Političen list za slovenski nárocl.
P« poŠti prejemaš veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. v administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniski uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 108.
V Ljubljani, v sredo 13. maja 1885.
Letnik XIII.
„Naša javna moralnost."
i.
To je naslov članku, ki ga je priobčil g. prof. Šuklj e 9. t. m. v „Ljub. Listu", in na kterega smo obljubili nekoliko obširneje odgovoriti. Gosp. profesor piše: „Gorje onim zapeljivcem, kteri iz sebičnih ali nizko-strankarskih ozirov svoje javno delovanje zlorabijo v to, da begajo narod, da pačijo naravni njegov čut za pravo in moralo." Vse to podpišemo tudi mi brez kakega pomislika, temu pa odločno oporekamo, da bi bil na to napačno pot zagazil „Slovenec''. Gosp. profesor sam priznava, da smo prizore v ministerskih dvoranah slikali brez kake opazke, brez kakega koraentara, prepustivši čitateljem, naj sami sklepajo o g. profesorju. Mi toraj nismo nič zvijali, poročali smo tako, kakor se je vse vršilo, govorilo in godilo, ter z imenom povedali priče, ki bodo potrdile, da je vse to res, kar smo pisali. Ako s tem jasnim poročilom primerjamo to, kar je g. profesor pisal, potem nam pač ni treba še posebej dostavljati, da huda obsodba, ki jo je izrekel nad nami, zadeva vse bolj koga druzega, kakor pa „Slovenca".
G. profesor nam dalje očita, da smo krivico delali njegovi osebi, in da nam strankarska strast ni dopuščala priznati svoje zmote ter vsaj neko za-dostenje dati željnemu rojaku. V dokaz te trditve se sklicuje na to, da v naših dotičnih člankih ne-pristransk opazovalec pogreša najvažnejšo točko, namreč vprašanje, je li res g. ministerski predsednik naročil članka o delenjski železnici v 74. in 76. št. „Ljub. Lista" ? Eekli smo, da popisujemo avdijenco pri g. ministerskem predsedniku tako, kakor se je vršila. Tedaj pač nismo mogli omenjati reči, ki se niso godile. Ker že 11. t. m. smo povedali in danes še enkrat ponavljamo, da tega vpra-šaoja nobeden poslanec ni bil stavil, in da g. ministerski predsednik kranjskim poslancem ni dal takega odgovora, kakor ga je g. profesor zapisal v svojem popravku. To nam bodo potrdile že dvakrat navedene priče grofa Hohenwart in Margheri, Ku-šar, Murnik, Poklukar, Klun in Pfeifer.
Kaj jo g. ministerski predsednik odgovoril profesorju Sukljetu, to nas pač malo briga; mi nismo bili zraven zato ne moremo reči, da je z njim govoril tako ali tako; mi smo le povedali, kako je odgovoril našim poslancem, ki morajo pa to gotovo boljo vedeti, kakor g. profesor Šuklje, ki tudi ni bil zraven, ko je bila naša deputacija pri g. ministerskem predsedniku.
Namesto da je nam očital dolozen (hudovoljen namen), ker smo besede ministrove tako zapisali, kakor jih je v resnici govoril, ne pa kakor si jih je g. profesor mislil in tolmačil; in namesto da je pisal nov članek v svoje opravičenje in sostavljal obširen popravek, bi bil g. profesor bolje storil, ko bi bil ob kratkem pisal: „Ko sem bil pri g. ministru v osebni zadevi, govoril sem tudi o dolenjski železnici, pa morda je bil g. minister, ki ima toliko posla in toliko avdijenc, pozabil na to, kaj morem jaz za to!" Pa tega on ni storil, in ko bi hotli pisati v duhu g. profesorja, rabili bi z veliko večo pravico njegove besede: „in baš v tem tiči uajgrša zloba", da je g. profesor po vsi sili sedmerim zanesljivim pričam nasproti skušal dokazati, da gosp. ministra niso prav slišali, in da on bolje ve, kaj je grof Taaffe našim poslancem odgovoril, kakor poslanci sami.
In ker mi nismo hoteli verjeti, da bi bili naši poslanci na ušesih sedeli, ali pa da bi bili tako slabega uma, da besed ministrovih ne bi bili prav razumeli, ampak smo dotični odgovor objavili tako, kakor so ga oni čuli iz ministrovih ust, nam g. profesor očita, da smo krivico delali njegovi časti! Ali ni ravno narobe g. profesor žalil časti dotične depu-tacije in časti naše, ker trdi, da smo se zmotili, ko smo pisali o reči, za ktero imamo sedem poštenih mož za priče? Kakošna mora toraj biti javna moralnost po smislu g. profesorja Sukljeja? „Pač žalostno, bi smeli tedaj tudi glede te prikazni reči z lastnimi besedami g. profesorja, da mu strankarska strast ni dopuščala priznati svoje zmote!"
Kakor smo namreč že omenjali, g. profesor v sobotnem članku „Ljub. Lista" zopet trdi, kaj je boje grof Margheri vprašal g. ministerskega pred-
sednika, ter konečno porogljivo pristavlja: „in noben teh poštenjakov se niti ne gane, da bi overgel mojo trditev!" Menda bo zdaj vsaj zadosti, da smo to trditev dvakrat ovrgli.
Sicer se pa nam dozdeva, da smemo drugo misel, ki se po trditvi g. profesorja vsiluje objektivnemu čitatelju, z veliko večjo pravico obračati na njegov razgovor z g. minsterskim predsednikom, kakor pa na avdijenco, ki so jo imeli naši poslanci pri njem. Oni so prišli v javni deputaciji, kot postavni zastopniki naše dežele in odgovor g. ministra bil je nekako oficijelen. Glede privatne osebe pa, ki se je g. ministru poklonila v osebni zadevi in so pri tej priliki nekoliko pogovarjala ž njim tudi o drugih rečeh (o tem namreč ne dvomimo), si pa smemo misliti: „Ah je nj. eksc. grof Taaffe v istini bil dolžan točno odgovarjati nadležnemu vprašalcu, kateri je pri minist. predsedniku pomoči iskal v svojih volilnih stiskah?"
Kje
je pomoč?
(Dalje.)
Ni li nikjer pomoči proti novodobnim preku-cuhom? Kolikor časa nočejo ljudje vedeti in slišati o veri, ni ga! Ce ni Boga, niti onstranskega življenja, ne more nič človeka zadrževati tudi od naj-zlobniših činov. Za take ljudi velja le to načelo: „Tukaj vživaj vse mogoče veselje, s smrtjo se koncil vse." — Zlobni čini anarhistov in druzih tovarišev so vzbudili tudi pozornost liberalcev, češ, tako ne sme več biti. Na Nemškem so kovali in še delajo stroge postave proti socijalistom in anarhistom. Tudi v brezbožni francoski republiki jim že presedajo. Liberalna Švica, zavetje vseh prekucuhov, se jih je tudi že naveličala. Strogo postopanje naše vlade proti anarhistom je pač vsakemu čitatelju znano. Tudi na Angleškem fenirjem, na Ruskem pa nihilistom stopate vladi strogo na pete. Kakov pa je vspeh? Izvzemši Avstrijo, zamoremo smelo trditi, da jako slab. Kaj je temu vzrok? Ne poslužujejo se pravih pripomočkov, ker ne poznajo ali
LISTEK.
Jan Holly.
I. Stoletnica.
„Slavnost' bila jeduoduchA, ale učast' 1'udu ohromil!" Tako začenja svoj uvodni članek neki slovaško-slovenski list*). Svečanost bila je jednoduha, ali vdeležba ljudstva bila je ogroma, velikanska! Kaj li je bilo?
Kdor jo dne 23. marcija prišel k Bur-sv.Mi-kulašu — to je ime kraja med severnimi našimi brati, ktere svet navadno pozna pod imenom „Slovaki" — kdor je stopil rečenega dne v omenjeni kraj, zamogel jo koj na prvi pogled opaziti, da se tam pripravlja nekaj posebnega. Belili so hiše, malali dome — naBureh**) radi imajo barvane hrame — čistili dvore, s kratka: prebivalci so si na vso moč prizadevali, da bi se človeško srce veselilo praznika, ki se je imel slaviti jutri.
Dno 24. marca je namreč preteklo ravno 100
*) „Narodnio Noviny' z dne 28. marca 1885.
**) Veliki Iiori.
let, odkar se je rodil slovako-slcveuskemu narodu pesnik — Jan Holly*). Ta mož je rojake svoje obsipal s krasnimi cvetlicami poezije, učeč, navdu-ševajoč jih, plemeneč um in srce svojih vrstnikov in hvaležnega potomstva. Tega domoljuba je narod sam odlikoval s častnim imenom: „slovensky Homer".
V predvečer oglasili so se zvonovi k slavi sledečega dneva. Buri oblekli so se v svečano oblačilo. Zjutraj so gromeli raožnarji, dokler ni bilo žandar-jem naročeno, da so strelbo prepovedali. Pred slav-nostjo samo zvonili so skozi celo uro. Med tem so od raznih krajev prihajali bližnji iu daljni gostje, častilci slavnega pesnika. V cerkvi se jo zbralo toliko ljudstva, kakor še gotovo nikdar „v plnem slova smysle naby"; mnogo pobožnikov moralo jo ostati zunaj.
Po službi božji podala se je množica k rojstnemu domu pesnika. Domček je boren, sedaj ravno po mogočnosti popravljen. J)o prostornega dvorišča vodil je slavolok z napisom : „Sl&vrae slavne slavu Sliivov slavnych!" Drugi, z venci prepleteni stavek bil je: „Sliiva Hollčmu, pevcovi našmu!"
Tukaj bil je pripravljen tudi oder, s kterega je župnik P. Blaho govoril slavnostno besedo na podlagi svetopisemskega (Eccl. 44.) izreka: „Slavimo može slavne!"
Govornik je omenjal, daje danes temu 100 let, ko sta poštena zakonca, Lovrencij in Elizabeta, dobila sinčeka, kteremu so dali v kopelji sv. krsta ime predhodnika Vzveličarjevega. Srečni roditelji niti z daleka niso mogli slutiti, kako imeniten zaklad jim je v tem domu ljubi Bog podaril, zaklad, ki ga mi hvaležni potomci sicer občudujemo, ali ga ne moremo ceniti, kakor zasluži. On je po milosti Božji bil velikan na bistrem umu, velikan glede plemenitega srca, a mi smo le navadni ljudje.
Takim velikanom na duhu in srcu so vsi narodi, tudi paganski, stavili spomenike velike, bogate, krasne, kakor je pač to dopuščalo bogastvo gledo časnih zakladov in bogastvo hvaležnega srca. Narod naš, rekel je govornik, narod naš je ubog, pa postavil je svojemu buditelju spomenik od kamena na grobu, ali v srcih svojih je on postavil svojemu ljubljencu spomenik močnejši, kakor je kamen, — to je: hvaležnost neminljiva! Tem najlepše slavimo „pamiatku slavneho btlsnika slovenskeho". To čiuimo
pa nočejo poznati pravega vzroka Vešč zdravnik pazi, da spozna vzrok bolezni; potem še le zamore nasvetovati prave pripomočke. Jednaka je tudi s so-cijalno boleznijo. Kolikor časa pa liberalno časopisje, razne knjige in drugi spisi, kakor tudi po visokih in drugih šolah liberalni profesorji uče brez-verstvo in svobodno zasramujejo krščanstvo, ne bode manjkalo pristašev prevratnim strankam. Razni parlamenti delajo razne postave, da bi zboljšali soci-jalne razmere delavcev in rokodelcev; a te ne zadovoljujejo onih, ki se klanjajo načelom anarhistov in drugih prevratnih strank. Da, žalostna skušnja uči, da vse postave proti anarhistom ne zadostujejo.
Jedini pripomoček proti anarhizmu je verska vzgoja. Ali kako je s to po deželah, kjer katoliška cerkev nima prostosti. Ozrimo se le na Francosko, kjer imajo prostozidarski republikanci vladno ker-milo v rokah. Iz šol so izbacnili duhovne, odstranili križe, prepovedali molitev in poduk krščanskega nauka. Izumeli pa so si molitevnik za otroke v brezbožnem duhu. V njem se zasramuje vse, kar je katoličanu svetega. Iz „Ceščena Marije" se tako-le norčuje: „Ceščena, o ljudovlada' Polna si pravičnosti ! Občno mnenje je s teboj; blagoslovljena si med vladami in blagoslovljeno je tvoje opravilo kot varuhinja miru, naših pravic in imetja. O ljudovlada, varuj in brani one, ki delajo; kajti molitev ne koristi nič in bolje je pošteno rokodelstvo. Amen." Vera tega novodobnega paganskega molitvenika ne pozna druzega Boga, nego li „Voltaira"; ne pozmi druzega občestva, nego „prostomišljenikov"; ne druzih nebes, nego spolnovanje pregrešnih strasti. Nauk, da je katoliška cerkev božja naredba, zove neumnost. — Izmed „deset zapovedi" omenimo le 7, 8. in 9., ki tako slove: „Za ohranjenje ljudo-vlade daruj vse, tudi kri in imetje." — „Sovraži duhovne in kralja, ter se jih ogibaj kakor strupenih kač." — „Kot dober državljan praznuj slovesno 14. dan julija in ga imej v časti." — Naj zadostujejo te vrstice. Take knjige se dajo mladini v roke in vzgojuje po teh načelih. Kaka mladost bode vzrastla! — Tudi marsikje drugod bi liberalci radi videli, da bi se tako podučevalo po šolah, pa si ne upajo očitno tega zahtevati. („Christi.-pädagogische Blätter" str. 47).
(Dalje prih.)
seči da. Udje društva Dunajskih uradnikov ne smejo pri nikakem drugem političnem društvu člani biti, kakor edino le pri uradniškem. Politikarji so ex offo izključeni. S tem društvom si mislijo uradniki na Dunaji več veljave v javnem življenji in zastopnika po svojem okusu v državnem zboru priboriti. Pri društvu je 282 državnih, 34 deželnih, 480 občinskih, 142 železničnih, 16 hranilničnih in 10 banknih uradnikov.
Konservatizem napreduje! Ni šala ali domišljija, temveč gola resnica, da se je prijel v deželi, kjer so ga do sedaj s korenino ruvali in na ulice metali. Po severnih Čehah, kjer Nemci prebivajo, spregledali so ljudje, kam da jih je že liberalizem pripeljal in z grozo so spoznali, kaj jih čaka, ako mu bodo sledili. Smoter liberalizma je že preveč znan, da bi ga še nadalje opisovali. Označen naj bode le v besedah: „Boga na odpust poslati, vero narodu zatreti, kar je svetega razdjati, vse posestvo končati, le kapitalizem mora gospodovati itd. — liberalno je na svetu." Edini smoter tem ljudem je klečeplaztvo za javnim mnenjem! Kar javno mnenje, ktero je dr. Junij tako dobro naslikal, proglasi času ugodno, tisto jim je malik, za tistim vse dere; kdor se vstavlja, je mračnjak, nevednež, dostikrat celo izdajalec, vselej pa brezznačajnik! Poleg tega pa silno obrajtajo mednarodni kapitalizem, okoli kterega današnji svet pleše, kakor Izraelci okoli zlatega teleta v puščavi. Kaj pa konserva-tizem? „Zložno korak za korakom, žuri Slavjak za za Slavjakom!" To mu je smoter. Napredovati, kolikor mu dopuščata krščanski razum in pa natorni razvoj, da se nič ne prehiti, nič ne prekopicne. Nikdo ni še spomladi zrelih hrušek trgal po naših krajih in jih tudi ne bo! Kakor svet ni bilvjednem dnevu stvarjen, tako je tudi vsak preobrat čez noč nemogoč, razun iz bogatina berač postati, kar je pa zopet sad liberalizma, temveč ga je treba leta in leta pripravljati, oziroma ljudi privajati nanj. Slovenci smo vsaj deloma to že spregledali, Nemcem po severnih čehah se pa sedaj oči odpirajo. To so pa tudi ondašnji liberalci že opazili. Ker vedo, da bi ondašnji Nemci v konservativni koži takoj Slovanom roko v spravo podali, jeli so jim na čelo slikati, da je najprva reč narodnost in sicer nemška narodnost, kakor smo tega včeraj na tem mestu omenjali. Konservatizem je sposoben vsim av strijskim narodom zaželjeni mir in ljubezen podeliti, liberalizem spravil nas je pa drug drugemu v lase. Da je konservativni Nemec prav dober pri jatelj Slovana na stališči pravičnosti, dokazal nam je letos minuli državni zbor, o liberalnem Nemcu pa tega živa duša ne more trditi. Proč toraj z li beralizmom in živel konservatizem!
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. maja.
Notranje dežele.
Društvo Dunajskih tiradnikov stopilo je 11. t. m. v javnost. Zanimiva in občudovanja vredna je posebnost, s ktero je to društvo takoj v tolikošni obširnosti nastopilo. Drugod se osnuje naj-poprej začasni odbor, potem se napove shod. Vsega tega tukaj ni bilo. Magistratni uradnik Kainz zbiral je oglašujoče se osobje in predvčeranjem nastopilo je društvo brez provizoričnega odbora z več nego 1000 udi v prvem občnem zboru. Osnovalec njegov adjunkt Kainz povdarjal je potrebo tacega društva na Dunaji, kjer se le z združenimi močmi kaj do-
danes na mestu, kjer je pred 100 leti stala njegova zibeljka. Tako ravnati smo dolžni z obzirom na Boga, domovino, narod.
ZačeteK vse modrosti je brez dvornbe strah Božji. Brez njega je vsaka omika temna, vsaka učenost plitva; zlato modrosti brez strahu Božjega je liha pozlatka. — Oče nebeški skrbi za vsako razumno bitje, temveč mu je mar za narode, da bi jih privedel do svetla, do luči. Zatoraj z neobičajnimi darovi duha in s plemenitostjo srca obdaruje izvoljence svoje med vsakim narodom, naj bi kakor sočasni voditelji in učitelji svetili ljudstvu.
Naš slavljenec je eden izmed teh velikih duhov, kteri so bojazni Božji iskali in našli kamen modrosti; vsled tega je tudi zadobljene talente posvetil za službo Tistemu, od kterega vsaki dobri dar prihaja, — vzprejete grivne posvečeval je Očetu luči, Bogu svojemu. O tem svedočijo pol tri stotine duhovnih pesnij na oslavo Božjo in svetnikov njegovih, kterim je daroval zlato dobo svojega življenja celo do poslednjega trenotka, kakor sam poje: „Ja inšu (dru-gačišo) si do ruk harfu berem, ktera nabožna bude len (le) zasviitene Bohu spivat' pesne, zakad' (dokler) posledni ma neujde duch."
(Dalje prih.)
Poročali smo že, da se je jel konservatizem po nemških krajih češke dežele dvigati, da je jel mladike poganjati na vse kraje, ktere je do sedaj liberalni pajk v svojih mrežah imel. Naj toraj omenimo še programa konserativnih Nemcev. Ima 5 glavnih toček, ki obsegajo a) vero in nravno življenje med narodom, b) politično prepričanje, c) državnopravno vprašanje, d) narodno vprašanje in e) vprašanje v narodnem gospodarstvu. Pred vsem se nam tukaj potrebne zdé vprašanja a), d) in e). Gledé prvega vprašanja so odločno za to, da se pripozna-vanju katoliške vere v Avstriji pravice povrnejo, ki jih je pred leti imela, kajti ona je vera, h kteri 20 milijonov prebivalcev z vladarjevo rodovino vred pripada. Kar se druge točke tiče, ozirajo se na pravičnost, ktero vsim narodom pripoznavajo, v tretji pa odločno zahtevajo zboljšanje narodnega gospodarstva, kar je dandanes tako potrebno, da si obstanka države brez prvega niti misliti ne moremo. Kmet je po celi Avstriji dajal, dokler je sploh mogel, dokler je sam kaj dobival. Zemlja prevelikim tirjatvam nič več zadostiti ne more, delavci so preobloženi, obrtnike in fabrikante tare pa zunanja konkurenca. Vse je na najskrajni meji tega, kar sploh še prestajati zamore in prav zadnji čas je, da se na to rane prva obklada položi, ako hočemo raka na celem životu zabraniti. Sploh smo jo pa že tako daleč privozili, da še dalje skoraj več mogoče ne bo. Kmet dela od zgodnjega jutra do pozne noči, pa ne vé zakaj. Kar pridela, vse mu gré, ne da bi kaj zaleglo: za davke, za obresti, za obleko itd. Tako ne more več dalje ostati. Tukaj morajo gospodje poslanci najpred pomagati, o narodnosti hočemo se zopet pozneje prepirati, kedar se nam gospodarstvo na bolje obrne.
Vitanje države.
Knez Aleksander Karadjordjevič, prétendent na srbski prestol, je umrl, kakor smo našim čitateljem že sporočili. Zanimiva je njegova smrt zato, ker je knežev naslov Karadjordjevič zil-se (ad personam) prejel in gaje leta 1842 srbska skupščina le za njegovo osobe na vladanje poklicala. Tudi se v srbskem zakoniku nikjer ne nahaja postava, ki bi določevala, da ima knez Karadjordjevič dedno pravico po skupščini mu podeljeno na srbski prestol. Nasprotno se je pa to pri rodovini Obreno vič, ki sedaj sedi na kraljevem prestolu, večkrat dogodilo. Sploh se lahko reče, da so Obrenoviči na Srbskem bolj skrbeli za svoje potomce, kakor pa Karadjordjeviči, kajti postave dotikajoče se vladarske rodovine so se v Srbiji vedno tako delale, kakošnih si je dotični vladar ravno želel. Vprašanje je nastalo,
na ktero do sedaj živa duša mislila ni, kaj bo Evropa oziroma Eusija storila s sinovi kneza Aleksandra Karadjordjeviča, kterim Srbija zanika pravico do knežjega naslova, ki je bil le očetu podeljen, ne da bi se v dotičnem fermanu sultanovem kaj čitalo o dedni pravici njegovi. Kakor znano se je predlanskem Aleksandrov sin Peter, meneč, da je knez, poročil s črnogorsko princeso Zorko, hčerjo kneza Nikite, Rusija jima je pa doto štela, 100.000 rubljev na leto. Iz tega je pač razvidno, ali, da bo ugovor Srbije proti dedni pravici Karadjordjevičev piškav, ker jo Rusija višje ocenja, ali pa da jo misli pri potomcih črnega Jurja zopet v življenje poklicati. Kar tako na roko bi se princ Peter Karadjordjevič ne bil šel v Cetinje ženit, še manj bi si bil pa upal strica na severu, Aleksandra III, za starešino prositi.
Politikarji trdijo, da grozeče angleSkQ-ruske vojske ni modrost diplomatov zabranila, tfemveč da so jo odvrnile nežne ženske roKe. Pri natančnejem opazovanju vladarskih sorodovinskih razmer med Angleško in Rusijo, bi skoraj res vrjeli, da je tako, kajti angleški prestolonaslednik princ Velški in ruski car Aleksander III sta si svaka po svojih ženah — danskih princesah, poleg tega sta si pa tudi še bližnja sorodnika po nemškem dvoru, kajti soproga nemškega prestolonaslednika je sestra princa Velškega, nemški in ruski dvor sta si pa že od poprej v sorodu. Angleška kraljica je bila nedavno v Darm-stadtu, kjer se je sešla s svojim zetom; če tudi je znano, da angleški konstitucijonalizem kraljevi rodovini ne dovoljuje nikakega posebnega vpliva na politiko, vendar ne smemo pozabiti, da ima pa vendar-le krona poslednjo določbo ali bo vojska ali bo mir. Politikarji toraj mislijo, da se je ondi začela protiagitacija, ki se je potem širila po danskem, nemškem in ruskem dvoru po duhtečih ženskih sobah, odkodar so je njihove bistre glavice ob vgodnem času prenesle na vladarjevo mizo v Petro-gradu. Kar pa ondi vladar reče, je pa kakor pri- . bito. Čudovito hitro so se res pogubni črni oblaki razgnali in zopet solnce miru posvetilo. Diplomatje so še vedno barantali med seboj, ko je iz Pelro-grada v London električna iskra švignila z naznanilom, da car ne želi nobenega boja.
Staro Evropo moči od leta do leta vidno zapuščajo. Oziraje se po svetu zapazila je, da njena sestra, ravno tolikanj stara Afrika, še ni skoraj ničesa porabila od bogastva, kar ga ji je bil stvarnik ob stvarjenji za doto v gotovini izročil. Vzrok temu je ta, ker ga ni razumela. Evropa ji hoče na pomoč in sicer z vso svojo rodovino, kar jo ima. Iz vsih krajev tišče ljudje v Afriko; mnogo jili obogati, še več pa žalostno pogine. V novi državi Kongo, rastli bodo tako rekoč zlati iz zemlje in padali raz drevja, kedar bode ondi vsaj najpo-trebneje število — cest. Te so pa ondašnjim naseljencem tako potrebne, kakor pitna voda. Brez cest se jim ne bo posrečilo iztrebiti prvotnih gojzdov, kjer se mrzlica in strupena golazen v sovraštvu do človeka, posebno do naseljenca skušata; kajti kam bi šli s tolikim lesom, ki bi se v Evropi za zlat denar prodajal, ako bi ne imeli vsaj kolikor toliko vglajenih in vtrjenih steza za vlako. Kdo bi pa imel tudi veselje do dela, ko bi videl, da je ves njegov trud zastonj, da ne more ničesar v denar spraviti, kar si je s trudom pridobil. Ceste so toraj prva conditio sine qua noo! Kdo pa naj jih dela? Kdo le drugi, kakor tista država, ki si misli ondi svoje naselbine osnovati, na kterih bo pozneje žela brez konca in kraja. Ječe naj odpre, pobijalce, pretepače, postopače in druge take nič prida hlače spravi naj tjekaj, kjer naj jih pod gotovimi pogoji deloma ali popolnoma oprosti. S tistimi močmi dela naj si vsaka država po svojem svetu, vse skupno pa v zvezi do morja ceste in blagostanje se nam bo s curkom vlivati jelo v izmolzeno Evropo, čemu pa tudi hudodelce po ječah rediti, ako se ondi priložnost ponuja iz njih zopet človeški družbi koristne ude napraviti. Državi, naseljencem in hudodelcem bi bilo pomagano na ta način. Da bi jih ondi naseljenci sami v strahu ne držali, se pač ni bati, ako se pomisli, da imajo tisti vse pravice in da se sme strupene muhe brez posebnih ceremonij za vedno odkrižati.
Izvirni dopisi.
0d sv. Andreja pri Škofji Loki, 12. maja. „Vi gospoda in kmetje po vaseh zavidate velikokrat nas hribovce", trdil mi je zadnjič pošten gorenjski kmet. Gospoda hvali naš čisti in ojstri zrak, pa lepi razgled. Ali ko bi stalno tukaj prebivali bi se kmalo obojega naveličali, se ve spremembo za en dan ima vsak rad. Kmetom pa tako dopade naše skupno zemljišče. Oni po vaseh imajo namreč vso razkosano. Tu en kos je posestnika A in precej zraven se drži že sosedova njiva še za pol mernika posestva ne velika, če se za pol brazde odorje je že kreg in prepir, in če neubogljivo živinče ob meji malo po-pase, pridejo že ogledi, iz tega večkrat tožbe in večletno sovraštvo. Res, da tega pri nas ni, pa vi, ki nas od daleč gledate, ne poznate vseh naših nepri-lik. Tako, glejte, je križev torek zjutraj pri nas sne-
žilo, kot bi se berači trgali, v dolinah ste pa menda že davnej pozabili, kakov je sneg. Tudi bi se o belem dnevu v kaki vasi težko kaj tacega zgodilo, kakor tukaj v gorah na samem posestniku Šinku.
Zadnji četrtek je namreč vsa družina imela nekaj opravka v bližnjem gojzdu, žive duše ni bilo doma. To je opazil neki nepoklican človek, in bi si bil malo preveč natančno rad ogledal, kako je kaj v tej hiši vse pospravljeno. Ker so bile pa vse duri močno zaklenjene, spravi se pod streho in od tam doli prodere v notranje hišne prostore. Vse shrambe skoraj je odprl, posebno pa ni zamudil pogledati v skrinje, ako bi bilo tii ali tam kaj okroglega. Ees se mu posreči stakniti 12 starih tolarjev, kteri se ve da so se naglo preselili v njegov žep. Prišel je tudi do borovničarja — domačega žganja — pa je le par požirkov naredil. Jajca so mu sicer tudi do-padle, pa le enega je vzel, šel ž njim pod streho in tam izpil tekočino iz njega, lupine pa pustil domačim za blag spomin. Mudilo se mu ni kaj posebno, menda je mislil, do mraka tako nobenega ne bo domu.
Pa v tem se je zmotil. Oče Šink so imeli v Škofji Loki še opravek. Ali kar iz gojzda se pa naravnost v mesto ne podajo, toliko spoštovanja imajo še vedno do Ločanov, da se prej praznično pre-oblečejo. Okoli 5. ure pridejo domu. Ko pa v hišo stopijo, preplaši jih neko ropotanje pod streho. Ko hočejo pogledati, kdo ima vse gori opraviti, zapazi še le tat, da je dobil neprijetnega druga, ki ga je gotovo najmanj pričakoval. Hoče skočiti izpod strehe na tla, pa je previsoko. Teče na drugi konec hiše in res se mu posreči, da pri stranskih durih pride na piano. Gospodar pa hajdi z motiko za njim. Ali tat je imel urne noge, zraven je bil še bos, le nogo-vice je imel nataknjene. Zato jo je pihal navzdol tako naglo, da ga oče Sink niso moglo dohiteti. Ni čuda, očanec so že kakih 60 spomlad z letošnjo doživeli. Ker je bilo pa deževno vreme in tla zelo spolzka, spodrsnilo je tatu in z vsem svojim truplom prišel je z zemljo tako nesrečno v dotiko, da mu je vseh 12 vkradenih tolarjev palo iz žepa. Pobral se je naglo, preden ga je dotekel preganjalec. Ni pobiral ne tolarjev, ne nogovic, ktere so mu v begu zdrsnile z nog. čez njive, travnike in malo grmovje jo je neki tako urno smukal, da bi bili lahko na škricih kvartali, naj bi bil jih imel. Tako se mu je posrečilo priti v bližnji gojzd in za enkrat bil je varen.
Gospodar nazaj grede pobere nogovice, spravi tolarje, ki mu jih je tat nehote vrnil in gre pogledat, kaj je kaj škode doma. Sprevidel je, da tat ni nič odnesel, pač pa je imel namenjenega več seboj vzeti, ko bi ne bil moten. Par ključalnic je polomil in razmetal obleko, to je vse.
Dežnik je imel tat tudi s seboj zavoljo obilnega dežja, se ve, pa pozabil ga je bil pod streho. Zadnjo nedeljo mislil je pa priti ponj. Ob dveh zjutraj zasliši gospodar neko pokanje po dilah, kakor bi kdo poskušal, kje bi se dalo najložje priti pod streho. Zavpije kdo je! in neki človek zunaj tiho skoči pred vežna vrata, ker je menda mislil, da tukaj ga bodo najmanj iskali. Pa drugi gospodarjev klic: Fant primi za puško in pokaži temu pred vratmi, kdo da smo! ga poduči, da ni dobro tod okoli stikati in popihal jo je.
Sedaj imajo dotični dežnik žandarji v rokah in sliši se, da so mu že nekoliko na sledu, ker enaki dežnik ukraden je bil nedavno v Polhovem Gradcu. — Glejte po tem lahko sodite, da vse tako lepo ni pri nas, kakor se na prvi pogled vidi. Kaj tacega se v vasi ne pripeti; le pomislite, pri belem dnevu, ob 4. uri popoludne. Da, da imate prav! Kaj sem hotel druzega kot mu pritrditi, da ne žalim njega, ki pravi, da je že precej sveta obhodil in marsikako bridko uro prestal.	y.
Od Mokronoga, 10. maja. Pač redko kedaj dopisi iz tega kraja „Slovencu" dohajajo, kakor da bi se tukaj nič zanimivega ne zgodilo, ali pa, kakor da bi tukaj ne bilo sposobnih poročevalcev. Ozimna žita so po vsem Dolenjskem bolj redka; pšenica je že še, ali rž je pa sploh prav slaba. Sadje je povsod močno cvetelo, črešnje kakor zdaj kažejo, bodo silno polne; vinogradi lepo zelenijo, sploh vso dobro obeta. Zarad slabe lanske vinske letine imamo močno pomanjkanje denarja, kajti vino je bilo slabo, da ga ljudje prodati niso mogli, ter je doma ostalo in minulo. Desarja ni, pijančuje se pa vendar-le; četudi je. vino prav slabo, ga vendar pijejo in se ga do dobrega nasekajo, ker nekteri pač drugače zadovoljen ni, dokler ni pijan. Iz pijanosti pa pretepi na-
stanejo. Dne 16. aprila t. 1. srečali so se kopači, ko so kopali v vinogradih iz vasi Glink in Slepšeka. Eden kopačov iz Glinka udari enega kopača iz Slepšeka po glavi tako močno, da je že čez devet dni umrl in so ga 27. aprila po sodniškem pregledu pokopali. Bil je ranjki v 32. letu svoje starosti, oženjen, oče dveh malih otrok, sicer pa ne hudoben, bolj miren človek in vendar je moral nesrečno prezgodnjo smrt storiti.
Z novim županom g. Pižmohtom so ljudje veliko bolj zadovoljni, kakor pa z njegovim spredni-kom. Že od srede meseca sušca t. 1. izkopujejo tukaj nad vasjo Slepšek starinske reči. Našli so se namreč na hribčeku pri vasi Slepšek keltski grobi, kjer so davnej pred rojstvom Kristusovem stanovali pa-ganski Kelti, kteri so tudi ljudi svojim malikom darovali in žgali. Tukaj so grobi Keltov iz več stoletij, kar se pozni! po različnih prstenih posodah in po drugem kinču iz brona, kakor tudi po različnem po-kopovanji. Nekteri grobovi so kar po ravnini; po dva čevlja narazen so skopane luknje, kamor so postavljali vrče in piskre napolnjene s pepelom in kostmi sožganih mrličev. Vrh piskra polagali so pa kamen. Drugi grobi nimajo nič piskrov, ampak je pepel kar po luknjah brez kamnja. Med pepelom in kostmi se nahaja kinč iz brona pa tudi iz železa; tukaj se je pri nekterih dobil tudi od svinca, kar se pač drugod še ni našlo. Bile so že pri Keltih četrt ure od Mokronoga jame, kjer so Kelti svinec kopali. Drugi grobi so pa zopet taki, da so med tem prostorom, kjer so sežgani mrliči, izkopane globoke jame, v ktere so pokladali po cela trupla. Svet je tukaj bolj peščen in se še cele kosti izkopavajo, akoravno so že čez dva tisoč let v zemlji. Zopet drugi grobi so navadne keltske gomile, kjer se nahajajo cela trupla nesežgane; te gomile so na peščenem kamnu in so grobi v kamen vsekani po pol sežnja globoki; vrh tistih je pa čez seženj visoka gomila nametena. V marsikteri taki gomili je bilo gotovo, ako je bila velika, več kot deset mrličev.
Pri kopanji našli so mnogo lepih vrčev, lepega kinča iz brona, kinč za lase, prav lepe uhane, prstane, prelepe mnogovrstne igle, vsake vrste orodja, večinoma iz brona. Posebno veliko dobili so prelepih naročnin vsake vrste, pasov in koral; tudi že dve popolnoma strohnjeni čeladi so našli iz lesa, ozaljšane ste bili s samimi malimi lepimi gumbicami iz brona; les je segnjit, le gumbice so še dobre Dalje več sulic, sekir, orodja za vojsko, veliko nožev in mnogovrstnega lepega lepotičja; ker je tukaj peščeno, se je vse prav lepo in dobro ohranilo. Prav lepih igel se je več našlo, med temi je ena posebno lepa in velika, okinčana je s šestimi verigami, na kterih kinč visi; gotovo tehta blizo dveh funtov. Dozdaj se ni našla na Kranjskem še nobena taka. Izkopujejo pod vodstvom znanega Pečnika, kteri je tudi tukaj grobe našel, in podpiran od deželnega muzeja, po vsem Dolenjskem preiskuje. Kadar tukaj delo konča, ima že zopet v drugih krajih mnogo najdenega. Keltski grobi tukaj so pač bili v prvi vrsti izmed vseh dozdaj na Kranjskem najdenih, kjer se je našlo mnogo prav lepih in dobro ohranjenih reči. Pečnik si upa še mnogo lepih reči najti, ter zarad svoje marljivosti pač zasluži obilne podpore in to že zarad tega, ker vedno več vrednosti najde, kakor pa podpore dobi. Tudi c. kr. centralna komisija za historične in umetne zbirke z Dunaja mu je zopet za to leto 200 gold. podpore dovolila, ker je dobila poročila od njegovih dosedanjih mnogih najdeb. Novi muzej bo tudi zopet veliko lepih reči dobil. Težavno je to delo, ker mora Pečnik pač mnogo sitnosti zarad kopanja od nevednih nasprot-nežev prestajati, posebno pa od nekterih surovih ljudi, kterih se nikjer ne manjka.
Spod sv. Jošta, 11. maja. (Vzpomlad) je obiskala tudi naše hribe. Črešnje so v najlepšem cvetji, in te bodo „touristi", kakoršnih tukaj nobeno leto ne manjka, zamogli vživati v drugi polovici avgusta, takrat bodo namreč dozorele, časniki radi prinašajo poročila o prvih črešnjah, ki se prinesejo na tržišče, a pozabljajo poročati o zadnjih. Pri ostalem sadnem drevji se je cvetje začelo še le prav razvijati.
Žito je spravljeno v zemljo, v tem tednu je vrsta za korun, a koruza tukaj več no zori, ker je poletje prekratko za njo.
Glede travnikov, kako li bi rekel, da bi prav povedal, ne vem, kaj dajo, seno ali otavo, ker so za košnjo samo enkrat v letu. Danes so zeleni tako, kakor so to oni po Savinski dolini in okolicah bili pred — tremi tedni.
Tudi pogled od sv. Jošta proti severu kaže oze-lenele pa cvetoče doline in griče, ali da so višji hribi proti slemenu svojem samo ob osojnih krajih v zelenilu, o tem spričuje že odsolnčna stran Kozjaka, kjer listje luka še le iz povojev. Pohorska kraljica, Velika Kopa, ima s snegom ovenčano glavo, oprsja še solnce ni moglo ogreti, tam se narava še ni prebudila, kakor to podoba kaže, pač pa je podnožje v spomladanskem ogrinjalu. Švamberške in Koroške gore so tudi z belino pokrite, kakor Solčavske planine, deloma je to še stari zimski sneg, deloma so si ga omislile te dni.
Pred štirinajstimi dnevi, ko nam je dokaj vroče solnce prihod vzpomladi napovedovalo, si tudi v ob-ližji sv. Jošta imel priložnost, zreti še po ostankih od zimskosnežnih žametov. Dopisnik je kraj pota navlaš stopal po neki snežni ponjavi, tako vsaj zamore reči, da je letos koncem aprila „še po snegu gazil".
Predvčerajje tukajšnji svet, to je, samo vrhove, znovič zakrila bela odeja, a le za tega voljo, da jo je beli dan zamogel odstraniti; no, ni mogoče, da bo se zopet razgrnila, ker so se danes proti večeru oblaki razstegnili povsod, koder od nas oko nese. Sedaj, zvečer, ko to pišem, je deževanje zrak jako ohladilo, med tem, ko smo se zjutraj v prvi križev-ski procesiji pomikali proti prijazni novi cerkvici, kjer je bilo navadno opravilo s pridigo in sv. mašo, še pri krasnem vremenu vzpomladanskem.
Domače novice.
(Slovenski jezik) za obligatni učni predmet na Ljubljanski veliki realki je propadel. Mestni odbornik g. Hribar je namreč ob svojem času v seji mestnega odbora predlagal zahtevanje vpeljave slovenščine na veliki realki za obligatni predmet. Stvar je šla na c. k. deželni šolski svet, kteri jo je c. k. učnemu osobju velike realke v pretres in sporočilo izročil. Sinoči so imeli gospodje profesorji na veliki realki dotično konferenco, pri kteri se je zahteva po vpeljavi slovenščine za obligatni učni predmet odbila. Kmalo ne bo v šolskih zadevah med Ljubljano in Trstom nikake razlike več, kajti po obeh mestih se slovenščina odriva, kjer se našim nasprotnikom le priložnost ponudi.
(Za novo šolo), ki jo bo moralo Ljubljansko mesto zidati, ogledavala je komisija nedavno prostore, kam bi se postavila. Vgodni smatrali ste se dve mesti: kjer stoji namreč Detelova hiša (sedaj Pickel) v frančiškanskih ulicah in pa ono, kjer stoji Elizabetišče, ker je povsod toliko prostora, da se bo lahko ljudska šola za dečke in deklice pozidala; poleg te se bo pa tudi še otročji vrt lahko naredil. Komisija bo sporočilo dala magistratu.
(„Domovinoznanstvo"), najnovejšo Jesenkovo knjigo, potrdilo je ministerstvo za nauk in bogo-častje.
(Vojake ogledoval) je včeraj fem. baron Kuhn po Ljubljanskih vojašnicah. Danes dopoludne odpeljal se je v Kamnik na ogled smodnišnice. Zvečer se odpelje z brzovlakom v Trst.
(Učiteljska služba) v Bohinjski Bistrici razpisana je do 6. junija. Prošnje naj se pošiljajo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Služba se oddaja stalno, nese pa 400 goldinarjev plače, stanovanje in pa 60 goldinarjev priboljška na leto.
(Toča) šla je včeraj zjutraj ob 6. uri po Trstu, kakor bi bil grah vsipal. Kožljala je celih 20 minut. Po Trstu in po okolici ležalo jo je za dva prsta na debelo, gore v zatišji so bile pa bele, kakor bi bil sneg padel. Po toči jel je iti dež in burja vleči, da je prav mraz nastalo.
(Snega) je padlo včeraj na Koroškem vse polno. Celo okoli Beljaka in Trebiža so ga imeli vse belo.
(Umrla) je 4. t. m. v Slatini na Rumunskem gospica Metka Schollmayr, starejša hčerka gospe Coredlije Schollmayr, rojena Gosta, v 20 letu svojega življenja. Pokopali so umrlo na katoliškem mirodvoru v Kraiovi.
(Vabilo k večerni zabavi), ki bode 24. maja zvečer ob 8. uri „pri Krištofu" v Lescah s precej obširnim pevskim vsporedom in tombolo. — Vstopnina za osebo je 40 kr. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Čisti dohodek te zabave je namenjen zakladu društva „Narodna šola" v Ljubljani, s kterim bo to društvo zakladalo in izdavalo poučne in kratkočasne povesti za otroke. — Ta dan je tudi jako ugoden za izlet na Bled in ve-
selica obeta sploh lepa biti, kajti za petje bo skrbelo osem odličuih Ljubljanskih pevcev.
(Iz Ptuja) se nam piše: 17. popoludne ob treh ima tukajšnje slovensko katoliško-politično društvo „Pozor" pri sv. Vidu glavni zbor, pri kterem bode č. g. Božidar Raič poročal o svojem delovanji v državnem zboru. — 25. t. m. (binkoštni ponedeljek) pa skliče omenjeni g. poslanec volilni shod v Slatino ob 4. uri popoludne v hotel „Evropa". — 31. t. m. pa bode zborovanje pri sv. Lenartu ali pa pri sv. Trojici v Slov. Goricah, kar se objavi pozneje.
(Plemenske bike) sivega muriškega plemena prodajala bode c. k. kmetijska družba kranjska v Postojni dne 23. maja ob 9. uri dopoludne. Naprodaj postavila jih bo 4 do 5 komadov in se bodo oddajali za polovico nakupne cene le kranjskim gospodarjem, kteri bodo 1) takoj za nje gotov denar šteli in se 2) pismeno zavezali, da bodo bika vsaj dve leti za pleme imeli.
(Predavanje o živinoreji) imel bode tajnik c. k. kmetijske družbe v soboto 16. t. m. v Slavi ni.
(Kuratni kanonik) kolegiatnega kapiteljna v Piranu, prečast. g. Jakob Mi k ali č imenovan je za kanonika sokatedralnega kapiteljna v Kopru.
(Odbor „Slovanske Čitalnice v Trstu") poziva p. n. gg. članove na izvanredni glavni zbor, ki bode v soboto 23. t. m. ob 77S uri zvečer s pričujočim dnevnim redom: 1.) Promena društvenih pravil; 2.) potrjenje sedanjega odbora na podlagi novih pravil; 3.) posamični predlogi.
Razne reči.
—	V Gradci pred porotniki razmotava se ravnokar obravnava o hudodelstvu velikanske goljufije, ktero je malomarna ženska Karolina Rachner doprinesla pri blagajniku grofa Csernina g. Storchu. Z grožnjo, da bode reči odkrila, ki bi bile za gro-fovo družino nečastne, in ker je vedela, da bi stari blagajnik zarad svoje udanosti do grofove rodovine vse rajši pretrpel, kakor pa po svoji malomarnosti kako sramoto nad tisto spravil, izdal ji je polagoma 112.550 gld. na posodo, da bi le molčala. Vsaka reč pa le nekaj časa traja in tako so ob Storchovi smrti tudi tej slepariji na sled prišli. Iz vsega je razvidna ženska prekanjenost, kedar je treba kaj iz-venrednega izpeljati.
Kakor smo ravno zvedeli je bila Karo lin a Rac h n er z dvema hčerama in četrto osobo, spoznana s 6 proti 6 glasovi za nekrivo in so bili vsi takoj oproščeni.
—	V ječi so nanj pozabili. V Malački na zgornjem Ogrskem, kjer so te dni nekega mladega kmetica, po imenu Balaša, vrgli v ječo in ga ondukaj tri dni pustili brez jedi in brez pijače. Dotični urad je na reveža pozabil in samo po naključbi so ga v ječi našli, toda bil je bolj mrtev kakor živ in spustiii so ga takoj. A graje vredna je pač taka zanikrnost.
—	Bramini v Evropi. Indiški list „Chai Robot" naznanja, da se je nekoliko sto braminov iz zgodovinskega mesta Benaresa na reki Gangu in iz drugih sosednjih mest, namenilo skupaj v družbi se napotiti v Evropo, da bi tii razne vere opazovali in si tudi ogledali više šole in najvažnejše učenjake. Večina udov te družbe zna angleški. Najprej so namenjeni v Italijo.
Telegrami.
Št. Jernej, 13. maja. Vsi danes voljeni volilni možje so za Pfeiferja.
Budapešt, 12. maja. Kraljevi sodni stol spoznal je brata Julija in Ludovika Verhovaja za nekriva zločinstva izneverjenja.
Budapešt, 12. maja. Železnica Mostar-Metkovič se bo izročila javnemu prometu na 12. junija vpričo ministra Kallaya.
Belgrad, 12. maja. Kabinet so je odpovedal, Garašanin je dobil zopet nalogo so-staviti ministerstvo.
London 13. maja. Kimberley je rekel v zbornici, da britanska vlada ne misli Afganistana za nevtralno opasje smatrati. Vlada je potrdila načrte vže poprej za obrambo meje izdelane in tudi prevdarja napravo nekterih potrebnih terdnjav proti Afgancem. Angleži so morajo, če treba, tudi za napad pripraviti. Jako nevarno pa se jim zdi Herat v britansko terdnjavo spremeniti.
Simla, 12. maja. Polkovnik Stewart, in še jeden anglešk častnik pojdeta v Herat, da bodeta emirja podučila, kako bi se dalo mesto utrditi.
T u j c I.
11. maja.
Pri Slonu: Knez Kari Auersperg, z Dunaja. — Baron Pirker in baron Kuhn, c. k. feldeajgmajstra, iz Gradca. — Božidar Kuh, konzul in kapitan, z Dunaja. — G. Braumiiller, trgovec, z Dunaja. — Alojzij Miillor, fabrikant, iz Reichen-berga. — Viktor Gutmann, Llojdov kapitan, iz Trsta. — J, Levandorsky, kantor, iz Zagreba. — Jaški, trgovec, iz Pulja.
—	Antonija Plelss, trg. soproga, iz Št. Mohora.
Pri Maliču: L6wy, Prieser in Rein, trgovci, z Dunaja.
—	Dr. vitez Mulloy, c. k. drž. pravdnik, iz Weitensteina. — Dr. Alojzij Moretti, odvetnik, iz Dalmacije. — Hugon Devvald, akad. slikar, iz Požuna. — Marija Peče, trg. soproga, iz Starega trga.
Pri Južnem kolodvoru: Srečko Kcrn, s soprogo in hčerjo, z Dunaja. — Henrik Purs, zasebnik, z Dunaja. — Josip Hočevar, zasebnik, iz Logatca. — Martin Rup, posestnik, z Gorenjskega.
Pri Avstrijskemu čaru: Franc Fuchs, svečar iz Solno-grada. — Alojzij Peer, iz Iglave. — Janez Korc, posestnik, iz Cirknice.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
13. maja.
82 gl. 40 kr.
82 „ 90 „
. 107		70
. 97		95
. 857		—
. 288		70
. 124	n	60
9		85
0		85
. 60	n	85
Papirna renta 5#> po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 1% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije.....
London .....
Srebro ......
Francoski napoleond.....
Ces. cekini......
Nemške marke.....
Duhoven v pokoji
išče primernega mesta z manjimi opravili. — Ponudbe z pogoji sprejema Opravništvo „Slovenca."
Priporočilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejše mode, izdeluje obleko po najmodnejšem in najrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni ceni.
(10)
S spoštovanjem
F. Caseriiiami.
Zahvalna pisma.
Gospodu
Gabrijelu Mnn®Mf
1 c k a r j u v B^.j ■■ R» ■	i _
Prosim Vas, izvolite mi zopet poslati izvrstne Vašo ■•„želodečne esence", katere je že mnogim pomagala, 24 steklenic.
Ljubno, 15. maja 1884.
Matej Strnad, župnik.
Prosim da mi s poštnim povzetjem pošljete 24 steklenic Vaše zares izborne „želodečne esence"
Na Ponikvah, 21. maja 1884.
Anton Batagolj, vikar, pošta Št. Lucija pri Tolminu
Osemnajst let bolehala sem na želodcu in uže sem mislila, da ne bom nikdar več zdrava. Kakor pa sem dobila Vašo „želodečno esenco" mi je že po nekterih steklenicah odleglo. Sedaj sem pa zdrava in dobro rejena.
Rove red o, Tirolsko, 10. februarja 1884.
Marija Schwarz.
Prosim, da mi zopet pošljete 12 steklenic Vaše „želodečne esenco", katera me je popolnoma ozdravila od bolečin v želodcu. Moja sestra je v svojem 66. letu ozdravila, ko jo šest steklenic porabila, če tudi je popred mnogo let bolehala.
Liezen, 5. marca 1884.	(17)
Franc Stanko, prometni čuvaj št. 83 na gorenjem Štajarju.
Piccolijeva želotfečiia esenca,
od Piccoli-jeve lekarne v Ljubljani, ozdravja, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval, bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček za glisto pri otrocih.
1 steklenica 10 kr. Izdelovalec 'jo pošilja tudi v zabojih po 12 steklenic skupaj za 1 gl. 36 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Tu navedena, kakor r . vsa druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti v lekarni Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska.
Ivan T^apajiic v Krškem
jo izdal in ima v zalogi sledečo (8)
knjige iix knjižice
za ljudske šole in učitelje:
a)	Praktično metodiko .
b)	Prvi poduk.......
c)	Fiziko in kemijo .... č) Prlrodopls . .'.....
d)	Zemljepis.......
e)	Geometrijo . .
f)	Mulo fiziko.......
(j) Domoviiiosiovje.....
h)	Pripovestl i/, /.god. Štajerske „ — „ 6
i)	Opis krSkega okraj, gin v. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „ 1 „ 20 „
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razno pisanke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovcnsko-nem-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cona 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«t********
cena —	gl.	80	kr.
„ —	„	60	„
» —	>,	60	„
„ —	„	56	„
„	„	26	„
.. -	„	24	„
m	n	23	„
-	--	20	„
TJmetne
(15)
zobe in zobovja
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
C —**—^— —m i
Terček & Nekrep,
trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10,
priporočata stalno, dobro izbrano zalogo liajlml.j-sega kmetijMkcjja in i»ol'je<lc"l-sk(>(ja orodja in strojev, posebno ltr-moreznio 11 o n r i k a L a n ž a v M a n n h e i m u, izvrstna ovala (pluge), kakor tudi drugo najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitno Nnnžnil-nice, vozove, sani, plii^o, scsal-niee, eevi za vodnjake in vodnjake same, Ntedilna ojiiijšičn, peči, oj.-n.jsi in tatov varne kase itd.; — potem izvrstni kamniški cement in poljsid mavec (jflpss); daljo železnične Kine in kovanja v.a tstavl>e, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjein naročilu, ki so vsako naglo in natančno izvršuje.	(33)

poprej
Matej Sclireiner,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 27.
Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje so vso prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bodo izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnom, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monStrance, kelihc, lanipe, križe za ban-dera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrene, tudi izdelujem rumene, kakoršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo po/.lateno in posrebrcno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlati.
Priporočam tudi svojo
novo napravo za posrebrovanje.
Sprejemajo so vsakojake kovino za posrcbrc-nje, pozlačonje, ponikljeujo, pobakrenjo itd. Žlico, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-hrujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrno reči osnažini, da so kakor novo.
Popravo v stroko spadajočo izvršujem točno in jako poceni.
Pon i kije vanje se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega so potem 110 prijema rja in prav lepo izgleda.
Naročena dela izvršujejo se v vsa-korsnem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni.
2HF" Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(6)