je to. in kardinal Lejiicier sla porodom evharističnega kongresa v Kartagi izmenjala pozdravne castitke. Tunis. 8. maja. AA. Ob prihodu kardinala Ascalesija iz Liiv+trnua in škofa Burtoloiuasiju je nn tisoče tukajšnjih Italijanov priredilo svojima visokima rojakoma veličastne manifestacije Italijanska cerkvena dostojanstvenika sta bila sprejela od osobja italijanskega konzulata in od drugih predstavnikov italijanske kolonije. Tunis, 7. maja. Prilio«! papeževega odposlanca. Na krovu ladje :>Cilta di Napoli je dospel včeraj kardinal-legat Lepieier, da predseduje evlui-rističnemu kongresu, Karel inalovega sprejema se je udeležila ogromnn množica ljudstva in vse krajevne oblasti. Ko je ladjn pristala, je godba zaigrala mnrzeljezo, nato himno tuniškega beja in končno še jiapeževo himno. Oi>olnonio5tni minister Bonjni "Je s-j>a-iiškim kardinalom Verdierom pohitel mi l;i'ov iu v imenu francosko vlade ofieiemo' pozdravil papeževega zastopnika, Eegatov obisk pri hejfl. Takoj, ko se je |>apeievn delegacija izkrcala, je odšla v spremstvu domače duhovščine v nadškofijsko palače. Ob poti so oiali oJdelkl francoskega vojaštva, ki je izkazalo vohil jtoftifalv. množiva pa je živahno vzklikala. Kui\iinal Lepieier je nato obiskat Zastopnika Francijo,'* "nov in amortizacija se 1k» v ršilu v valuti sigiuiturne države. Mednarodna rcpdracijska Ininkn dobi od poslov 0.10% provizije. Danes je bila zaključila seja delegatov. Posebna konferenca, juri-stov bo še sestavila besedilo posojilne jio-godbe. v Delhihi Do 1000 mrtvih i.n ranjenih — Muslimani pomagajo Angležem Delavstvo stoji ob strani London, 8. maja. Najhujši izgredi v dosedanji revolucionarni borbi proti angleški oblasti so bili dne 6. t. ni. v Delhiju, rezidenci podkralja. Tu je velika množica skušala prodreti do podkraljeve palače, da protestira proti aretaciji Gandija. Najprej se je razv il spopad med demonstranti in policijo, ki je skušala sprevod odvrniti od nameravane poti. Množica pa je policijo, ki se je izredno hrabro držala pa je bila preslaba, obkolila in obdelavala s palicami. Ker je položaj postal čedaljebolj kritičen, je guverner proglasil obsedno stanje. Nato je nastopilo vojaštvo s tanki, ki so bili priniorani otvoriti ogenj iz strojnih pušk. Padlo je veliko žrtev, kojih število pa cenzura zamolčuje. Po privatnih verodostojnih informacijah je bilo ubitih in ranjenih najmanj tisoč oseb. Nad mestom kroži pet vojaških aeroplanov. Iz Pešavarja ui nobenih oficlelnih vesli, privatne vesti pa trdijo, dii so se uporni indski vojaški oddelki, sestoječi iz : Sikov::, polastili eno izmed trdnjav, dočim muslimanski vojaki, lako zvani »gurke«, skupno z angle- škimi oblegajo trdnjavo. Tudi poročila min. Ureenwooda v angleškem porlanientu omenja, (la se muslimani niso nikjer udeleževali protiangleških demonstracij. Predmestje An-dershar gori. Vse trgovine v Pešavarju so zaprte in prebivalstvo se ne more gibali iz enega predela mesta v drugi. Komba.v, 8. junija. Po potlačitvi nemirov v Delhiju vlada povsod relativen mir. Južna in srednja Indija kakor tudi vse maliaraške države so od gibanja nacionalistov popolnoma nedotaknjene. Najtesnejši je položaj v severo-/.apadnem kotu Indije, odkoder pa radi stroge cenzure nI nobenih pravih poročil. Razen »šikov« v Pešavarju je Indsko vojaštvo, ki se rekrutira večinoma iz parijev, ostalo povsod režimu zvesto, istotako policija. Varnostne oblasti in čete imajo nalog, kjerkoli se pojavi kak nemir, postopati s skrajno energijo, kar tudi vrše, tako da je v Delhiju bilo v spopadu s kolono gandistov ubitih in ranjenih tudi nekaj žensk, ki so korakale v prvi vrsti, da omogočijo moškim prodiranje. Kljub temu je policija brez ozira oddala salvo. Delavstvo se drži po veliki večini ločeno ml nacionalistov; ileloma je pod vplivom komunistov, doloma drži z laburisti, brez izjeme pn je proti gandlstom. Nevaren pa je bojkot angleškega blaga, kjer je izveden. Neugodno je ludi, ker ne izhajajo nobeni indski listi več, radi česar se razširjajo najalarmantnejše vesti po deželi. London. 8. maja. 11. V šoliipurjn je prišlo danes do velikih nemirov, pri katerih je bilo 25 oseb ubitih in nad 100 ranjenih. Šolapur iina 60.000 prebivalcev iu leži 220 milj jugov/hodilo od Bonibayu. Prebivalstvo tvorijo večinoma indski delavci svilnih in bombažnih predilnic, Že včeraj je ob priliki stavke proti aretaciji Gandija prišlo na več krajih do s]xip;uIov med policijo iil demonstranti. Danes dojioldiie je hotela policija preprečiti, da bi Gandijevi pristaši podirali puluic, iz katerih se pridobiva žganje. Ker poziv demonstrantom, naj se razidejo, ni imel uspeha, je začela streljali, ni jia inogla preprečiti, dn ne bi demonstranti zažgali policijsko sodišče, šest policijskih stražliic ht več točilnic. Pozvana je bila angleška konjenica, da vpostavi mir. Ga;di zaprt v London. 8. nuija. n. Gandija so danes čisto na lihem Iz zapora v Veriadi prepeljali v vojaški snnntorij v PnrniKlluirjii, gorski trdnjavi, 25 km od Punc. Gttndijcv sin Munilnl in odlični člun narod, kongresa Jugatrnm Da ve sta na potu v Dlrnrasuno. du pripravita napad ha tamkajšnje v ladne solne zaloge, ker jc sedanji voditelj kunipuuje pasivnega odpora Alibas Tyabji sklenil, du izvrši napad čimprej. Kakor znano, jc ravno ta Gandijev načrt v prvi vrsti povzročil njegovo aretacijo, ker je indska vlada mnenju, dn se nujnid.na solne zaloge ne more izvršili brez uporabe sile. London, 8. maja. AA. Po poročilu iz Bom-baya je danes tamkaj došlo do novih spopadov med Indijci In policijo. 25 oseb je bilo ubitih, ranjenih okrog 500. Šest policijskih komlsarl-jatov, sodišče in obrati, v katerih so prodajali alkoholne pljaJe, so bili zažgani. Na kraj neredov jc bil odposlan oddelek angleške vojske. lial, proračun za zunanje zadeve Rim, 8. maja. Včeraj sc jc nadaljevala v parlamentu debata o proračunu za zunanje zadeve. Med drugimi jc govoril poslanec iz Cresa C o s c 1 s c h i, ki sc jc bavil izključno z italijan-sko-jugoslovanskimi odnošaji. Zagrebška vremensko napoved. Ncslnliio, Nalivi, vetrovno, primoruo hladno. Konferenca Mate antante Praga, 8. maja. AA. CTK poroča, da bo letošnja konferenca zunanjih ministrov držav Male antante v drugi polovici junija v Strb-skem plesu v Tatrah. Istočasno se bo vršila od 16. do 20. junija konferenca maloantant-nega tiska. Drobne vesti OrlcaiiB, 8. maja, AA. Tu je bila proslavljcua 500 letnica prihoda sv. Ivane. London, 8. ma ja. A A. Valeški princ bo 7. junija odkril v Grosvvenor gardens v Londonu spomenik maršalu Fochu, ki je dar Britskega im-jierija. Sydney. 8. maja. AA. Kakor poročajo, bo ustanovila švedska družba užigalic v Avstraliji dve tovarni užigalic, da se izogne carinskim šikanam. Varšava, 8. maja. AA. Docent Jagelonskega vseučilišča v K rakov u dr. fcurovski je odkril v Galiciji in v šleziii niz starih slovanskih mest in znatno arheološko gradivo. Poljska vlada je sklenila finansirati v vseh teh krajih izkopavanja v velikem obsegu. Carigrad. 8. maja. z. Angorski parlament je sprejel zakon proti korupciji, s katerim se ukinja bnkšiš. Rini. 8. maja. z. V Neapotju se je končala ju-goslovansko-italijaiiska železniška konferenca. Med delegati se je dosegel sporazum, ki se bo predložil jugoslovanski in italijanski vladi v odobritev. Noti Sad. 8. maja. z. Tudi Donavska banovina je povišala trošarino na vino. ki znaša 2.30 do 3 dinarje za liter. 1 Din znaša državna in banovinska trošarina, vbčinska pa 50: pai oziroma 1 Din. Pariz. 8. maja. z. Maršal .Toffre je težko obolel. Snoči ie prišel z vlakom iz južne Francije v Pariz. Iz vagona že jii mogel sani izstopiti, ampak so ga morali sauitejci prenesti v avtomobil. Maršal Joffre je star 87 let. Dr. Marinkovič pri kralju Belgrad, b. maja. u. Današnja -Pravda« poroča i/ Niške banje: Danes ob 12 je prispel i/. Belgrada zunanji minister g. dr. Mariukovič. ki gu jc Njeg. Vel. kralj takoj sprejel v uvdijenco. Slovanski geografi v Nišu in Skoplju B"lgrad. 8. maja. u. Iz Niša poročajo: Danes so sein prispeli slovanski geografi in etnografi. Na niški železniški postaji so bili gostje brniško sprejeti. Postaja je biln polna meščansiva in zastopnikov javnih oblasti, z bniioni na čelu. V Nišu jim je bilo pripravljeno kosilo. Po kratkem ogledu mesta so se odpeljali v Skoplie. Tudi lam je bil sprejem nadvse prisrčen. Na banketu so bile izrečene zdravice, ki so ponovno potrdile slovansko bralstvo in solidarnost vseh etnogrnfov. Belgrajski proces Belgrad. 8. maja m. 12 dan procesu se jc končitlo zasliševali je 12'obtoženca Ivana Pr-jiičn. S tem je bila zaslišana prva polovica obtožencev-, ki jih je 24. Obtožence ui povedal nobenih novih momentov. Vztraja pri izjavah, ki jih jc dal na glavni razpravi, ki so v nasprotju z dosedanjimi izjnvuilli. Proces se bo jutri nadaljeval. Kako je s podporami za ureditev - _ • • v v gnojišč Ljubljana. 8. maja. AA. Kr. banska ujirava objavlja: Kljub uradnemu razglasu kr. bansko uprave prihajajo dnevno številne prošnje za pod-jioro pri ureditvi gnojišč in hlevov. Ker so lo prošnje v nasprotju s pravilnikom o podelitvi pod-por za napravo gnojišč, se ne morejo upoštevati. Znlo se opozarjajo vsi interesenti, da ne vlagajo tozadevnih prošenj in da si ne delajo nepotrebnih izdatkov, doklej- ne bo razglašen pravilnik, kako naj se vlagajo tako prošnje. Pravilnik bo razglašen preko vseli občinskih uradov. Zagrebške vesti Zagreb, 8. maju. z. Šc v maju dobi Zagreb lir to letalo Inez motorja, ki si ga je nabavilo društvo rezervnih lelnlccv. Tovrstni lipi letal so posebno razširjeni v Nemčiji in Avstriji, kjer jih je na stotine. Letalo lehta 80 kg. Slane 13.000 Din, izdelala ga jo zemunsUa tovarna Ikarus. Zagreli. 8. maja z. Davi je odletelo iz Di-joiia proti Zagrebu šest letal. Pristala so v Milanu, odkoder se podajo v Benetke in dalje v Zagreb, kjrr pristanejo v Uorongaju. Letalcem se pripravlja svečan sprejem. Iz Zagrebu nadaljujejo polet v Belgrad, Suiijo in Atene. Ob povratku so bodo delj časa mudili v Zagrebu. Znirreli. 8. innja. z. V nedeljo bo na velikem dirkališču v Cornomemi pri Zagrebu inotocikli-slična dirka, »a kaleri bodo tekmovali z motorji v kategorijah 175, 250, 350, 550 in 1000 cm. U Ljubljano se jc prijavilo 11 udeležencev. Ljubljana, 8. maja. V torek je »Slovenec* poročal pod tem naslovom o 24 letnem kleparskem pomočniku in gojencu konservatorija J. V., ki je naenkrat zblaznel in vprizoril na Dvornem trgu cele govorance. Reveža so komaj odvedli v umobolnico. Zdelo bi se, da bo s tem zadeva končana. Pa ni bilo tako. Iz neznanih vzrokov so blazneža izpustili Še v torek zvečer pa so ga našli ljudje nezavesbiega v Ravniharjevi ulici in ga je reševalna postaja morala spraviti domov. Snoči, med pol 9 in pol 10 pa je zblazneli fant svoj ponedeljkov prizor ponovil v Salendrovi ulici. Ustavljal je ljudi, prosil in rotil, naj ga zaščitijo pred policijo, češ, da ga hoče umoriti in je imel cele govorance. Najprej je telefoniral na reševalno postajo g. Frelih, naj se usmili reveža in naj ga odvede. Ali oblast reševalne postaje je zelo omejena in ne sme kar sama prevažati blaznežev, če ni za to ukaza uradnega zdravnika. Tudi trnovska stražnica ni mogla z intervencijami tega doseči pri reševalni postaji. V Salendrovi ulici pa so se med tem odigravali ti mučni prizori dalje. Nekateri so se celo obnašali prav grdo in so blazneža celo dražili, mesto da bi ga mirili. Vendar se je drugim, razsodnejšim Ie posrečilo spraviti reveža domov na Napoleonov trg št. 6, kjer stanuje. Ali kmalu po polnoči so se pričele sitnosti z njim znova. Velike tatvine premoga na železnici Ljubljana, 8. maja. Žc dalj časa so sc ljubljanski trgovci s kurivom pritoževali nud nevidno konkurenco, ki je po ljubljanskih predmestjih razpcčavala premog po zelo nizkih cenah, celo po takih, po katerih niti prcmogokopi na debelo ne prodajajo premoga. Teli nizkih cen si niso mogli razložiti, mislili so si pač svoje, vendar niso imeli nobenih dokazov. Slučaj jc pomagal, da se je odkril ta tajnostni vir cenenega premoga in da je bila »:u mah ubita umazana konkurenca. Premog, ki je prihajal tako poceni v promet, jc bil železniški. Seveda gu železniška uprava ni dajala poo ruskih in ukrajinskih [icsmili, ki jih dobro poznam. Brez pretiravanja moram reči, da sem včasih popolnoma pozabil, misleč, da poslušam domačo rusko pevko, ne pa ameriško dekle. Vstopnicc so v predprodaji v Matični knjigarni. Od Soče in Jadrana Novi otroški vrtci. V zadnjem času je društvo > I ta 1 ui Redcnta« odprlo tri nove vrtce in sicer v Vipočžuh v Brdih, v Sovodnjah pri Gorici in v Sortah pri Kopru. Italijanski listi poudarjajo važnost tega dogodka glede na to, da so bili vrtci odprti v povsem slovenskih vaseh. S tem sc jc število otroških vrtcev dvignilo na 145. I/. goriških zaporov stu bili izpuščeni gospodični Dragu in Doru Sf i ligo j. sestri dr. Sfiligoju, ki je še vedno v zaporu. Od ostalih aretirancev ni bil šc nihče izpuščen. — Tržaški arctiranci, ki x> obdolženi napada na fašistično glasilo sPopolo di Triestc« in požigov po Krasu, so bili pretekli poiitleljek pod močnim spremstvom odpeljani v Rini. »Dalmatinsko društvo« v Trstu je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Predvsem je poročal tajnik Papuccia o programu in delovanju društva v zadnjih 10 letih. Društvo je sestavilo statistiko Dalmatincev v Trstu. V Trstu biva 5235 Dalmatincev z italijanskim državljanstvom; 857 z nedoločenim državljanstvom in 808 z jugoslovanskim državljanstvom. Te številke pa so dvomljive vrednosti. Gre v prvi vrsti za Dulmatinco, ki so se naselili v Trstu že davno |>od Avstrijo. Značilno je tudi. da statistika ne navaja Dalmatincev po narodnosti, temveč le po državljanstvu. Zn ravnatelju lista . Popolo di Triestc« jc bil postavljen dr. Perusino, tajnik fašistične -tranke na Tržaškem. Prvotna vest iz Rima, da bo vodil list Luigi Freddi in sicer iz Rima, sc zdaj zanika. Novi ravnatelj sc do zdaj n: l'nvil s časnikarstvom. Prejšnji ravnatelj, ki jc ne vemo zakaj, odstopil, je bil neki contc Nar-dini-Saladoni. Afera bankirja Zumbulovica Preiskava proti bankirju Zumbuloviču, ki je bil v začetku aprila aretiran v Belgradu ter priveden v preiskovalni zapor ljubljanskega deželnega sodišča, je zadnij čas zavzela ogromen obseg. Zaradi nereelnih manipulacij s srečkami, osobito 7. obveznicami vojne škodo je bilo prvotno pri deželnem sodišču v Ljubljani vloženih le nekaj ovadb. Ko so časopisi objavili vest o Zumbulovi-čevi aretaciji, so na državno tožilstvo dnevno kar deževale nove prijave oškodovanih strank iz vseh krajev naše države, zlasti iz Slovenije in Dalmacije. Nagrmadilo se je do 800 prijav. Zumbulovič je bil včeraj začasno izpuščen ie preiskovalnega zapora. V prvi vrsti se ima sedaj rešiti vprašanje, ali se naj preiskava prenese v Belgrad in poveri tamošnjemu prvostopnemu sodišču ali naj še nadaljno preiskavo vodi ljubljansko sodišče. O tem bo odločalo sedaj pravosodno ministrstvo. Za koliko je bankir Zumbulovič dejansko oškodoval razne stranke, še ni bilo mogoče ugotoviti. Ali je nemščina na naših srednjih šolah potrebna? XVI. K Vaši anketi, ali je nemščina na naših srednjih šolali jiotrebna, bi rad doprinesel majhen prispevek. Dne 26. aprila je mariborski dopisnik vzne-sel mdsel, do smatra za bolj aktualno, kot jc zgornje vprašanje, način, kako se jioučuje nemščina in dostavlja nekaj zgledov, ki nc sodijo sem. Čudim sc, kako more kdo danes tako črno videti in zalučiti požrtvovalnemu profesorstvu tako indirektne in vendar robate očitke, danes, dvanajsto leto po prevratu. Takega državnega uradnika, ki bi navduševal za nemštvo, ni nikjer v Jugoslaviji. Današnji germanistični ma-terijal na naši univerzi jc predobro slovensko vzgojen, in bi bilo bolj važno vprašanje, kako hočejo ti absolventi učiti nemščino s svojo pomanjkljivo izgovorjavo. Vsaj do pred kratkim je še bilo tako. Zakaj, nemščina se je v zadnjem času tako zanemarjala na srednji šoli, da jc znanje res reducirano na minimum. Vsaj en primer: Na Bledu vpraša tujec (Nemec) maturantu, kje je kolodvor in ta mu odgovori ram Ilintern«. namesto »da hinten«! Vzroki za to neznanje so dvojni: prvič jc premalo kvalificiranega učitcljstva, saj ponekod učijo celo telovadni učitelji (!), drugič je pa učna doba prekratka. V pičlih štirih letih je mogoče predelati kvečjemu gramatiko in to površno, kaj šele drugo. Pri francoščini jc imel dijak vsaj za podlago latinščino, a pri nem- ščini? Pokažite mi učitelja, ki more v štirih letih naučiti učencu nemščino, »e le-ti ui imel za to drugje jiriliko! Da jc nemščina pri nus potrebnu. brez ozira na geografsko lego naše banovine, čutijo tudi na naši univerzi, ki jc vendarle cilj vsakega srednješolca. Menda ni dosti maturantov, ki vedo, kaj se pravi po francosko vijak, po nemško pa Ic vsak »lerpobu« vc, tla sc mu pravi šrauf. In takih izrazov je dovolj, ki še žive med našim ljudstvom. Zato bo tehnik raje uporabljal nemške strokovne knjige in ne francoske, kjer mu jc vsak strokovni dzraz nov. Istotako jc pri juristu, kjer prcmlcvajo kandidati za prvi državni izpit Zicglcrška in dr., in pri filozofu. Kdor bi šc dvomil o važnosti absolutnega znanja nemškega jezika, temu še prav tiho na uho jjovem, da celo romanisti uporabljajo meti drugimi tudi nemške knjige, zelo zelo pogostokrat pa Mcycr-Liibkeja! \ kulturnem oziru nam bodo Nemci poleg Francozov vedno'naši vzori. Nc bodimo torej tako ozkosrčni in zavedajmo sc, tla postane vsak narod močan s pomočjo drugih narodov. Toda čc hočemo črpati dobrine drugih narodov, moramo dobiti sredstvo, ki nom to omogoča. In baš to sredstvo je jezik. Zato zahtevamo dovolj učnih ur in dovolj učnih moči, tla bomo res jezik znali. Z odličnim spoštovanjem Paulinič Arnold. Guy de Maupassant: Vrvica (Konec.) Kmalu je vedela vsa okolica, da je Houl-breque že prišel do izgubljene, denarnice. To je slišal tudi Hauchecorne. Takoj se je napravil na vas in vsakemu od kraja začel pripovedovati kaj se mu je pripetilo zaradi neznatne vrvice in kako se je sedaj vsa stvar končala. Zmagoslavno je gledal okoli sebe: >Veste, saj mi ni toliko zavoljo tega dogodka, je razlagal, ampak zavoljo laži, laži. Veste, laž me pa najbolj peče, zakaj nobena stvar na svelu človeku loliko ne škoduje kakor če te kdo obdolži, da si lažnjivec!« Ves božji dan mu ni bilo drugega na jeziku kot ta nesrečna vrvica. Slehernemu človeku, ki je šel po ce9ti, je pravil, razkladal v gostilni pri vinu in ko so šli v nedeljo od maše. Tudi če je srečal kakega popolnoma neznanega popotnika, ga je uslavil in mu začel pripovedovati. Sicer se je bil že pomiril, vendar ga je še zmerom nekaj razburjalo, čeravno sam ni vedel kaj mu je prav za prav. Ko so ga ljudje poslušali, je bilo videti kakor da se mu roga jo. Torej še sedaj ne verjamejo, da je poštenjak? Zdelo se mu je, da si za njegovim hrbtom vedno nekaj namigujejo. Drugi teden, v torek, je hil zopet sanienj v Godervilleu. Hauchecorne je odkrevsal v trg, ker je čutil v sebi neki notranji gon, da razglasi ljudem o svoji dogodivščini. Malaudin jc stal na pragu in prasnil v smeh, ko ga je ugledal. Le čemu se smeje? Nagovoril je nekega kmeta iz Cricetotja, ki je bil kmalu sit njegovega pripovedovanja. Sunil ga je v upadel trebuh in mu zabrusil v obraz: — Poberi mi se spred oči, da te ne vidim, lopov stari! in mu obrnil hrbet. Hauchecorne je presenečen osupnil in vedno bolj se ga je loteval nemir. Zakaj mu je rekel »stari lopov«? Ko je sedel za mizo v Jourdainovi gostilni, je že zopel pričel govoriti o svoji nesreči. »Beži, beži, slari goljuf! mu seže v besedo neki konjski prekupčevalec iz Montevil-liersa. Nič se ne boj, da ne vem kako je bilo s tvojo vrvico! »Saj so vendar že našli ono denarnico! zajeclja Hauchecorne.« »E, dragec, najboljše bo, če kar lepo molčiš! Saj dobro vemo kako je s takimi rečmi; nekdo stvar najde, vrne jo pa čisto kdo drugi! Kdor ni nič izkusil, nič ne ve, ampak jaz ti boni že prekrižal račune!« Hauchecorne je obstal kakor okamenel. Šele zdaj se mu je posvetilo v glavi: ljudje so ga obdolžili, da je on našel listnico, a ker ga je bilo sram, jo je vrnil lastniku po nekem svojem pajdašu! Hotel se je opravičiti in zadevo razložili, pa se mu je začela vsa gostilna grohotati. Gostje so ga tako dolgo dražili in zbadali, da je pustil kosilo na mizi iu odšel. Ponižan in riizjarjen je prišel domov. Od jezo in sramote ga jc davilo v grlu. najbolj pa je zadelo Normandca, kor je bil v svoji loka-vosti res zmožen storiti to. kar so mu očitali in bi se bil s tem še ponašal kot bi bil storil ne vem kakšno junaško delo. Videl je, da ne bo mogel dokazati svoje nedolžnosti, ker so ga vsi poznali kot prebrisanca. Strašno ga je bolel sum, ki je po krivici padel nanj. Ni se mogel potolažiti, zato je začel zopet od kraja pripovedovati o svoji dogodivščini. Povest je postajala vsak dan daljša, ker se je vedno bolj jezil, bentil in slovesno prisegal in vsakokrat dodajal novih dokazov, ki si jih je zmislil in iztuhtal, ko jc bil sam in po cele ure ni premišljeval drugega kot o tej nesrečni vrvici. Toda čimbolj se je skušal na vse načine opravičiti in za vsako ceno dokazali, da ni nič kriv, tem manj so mu verovali. »Kajpada! Vsak lažnjivec se lako izgovarja!« so si namigavali za njegovim hrbtom. Revež je to čutil. Obrekovanje mu je pilo kri in ga potrlo, ko je spoznal, da je zaman vse prizadevanje. Kar vidoma ga je jemalo. Šaljivci so ga pri vsaki priliki naganjali. naj jim za kratek čas pove tisto o vrvici«, kakor silimo starega vojaka, naj pripoveduje kako je bilo v vojni. Siromaku pa je od samega razmišljanja um zmerom bolj pešal. Konec decembra ga je vrglo v posteljo. Prve dni januarja pa ga je vzelo, in Šc v smrtnem boju, ko se mu je žo vse zblodilo v glavi, je venomer ponavljal: - Lejtc, gospod župan, takšen košček vrvice ... vidite, takšen košček ...« (Iz francoščine prevel: ,T. Zdolanji.) Kaj pravite? Gospod urednik, vteraj, ko se je nekoliko ZTfdrilo, sem šel na trg med branjerke. Niso iludirarir, pa so inteligentne te naše branjevke in, kar se jezika tiče, prekašajo vse dohtarje ■in jezikoslovce. »Po 5 par, gospa.« »Kaj 5 para zahtevate za tole?* — »G os/m, f> par, ne ."> para. Saj tudi pravimo: ,Pet krav za en grob', ne pa ,Pel krava za en grob'. Ali ni res gospa? Pa tako dobre redkvice imam.* Tole, gospod urednik, sem poslušal pa sem se spomnil na Vas. Jej, jej! Zadaj v inseratili berem vsak dan, kako eden uli drugi naznanja smrt nekim neznanim »tuinim srcem*, mesto da bi jo naznanjal svojim sorodnikom in prijateljem. i\aše branjevke in kmetice žalujejo žalostnega srca ali s lažnim srcem, ker znajo slovensko misliti, tuliti in govoriti. Pa mislijo razni namišljeni lilerati, da smejo nos vihati nad vsemi, ki govore in pišejo, a, da jih še redno kdo razume. »Potom pošte se je dosta-rilo reteuglednemu gospodu direktorju lepo .sliko kot darilo« — lako piše danes naš študi-ranec. Mi, ki po kmečko — lo je po «lovensko mislimo in pišemo, pa pravimo: »Po posti je gospod ravnatelj prejel r dar lepo sliko.« — Tam v Celju, gospod urednik, imam znanca in literata — saj ga tudi Vi poznate —, ki mi je cadnjit pisal: ■■ Prilikam proslave praznovanju ■imen dana mojega sinka Ti pošiljam iskrene ■jiozdrave. O j Ti, ljubi llog! Kmetje v Savinjski dolini, katerim naj ta moj prijatelj utepa v glavo učenost, bi pu rekli, kratko takole: Z goclo>-vanja svojega sinčka Te iskreno pozdravljam Zato pravim: Pismouki in pismarji, pisarji in farizeji — pojdite se učit slovenščine od naših branjevk in kmetovi S pisanjem pu, kakor znale pisali slovensko danes, bi. prav gotovo umorili Franceta Levstika, te bi mož ie nc bil pravočasno pobegnil pred Vami v večnost. * Ljubi Mariborčani! Pri nas v Ljubljani je »•se po starenh in še edino, kar je bilo novo, se je preselilo k vam. To novo pa je bil gospod fakir, po rodu Indijec. Zakaj je nastal zaradi tega Indijca bratski spor med prestolico dravske banovine in obdravsko prestolicoP Zakaj se nam izmaknili senzacijo? Kaj vi imel morda pri nas dovolj ostrih iebljev, da bi si prebadal jezik, kaj mu nismo gostoljubno nudili v izobilju trepinj, po katerih je mogel plesati do mile volje in do rane zoref In kaj morda naše mesto ne premore zdrav-vikov, časnikarjev, policistov, gledaliških igralcev in drugih gostov, ki bi mogli to. sedaj žal vašo senzacijo občudovatiP Morda bi bil celo ljubljanski policijski zdravnik v tej izbrani družbi pripravljen delati beležkeP Ali Ljubi jauci smo potrpežljivi in vsem vse odpuščamo. Prepuščamo vam celo fakir »ko senzacijo za dolgo vrsto let. Našim gospodičnam — vi imate seveda lepše — bo sicer malo dolgčas za mladim, komaj 17 letnim bralima-vom Zagir Kanom fleiem z lasmi do vratu. To pa zato, ker so prišle do spoznanja, da je indijski jezik — ne tisti, ki si ga je prebodel, ampak-listi, ki ga je fakir govoril. — čudovito podoben slovenščini, še bolj pa srbščini. Res, kako hitro se človek nauči indijski! Pri nas znamo žc vsi, bomo videli, te se boste tudi vi tako hitro naučiliP Prav na uho pa vam povemo še nekaj, česar prosim ne pravite dalje, da se ne razve: tudi pri vas fakir ne bo ostal dolgo časa in bo šel sam, če ga ne boste poslali vi sami. Indijski pozdrav — Ljubljanei. Koledar Petek, maja: Gregorij Nac.. škof; Bcat. Novi grobom •f V Ljubljani je umrln na Starem trgu št. 1 ?0?|>a Martina O tu p. roj. Fele, soproga znanega in uglednega ljubljanskega posestnika in trgovca. Blaga rajniea je bolehala dalj časa. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. Cenjeni družini naše iskreno sožalje! -f- V splošai bolnišnici v Ljubljani je umrla gospa Frančiška V i d a t i. Pogreb bo danes ob Dol 4 jjopoldne. Smrt vrlega moža. V Rakičanu (pn M. Soboti) je zatisnil oči k smrtnemu jjočitku 60-letni Franc Horvat, ki dve leti ni mogel zapustiti bolniške postelje. Umrli jc zaveden kristjan. Radi dobrega srcu ga je vse spoštovalo in ljubilo. Njegova smrt je za hišo že druga smrtmi izguba. Pred nedavnim nui jc unirlu hči. Ostala je mati-vdova sama. N. p. v m.! Mala kronika ir Popravek. V Slovencu« štev. 93 z dne 24. aprilu je Vaš dopisnik poročal o zborovanju »Slomškove družbe«. Debata o delovni šoli je v poročilu netočno podana, zato Vas prosim, da objavite sledeči popravek: Nisem rekel, dn je delovna šola nbsiird, temveč, dn lahko privede do absurdu, za kar sem navedel drastičen zgled. — Jožef Vider, okrajni šolski nadzornik. •k Izlet Jadranske straže v Split. Z ozirom na kratek rok prijav (15. maj) ofioziirjamo interesente, da se jn vi jo nemudoma, ker v zadnjem trenotku nc bo več mogoče postreči z. udobnimi kabinami in sobami. Tudi one udeležence. ki so «e že prijavili, jirosinio. da uplu-čajo določene zneske, ker bi bil izletni odsek sicer primoran oddati njih karte drugim. Zlasti ojjozurjnnio priglašelice z dežele, naj ne zamude prilike za mul denar ogledati si največje jugoslovansko pristanišče, nad vse zanimivo Dioklecijanovo palačo, Pcristil s korintskimi »tebri. ki oklepajo gigantski spomenik Grgur-ja Ninskegu. nujimpozantnejše delo našega Meštroviča. / vseli krajev L v rope prihajajo tujci baš radi te znamenitosti \ Split. Ponovno pripominjamo, dn se je posrečilo izletneinu odseku poskrbeti kljub velikemu navalu tuj-cpv, za jjrvovrstno hrano in lepe ter udobne sobe \ prvovrstnih hotelih. Onim, ki rudi udobno jjotujejo j>o morju, jKiročamo tudi. da je kljub minimalnemu znesku poskrbljeno zu prvo razredno brano: vselej table <1 hote nn orzoparniku Split. V vplačanem znesku so za-popadenl tudi avtobusi in napitnina. Zahtevajte prospekte 111 programi Prijave sprejema le do 15. maja jirof. F. Sič, Ljubljana, Vogelna nI, 5. ir K' poročilu o smrti + Simona Ogrlnn, akail. slikarja, bi bilo še omeniti, da je I. 1920.' poslikal cerkev na Seiiturski gori. Letošnjo zi-mo je prenovil križev jjot v Pečali. Prevzel jc tudi slikanje žil p ne cerkve v Pečali Napravil je /e tozadevne načrte in bi to spomlad že pričel s -.likanjem, da mu ni kruta smrt prekrižala teli njegovih načrtov. Delo bo sedaj prevzel /a njim njegov jioinočnik Ciril križuur. ir Planinsko glasilo. Kot prvo posledico nastopa gotovih krogov na zadnjem občnem zboru »Slov. jilan. društva« je zabeležiti ustanovitev konzorcija zu izdajo planinskega glasila, glede katerega se je predvsem zahtevalo premestitev in izpremembo v osebi uredništvu. Vrhu tega se je izzval konflikt s podružnicami društva, katerim se je odrekala ingerenca glede Izdaje lista. Z czi-rom nn to se je ustanovil konzorcij za izcbijo planinskega glasila, ki se je stavil kompeteutiiim faktorjem na razpolago in je ustanovljen tudi v znak protesta proti načinu reševanja tako v;ižne zadeve, kakor se je to zgodilo na zadnjem občnem zboru. Konzorcija načeluje dr. Jos. C. Oblak in so v ujem najuglednejši zastopniki naše planinske literature kakor: Ferdo Seidl, Janko Mlakar, pomožni škof dr. Gregor Rozman, dr. Valentin K o r u n , dr. Jakob Prešeren, Josip Zazula, dr. Hrašovec i. dr. ir Potovanja Nemcev po naši državi. \ po-nedeljek jc dospela večja izletniška družba .Nemcev iz Leipziga v našo državo. Potovanje je organiziral g. Merker za Neue Lein/.iger Zeitung« s sodelovanjem Zveze /u tujski promet v Sloveniji. Gostie so ostali en rtu n nn Bledu in se niso mogli nndiviti krasoti iv»~ili krajev. Včeraj so se od Del ilili iz Bleda prek.) Ljubljane in Rakeka na Sušak v Dalmacijo, kjer ostanejo 14 dni. To je prva skumnn i/, l.eipztfcu. dočim julija meseca prispe g. Merker z drugo večio skupino, ki bo štela c:i. 500 oseb. ic Absolventin jc 1 iublinnske dvora/redne trgovske šole letnika 1924—25, ki se žele udeležiti sestanka koncem maja. nuj se nrijavijo do 20. moia in stavijo eventualne predi.me na naslov Micka Giistl nli Rik.i Logar. Ljubliana, Splošna bolnišnica. Natančnejše informacije se jHUvočasno sporoči'. ifc- Kadi deževja ju temperatura padla pri nas na 13.2*C. Pa -e je bati še nižje. Medlem pa v Ameriki zevajo od vročine. Tam imajo v senci 30° C. -A- Italijansko letalo pri 0*ijekli. \ torek popoldne se je nizko nad osiješkim.i hibami pojavilo modrikasto italijansko letalo. ki_ prevužu potnike med Budimpešto in Benetkami. Posebno doleo jc krožilo mul kolodvorom končno «e je 6 km od Osjekn spustilo nn tla in srečno pristiilo. Letalo, v katerem mh vo'.'i.i en Vine-ričnn iu en Madjar. je izgubilo od Benetk proti Budimpešti svojo siner. Pri tem je letalu pošel bencin. Zato se je moralo spustili na tla. kor je bilo i»ko nevarno. Potnika sta se /. \o-zom odpeljala v Osjek, letalci pa mi de Inli. dn dobe bencin. V sredo zjutraj so odpluti proti Budimpešti. ic Mnšne pesmi priporočit Jnsoslovnnska knjiaurna cerkven'ni zborom: Gerbič Fr.: Sln-ven»ka maša sv. Frančiška Bertif. za mešani zbor. Din 12: Kiniovec dr. Fr.: Pred Bonom 14 inaftinh ncsnii za mešani zbor. Pa rt Din 50. glu-sovi po Din 6: Lnharnnr Ivan: Slovenska maša zu mešani /bor. Din 16: Snttner p ifucolin: Bela rjeva maša -Oče večni« zu mešani zbor. Part. Din 16. glasovi j«) Din 4i Sattncr p. Htigolin: Vtašne pesmi za mešani /bor (nova i/.dniiiU Part. Din 40 a lasov i po Dni 6: Sattncr j>. l'u-golin: Miklošičeva slovensko maša O sladka ura« za mešani /bor. Part. Din 14. glasovi po i)iti 4: /eleznik Martin: 14 mušiiih pesnit za mešani zbor in orgle. Part. Din 32, glusovi po Din 6. * ir Zanesljivo in milo učinkuje ie pogoj, Li ga zahtevamo od dobrega odvajalnega sredstva. Zaradi tega je. Darmol odvaialna coko-Iudu tako priljubljena in jo zdravniki že desetletju predpisujejo kot odvajalno sredstvo pri odraslih iu otrocih. -k Pet dni v Parizu. Odhod i/ Ljubljane 25. maja, 5. juniju in 17. junija. Prijave sprejema in informacije daje Putnik« Ljubljana, Dunajska cesta t. + Razglas na vse drž. uslužbence in upokojence dravske banovine! Dne 4. maja t. 1. se jo ustanovilo društvo pogrebnega sklada drž. uslužbencev dravske banovine v Ljubljani. Vsakdo se te ugodne prilike do treh mesecev jx> ustanovitvi lahko poslu/.i ter pristopi brc/, razlike stanu iu starosti. Po preteku treh mesecev se v smislu člena 4 društvenih pravil nad 50 let starih ne bo sprejemalo. Pri ia ve _ sprejema predsednik Tlovur Ivan v Ijnbljani, Co-sjKisvetska cesta 6. ir Pri težkečah v želodcu, gorcčici, zmanjšani slasti do jedi. zaprtju črevesa, pritisku na jetrn, tesnobnih pojavih, tresenju udov. zaspanosti povzroči čaša naravne : Frnnz-Josef« -gren-čice točno poživi jen jc v /.ustali prebavi. Zdravniška sporočilu i/, tropičnih dežel hvalijo ■ Frnnz-Josef -vodo kot važno pomožno sredstvo ji roti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-,Iosef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spccerij. trgovinah. f z društvenega Hvtienic člani Društva orož. upokojencev se obveščajo, dn je odstopil predsednik Valentin Legat. a hkratu sta izstopila tudi dva odbornika iz oflborn. Umetnostno-zgodovinRko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, II. t. m., izlcl v Krško in l.eskovec. kjer si bodo izletniki ogledali več pomenu vrednih umetnostnih s|>oinenikov. Vodstvo je prevzel konservator g. dr. France Štele. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, v nedeljo II. t. m. ob 5.15 zjutraj, povratek v Ljubljano r večernim vlakom. Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani sc bo vršil v pondeljck, dno 12. t. m., ob 7 zvečer v zeleni dvorani hotela Union« v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o mestnem proračunu /a leto 1930 ter novih občinskih jn brniških davščinah, ki hišno jioscst visoko obremenjujejo. K obilni udeležbi vabi odbor. Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v I .j ubijam sporoča, da bo odslej naprej odprla knjižnica vsako soboto ob 7 /virci' \ društvenem domu, Korunova lil. 14. Knjižnica sc je spo-jndniln / novimi zelo zanimivimi knjigami tako da ima na razpolago okroglo <*U) knjig. 1'osc-uajte pridno ix> njih. Odbor, V pričakovanju češkoslovaških strojevodij Ljubljanu, 8. maju. Poročali smo že, da pride v nedeljo ob 9.15 v Ljubljano večje število češkoslovaških strojevodij, ki hi; iu ude že več dni uu ekskurziji v naši državi. Njihovi slovenski tovariši in drugi železničarji jim jnijiruvljujo slavnosten sjire-jein. Pozdravil jih bo na kolodvor u »am ravnatelj dr. Jakob Borko, /a njim |m bo izmenjana cela vrsta razgovorov. Po slovesnem sprejemu se jjripiavlju lep sprevod po mestu, v katerem boilo šle tudi dame v narodnih nošah, gostje, člani Jtigoslovunsko-češkoslovaške lige. Češke obci in luiši železničarji. Pred magistratom bo pozdravil goste župan dr. Puc. Sprevod odide nato k spomeniku Ilirije, kjer se gostje jioklo-ui jo. odtam pn otlidc sprevod do Kcršičcve re- jidiinosfna akademija ljubljanskih akavlov Ljubljanski skavti so pravkar zavrnili »vojo debro uspeli) razstavo in zaključili svoj ; skavtsju toden s slavnustno akademijo, ki so je vršila v sredo 7. I. m. ob '20 v dvorani Delavske zbornice«. Prijazno dvorano je občinstvo, v pretežni veČini mladina, še ilosli gosto zasedlo. Akademijo se je udeležil prev/.višeni gosp. pomožni škof dr. Oregorij Itožman, pckroviteljica prireditve banica bla-gerodna gospa Srnčeva, gospa županja in več odličnih gospodov in gosjiit. Spored je bil pester, vseskozi šaljivo ubran, šale so bile i dobre i »nedolžne,, zuTo-Pečic, Janko Ravnik, Vinko Žgane in Stevun Mokranjac. Zelo častno je zastopana tudi jugoslovenska narodna pesem od slovenske do one i/, južne Mueedonijc, v obdelavi avtorjev, katere smo zgoraj navedli. Izvedba je umetniška, kar so s posebnim |>oudurkom priznali vsi češkoslovaški kritiki, saj je bil zbov pred enim niesceeni s tem programom jx> vsej Češkoslovaški. Z ozirom nu velik umetniški užitek, ki se nuni bo nudil nu tem koncertu, jiu tudi z ozirom un velike zasluge, ki jih ima učiteljski jievski zbor in njegov dirigent zn širjenje jugoslovanske glasbe, vabimo občinstvo nu ta koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. 0 Socialno-politiini urad mestnega magistrata v dneh !>. in 10. maja ne jnisluje, radi sna-ženja uradnih prostorov. © Prizor v posredovalnici. Sc žive in pro-spevujo v našem mestu ruzne posredovalnice /a delo, ustanove, ki ko v starih blaženih časih kar same in izvrstno reševale ves problem brezposelnosti. Tudi danes še uspevajo. Dekleta čakajo v njih službe /a natakarice, služkinje, sobarice in tako dalje. V eni takih |hi-sredovnlnic se je te dni odigral le-ta prizor: Nu klopeh sedi več deklet in čaka gospodinj. Astojii elegantna ljubljanska gospa in si pric-no ogledovali dekleta. Soburlco Jiot rabil j c. Pregleduje, ogleduje, motri, dolgo, dolgo vsa dekleta. Zdravo, krepko, lepo. mlado dolenjsko dekle ji jc očividno najbolj všeč. »Bi šli k meni zu sobarico?« Bi! odgovori dekle. -Vsta-nite! ukaže gospa. Dekle vstane. :Slocite plašč!« Dcklr začudeno sleče plašč. Nc vej nc zna si razložiti zakaj to zahteva. Vendar uboga. Gospa je kritično motri z vseh strani. Pa še ni zadovoljna. »Stopite tri korake naprej, tri tuiznj!« Dekle se ustraši, le zakuj ta zulite-vb? Spozna, da služba p r i tej go*jie nc lfo preveč prijetna, se upre. noče ubogati. >kaj ne boste stopili tri korake naprej, tri niizai?« se razburi gospn. rNe bom?« Zakaj ne?« >Nc mislim k vnni v službo. (Jospa se jjottliri, jiostane |rriju/nejšu. No za ajoči mladini. Ob |iriliki včerajšnjega sestanka gojencev in učiteljev Matične šole jc spregovoril tudi ravnatelj dr. Tomitišek, ki je gojencem čestital k lepemu glasbenemu uspehu ter jih sjx>dbujal k nadaljnetnu delu na torišču glasbenega izobraževanja navzlic letnu, da so ob priliki sobotnega konccrta doživeli v svojem življenju morda prvo razočaranje. — Pri tej priliki naj povemo svoje mnenje. Ob einiiientno kulturnih priredjtyah naj bi vse tukajšnje kulturne ustanove, korjioracije in društva jioetopala na podlagi medsebojnega dogovora ler sporazuma. To bo v korist in hasek prirediteljem vseli kulturnih prireditev. □ Gradbeno gibanje. Gradbeno dovoljenje so dobili: R. Kiffmatin, zgradba pritlične stanovanjske hiše v Jelačičevi 7; I. Dežman, prizidava skladišča na hišo v Vrbanovi 2; A. Jurca, preureditev dvoriščnega poslopja v Kopitarjevi 11; dr. R. Ravnik, povečanje avtogara/e v Trubarjevi 4; L Lorber, prizidava verande pri hiši v Vetrinjski 5; L. Sclieid-oach, preureditev avtojzaraže v Gregorčičevi 8; R. Kiffmann, zgradba iiritličnc stanovanjske hiše v Jelačičevi 5; M. Alustek in C. Simnic, zgradba pritlične stanovanjske hiše v Koseskega 26; A. raj-iliga. zgradba delavnice pri hiši v Pobreški 13; F. Rozman, prizidava skladišča pri hiši v Gos|x>ski 3 ter Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, gradba avtogaraže in odprte lof>e v Cvetlični 19 (provizo-rično). □ Ubožno in bolchno deco na Pohorje! V znamenju iegja gesla se je vršil včerajšnji občni zbor tukajšnjega društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v društvenih prostorih v Cankarjevi ulici. Ob posameznih jioročilih je bilo povzeli izredno požrtvovalno delovanje društvenih funkci-jonarjev za uresničenje bližnjega programa: postaviti bolehni in revni deci prijetno počitniško zavetišče v Smartnem na Pohorju. Zlasti izčrpno je bilo poročilo društvenega tajnika A. Dimnika, vodja banovinskega Dečjega doma. Društvo za zdravstveno zašAito otrok in mladine je že lansko leto uredilo na svojem posestvu pri sv. Martinu na Pohorju ; stalno počitniško kolonilo, v kateri je letovalo 20 bolehnili ter odmora potrebnih mestnih otrok. Tudi se jc pričelo na omenjenem posestvu z urejevanjem vzornepa trosnodarstva, nn katerem se ie posadilo okoli 200 sadnih drevesc. V načrtu je tudi posaditev bližnjih kompleksov s smrekami, bori in mecesni, tako da bo mladina deležna zdravega gozdnega zraka. Samo za nakup posestva in nabavo inventarja je plačalo društvo nad 300.000 Din. Spričo nadalj-nih investicij je računati s tem, da bo mogoče sprejeti v letošnji sezoni nad 100 revnih, bolehnih In pomoči potrebnih otrok. To svojo veliko socijalno nalogo pa je moglo vršiti društvo s podporami in drugimi prostovoljnimi darovi ter uspešnimi nabiralnimi akcijami, v smislu društvenih nalog deluje tudi mariborsko Slovensko žensko društvo z neumorno predsednico gen. Maistrovo na čelu, ki ie v prid pohorske ferijalne kolnije priredilo o Vseh Svetih štetje obiskovalcev grobov in pred nedavnim veliko dobrodelno tombolo na Trgu Svodobe. V načrtu ima društvo še ustanovitev drugih koristnih ustanov za bolehno deco, katerih uresničenje pa bo priilo na vrsto šele po končnoveljavni dograditvi m ureditvi sv. martinske dečje kolonije. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor. □ Štiri din v grobu. Faklr Zagir Khnn llei, o čigar prvih mariborskih fakirsklh poizkusih smo iporofali v včerajšnji številki, napoveduje, da se bo dal prihodnji četrtek pokopati, v nedeljo pn izkopati — živ seveda. Izvršitev tega eksperi-nienla jc odvisna od pristanka predstojništva tukajšnje mestne policije. □ S priznanja vrednim uspehom vrši mariborski francoski krožek nalogo posredovanja francoskih kulturnih vrednot vsem prijateljem francoskega jezika, književnosti iu kulture sploh. Predvsem je omembe vredno, da je tega posredovanja omenjenih kulturnih vrednot postala deležna v zelo velik meri tudi naša osnovnošolska mladina, ki se v posebnih kurzih seznanja z lepoto francoskega iezika. Uspehi so se pokazali na mladinskem večeru, ;i ga je priredil v sredo zvečer tukajšnji francoski krožek v Vesni, ob številnih glasbenih, pevskih in dramatičnih (Mnitre Pathelin!) točkah; posebno so številnim udeležencem, ined katerimi je bilo zlasti veliko starišev mladih in nadarjenih tečajnikov, ugajale posamezne rajalue točke s starofrancoskimi motivi, ki so jih ljubko in prisrčno predvajali mali tečajniki pod vodstvom gdč. Pečnikove. Sploh sc ie pokazalo tekom večera, kako so z ljubeznijo in vnemo na delu učitelji, ki z uspehom odpiraio hvaležnim učencem svet ?alske kulture in civilizacije. □ Smrtna kosa. V starosti 17 let je preminula zasebnica Perlida Stavič, Meliska cesta 36. Pogreb bo jutri ob 10 na mestnem pokopališču v Pobrežiu. □ Iz vojaške službe. Premeščena sta od tukajšnjega pehotnega polka poročnik Milosavljevič, ki odhaja v Belgrad ter podporočnik Cvirn, ki pride v Bileče. □ V mizarski delavnici tovornega kolodvora je pričelo goreti včeraj dopoldne. Na mesto požara so takoj prispeli gasilci z dvema brizgalkama. Medtem pa je železniško osebje že samo pogasilo ofenj in preprečilo nevarnost razširjenja, tako da ni bilo treba gasilcem nastopiti. □ Spokorni Mariborčani. Po policijskih kulo-arjih ne pomnijo, kdaj se ie bilo to zadniiČ zgodilo: v policijskih beležkah ni bilo včeraj niti ene aretacije, tako da je »štant* pri Grafu ostal neizpre-menjen. In jutri... ? □ Tudi znanstvene knjižne novosti dobite v knjižnici Prosvetne zveze na Aleksandrovi 6 N. pr. Kjellen — Die GrossmSchtc vor und nach dem Weltkriege; Ettlingcr — Oeschichte der Philosopliie von der Romantik bis zur Gegen\vart; Siebcrtz — Wunder im Weltal! I.—IV.; Baumanu — Der heilige Paulus; Bertrand — Der lieil. Augustinus; Sclnver — Kath. Gesellschaftslehre idt. — Pa tudi leposlovne domače in tuje knilžne novosti so v omenjeni knjižnici na razpolago. Vpisnina 2 Din. Izjava. Z ozirom na to, dn je tukajšnja gledališka Uprava dne 3. I. ni. proti dogovoru z Glasbeno Matico dnla isti večer »Cirkuško princeso s klavirjem in nbunmajem ter h tem deloma odtegnila občinstvo od mladinskega koncerta v LInionu, izjavljam, da ne boni več kakor doslej podpornik in zagovornik našega gledališča. — Prof. Viktor Schvvciger. Celje Gledališka družina Kat. prosvetnega društva v Celju oh koncu prve seione. Z glavnini družinskim sestankom v nedeljo 4. maja in s poročilom družinskega predsednika g. M. Marolla na matičnem občnem zboru v ponedeljek dne 5. maja je Gledališka družina Kat. prosvetnega društva v Celju tudi formalno zaključila svejo prvo res uspešno gledališko sezono. Glcdališku družina je plod lani skoro vos mesec avgust se vršečega gledališkega tečaja, ki se ga je udeleževalo poprečno 40 oseb obojega spola in na katerem so predavali gg. dr. Sch\vab (o anatomiji in fiziologiji glasu in slišeža), Adolf Pfeifer (o mimiki in maski), mag. pharm. Fedor Gradišnik (o zgodovini drame in gledališča), prosvetni tajnik Ivo Peršuh (o gledališki disciplini in organizaciji, slovenski oderski govorici, režiji in praktičnih na-sloplh) ter Marjan Marolt (o zgodovini slovenske iratne, zgodovini kostumov, o sceni, o gledališki umetnost i v obče). Takoj po končanem gledališkem tečaju je dobila družina organizirano lormo odseka Kal. prosvetnega društva ter se z elanotn in ljubeznijo posvetila študiju del, ki Jih je potem uprizorila. Kljub nedostatkom v pogledu tehnične opreme odru in pomanjkanju lokalov za vaje je Gledališka družina v prvi sezoni tako z ozirom na kvaliteto uprizorjenih del in igre kakor tudi z ozirom na število uprizoritev dosegla zavidljiv uspeh. Sezono je otvorila dne 22. septembra 1020 7. Gogoljcvo komedijo »Zenitov v režiji g. Iva Pcršuha in je komedijo nato 20. septembra r. uspehom ponovila. Dne 23. novetn-liita 1920 ter nato še dvakrat Je predstavila svojemu številnemu občinstvu v režiji g. Marjana Marolla Shakespearovega Othella . Dne 22. decembra 1920 se je poklonila spominu 11. obletnice Ivan Cankarjevo smrti z uprizoritvijo njegovo drame ».Jakob Ruda« v režiji g. Fedorja Gradišnika. Dne 20. januarja 1930 je družina sodelovala prt dobrodelni akademiji Vincencijeve konference 7. enodejanko j.Kjer ljubezen tam Uogi v režiji g. I. Peršuha, \ Isti režiji jo uprizorila dvakrat v predpustu dr. Rudolf Doboviškovo noviteto »Radikalna kura in v dneh 30. marca ter 13. in 27. aprila francoski mi-rakel Trosila bom rože...«. Pri pestrem večeru dne 3. marca je sodelovala družino v. enodejansko operelo - Žene' je Ireba« v režiji ge. dr. Rajhove. Za bodočnost si je stavila družina še večje m umetnostno težje načrte. Po dalekovldnosti in naklonjenosti Ljudske posojilnice v Celju bo imela družina nn novem in moderno opremljenem gledališkem odru v palači Ljudske posojilnice vse možnosti, da se že prihodnjo sezono razvije v stalno pomemben In kvalitetno vpoštevanja vreden celjski kulturni faktor. , ... Upravo družine tvorijo sedaj gg. Marjan Maroll kol predsednik, Ivo Peršuh kot upravnik, fedor Gradišnik kot zapisnikar in arhivar, Jurac Josko kot blagajnik in Vanče Vrabl kot gospodar. Nove člane in članice družina vsak čas sprejema in naj se prijavijo g. upravniku v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 1 ali pa v podružnici Vzajemne 7.ovarovalnlce v palači Liudske posojilnice. & Pevci in pevke! Drevi po Smarnicah se vrši v Domu redna in važna pevska vaja. Pridite vsi in točno! et Učiteljsko druitvo za celjski okraj bo zborovalo jutri 10. maja ob pol 9 dopoldne na mestni osnovni šoli v Celji. Na dnevnem redu so aktualne šolske in društvene zadeve. sa Mnogo smeha med celjskimi glasbenimi krogi je zbudilo debelo tiskano poročilo dunajskega fNeues Wiener Jotimpl« od 6. t. m., ki piše pod naslovom »Senzacionalni uspeli novega tenorja. Mario Siemens, mlad Dunajčan, na berlinski državni operi« sledeče: lz Berlina nam brzojavljajo: Mlad dunajski junaški tenor Mario Siemens, ki je doslej pripadal zagrebški narodni operi, je dosegel pri svojem včerajšnjem gostovanju kot Kalaaf v »Turanuol« v berlinski državni operi senzacionalen uspeh.« To se je moralo našemu Mariju S i -mene u kolcati, če je to bral. Ptuj Potrjen proračun. V sredo jo od bansko uprave prejela občina potrjen proračun, iz katerega je razvidno, da znašajo doklade približno četrt mi-ljona dinarjev več kakor v lanskem proračunu. Izmed vseh doklad prloade nn drž. davke 08%. Pla* se jc vsul. Na banovinskl cesti Sv. Barbara—Leskovec se je iz 10 m visokega hriba vsul plaz v dolžini 20 m. Cestni odbor je takoj preskrbel potrebno in je v teku ene ure po nezgodi v toliko uredil, da je bil za silo omogočen reden promet. Zalega gosenic. V vsem ptujskem okraju je ogromen naval gosenic nu sadno drevje, ki so oglodale listje in cvetje. Ze par let sem se ni pojavil ta mrčes v toliki množini kakor letos. Kmetom je s to golaznijo prizadjana velika škoda in si ne morejo odpomoči, ker so se gosenice zabubile v listje. Kaj pu naš okraj? V torkovi številki Slovenca objavlja Putnik , da Je izdal krasen album fotografij najlepših slovenskih krajev. V lej objavi omenja razno kraje Slovenije, le o 1'lu.ju in njegovi okolici ni besede. Ali ne spada ludi naš okraj med najlepše kraje v Sloveniji? Da omenimo samo Ptuj, Ptujsko goro, št.Junž, Gruškovje, Okič, Gorenjski vrh in Sv. Trojico, kjer so v vseh teh vaseh divne, romantične izletne točke. /glasovalni urad se nahaja pri policijskem oddelku inestnoga magistrata. Utrujena. Našo magistralno uro vsak čas zapuščajo moči. Reva spi spanje pravičnega. Da bi se to ne dogajalo več, predlagamo, da bi se v uro napeljala i'alnka elektrika s tokom od desetih tisoč volt, ki bi jc hranili pri zdravju in dejanju. — Na svidenje, če bo šo spala. Trbovlje KROTILEC KAC. V nedeljo smo v Relju blagoslovili nove zvonove. Ljudstva sc je nabralo ob tej priliki poln hribček, in v spomin se kupujejo na »šlantih« odpustki za svojce in prijatelje. Zalo jc tudi sosedova Micka pobarala znanega kačjelovca Lojzeta, kje ima pa odpustke? Lojze se je kar nasmehnil, mirno segel v žep ter privlekel iz žepa modrasa. »Na tu imaš odpustke:« Dobra Micika se je modrasa tako prestrašila, da vso noč ni zatisnila očesa, kakor nam je drugi dan trdila. Ta Lojze jc marsikomu napravil tak strah. Veliko veselje ima do modrasov in gadov. Ce mu le prilika prinese, jih gre iskat in lovit. Večkrat ga vidiš, kako mu moli iz žepa glava te ali one kače. Ko se ljudje od njega s strahom in grozo odtnikajo, privleče modrasa iz žepa, ga obesi okoli vratu, ga dene za uederje pod srajco in tako dalje. In zato Lojze uživa velik rešpekt. Kar posebne sorte človeka ga hočejo nekateri napraviti. Govore, da kdor je v njegovi bližini, da mu strupena kača nič ne stori. Ce devlje kače iz žepa, jih devlje na tla v sobi, se nikomur ni treba bati, da bi ga kača ugriznila /li pičila. To pa zato — tako pravijo tisti, ki se najbolj boje kač —, ker ima Lojze tako »zagovor-fene vse kače«. Kazalo bi Lojzeta angažirati za sotrudnika ljubljanskemu Zoo-u S kozolca padel. Kmečki sin Prašnikar Ivan izpod sv. Planine, je imel opraviti na kozolcu. Stopil je na eno desko, ki se je prevagala, fant je padel z vrha na tla, obležal nezavesten ter dobil več močnih telesnih poškodb. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico. Stavba stanovanjske hiše z a meščansko-šolsko uciteljstvo jc dobilo stavbeno podjetje Slograd iz Ljubljane, kot najugodnejši ponudnik. Ali je res? Sfišali smo, da je v Belgradu pri pogajanju cen za premog bil govor med drugim tuih o tem, da bi bil« TPD pripravljena popustiti pri ceni. če se razveljavijo razni reverzi, katere je TPD pred polstoletjetn izdala in ki se tičejo voden-ske šole, pošte, ter učitelj stva. Izvedeli pa smo, da reverzi ostanejo v veljavi, kot so bili. — Čudno se nam samo zdi, kaj imajo ti reverzi s premogom opraviti?! Na ozdravljenje v kopališča ali spremembo zraka pošlje letos Bratovska skladnica zopet večje število rudarjev ali njihovih svojcev. Prošnje za podporo se vlagajo do 18. maja. Cesta iz Trbovelj na Dobovec. Kmečka vas Dobovec, ki leži sredi hribovja med Savo in Ku-mom, ima svojo župnijo, šolo in se tudi drugače rapidno razširja. Kdor izmed prebivalstva le more gre k rudniku na delo, da si kaj zasluži. Kraj je na lesu zelo bogat, veliko posestnikov poseduje po 30—40 ha smrekovega in bukovega lesa, ne spravijo ga pa v denar, ker nimajo prav nobene dovozne ceste. Že pred vojno so se kmetje in razni lesni trgovci zanimali za gradbo ceste na Dobovec, napravili so se tudi načrti in Boštanjska grajščina, po katerem svetu bi bila cesta največ izpeljana, bi zemljo odstopila brezplačno. V nedeljo so se kmetje, župan iz Št. Jurja pod Kumom in drugi interesenti zbrali ter razmotrivali o tej potrebni cesti in sklenili cesto graditi. Cesta bi bila dolga 4 kiti in bi bila dostopna tudi za avtovožnje ter bi se promet tako zelo pomnožil. Prositi hočejo še bansko upravo za prispevek k gradbi in za banske inženerje. Cesta je tudi zn Trbovlje velike važnosti, ker bi kmetje svoje pridelke lahko postavili na trg. Do-bovčanoni želimo od srca vsega uspeha! Akademiki, »Zarjani« napravijo v nedeljo, dne 11. maja svoj izlet v Trbovlje, ter bodo priredili v Društvenem domu prosvetno prireditev v dobrodelne namene. Z njimi pridejo še nekateri univ. profesorji kakor gg. dr. Ehrlich in dr. Korošec. Vseli akademikov bo okoli 40. Opozarjamo prebivalstvo, posebno pa na inteligenco, da se prireditve udeleži. Versko življenje pri nas zelo razveseljivo napreduje. Za vsak verski nagib pred nedolgjm časom nedostopni ljudje, se danes pridno udeležujejo vsega verskega življenja. Cerkve so ob vseh opravilih dobro obiskane, duhovnike ljudje spoštujejo, radi jih vidijo v svojih krogih in pri cerkvenih slovesnostih med seboj tekmujejo, kdo bo lepše stvar izvedel, kar je najlepše pokazala nedeljska slavnost blago-slovljenja zvonov v Retju. Zvonove so vozili od kolodvora do cerkvc nad uro hoda, skozi same delavske kolonije, kjer je bilo brez kakšne druge pobttdc postavljenih okoli 10 slavolokov t raznimi nabožnimi izreki. Lep dokaz verskega prerojenja je tudi Hrastnik, odkar ima svoiega duhovnika. Želimo, da bi tako ostalo. \ovo mesto Avtopromet Novo mesto — Črmošniiee — Toplice je otvorjen 1. maja t. 1. Odhod iz Novega ' mesta 16, prihod v Crmošnjice 17.80, nazaj 6.30 in prihaja v Novo mesto ob 8. Poleg tega ob 10 iz Novega mesta, samo do Toplic 10.45, nazaj 13 80, prihod v Novo mesto 14.15. Avto stoji v vseh vaseh in se plača 1 Din na kilometer. Natančnejše v voznem redu. — Ta promet je ludi važen za izletnike in turiste. Sploh je la pol jiolna romantike. — Prav bt bilo, da bi podružnica SPI) Novo mesto na Gači postavila planinsko kočo. Tu bi bil lep razgled na celo Dolenjsko in Belokrajino, Hrvaško ter preko Ljubljane na Triglav. Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo rojenih 11 otrok in sicer 4 novomeški In 7 drugih v ženski javni bolnišnici. — Umrli pa so v ženski bolnišnici trije otroci. — V moški bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji so umrli trije. In to sami mladi ljudje v starosti 20—25 let za jetiko. — Sprejetih je bilo v moško bolnišnico v aprilu 120. Kamnik Jutri ob 8 zvečer uprizori v »Kamniškem domu« Ljudski oder iz Ljubljane Maks Halbe-jevo dramo v 3. dej. »Reka«, ki ie znana )x> svoji globoki dramatični vsebini, polili napetih momentov, ki se v silnem lenipu vrste pred očmi gledavca. Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki Bremšak na Šulni. V nedeljo, II. t. in. ob pol 4 pop. pa se uprizori v društvenem domu v Mekinjah Nestroy-eva veseloigra »Utopljenca«, ki je v letošnji sezoni v ljubljanskem gledališču dosegla rekordno število predstav. V obeh igrah nastopajo najboljše inoči Ljudskega odra, tako, da sc obeta lep užitek vsem, ki bodo posedli te predstave. Predprodaja vstopnic za igro »Utopljenca« se vrši v trgovini Hočevar na šutni. Jesenice Vlomilci na delu. V noči od pondeljka na torok so neznani zli-kovcl vlomili v skladišče g. Tršana na Jesenicah. Vlomilci so pristavili lestvo ter udrll v notranjost gornjih prostorov. Gospod Tršan ima tam veliko zalogo najrazličnejših železnih izdelkov. Posebno jiosteljnih sklopov je družba vlomilcev odnesla v precejšnjem številu. Vsa vrednost ukradenega blaga se dosedaj še nI mogla ugotoviti. Sreča pri vsem tem pa Je, da nI bilo vlomljeno v pritličje, kjer ima deželno elektrarna dragoceno zalogo raznega instalacijskega ntaleri.ialu, eleklro-štoVcev i. t. d. Vlomilci so morali biti jako drzni kajti stavba sloji skoraj lik ceste In železnice, kjer je promet tudi ponoči živahen. Telefon. Jesenice se vedno bolj modernizirajo. Zadnje dni je bilo telefonskemu omrežju prildop-1 jenih zopet več novih številk, med drugimi Je dobilo svojo telefonsko postajo tudi Krekovo prosvetno društvo, potem hranilnica v župnišču kukor tudi pred kratkim otvorjena podružnica hranilnice v hotelu Triglav, kjer se nahaja tudi »Slovenievac ekspozitura. Svoj telefon je dobil ludi nadmonlcr dež. elektrarne za Jesenice ln okolico gosp. Viktor NovSak ln sicer ima številko 16. Ta novost bo vsekakor mnogo jiripomogla, da bo monter hitro obveščen o eventuelnlh motnjah na elektr. omrežju svojega rajona. Koncert. V nedeljo ob II dop bo jioleg hotela Triglav drugi letošnji promenadni koncert, katerega priredi godtia Krekovega prosv. dništva. Na sporedu so sledeči komadi: 1. Fučik: Otroci polka, koračnica. 2. Zaje L: Overtura iz opere Čarovnica. 3. Zikoff-Pospišil: Komaneska, karakterna slika. 4. Muhvič: Od Triglava do Balkana. 5. Glelsner: V lejieni maju, idila. 6. II. I. Schneider: šah kralju, koračnica. ŠkoHa Loka NAJNUJNEJŠE ZADEVE. Ker se sem in tja govori in celo piše o nekem novem dohodu v naše mesto; ki naj bi ga napravili z novim mostom od Thalerja do llalanto-vega dvorišča, naj povemo mnenje, ki ga Ima večina meščanov; da Je namreč ta zadeva prav sedaj naravnost fantastična, ker bi slala ogromne vsoto denarja, ki ga Se z« druge, mnogo bolj aktualne stvari primanjkuje ,in ker je prav sedaj nešteto drugih stvari, ki zahtevajo čim najhitrejše izvršitve. Da omenimo le nekatere: Zgradba nove šole in uradnega poslopja, ki sta že več mesecev v razpravi, a ni še nobenega pozitivnega rezultata. Presiikiuije in preureditev notranjščine v farni cerkvi sv. Jakoba. Nabava novih orgel v isti cerkvi, ker so sedanje stare že nad 100 lel in popolnoma neuporabljive. Preureditev, oziroma postavitev znamenja na glavnem trgu Kanalizacija, ki zahteva Številnih preregulacij. Nabava kakršnegakoli aparata za škropljenje ulic po mestu ln ceste na iiostajo. To *adnjc sc nam mII telo nujno, kur bilka poletje in z njim prah, ki ho ljudi na poti proti postaji kar dušil. — To so dela, ki jih jo ireba v najbližji bodočnosti izvršili Ze la bodo zahtevala milijonske vsole, dohod v mesto pa naj kar ostane, kot je. Naj odbori, ki morajo ta dela izvršiti, upoštevajo naša mnenja tn ustrežejo že-lajm večine. Napredovanje. Major g. Mihallo Bakič je napredoval v čin pehotnega podpolkovnika. Časli-tamo! Birniovanje. Po naši loški dekaniji je začel v nedeljo 4. maja 1930 deliti presv gosp. knezoškof dr. A. B. Jeglič zakrament sv. birme. To nedeljo je bilo birtnanlh na sedežu naše dekanije, v Stari Loki, okrog 300 blrmancev. Birniovanje se bo sedaj vršilo po selški ln poljanski dolini tri tedne, dokler se ne zaključi v nedeljo 25. maja 1i nastala zanimiva situacija: Princezinja Elizabeta namreč, ljubljenka angleške publike, bi namreč zgubila tretje mesto, ki ga ima v vrsti kandidatov na angleški prestol. Prvi je njen stric, princ vale-ški, drugi pa njen oče, vojvoda yorški. V Angliji imajo namreč princi prednost pred sestrami, četudi so mlajši. Če bi se tedaj yor-škemu vojvodi rodil sin, bi bil za valeškim princem in yorškim vojvodom tretji dedič angleške kraljevske krone. Mala Elizabeta, ki ima šele tri leta in pol, bi pa prišla na četrto mesto. Če se pa rodi Elizabeti sestrica, l>odo stvari ostale take, kakršne so in angleški prestol bi mogla nekega dne zasesti Elizabeta II. Kdo je ugrabil Kutjepova Berlinski »Lokalanzeiger« je prejel, kakor zagotavlja, od dobro poučene strani naslednje poročilo o ugrabljenju generala Kutjepova : Znani ruski revolucijonar Burčev je uvedel poizvedovanja o ugrabljenju generala Kutjepova in se je v to svrho več tednov mudil v Berlinu. Dognal je, da je generala ugrabil tako zvani leteči oddelek G. P. U. v Berlinu. Prvotno so nameravali generala ugrabiti v Berlinu. Kakor znano, so Kutjepova res pozvali v Berlin. Zadnji trenutek pa so se, kakor zatrjuje Burčev, iz taktičnih razlogov premislili, ker niso hoteli delati težkoč berlinski centrali, ki je na čelu tajne službe za vso Evropo. Sklenili so zato, da bodo Kutjepova ugrabili v Parizu. V ta namen se je berlinski leteči oddelek podal v Pariz. Po podatkih Burčeva so bili glavni voditelji ugrabljenja naslednji: prvi poslaniški svetnik pariškega sovjetskega poslaništva Arens, zakonska dvojica Janoviči, uradnik pariške pisarne rusko ga petrolejskega sindikata Ellert in tajnik sovjetskega poslaništva v Parizu Helfander. Vsi navedeni so nekaj dni po ugrabljenju Kutjepova pobegnili iz Pariza in se podali v Moskvo. Koncem februarja se je vsa družba zopel sestala v Berlinu, katerega je pa kmalu zapustila in se podala, kakor sluti Burčev, na Angleško. Najstarejši časopis sveta Prejeli smo: Pod gornjim nadpisom se bere v >SlovenciK št. 103, str. 6, kol. 1.: >Pr-vič je bila pisana beseda xčasopise 1. 1302.« Pisec je hotel seveda reči: beseda Zeitung v nemščini. A tudi za nemško besedo ni zgornja trditev povsem točna. Natisnjena je bila beseda že prej, toda le v pomenu »doba, čas«; leta 1502. prvikrat v pomenu »tiskano poročilo o dogodkih sedanje dobe«; a v pomenu »časnik, novice, žurnal< šele v drugi polovici XVII. stoletja. — Beseda časopis je zašla v slovenščino po A. Murku (1833); vzeta je iz češčine. Ustvaril jo je J. Dobrovsky (okrog leta 1820.) prav nerodno in suženjsko po nemški »Zeitschrift«. Prej smo imeli: časnice (Pchlin), časinge (V. Vodnik v »Ljubljanskih Novicah leta 1799.), novočasnica (Gutsmann 1789), novine (Hipolit i. dr.), novinje (Murko), novice (Vodnik itd.) in pa časnik (okrog leta 1860.). I. K. Mož „velikih zmožnosti" »Cincinnati Times«, največji list tega ameriškega velemesta, poroča o pravi ameriški zgodbi. Tam je živel neki Russel Wil-son, ki so se ga vsi bali radi izredne ostrosti njegovega peresa. Posebno so se ga bali umetniki in lastniki kinematografov. Nekega dne je sklenil eden najpriljubljenejših varie-tetnih umetnikov Amerike, ki je že sam igral za film, da si bo žurnalista radi ostre kritike pošteno privoščil. Pri nekem javnem nastopu je skušal občinstvo nahujskati ua osovraženega kritika. Dosegel pa je vprav nasprotno, občinstvo je njega samega izžvižgalo in se je zavzelo za Russela \Vilsona. Radi tega je postala njegova slava še večja in končno je prišlo do tega, da so ga predlagali za kandidata za župansko mesto v Cineinnatiju. Znano je, da v Ameriki volijo župana vsi mestni volivci in ne samo občinski svetniki. Russel Wil-son je kandidaturo sprejel. Posledica tega je bila, da so lastniki kinematografov naenkrat izpremenili svoje stališče napram njemu. Vprašali so ga namreč, ali se bo v slučaju, če bo izvoljen za župana, še nadalje udejstvoval v časnikarstvu. Bodoči župan je to zanikal, češ, da zato ne bo imel časa. Ze naslednjega dne so začeli vsi kinematografi in varieteji z ogromno propagando za kandidata Wilsona. Čez noč je postal mož »velikih zmožnosti«, mož velikegn obzorja in z velikimi idejami, sploh poslal je edini mož, ki pride v poštev za župana. Posledica tega je bila, da je bil Wilson izvoljen za župana z veliko večino glasov. Profesor Unamuno, voditelj španskih republikanacev, ki jc imel te dni v Madridu dva dobro obiskana shoda, na katerih je napadal monarhijo in kralja. - PEGE - odstrani takoj in brez sledu „Creme Orlzol" Dobiva so v lckarnnli, drogerijah in pnrfumerijah. Znlc ga: »Cosmochemin, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49-DS Radio Programi Kadio-LjubTjanat Petek, 9. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Prof. Fr. Pengov: Iz socialne fizike. — 19 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. — 20 Glasbeno predavanje, dr. Pavel Kozina. — 20.30 Pevski koncert gospe Staller-Stotterjeve. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. Sobota, 10. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Viktor Pirnat: V dolini gradov. — 18. Koncert Radio-orkestra. — 19 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 19.30 Ivan Martelanc: O reklami. — 20 Prenos iz Belgrada. — 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Drugi programi« Sobota, 10. maja. Belgrad, 18 Koncert Radio-kvarteta. — 2C Koncert terceta. — 21 Koncert pevskega zbora. — Budapest: 12.05 Koncert vojaške godbe. — 17.3( Popoldanski koncert. —- 19.30 Drama iz studia, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 17.22 Komorna glasba. — 20 Koncert salzburškega zbornega udruženja. — 21 »Doroteja«, opereta. — Milan: 19.15 Večerni konceri. — 20.30 Prenos opere, nato zabavna glasba. — Praga: 20 Ljudski koncert. — 21 Zabavni koncert. — Langenberg: 20 Veseli večer, nato plesna glasba. — 24 Jazz. — Rim: 17 3« Koncert orkestra. — 21.02 Koncert ali prenos opere. — Berlin: 20.30 Veseli večer, nato ples- ; na glasba. — Toulouse: 19.30 šlagerji. — 20.25 ! Operetna glasba. — 21 Večerni koncert. — M. i 0«trava: 10.80 Koncert. — 19.05 Ljudski večer. — 22.20 Orkestralni konccrL Lord Irvvin, angleški podkralj v Indiji, ki je dal aretirati Mahatmo Gandija. misarja za ljudsko prosveto zaprli. Skoro vsak dan so se vršile pri profesorjih, katere zo osum-Ijali protirevolucijonarne propagande, hišne preiskave. Prva leta po revoluciji univerzitetnega poslopja radi pomanjkanja drva sploh niso kurili. Temperatura v predavalnicah je znašala po zimi 8 stopinj pod ničlo. V kemičnih laboratorijih so morali aparate ogrevati z rokami. Beda dijakov in profesorjev je bila nepopisna. Učenjaki svetovnega slovesa po več dni niso drugega jedli kakor suh kruh. Ko je nefcoč vladna komisija obiskala univerzo, je k čaju, s katerim so ji postregli, prinesla s seboj črn kruh. Profesorji so se kakor lačni volkovi vrgli na svež črn kruh, ki jim je teknil kakor izbrana delikatesa. V Univerzitetnem botaničnem vrtu so profesorji kopali cvetlice, da so iz korenin pridobivali hranilne snovi, predvsem cikoriijo. Univerzitetno poslopje se je polagoma izpremenilo v nočno zavetišče. Dijaki, ki so bili brez stanovanja, so bili veseli, da so našli tu prenočišče. Ko so nekoč profesorju anatomije, P .Karozinu, njegovi dijaki, katerim se je sestradani mož smilil, prinesli zavitek živil, je komisarijat za ljudsko prosveto ukazal moskovskemu državnemu pravdniku, naj profesorja pokliče na odgovor radi podkupovanja. Sodna razprava je razkrila strašno sliko bede, ki je vladala v akademskih krogih. Izkazalo se je, da so ruski učenjaki, ki so kot člani znanstvenih zavodov v Evropi in Ameriki uživali svetovno slavo, bili prisiljeni, da si služijo svoj kruh kot cestni pometači in snažilci stranišč. Zaslužek je pa komaj zadoščal, da so si kupili nekoliko črnega kruha. V enem letu je umrlo 12 profesorjev. Enega največjih ruskih učenjakov, geologa profesorja Savinina, so našli mrtvega v neki leseni baraki. Neki drug akademik, profesor Kvostov, znan strokovnjak na polju rimskega prava, je znorel in se je obesil na svoji peči. Polagoma so stare izkušene profesorje od- Petnajst bivših profesorjev vseučilišča v Moskvi, najstarejšega akademskega zavoda Rusije, ki žive v Parizu v pregnanstvu, je objavilo izčrpen spis o propadanju vseučilišča po oktoberski revoluciji. Ko se je sovjetska vlada ustalila, jc sklenila razmeščaniti univerzo. Profesorjem so naložili težka bremena in hkrati je silno rastlo število dijakov. Mladi fantje, ki so kemaj znali brati in pisati, so se vpisali kot dijaki. Število dijakov je v kratkem poskočilo od 11.000 na 20.000. Medicinska fakulteta je štela 13.500 slušateljev. Mnogo predavanj je bilo treba dvakrat do trikrat ponoviti. Predavalnice so bile tako prenapolnjene, da se je v neznosneni zraku onesvestilo mnogo dijakov. Univerzitetno cerkev so na povelje ko- Pomeneh z Miranom Jarcem I Predpis pridobnine v Ljubljani Pa Se v kraljestvo poezijo pojdi — »eni si | mislil, ko sem zavil na Mestni trg, da obiSČem 1 Mirana Jarea. V eni listih čudnih starinskih hiš, kot se jih je ohranilo se nekaj v osrčju mesta, dosti visoko nad pritlikavim-ljubljanskim tramvajem — prav zares, do njegove izbe je prag še za dve stopnici višji od najvišjega hodnika v hiši — ima Miran svoj dom. Ko sem vstopil v dolgo in razmeroma ozko izbo, ki jo Čudno tesnč pokriva nizki strop, je gorela na pisalni mizi blizu okna, vhodu nasproti, staromodna petrolejka z zelenim senčnikom. Staromodno pohištvo: zofa z visokim naslo-nlščeni, miza iz »obednicec, belo pogrnjena poste- ; ]ja vzporedno s steno iu nočna omarica brez za- j vetja zadaj, vse napol pogreznjeno v tihem mraku, le stojalo s skrbno urejenimi knjigami ob oknu in stojalo z notami zraven peči, v družbi velike nagačene ptice, ki ji sevč ne vem imena, stopiia vun ter stoli z visokimi hrbtišči, v drzni arhitekturi neokusnosti... Saj to Je domačija kakega pen-Eijonista, pa 110 kraljestvo poezije — sem si mislil, ko sem se vsedel k pisalni mizi. Komaj sem razločil, kaj predstavljajo slike, s katerimi so napolnjene stene. Kar jih je viselo bliže svetiljke, mislim, da sem jih prepoznal: Jak-čeve in Plestenjakove pokrajine, pa še Trubarjeva slika v tisku... Ko sem skromno napasel svoje radovedne oči, je vstopil Miran in hipoma je zadobila izba, Iki se mi je vse dotlej zdela nezanimiva in neosebna, tisti čar ubranosti prostora s človekom, ki ga le redko najdeš. To mi je kesneje tudi sam potrdil na vprašanje, kako se počuli v tej izbi: »Kakor Faust v svoji čarobni kuhinji.< Njegove kljub motrenju nekako odsotne rjavkaste oči pod nenavadno vdrtim čelom, spodaj z bolno rdečkasto liso nad bledim, izžetim licem obrobljene, zanositi in vendar smešno kljukasti štrleči nos — vse to čudno podolgovato ter z bujnimi dolgimi lasmi temno in melanholično — s poetsko gesto — zaokroženo v obličje; glas pa — v čudni mešanici odločnosti in nežnosti — topel in krhek; sloka postava... -Povej, kako bova to-le naredila? me vpraša. Rajši bi videl, da bi tega ne bilo treba »narediti . ampak da bi mi kar po mili volji pripovedoval — ali kar si bodi. »Dajva, čitajva prej. Izpod postelje privleče zaboj — tam so v vzornem redu shranjeni rokopisi Kaže mi ovoj zn ovojem — novele, črtice, pesmi, osnutki, zapiski in dokončana dela — vsevprek in vendar v vzornem redu, po letnicah in datumih: »Banka ima svoj arhiv, jaz pa svojega — se mi nasmehne mimogrede. Potem mi čila odlomke iz Vidonjn jia otoku Nevermore., pa iz >Vergerija — čita nekako boječe, a s povdarkom, tla I i slonijo vso podobe in misli jasno, plastično v zavest. Vmes 6koraj brez presledka kadi cigarete Potem se zapleteva v pomenek. (Zakaj neki Ima ta mladenič, tako stlačen dolg obraz, tako dol- 1 ge prste in tako turobno zašpičena usta?) »Vse kar počenjaš je le potenciranje samega Bebo in svojega gledanja ter doživljanja sveta — obrni kakor hočeš, nazadnje lo obvelja.^ Pa kako doižvljaš svoj svet in kako poten-eiraš svoje glodanje in doživljanje? »Rad bi povedal nazorno, a najprej tako-le: pokazati hočeš v odnošajih od človeka do človeka — v najvišjih in najnižjih — da je zadnje gibalo vsega kar vidiš, obupna, večinoma podzavestna rasi iz neke otopelosti, animalnosti, v neko brez-žasno scmčnbst. Vos napor ljudi gro za tem. Vidini metafizičen pogon v vsem: V vsakem dramatičnem T-apletljaju — pa naj si bo tudi v najbolj vsakdanjem gostilniškem prepiru. — Sleherno uveljavljanje iudividua lii drugega nič kot skrito hrepenenje ,da bi so razpel v neko večnost, da bi premagal neko mrtvo materijo v sebi. — Vsak človek se hoče obrezmejiti. Mika me prikazati dobo — kakor v romanu j-Novo meslo — ko se v šestnajst- sedemnajstlet- J nih pojavi prvič dvoboj telesa in strastne želje po spoznanju vsega. Ali pa dobe, ko se kolobarijo vsa mogoča nasprotja iti težnje — kakor v povojni — po anarhističnosti, diktaturi in podobno. Glej, socialna lirika mi jo nekaj neumljivega raz to stališče, ker hoče biti neka umetnost — propagandno sredstvo. Gotovo si čltal Sinclairovo knjigo Die goldene Kette — Sage von der ' Kunsl . -laz sem jo odbil od sebe. Saj piše prav duhovito o Balzacu, o VVildeju — vse kar je napisal, je ros. A ne morem se strinjati s fundamen-ostal človek. Vse ostalo -zame ni vnžaio — vse ostalo je »umetnost* sekundarnega pomena, ker se suče okrog družabnih form.« -Zdaj sva prišla do form. Povej mi kaj o formi..- »Forma je zame najvažnejša stvar. Obliko smatram za istovetno vsebini. Vse kar vidiš okrog sebe je forma — le v torini vse objameš: goro, človeka, fizionomijo, ton glasu... To vse je forma. »Še to mi povej: kaj meniš o usodi pesniko-vanja v sedanjem času. Saj pravijo, da je poezija že davno pokopana .. .c »Tako? Jaz pa vidim to-le — saj sem v banki nastavljen, hudiča! Tam velja pesnikovanje za nekaj prismojenega, zlasti zato ker nima nikake direktne koristnosti. Zdaj mi pa to-le povej: ali ima za analfabeta, ki jc doživel srečno šestdeset let življenja ter si vse najlepše uredil, sploh kak smisel, da bi se lolil učenja alfabeta? Poskusi ga vprašati, ki je brez tega tako izvrstno izhajal! — Ne gre stvari posploševali. Zato se ne morem pridružil tezi popularizacije umetnosti. Dovolj je, da najde tvojo delo v enem človeku odmev. Blazno pa je zahtevati, da bodo vsi kakor v zboru ljudje danes navdušeni zji liriko, jutri za trgovino in banke — to 110 gre in je nemogočo Človek je na različnih stopnjah stoječ. Enemu je nujna potreba recimo Bachova muzika, ko se ji bo drugi smejal in dejal, da je nujno potrebno graditi viadukte. Pa to vse ni važno niti tragično. Ali ni bilo navsezadnje v vseh časih tako? Zda) čitam — ovo — Burckhardtovo »Kulturo renesanse v Italiji«: gojili so v gotovih krogih poezijo in umetnost — a kako je velik odstotek, ki je bil tedaj dojemljiv zanjo? Če skušaš kaj miselno razumeti — ti razum da ciničen odgovor. Vprašanje pogreba se pojavi v človeku le v hipu slabosti: »Zakaj živim?« To je preizkušnja, kadar si na koncu. Kadar zdvomiš o sebi ali o svojem početju, boš prenehal, če te bo razumski zasek pokonča!. ltazum jc zelo nevaren korektor, drugega nič. Vsako impulzivno dejanje napraviš spontano, nagonsko — imenuj ga kakor hočeš — nikdar pa ne iz razuma. Telesni samomor je le kvantitativno različen od drugega samomora: nekdo pride k slikarju, skladatelju, ga odvrne — in ni oz je pri kraju. Bil je tako slaboten, da ga je razum ubil. Z razumskega stališča moraš obupati nad vsem. Religija je nekaj ogromnega — velikanska manifestacija življenja. Vso religijo v posamezniku pa lahko Iakoj razbiješ z enim samim nespametnim vprašanjem. t'e pa je v tebi sila religije dovolj močna, so boš razumskemu'dvojniku smejal. In življenje samo je iracionalen element, ki ga v logiko ne ujame«. Ce torej samega sebe hočeš v logiko ujeti — si propal...« ". Kako si zadovoljen z banko?« . Kako čem biti zadovoljen. To je pa pravo vprašanje zares! V banki pa moram biti!... Si ti zadovoljen kjer si?: .laz zase molčim — od tebe hočem izvedeti/: :>Če bi nc bil v banki — strela — bi moral biti pa kje drugod. Nekje moram biti. Tako je. Na red se navadiš. Pa sem v banki marsikaj videl in spoznal, o čemer nisem prej nič vedel. Na priliko: številke, ki jih vidim, mi govore strahovite romane in drame — to so ti zgoščen izraz. Saj je v banki tudi prav imenitno. Sicer pa — saj veš kako- — zdaj se Miran nasmehne — »kakor egipčanski sužnji, ki so Faraonu gradili grobnice. Pa to je povsod .. .<, Kaj pa najrajši čitaš?ovzročili sedanjo krizo. — Ing. Dolinar objavlja začetek svoje razprave o borbi proti hmetjskim škodljivcem. Uredniški del zaključujejo rubrike »Raznoc, »Vprašanja in odgovori«, »Poročila«, >Za razvedrilo* in »Listnica uprave ter uredništva. Bogat je tudi inserntni del, ki zttačl, da je list našel tudi v pridobitnem svetu topel in upov poln sprejem. Uredništvo lista je v rokah hmeljarskega nadzornika ing. Janka Dolinarja, za konzorcij pa je kot predstavnik označen celjski okoliški župan g. Alojzij Mihelčič. List bo poslan vsem, za katero je j>ae uprava imela na razpolago naslove.^ Toplo ga priporočamo hmeljarskemu svetu in mu želimo, da bi bil slovenskim hmeljarjem zvest vodnik in prijatelj. Novi paviljoni na ljubljanskem velesejmu. Uprava ljubljanskega velesejma gradi dve novi razstavni stavbi, ki sta namenjeni za tekstilno industrijo, usnje, papir in lepenko. Stavbi sta že skoraj dovršeni in stojita na desni strani avenije, ki vodi od glavnega vhoda proti paviljonu čsl. republike. Reprezentativni stavbi podajata sejmišču popolnoma novo, moderno lice. Kranjska industrijska družba. Po sklepu soje upravnega sveta, ki se je pred kratkim vršila v Ljubljani, je kooptiran v upravni svet Kranjske industrijske družbo g. I. K. Panič iz Belgrada. Splošna stavbna družba v Mariboru (Tezno) je bila zadovoljivo zaposlena in je začela delati konstrukcije tudi za inozemstvo; lani je sezidala tovarniško poslopje za tovarno vijakov. Ze 1. 1928 je družba dosegla 0.3 milij. čistega dobička, od česar se je porabilo za kritje izgube iz leta 1027 v znesku 0.2 milij. Din. Pri donosu 1.7 (1.4) milj. jc znašal čisti dobiček brez prenosa (0.1) 0.54 (0.33) milij. Din. Družba že od leta 1923 ni delila dividendo, za 1920 pa jc plačuje 7% na glavnico 5 milij. Din. Mednarodnost jubilejnega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do 9. junija, najlepše dokazuje pregled razstavljalcev. Najraznovrstnejse blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru od 40.000 kvadr. metrov skoro 800 tovaren, od teh ena tretjina iz inozemstva in 9icer iz Andije, Avstriie, Belgije, Brazilije, CSR, Danske, Francije, Finske, Grčije. Holandske, Italije, Litve, Nemčije, Oprske, Poljske, Švedske, Švice in Severne Amerike. Legitimacije, ki opravičujejo do polovične vožnje na železnici, veljajo 30 Din in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, Putni-ku t. t. d. in direktno od velesejmskega urada. Dobave. Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 13. t. m. ponudbe glode dobave 1 vagona moko; do 19. t. m. glede dobave 8 vagonov moke; do 20. t. 111. glede dobave 2000 kg kave in 5000 kg riža. — Ilavn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju -prejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala. — Rav. drž. rudnika Breza sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobavo 25 kg dinamo žice in 50 komadov žag. — Ravn. drž. rudnika Banjaluka sprejema do 22. t. 111. ponudbe glede dobave 1200 111 jeklenih vrvi. — Ravn. drž. rudniku Velenje sprejema do 22. t. 111. ponudbe glede dobave 100 kg čaja, 20.000 ker pšenično moke, 2500 kg koruze, 300 kg rozin, 1000 kg koruznega zdroba in 300 kg pšenionega zdroba. — Rnvn. drž. rudnika Kreka sprejema do 23. t. 111. ponudbe glede, dobave 2000 kg katrana in 2000 kg juniorski team in rezervna družina proli Aleni. Postave obeli družin so objavljene v garderobi. l'o današnjem treningu prevzem opreme za nedeljske tekme. Jutri popoldne ob 17.30 lahkoatletski trening za sledeče članice Rupel. Wohlfarl, Hafner. Stana I, Petrlč, Renl. — Načelnik. NOGOMET Viktoria Žižkov v Alžiru. Izvrstno profesionalno češko moštvo je v zadnjem času imelo veliko turnejo skozi severno Afriko. Zadnji nastop ic bil v Alžiru, k jer jo bil njegov nasprotnik Club Fruucais iz Pariza. Po lepi igri je "Uklona žiž.kov s 4 : 2 (2 : I) nadvladah! Francoze. Tekmi je prisostvovalo nud 10.000 gledalcev. Wacker morda iz nevarnosti... Na Dunaju sc bliža prvenstveni boj svojemu koncu. Šc_ sedaj pa ni gotovo, kdo bo moral iz prve lige nazaj v drugo. Tudi Wacker jc bil eden onih klubov, ki bi v nesrečnem slučaju lahko padel nazaj. Zadnjo nedeljo pa je to moštvo po lepi igri s 4:2 premagalo Flo-ridsdorfer A. C. in s tem doseglo osmo mesto v tabeli. Wackcr je z omenjeno zmago prehitel celo VCiener Sportklub in s tem morda ušel nevarnosti nazadovanja. — Nicholson je z 2:1 odpravil Wie-ner Sportklub, medtem, ko jc \V. A. C. zmagal s 3:2 nad llertho Najbolj ogorčena borba pa se je vršila med Adiniro in Austrlo. ki sc je končala t zmago zadnje v razmerju 4:1. S tem je pač skoraj sigurno, da bo Admira dosegla lelošnje avstrijsko nogometno prvenstvo. Prvenstvena tabela izgleda po zadnjih lekmah takole: I. Admira (17 iffer, 25 ločk); 2. Rapid (17, 24); 1. \Viena (17. 22); 4. W. A. C. (17. 21); 5. Austria (17, 18); &. Nicholson (17, lo); 7. F. A. C. (17. 15); 8. Wacker (16. 13); 9 Wiener Smrt-klub (17. 13); 10 llertha (18, 10); U. Hakoah (14. 7). Zadevni zakonski predpisi se glase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, od nosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož zu ženo, žena za moža. oče ali mati za otroke 111 otroci, starejši od 18 let, ze starše kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morojo zastopati strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pi-sarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki (notarji) ali pooblaščeni finaučnopravni zastopniki. Za prav. ne osebo smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase, vobče pa njili skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni uprav-nik). Razpisana razprava se ne bo odložila, ako bi ji davčni zavezanci 110 prisostvovali; tudi se določeni red za razpravo ne bo v ni kakem primeru iz-premenil. Pričetek seje je ob pol 9. karholineja ter glede dobave 1500 in jeklenih vrvi. — Vršile se bodo naslednje o/ertalne licitacije: Dne 17. t. m. pri Kom. dravske div. obl. v Ljubljani glede dobave 13.000 kg petroleja. — Dne 23. t. 111. pri Kom. mornarice v Zemunu glede dobave 30.000 fižola; dne 26. f. m. glede dobave 270 ton avijonskega bencina in 30 ton bencola; dne 27. t. m. pa glode dobave 50.000 kg mila. Dobave. Ravn. državnega rudnika Zabukovca l>ri Celju sprejema do 22. 1. 111. ponudbe glede dobave 250 m3 mehkega jamskega lesa. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbo glede dobavo 500 zavitkov pralnega praška »Per-sik ter glede dobave 2000 kg svinjske masti. Borza Dne 8. maja 1930. DENAR Danes so bili devizni tečaji nekoliko slabejši; Promet pa je bil znaten, zlasti v devizah Curih, raga in Berlin. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Poleg lega so bile danej zaključene znatne količine valut (kovanih novcev). Ljubljana (v oklepajih zaključni tečaji). Devize: Amsterdam 2270.50 bi., Berlin 1348.50— 1351.50 (135U.—), Bruselj 789.2(1 bl„ HudimpeSta 988.50 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.81—799.31 (797.81), London 274.47—275.27 (274.87), Ne\vyork 56.46!)—56.565 (56.465), Pariz. 221.95 bi., Praga 167.17—167.97 (167.57), Trst 295.66—297.66 (296.66). — Valute: 20 K zlato zaklj. po 228.8323, napoleondori kom. 218, turško, lire zlate koin 247. Zagreb. Amsterdam 2273.50—2279.50, Berlin 1348.50—1351.50, Bruselj 788.26—791.26, Budimpešta 987—990, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.31 —799.31, London 274.47—275.27, Newyork 56.365— 56.565, Pariz 220.95—222.95, Praga 167.17—167.97, Trst 295.558—297.558. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 1.64 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2273.50—2279.50, Berlin 1348.50—1851.50, Budimpešta 987—990. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.31-799.31, Londor 274.47—275.27, Ne\vyork 56.365-56.565, Pariz 220.95—222.95, Praga 167.17—167.97. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.75. Atene 6.70, Berlin 123.18, Brusel j 72, Budimpešta 90.22 Bukarešt, 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 71.97, London 25.085. Madrid 63.50, Nevvvork 516.20, Pariz 20.25. Praga 15.295, Sofija 3.75, Trst 27.065, Varšava 57.85, Kopcnhagen 138.10, Stockholm 138.55, Oslo 138.10 Uelsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI Na ljubljanski borzi so bile danes zaključene delnice Ljubljanske kreditne in Strojnih tovaren po neizpreinenjenih tečajih, nadalje je bil tečaj Kred. zavoda zaključevan po 170 in 105. Tendenca za drž. papirje je neenotna: prompt-lia vojna škoda kakor tudi za bližnjo termine je ostala neizpreinenjenn, za decemberski termin pa je oslabela. Med dolarskimi papirji so je učvrsti' 7% Bler. Bančni papirji so bili neizpremenjeni; med industrijskimi papirji je popustila Trboveljska, drugi so ostali v glavnem neizpremenjeni. Ljubljana. Hr/l Bler. pos. 97 bi.. 7% Bler. jios. 86 bi., vojna škoda 432 bl„ Celjska 160 den., Ljublj. kred. zaklj. 120. Praštediona 905 don., Kred. zavod zaklj. 170 in 165, Strojne zaklj. 70, Vevče 132 den. Stavbna 40 mJ3M , S-.-Z.H-rlsd Brno J.Si3.§ r;« * ..pos nO •• S! — 2 S* a a— n IS I I i 15-3 o J o n a . t»< N " e i u -I n -i o c^ sslss:" | $j ► si .58 >5 2 . >Q « ■S P".9S N SQ lQ S .S.&ZŽ I •guJ°'§ Ji-U v n Maurice Conslanlln Weyer: 25 fočSS geo o ■ Človek se sklanja čez svojo preteklost. . . Ko sem prebudil Paula, je bil še vedno slep. Vendar je mogel zdaj zapaziti vsaj lahen soj plamena. Imel je hudo mrzlico, ki sem jo skušal kurirati z lahkim, zelo vročim čajem. Medtem ko so se nad najinimi glavami pripogibali skeleti topolov stokaje v viharju, sem kuhal bolniku juho iz pemmiliana. Ni bila lahka stvar, da sem ga pregovoril zavžiti to zdravilo, kajti polagoma je postajal že apatičen. Nič več se ni upiral smrti. Ali je imel bolečine? Zatrjeval je, da ne. A da se čuti slabega. Zatikaje se je šepetal o Madgi. Tedaj sem razumel, cla leži tu os, in cla ga more le ona rešiti smrti. Začel sem torej j a z govoriti o nji, na dolgo in z vso vnemo. Če bi se ti poročil s Hannah, hi si bila svaka, je menil radosten. Prav, sem si mislil, iztrgam te. Danes mi šc ne umreš! In sem mu dal še eno skodelico vroče juhe ter nekoliko s čajem pomešanega \vhiskya. Potem sem ga pustil spati. A če sem hotel upati, da pri tem viharju rešim svojemu tovarišu življenje, sem si moral za tri dni in Iri noči izbiti spanje iz glave. V ta namen sem si pripravil ogromno hrane in neprestano sem pil grenak čaj. Le od časa do časa sem si privoščil kratek čas dremanja, v trdnem prepričanju, da me neznan čuvaj v meni o pravem času predrami iz omame, cla vržem nekaj polen na ogenj. * Pokoren zagonetnemu zakonu števila Iri, je vihar tretjega dne proti večeru pojenjal. Od prejšnjega dne je Paul spet videl. Mrzlica je padla in drugega ni za- pustila kot popolno hripavost. Zopet je imel dober tek. Sklenil sem, da ostanemo še dan na počitku. Odjenjanje viharja sem porabil za lov. Dokler še traja v gozdu pokanje vej, so izgledi posebno ugodni. Komaj pol ure sem hodil, ko sem dospel do jase, ki je bila z vrbami obkrožena in na grmičevju sem opazil, cla so vsi konci na sveže odgrizeni, kakor s kleščami odščipnjeni. Sodil sem, da so losi v bližini. Zares — na vsakem mestu sem opazil, da jc sneg shojen in razpraskan. To je moralo biti tik pred izbruhom viharja. Naslonil sem se ob topolovo deblo in prisluškoval v smeri vetra ... Že se je tihotapil mrak skozi drevje, in bilo jc skoro gotovo, da se bodo živali prikazale kmalu, čim še nekoliko poneha veter, da se po dolgem postu temeljito napasejo. Moje pričakovanje ni bilo jalovo. Šum, ki sem ga začul v daljavi, je bil podoben ritmičnemu ploskanju ob veje in delila. Hitro sem se osvobodil svojih smuči in na hipne odločitev skočil do pasu v sneg. Nato sem si počasi, potihem delal pot v smeri, od koder je prihajal šum ... Šum pa se jc; stopnjeval. Slišati je bilo tako, kakor da korakajo možje s težkimi butarami natovorjeni, po hosti. Nepremično sem stal, vedel, cla se mi šum bliža in previdno sem slekel rokavico z desnice. Strela, kako me zapeče mrzlo jeklo v roko! A moral sem ubijati, ker sem moral živeti... Glej, iz polteme se pojavijo ogromne, kosmate glave brez rogov, z velikimi ušesi in nosnicami, iz katerih se dviga v paro spremenjena sapa: trije velikanski losi — komaj petindvajset korakov od mene. Ker sem stal točno pred njimi, me s svojimi ob straneh stoječimi očmi niso mogli videti. Počasi sem dvignil puško, nameril jo srednjemu na čelo — ter izprožil. Moja žival je še stala — nepremično. Potem pa se je ogromno telo streslo. Še nekaj nerodnih korakov naprej — en, dva, tri korake — kakor v pijanosti. Ta prizor je bil hkrati smešen in pretresljiv. V tretje ti obstoji, nato se zgrudi kakor od strele zadeta ln obleži z gobcem med kopiti. Šc enega bi bil mogel ustreliti, morda celo oba; a preveč mi je pri srcu pri-roda, premalo sem skvarjen, da bi ubijal zaradi ubijanja. Pustil sem ju. Oškropljen s krvjo po licu sem se pozneje vrnil v kolibico, kajti napojil sem se ob vratni žili svoje žrtve, ki sem jo z enim mahom odprl — lepa, topla kri, ki je vrela z mehkim glugluglu — to vam je bilo čisto, toplo življenje, ki sem ga pil. Vsa losova življenjska sila se je tedaj pretakala vame. In plala mi je po žilah, bogata in čvrsta. Zanetil sem ogenjček, nato sem se počasi spravil nad losa. Skrbno sem iz-rezal srce, jetra in obisti — to bo za slavnostno večerjo — medtem ko sem istočasno žvečil košček sočnega surovega mesa s tako naslado, da sem se oh tem zgrozil. Nato sem si natovoril okrog petindvajset funtov na ramo — čedno v košček kože povitih —. in sem jih odnesel v tabor. Ko sva povečerjala, sem se odpravil v bleščeč? noči, v kateri je bilo slišati le zdaj pa zdaj pokanju dreves, žrtev mraza, s svojo pasjo vprego še enkrat k mrtvemu losu. Tam sem pustil pse, da so se dobro najedli, medtem ko me je grel skromen ogenjček po bedrih in po trebuhu... Volkovi so tulili naokoli, o moji psi so jim že tako odgovorili, da se niso upal, v bližino. * Zdi sc mi, cla je bilo naslednjega dne zelo mraz. a midva nisva pazila na to. Dobro, sveže meso naju je napravilo neobčutljiva zoper mraz in zbudilo je v nama zopet preprost nagon gozdnega človeka. Bila je za naju nepopisna radost, da sva smela zopet jesti kolikor se nama je ljubilo. Bila sva nenasitna! O, blaženo zdravo življenje! In kadar sem bil zares sil, sem se vlegel in zaspal, kajti Paulu Durandu je bile že odločno boljše. 7« Jugoslovansko tiskarno b Ltnbliani: Karel Ce* » ' Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Uredniki Franc Krem tar.