r" »Ce ne boš bogal te bodo vzeli cigani!«, tako so nas strašili, ko smo bili še deca. In ko sta šla po vasi stari,- šepavi cigan, nazvan »Konzula« — zakaj je imel to ime, še danes ne vem — in stara, grda ciganka s punklom na rami, smo se skrili, aH pa hiteli k staršem , in jih zagotavljali, da; bomo "pridni. Z nekim posebnim strahom smo občudovali veliko skalnato razpoktino, o kateri so pripovedovali, da tamkaj prenočujejo cigani Da je ! ' :' bil omenjeni kraj večkrat prebivališče ciganom, so pričale od dima zakajene črne stene' in strop dupline.
Ko sem odraste! in hodil po okoliških gozdovih, stikajoč za raznimi gozdnim skrivnostmi in priodnimi zanimivostmi, sem nekoč zopet zašel v omenjene kraje. Že od daleč mi je udarjal dim v nos. Tiho neopaženo sem se priplazil ciganskemu ležišču. Okoli malega ognja "je skakalo par orno kodrastih otrok, stara ciganka pa je. čepela v neposredni bližini ognja in vrtela na rašnju kos mesa. Kakšna vrsta je bila ne vem Težko, da bi biJo goveje ali svinjsko, najbrže je bil kakšen muc, ali celo kak turinček, belin ali šekec, ki so ga cigani odvedli ali pa ga jim je kdo podaril. Kakor sem kasneje zvedel, je ciganom dobro došk> vsalko meso, kot posebno slaščico pa smatrajo pasje in mačje.
V senci, nekoliko oddaljeni od ognja, kjer je bilo pO tleh razmetanih nekaj cunj, pa je smrčal stari cigan. »Čudno, ali za poletje gotovo prijetno življenje,« sem si mislil. Te prijetnosti pomladanskih in poletnih dni pa v znatni meri prekosijo zimske dni, posebno noči, ako so zigani prisiljeni taboriti zunaj v prosti naravi, kar se pa zgodi kaj redko. Ko sem prišel v vas, sem zaslišal iz veže citre in visoke ženske glasove, ki so zavijajoč po svoje, prepevale razne ciganske pesmi, med njimi znano »Cigansko siroto«, s katero so hotele mlade pevke vzbuditi v srcih vsakdanjih vaščanov usmiljenje za ubogo cigansko paro in dobiti kolikor mogoče milodarov. Kmalu nato sta se pojavili pevki na cesti. Dve vitki, črnolasi deklici s sanjavimi, nekoliko stisnjenimi očmi, v lice močno užgani od solnca, bosonogi, sta prihiteli na cesto. Hodili sta hitro, postali pred večjo hišo, si jo nekoliko ogledali, na to pa smuuuiii skozi hišna vrata. Med tem, ko sta mladenki prepevali, je prišepala po cesti stara ciganka, za njo neka mlajša z zamazanim omotom na hrbtu, iz katerega je gledala orna kodrasta glavica. Starka je obstala in me prijela za roko in mi pričela prorokovati. Ko sem se ji smejal, me je opozorila, da ji moram verovati kar mi pripoveduje, kajti drugače se ne bo vse dobro, kar mi je pripovedovala, uresničilo. Za izredno obilno prorokovano srečo seveda sem moral plačati. Ka-
Cigamslka družina,ki tudi zimo prebije v šotoru
kor sta bili mladi pevki res ljubki, skoraj lepi, tako grda je bila starka, ki mi je prerokovala. Še istega dne popoldne je šlo skoši našo vas nekaj večjih ciganskih oddelkov. Nekateri, po večini moški, med njimi le mak) stasitih, največ suhih slabotnih je hodilo peš, nekaj » a se jih je peljalo rta slabih, starih vozovih, v katerih So bili vpreževit mršavi, šepavi, ali pa slepi konjiči.-Ker se je to vsako leto enkrat aH '	'	dvakrat ponavljalo, se naši vašča-
■	'"•	ni niso kaj posebno brigali za ta
ciganski pohod. Večjo pozornost so posvetih kokošim in hitro spravili na varno vse po vrtovih se sušeče perilo. Prihodnji dan zopet ni bilo ne duha ne sluha o ciganih. Edino ostanki ciganskih ognjev za vasjo so pričali, da so cigani taborili. Pri ognju je bilo stresenega nekaj hurjega perja, dokaz, da so vaške mamice le premalo pazile na kokoši
Medtem, ko so drugi ljudje delali so cigani hodili okoli, malo peli iu igrali na citre ah" gosli, le redki pa so se lotili kakega drugega posla, ali le takega, kejr nI bilo treba stalnega dela. Največkrat so popravljali stare kotle, aH kaj stičnega. Posečali so večja podeželska sejmišča, kjer so moški kupče-vali, seveda po cigansko s konji, ostali pa so peli, godli, prosjačili im prerokovali. Tako je bilo v ugodnejših letnih časih. Kadar pa je pritisnila huda zima, so se ciganske družbe razšle in ostale so le posamezne družine, ki so pač svojim premoženjskim razmeram primerno uredile svoje zimsko življenje. Nekateri premožnejši cigani, kakršnih pa ni med našimi, so odšli, odnosno odidejo na svoje posestva, ali v manjše slabše kolibe, podrte koče, dirugi pa gredo v občine, kjer so si tekom let pridobili razne domovinske pravice in prežive najhujše dni v kakih u'božnih hišah. Ali tako prezimovanje ne traja dolgo, kajti cigan hoče prostost in le kaj nerad prespi v hiši, na postelji. Na Gorenjskem so cigani pristojni v Kropo in sicer družina Reichard, v Begunje Hudoroviči, na Dolenjskem, posebno v okolici Novega mesta prebivajo čez zimo, včasih tudi za nekaj časa poleti Heldi, Milerji in še razni drugi. Tudi v Savinjsko dolino je pristojnih več ciganskih družin. Cigansko bivališče revne družine iz Dolenjske vidimo na naših slikah. Posebno premožni cigani so ogrski in nekateri hrvaški. Tako je naprimer neki cigan posestnik ene izmed najlepših hiš v Sisku, kjer pa ne prebiva rad. Baje stanuje rajše zunaj v šotoru. Omenjeni cigan je obogatel pri konjski kupčiji. Ali kakor se posebno v zadnjih letih vse spreminja, tako se tudi cigansko življenje in postaja od dne do dne bolj vsakdanje. Dandanes se tudi cigani poprijemajo stalnega dela.
Desno: Ciganski glavar z otrokom. Levo: Mlade ciganke.
Leto IV.
21. Stev.
V Ljubljani, dne 24. maja 1928
Levo:
Kakor razni drugi češki bratje, so nas obiskali tudi češki cariniki — Pozdrav v Ljubljani.
Kranj, gorenjska prestolica, kjer se zbirajo vsak ponedeljek Gorenjci na tedenskem sejmu. Na desni zgoraj mešetarji na živinskem sejmu.
Barantanje za pujske. -Na desni: sejansko vrvenje na kranjskem (trgu.
Desno:
Brat iPeter Grasselli, najstarejši član Ljubljanskega Sokola, edini še, ki je ostal od ustanovitve društva, mož, ki je vse 6voje življenje posvetil za blaginjo naroda.
r
•Poroka na laškem dvoru. Prošle dni sta se v Italiji poročila sin ge-noveškega vojvode oz. nečak la-žkesca kralja ter princesa Lidija Arenbergova
Zrakoplov »Bremen«, s katerim so poleteli iz Evrope v Ameriko
Josip Smole, magistra ni ura«lr;ik iz Ljubljane in Minka Logarjeva, ki sta šla na Ornem vrhu pri Polhovem gradcu v sk'ipno srn, t
Velik prijatelj Jugoslovenov, državnik dr. Kramar prvič v svobodni Jugoslaviji
Levo:
Slovenski novinarji, zbrani na svojem letnem sestanku v Laškem
Nemška skupina, ki bo tekmovala v Amsterdamu
Kakor so prirejali že starodavni narodi razne igre na-zvane olimpijade, pri katerih so čvrstih duha in telo, tako so jih pričeli uvajati tudi v zadnjih letih v modernih državah, kjer tekmujejo medsebojno svetovni narodi. Kip letošnje ©fampijad« v Amsterdamu na Nizozemskem.
V Bariinu je skočil s 'tira železniški stroj in obvisel na
mostu.
" J ~
. . ..... '.' •	*. n m i""""1
Največji most, sestoječ iz treh lokov, ki bo meril 1200 m, bo zgrajen iz že-
lezobetona
Velik vrt pod stekleno streho na Bnunsviškem, kjer gojijo posebno sočivje.
Desno:
Odbijač, ki preprečuje avtomobilske nesreč«,