tzbaja vuk četrta* in ve\ja » poštnino rred in v Mariboru « pošiljanjem na dom ta celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— /a četrt leta „ L— Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni «v. Cirila, koroške ii lice hštv. 5. List »e ožilja do odpovedi. Deležniki katoL tiskovnega društva dobivajo list brei posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni liafl doM te v tiskarni in pri gospoda Novak-n na velikem trgu po 10 k- Rokopisi se np rra- iajo, iteplačaui listi te ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludna. Stev. 2. 7 Mariboru, dne 14. januarja 1904. Tečaj XXXVIII. Okrajni zastop mariborski. (Napisal pohorski kmet.) Naš stanovski sobrat Fr. Pišek iz Ho-tinjevesi je pozval v vašem listu nas kmete mariborskega okraja, da stopimo pri prihodnjih volitvah za okrajni zastop mariborski skupaj ter volimo v kmečki skupini kmete, ne pa mariborskih gospodov in njihovih slepih pristašev. Njegov poziv je prodrl tudi do kmetov na Pohorju in našel pri nas najprijaznejši odmev. Le vkup, mi kmetje! Saj imamo mi kmetje dovolj razumnih mož v svojih vrstah, ki bodo zastopali naše potrebe, nam ni treba beračiti in prosjačiti pri mariborski gospodi, da nas naj ona zastopa. Ponosno glave po konci, kmetje mariborskega okraja, ne delajmo tlake tujim ljudem! Že g. Fr. Pišek je točno dokazal, da je dosedanji okrajni zastop zanemarjal najbolj ravno vse ono, kar bi moglo biti nam kmetom v korist. Zares, ne tajimo, da bi okrajni zastop ne izdal za okraj nič denarja, o, še preveč ga je izdal! A izdani denar je bil večinoma tako izvržen, da je bolj koristil mestnim gospodom, ki so tudi posestniki v okolici, kakor pa nam kmetom. Pravite, da ste tisoče in tisoče izvrgli za okraj, mi pa vas vprašamo, kje se vendar to pozna? Nikjer, vi gospoda! Za kmeta pač ne znate vi skrbeti in gospodariti, zato, mariborska gospoda, ven iz okrajnega zastopa in kmetje notri! Ne vem, kake kandidate misli postaviti meščanska stranka za kmečke občine, zato se ne oziram na kako osebo, ampak splošno trdim: Mi kmetje ne zaupamo več gospodi po mestih in trgih! Nam vsem je še znano, kako je opeharil šentlenarčki tržki župan Mravlagg kmečke ljudi za ogromne svote! Kmetje so imeli preveliko zaupanje do go-spodske suknje in bili so prevarani. Če se Mariborčani tako vsiljujejo v naš okrajni zastop, potem jim moramo klicati mi kmetje: Le ostanite v svojem mestnem zastopu! Dela imate tamkaj zadosti, saj imate dolgov čez glavo, pokažite torej v mestu najprej svoje gospodarske zmožnosti, naš okraj pa pustite pri miru! Kako znajo meščani gospodariti, pokazalo se je preteklo leto tudi v Gradcu. Tamkaj imajo v občini na milijone dolgov, a tega ni dovolj, blizu en milijon dolga so vestnim volicem celo utajili. Glejte, to je »veščega« meščanskega gospodarstva vzgled! Kmetje mariborskega okraja! Ne obe-šajmo se torej mariborskim meščanom za škrice, ne volimo njih in onih, katere nam vsiljujejo, ampak postavimo se na lastne noge ter prosto izberimo in izvolimo le take može, o katerih smo že naprej prepričani, da so zmožni in voljni delovati za nas kmete v mariborskem okraju! Kmečke pozdrave pošiljam vsem sobratom! Politični ogled. V avstrijski delegaciji je slovenski delegat dr. Šusteršič izjavil, da ne more odobravati tega, da je Avstrija pri volitvi papeža ugovarjala izvolitvi kardinala Rampola, ker za to ni imela pravice. Strinja pa se z vladnim postopanjem v zamotanem balkanskem vprašanju, želi samo hitrejSega, krepke ¡šega nastopa zveznih držav, da spomladi zopet ne izbruhnejo novi nemiri. Govornik je obsojal kraljevi umor v Srbiji, a pod nobenimi okolnostmi ga ne more smatrati kot domoljubnega dela vkljub vsem simpatijam, ki jih čuti kot Jugoslovan napram srbskemu narodu. A niti avstrijska politika ni popolnoma prosta neke gotove sokrivde pri žalostnih dogodkih na Balkanu, ker je vso balkansko politiko opazovala s stališča Milanovega. Vkljub velikim gmotnim žrtvam, ki jih je imela Avstrija glede arbije, je dandanes pri Srbih in vseh balkanskih narodih predmet sovraštva, ker velja Avstrija vsled postopanja proti Slovencem in Hrvatom kot slovanstvu sovražna država. Za to sicer naš zunanji minister ni odgovoren, a to dokazuje, da se zunanja politika ne da ločiti od notranje, da zunanji minister ne more v oblakih sedeti in od tu voditi usodnih dogodkov. Obnovitev trozveze je z ravnodušjem vzel na znanje. Vsled prijateljstva z Rusijo je pomen trozveze mncgo izgubil, in danes je popolnoma vseeno, smo li z Italijo zvezani ali ne. Govornik bo glasoval zoper proračun in sicer ne-le vsled notranje politike, temveč tudi vsled postopanja Avstrije ob priliki papeževe volitve. Na Koroškem so Slovenci zmagali tudi pri občinskih volitvah v Kotljah v drugem in tretjem razredu. Volitve po občinah so toraj za Slovence na Koroškem precej dobro izpadle. Povsod so bili voditelji proti nemčurskim liberalcem slovenski duhovniki Listek. Matej Slekovec, župnik Sv. Marka in kn. šk. konsist. svetovalec. (Dalje,) G. Bezjak so ga tako čislali, da so mu dali v pregled in popravek rokopisa obeh svojih molitvenikov »Žalostna Mati Božja« in »Sv. Alojzij«. G. Slekovec je rad pripovedoval do smrti o pok. gosp. Bezjaku, čigar nedosegla krotkost in globoko premišljevanje je bila često g. Slekovcu v spominu. Tu se je navzel tudi g. Slekovec izrednega češčenja žalostne Matere Božje, katere podobo je imel vedno pri svoji postelji. To češčenje mu je ostalo do konca posebno milo in drago in ne menda le slučaj, da je zadnje delo g. Slekovca knjižica: »Kapela žalostne M. B. v Središču in njen častni venec.« Spisal jo je v spomin na zlato mašo dveh srediških- rojakov č. g. stol. prošta monsignora Lavrencija Herg-a in umirov. župnika in bivšega profesorja č. g. Matija Šinka. Knjižica je pa ravno tako znak prijateljstva kakor še bolj ljubezni in vdanosti do žal. Matere Božje, pred koje oltarjem je vedno maševal, kadarkoli je bil v jutro v Središču. Z veliko vnemo si je pripravljal katehet Slekovec uprav svoje učence za skušnjo. Pravil še je poznejša leta: »Otroci so mi vedeli krščanski nauk, da sem štel dneve do skušnje.« A gospcdu Slekovcu so rojenice v zibel položile britko planinsko cvetko, ki raste v gorskem bistrem zraku, kjer kipe vrhovi do neba. Položile so mu cvetko, ki je grenkega okusa, a ima v sebi zdravilno moč ter nas spominja s svojo krasno modrino in zvezdnato obliko, da je naša pot navzgor. Poznaš li encijan, dragi čitatelj, to je ona žlabtna planinska cvetlica. Kakor tudi poznejša leta, tako tudi zdaj ni gledal gosp. Slekovec sadu svojega truda. Začetkom avgusta 1882 je mahoma^ zbolel. Jel je bruhati kri. Tekom treh dni bil je na robu groba. Nepopisna je bila žalost vdanih mu ovčic. Noč in dan so se menjavale pridne strežnice ter imele krvave žulje na rokab, ker so žmikale mrzle ledene obkladke, s kojimi se je zadržavalo nadaljnje bruhanje krvi. Dne 12. avgusta so bili gospod sprevideni s svetimi zakramenti za umirajoče. Smrtno svečo so imeli vedno tik sebe na odeji in mirno vdano pričakovali smrti. Sami še naprosijo prijatelja, ki jih obišče, naj jim govori na-grobnico. Bil je res č. g. Mihael Lendovšek tedajni ptujski vikar, že pripravljen za pridigo, a Bog je sklenil drugače. Ravno tiste dni se vrnete dve romarici iz Marijinega Celja. Kako se prestrašite, ko najdeta svojega spovednika na smrt bolnega, četudi ste se poslavljali od zdravega. Gospod pa vprašajo: »Imata kaj vode s seboj od Marijinega studenca v Marija Celju?« »Ne« glasi se odgovor, »pač pa si jo je prinesla naša tovaršica iz sosedne župnije.« Brez besede odhiti romarica iz hiše in še pred mrakom prinese vodico, da izpolni frospodovo »zadnjo željo« — tako se ji zdi. Še pozneje je pravila s solzami, kako je bolnik v levici držal podobico Marija-Celjsko z desnico pa polagoma pridvigal čašo in pil vodico iz Marijinega studenca. Česar nihče ni več pričakoval, to se je zgodilo. G. Slekovec zopet vstane in okreva toliko, da se poda na jug v solnčno Gorico. Tam je bival od 1. oktobra 1882 do 1. maja 1883 v Rudoliiou v začasnem pokoju. Milo podnebje mu je ljubilo in čudovito je okreval. Za časa bivanja v Gorici se je seznanil gosp. Slekovec z imenitno rodovino kneza Win-dischgratza. Poučeval je sinka, mladega Otona ter se zelo srečnega čutil v občevanju te veleblage, pobožne družine. Shranjeval je kot ljub spomin fotografije mladega Otona ter rad pripovedoval, kako lepo odgojen je bil plemeniti princ. Pa tudi mladi učenec je moral v dragem spominu hraniti g. Slekovca. Ko je nekaj let za tem potoval g. Slekovec v Lourd, izstopi na celovškem peronu za Vkljub temu so jih že celo Štajerski slovenski listi imenovali »brezdomovince«. Navadno povsod orjejo duhovniki ledino, ko pa pride mirna doba, hočejo prvo besedo govoriti drugi stanovi! A zadela je druga huda nesreča koroške Slovence. Kakor je sedsj nam sovražno naučno ministrstvo določilo, se bo morala slovenska Sola v Št Jakobu v Rožni dolini razdeliti v slovensko in nemSko-slovensko Solo. Vojske med Rusijo in Japonsko baje ne bo, tako pravijo zadnja časniška poročila. Toda poročila se menjavajo kakor vreme, prihodnje vesti bodo nam mogoče zopet oznanovale, da je vojska med Rusijo in Japonsko neizogibna in da je je pričakovati že v najbližnjem času. Med Rusijo in Japonsko se vrSi namreč sedaj pogajanje zaradi mirnega razvczljanja razpormh točk, in kakor kaže pogajanje ugoden ali neugoden konec, taka so tudi trenotna poročila. Dopisi. Iz Slovenskih goric. (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) V mnogih poročilih smo že slišali o plodonosnem delovanju raznih društev v divnih Slovenskih goricah. Ali vendar vkljub raznim, za naš narod prepotrebnim društvom, nam vendar nedostaja jednega, in to je prevažne in pre-koristne podružnice šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Zares čudno se bo zdelo cenjenim bralcem »Slov. Gospodarja«, da v tako narodno probujenem kraju, kakor so naše Slov. gorice, nimamo niti jedne bodisi moSke ali vsaj mešane podružnice dične šolske družbe. Ali ni to malomarnost naših voditeljev, da se mhče resneje ne potrudi, da bi se ustanovila omenjena podružnica? Saj bi to ne stalo preobilo truda, ker se nahajajo v vseh župnijah izobraževalna društva, katera bi ustanovnemu odboru dokaj rada šla na roko. Najpripravneje bi bilo, ako bi se omenjena podružnica ustanovila v sredini Slov. goric, to je pri Sv. Lenartu, od koder bi se njeno delovanje moglo razširjati po celem okrožju Slov. goric. — Tcrej na noge, cenj. rodoljubi iz Št. Lenarta in okolice, poskusimo sedaj v zato najpripravnejem zimskem času ustanoviti prepotrebno podružnico, v pomoč prekoristni, kakor se čuje, v zelo težkem položaju se nahajajoči šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Upam, da se naš poskus ne bo izjalovil. Pred vsem bi kazalo, da bi se ustanovila najpoprej moška podružnica, kakor že omenjeno s sedežem pri Sv. Lenartu, h kateri mislim, da bi takoj pristopili vsi naši narodni možje ter mnogoštevilni narodni mladeniči. Sčasoma bi se ustanovila gotovo še tudi ženska podružnica, kajti Slov. gorice so kar preprežene z dekliškimi zvezami, pri katerih je gotovo že toliko zavednih deklet, da bi se mogle česar sličnega poprijeti (na primer pri Sv. Benediktu). Tem bi se gotovo druge zveze in ostalo narodno ženstvo pridružilo. Ti stavki bi naj bili v premislek našim požrtvovalnim rodoljubom. Omenjena podružnica bi naj bila lavorika njih plodonosnemu delovanju, Slovenskim goricam pa krasen biser, kažoč narodno čustvo tukajšnega par trenutkov. Hipoma priskoči vitki mladenič, poljubi g Slekovcu roko rekoč: »Gospod, ali me ne poznate več, jaz sem vas pa spoznal prvi hip.« — Bil je princ Oton. Ko se je nekdanji gojenec zaročil tako slavno z vnukinjo našega presvitlega vladarja, nad-vojvodinjo Elizabeto, posije mu tudi gospod Slekovec čestitko. Že z obratno pošto odgovori presrečni ženin na vizitki z najljubeznivejšimi besedami, spominja;e se z velikim spoštovanjem in ljubeznijo nekdajnega svojega učitelja. (Da^je sledi.) » IX. prebivalstva. — Tedaj na svidenje merodajne osebe na skorajšnem ustanovnem shcdu! F. Goricopoljski. Razne stvari. Iz domačfii krajev Politični shod pri Sv. Roprtn v Slov. goricah priredi lenarško katol. polit, društvo v nedeljo, dne 17. januarja cb 3 uri popoldne v stari šoli. O svojem delovanju v deželnem zboru bo poročal posl. Roškar, kot govornik castopi tudi urednik g. A. P. Korošec. Kmetje roprški in sosedje pridite, polnoštevilno na ta važni shod, da spoznate in izveste, kako se nam Slovencem godi in kaj nam je stor ti v bližaji prihodnjosti za naS narodni in gospodarski obstanek! Katol. politično društvo „Sava" za brežiški in sevniški okraj bo imelo svoj | občni zbor na Vidmu v gostilni g. Karoline Pod jed v nedeljo, dne i7. januarja 1904 pc-| poldne cb 3. uri. Na dnevnem redu je med drugim volitev novega odbora, obstoječega iz 9 odbornikov in 3 namestnikov, ker je zdajšnjemu odboru pretekla triletna doba. Poročal bo poslanec g. Ž i č k a r o deželnem in državnem zboru. K obilni vdeležbi vabi odbor. Imenovanja. Imenovan je okraj, komi-: sarjpm v Mariboru g. dr. Evg Netoliczka. ' — Č'anom centralne komisije za umetne in I zgodovinske spomenike je imenovan g. dr. i Jakob Ž m a v c, c. kr. profesor v Kranju. Iz poŠte. Postna uradnica Katarina Stingl v Slov. Bistrici je imenovana pošta-! rici a II. plačil, razredu druge stopnje. Iz šole. Dvorazredna ljudska Sola v Zdolah se razširi v trirazredno. Poročil se je 11. t. mes g. Albnz p 1. Gspan, c. kr. evid. geometer v Krškem, z gospodično Julijo S i m o n č i č iz Sevnice. Potrjena volitev. Cesar je potrdil izvolitev gospoda Ivana K u k o v c a načelnikom in g. dr. K. C h l.o u p e k a podnačelD. okrajnega zastopa ljutomerskega, in izvolitev Franca Wratschka načelnikom in Otona Z o r z i n i j a podnačelnikom okrajnega zastopa gornjeradgonskega. Gospod dr. Vošnjak nam pošilja sledečo zahvalo: Povodom moje sedemdesetlet-i niče mi je došlo toliko pismenih in brzojavnih čestitk, da mi ni mogoče za vse pismeno se zahvaliti. Izrekam torej tem potom vsem, ki so se me tako laskavo spominjali, prisrčno zahvalo. Moje srce je veselo, ko se oziram na preteklo dobo, zlasti 60 ih let, ko se je začelo intenzivno narodno delo, in ko vidim, da naš trud ni bil brezuspešen, temuč je obrodil obilni sad, obilnejši kakor smo se takrat nadjali. Ideali, za katere smo z mla-denisko navdušenostjo šli v težavni boj, niso ostali mrtvi ideali, ampak so se, če tudi ne popolnoma, po precejšni meri vtelesili. Narodna zavest prešinja čedalje obširnejše kroge našega naroda, in tudi v gmotnem oziru smo se otresli nadvlade tujega kapitala in stojimo na lastnih nogah Posojilnice, katere smo pred 30imi leti začeli ustanavljati in drugi narodni denarni zavodi, razpolagajo sedaj že z lepo svoto 100 milijonov kron hranilnih vlog Generacija 60 ih let je torej pošteno in srečno izvršila svojo nalogo. Naj tudi v sedanji generaciji vsak stori svojo dolžnost in Bog bode, kakor dosihmal, tudi nadalje blagoslovil naše delo. — V Visolah, dne 5. januarja 1904. — Dr. J. Vošnjak. Mariborske novice. V petek, dne 8. t. m. je padel 20 letni Matija Mec iz Vrholj pri Konjicah v Tegetthoffovi cesti ter si zlo- mil svojo leseno nogo. Revež ni mogel naprej, dokler se ga ni usmilil redar ter ga pustil prepeljati na dom z vezom. — Konkurz je napovedal trgovec z manufakturnim blsgom Jožtf Kren. — Zaradi tatvine so zaprli 22 letnega Albina Peterlinšek iz Rošpaha ter so ga zato djali pod ključ. — Dne 7. t m. je umrl usnjar Alojz Nasko v 61. letu. — V nedeljo, dne 17. t. m. ob 8 uri zvečer priredi mariborska »Čitalnica« drugi komorni glasbeni večer. V Tezni pri Mariboru je zabodel že-lezaiški delavec Janez PukSič, doma iz Vur berka pri Ptuju, gostilničarja Jož. Majcen z nožem ter ga smrtnonevarno ranil. Gostilničar je hotel branili ljubico Pukšiča, katero je isti pretepal. Sveta Magdalena v Mariboru. Na novega leta se nam je naznanilo, da je bilo pri Sv. Magdaleni leta 1903 poročencev 102 parov, rojencev 483, mrličev pa 521. Te številke nam pričajo, da ima ta župnija veliko prebivalcev, za katere je farna cerkev že davno premala. Zato se podvizajmo, da kmalu postavimo hišo božjo. V to svrho se obračamo do vseh pobožnih kristjanov za podporo. Ob-| hajancev od 1. marca je bilo 9700. — To | ogromno število prebivalstva predmestne magdaienske župnije opravičuje močno željo in terjatev, da bi se ustanovila za osebne vlake postaja in sicer med čuvajsko hišo štev. 431 in 432, tam, kjer je mala hišica (Blockhaus št. 5.) in kjer že itak trije uradniki delujejo ter vlaki mnogokrat postajajo, samo da ne sme nihče izstopiti. Nastala je tam lepa ulica — Lenaugasse — skozi katero bi se lahko vozilo in peš hodilo do postaje 5 do 20 minut, ko imamo zdaj na kolodvor eno uro ali eno in pol ure hoda. Tukaj so različne vojašnice in mož mora tri četrt ure daleč do postaje, tukaj je bolnišnica; marsikateri revež lazi pol dneva, predno pride do železnice; tukaj je kaznilnica, sookorjenec mora skozi celo mesto korakati. — Magdalensko predmestje bi jako oživelo in se hitro razširjalo, ako bi imelo svoj kolodvor. Naše vrle poslance prijazno opozorimo na te želje in prošnje, posebno če dravskega mostu kmalu ne dobimo. Iz Peker pri Mariboru nam piše Slovenec: O Pekrah pozna svet razne imenit-nosti. Prva in najboljša znamenitost je pe-kersko vince, ki slovi daleč po svetu. Njega srkat priroma na leto brezštevila — pivcev. Druga znamenitost je pekerska nemška zavest ali nemSkutarija in nje kulturni cvet — nemška šola. Ta cvet opisati bi bila tudi zanimivost, katero si prihranim za poznejši čas. Pekersko slavo širi tudi med svet »krasno« (kdo se ne smeji?) ubrana godba, katera zna »umetno« nemško svirati marše, polke itd. Čast naše vasi pa najbolj širi »rod, ki prebiva tod«. Pred tremi leti so trije fanti ubili v teku četrt ure dva močna moža. Minoli teden so žalostno pokopali pridnega 27 letnega mladeniča, katerega je zavratno usmrtil z enim udarcem pogumen osemnajstleten mladenič. Mjrilec je sin navdušenega posilinemca in je obiskoval, kakor oni trije prejšnji junaki, pekersko nemško šolo. Jareninske občinske volitve bedo kmalu. Upanje je veliko, da v vseh treh razredih zmagajo Slovenci. Da bi le srce ostalo zdravo! Vse ostale občine velike jareninske fare so dozdaj nemškutarske. Mesto potovalnega učitelja ža kmetijstvo s hrvaškim učnim jezikom je razpisano na Primorskem. Prošnje je vložiti do 15. februarja 1.1. pri c. kr. namestništvu na Primorskem. Natančnosti glede službe se izvedo pri c. kr. kmetijskem nadzorniku v Trstu. Sv. Marjeta ob Pesnici. Pazite na ogenj! Tako naši časniki dan za dnevom kličejo ljudem; a vkljub temu imajo le še pogostokrat priložnost, poročati o novih nezgodah, ki zopet in zopet zahtevajo novih žrtev. Dne 5. prosinca, okoli 3. ure popo-ludne, zapustila je Amalija Kasorsik, vini-čarka na »Gradišču«, občine Vosek pri Sv. Marjeti ob Pesnici, svoje stanovanje ter se podala po svojih opravkih. Doma je pustila svoja dva otročiča jednoletnega Vincenca ter Štiri in polletnega' Antona. Ko se čez eno uro bliža mati hiši, opazi, da se iz njenega stanovanja kadi. Ko v velikem strahu pridrvi v hišo, nudi se njenim očem strašen prizor. Soba vsa v dimu, in ob postelji je slonel starejši sinko — ves opečen, — mrtev; goreli so na njem ravno zadnji ostanki obleke. V njeni odsotnosti si je dal otrok opraviti z malo pečjo, ki je stala v sobi, in v kateri je mati pustila nekaj žrjavice ter si tako sežgal obleko. Ker so bila vrata iz sobe v vežo odprta, da se iz tega sklepati, da je hotel otrok, ko je začel goreti, zbežati na prosto. Ker so bila vežna vrata zaklenjena, tekel je zopet v sobo nazaj, kjer se je ob postelji onemogel zgrudil; on d i je zajela mrzla roka smrti svojo nedolžno žrtev ... In po hudem smrtnem boju, — pekel se je ob živem telesu, pristopil je angelj miru, objel je dušico majhnega mučeni ka ter veselo splaval ž njo gori v rajske višave .... Medtem pa je že bleda smrt stegala svoje koščene roke po majhnem detetu, ki je na postelji, katere se je ravnokar tudi polotil ogenj, mirno spavalo, da je zaziblje k večnemu spanju. Ali v tem plane nesrečna mati v sobo ter iztrga svoje, vsled dima že tudi nezavestno dete takorekoč smrti iz naročja ter zbeži ž njim na prosto; na vpitje obupane matere prihite bližnji ljudje, ki so ogenj kmalu pogasili. Naj bodo torej te vrstice zopet klic, posebno starišem, ki imajo majhne otroke: »Pazite na otroke, pazite na ogenj! „Katolišk" šolski nadzornik. V šolo X. stopi gospod inšpektor nepričakovano nekega dne popoludne. Otroci krepko pozdravijo : Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ta pozdrav pa g. šolskemu nadzorniku ni bil popolnoma po godu. Spregovori torej: Vaš pczdrav, otroci, ni celo modern (v navadi) za sedanje čase, ker ni za vsakega. Lahko bi prišel v šolo tudi kak žid ali pagan, in za takega bi celo ne bil, ker ne veruje v Kristusa. Ako boste pa zanaprej vedno pozdravljali »dobro jutro« ali »dober dan«, se ne more nihče spodtikati nad tem pozdravom. »Tedaj, ti deček«, nagovori prvega učenca v klopi, »kako boš, kadar zopet k vam pridem, pozdravil?« Učenec: »Dober dan!« »Zakaj?« Deček nekoliko boječe: »Ker ste jud!« Vznevoljen skimava z glavo gospod šolski ogleda in zarudi v lice. Učenec pa hoteč popraviti, še bolj osrčen odvrne: »Ker ste pagan!« Silno se razsrdi in začne rajše izpraševati drugi predmet. Ako bi naši gospodje poslanci hoteli vedeti, kje se je to dogodilo, jim lahko povemo! Nemščine ni treba znati! Vojni minister je izdal naredbo, ki določa, naj se njegova povelja glede učenja polkovnega jezika najstrožje izvršujejo. Dalje določa, da neznanje nemščine ne sme biti ovira, d a b i vojak ne postal podčastnik, Torej tudi brez nemščine bo lahko odslej priden vojak postal podčastnik! Ptujske novice. V Ptuju so se vršile te dni občinske volitve. Za kandidate so postavili same najstrastnejše nemškonacijo-nalce. Niso gledali na to, ali dotični tudi hoče delati v prid in blagor davkoplačevalcev, ampak moral je biti strasten bojevnik za slavo matere (oziroma nekaterim je mačeha) Germanije. Slovenci se volitev niso udeležili, zato so izvoljeni vsi predlagani kandidati. Tudi župan Ornig, ki je že večkrat izjavil, da se ne pusti več vcliti, je zopet izvoljen ter je to izvolitev tudi sprejel!! Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 26 m. m. je umrl v Trsteniku, občina Sv. Trije Kralji, obče spoštovan in priljubljen mož Gašpar Klobasa po dolgi, mučni bolezni v 63. letu svoje starosti. Bil je vrl gospodar, radi česar ni zgubila samo rodbina dobrega očeta, ampak zgubili so tudi bližnji dobrega soseda. Bil je mož trdnega značaja in dobrega mišljenja. Bodi mu žemljica lahka! Vrhovdol pri Bistrici. Tukaj je ubil dne 6. t. mes. Anton Glavič delavca Janeza Novak iz Maribora. Storil je to iz ljubosum- nosti, ker je bil Novak zelo prijazen z njegovo ljubico. Na Pragerskem se je ustrelil orožnik Glančnik, rodom iz Savinjske doline. Ustrelil se je na travniku blizu Pragerskega. Zraven njega so našli steklenico žganja. V Vuzenici je umrla g. Marija Rotner, roj. Pahernik, nadučit. vdova in posestnica, v 66. letu. Bila je vzorna gospodinja in blaga žena. Naj v miru počiva! Iz Pušinec pri Ormožu. Pri nas je bila volitev za nov občinski odbor že 5. sušca lanskega leta. Ker pa nekaterim ni po volji izpadla, so reklamirali na okrajno glavarstvo v Ptuj, akoravno niso imeli nobenega pravega vzroka. Ta reklamacija traja že celih deset mesecev. Zatorej nujno prosimo c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju, naj nas vendar enkrat že reši tega dolgotrajnega čakanja na drugo volitev. Pri Mariji Snežni na Velki je umrl dne 5. t. m. č. g. Rajmund Krisper, upokojeni kaplan sekovske škofije. Rojen je bil 1. 1846. R. i. p.! Na Grobelnem so vsled nove proge Grobelno—Rogatec postajno poslopje znatno povečali. Kakor znano, so na novi progi dvojezični napisi. Tudi na Grobelnem se je čital prvi dan dvojezični napis: »Herren — Za gospode«, toda izginil je takoj, češ »Grobelno je postaja južne železnice in južna železnica ima na Štajerskem samo nemške napise. Sv. Ema pri Pristovi. V četrtek, dne 7. jan. zvečer pride posestnik Jože Kovačič pijan domov in hoče ženo pretepati. 34 letni miroljubni sin je mater branil, oče mu vrže velik nož v trebuh, da se čreva izsujejo. Še predno je bil previden, je sin prosil očeta odpuščanja ter rekel: »Da bi le oče ne bili zaprti.« Orožniki so očeta najprvo peljali k mrtvemu sinu, nato v ječo. Ljudje pomilujejo ubogo mater in hčere. Z Dunaja je pobegnil leta 1859. v Šmartnem na Štajerskem rojeni, v Celje pristojni trgovski sluga Martin Zupane. Pone-veril je svojemu gospodarju C. F. Petzoldu li.130 K 15 v. Celjske novice. Predsednikovim namestnikom pri porotnem sodišču v Celju je še za I. porotno zasedanje imenovan deželno sodni svetnik Alojz Gregorin. — Doklade za mesto se bodo zvišale za 1. 1904 za 10 % tako da bo letos 50 % doklad. Za 1. 1904 so proračunjeni dohodki na 83 561 K in izdatki na 184.423 K; toraj je primanjkljaja 100 880 kron. Krasen vzgled posilinemškega gospodarstva! — Celjski veteranci so zaključili svoj občni zbor s »heil« klici na svoje domišljavo nemško mišljenje, namesto z običajno proslavo cesarja. Sv. Rapert v Slov. gor. Pri našem krajnem šolsk. svetu so na predlog jednega izmed nekdanjih soustanovnikov tukajšnega bralnega društva vkljub vsem pojasnilom in ugovarjanju od strani č. g. župnika določili, da je tukajšnje bralno društvo nepotrebno (?) ter so sklenili na vleženo prošnjo od strani omenjenega društva zahtevati za prostore v stari šoli takšne pogoje, da je društvu nemogoče jim ugoditi. Ob enem nam je poslal načelnik Petrič sporočilo, da se v kratkem nameravana veselica z igro ne sme vršiti. G. načelnik si misli, da je on že kakšen grof Clary, da bi njega morali vprašti za dovoljenje igre. Pa ne bo! Prihodnjič kaj več o njegovem samonemškem uradovanju kot župan in krajnošolski načelnik. Iz Radenc se nam pritožuje neki naročnik, da ne dobiva dvojezičnih tiskovin na pošti. Ker so v tamošnjem poštnem okolišču prebivalci izključno slovenske narodnosti, je dolžnost poštnega urada, imeti vedno zadostno mnežino dvojezičnih tiskovin v zalogi. Vsakdo naj zahteva dvojezične tiskovine in urad vara jih mora dati. V Radencih se je prostovoljno razdru-žila kmetijska zadruga za Radence in okolico. LašM trg pri Celju. Dne 7. t. m. so našli mrtvo v domačem studencu ženo mizarskega mojstra Karolino Šket. Ker so vra-tica na studenec majhna, je nemogoče, da bi se bila ponesrečila. Žena je bila že nekaj časa otožna ter je v tem stanu storila samomor. Tudi njena mati je na enak način končala življenje lz Velenja se nam piše: Žalostne šolske razmere. Uboga šola, koliko bridkih ur si že prebila in koliko jih še bedeš! Tako si misli marsikateri velenjski slovenski narodnjak. Uboga si in tužno, da tužno je tvoje stanje. Odprimo vrata in stopimo notri! Kaj vidimo? Gospodična učiteljica je: Ana Pfeifer. Kako mlati nemščino, da tiste nemčurske smeti kar odletavajo! Kaj pa slovenščina? Ali je ne zna?! Skoro bi rekel, da ne. Ali je pa morebiti slovenski jezik tako grd in nezarobljen, da bi jo moralo sram biti slovenski govoriti?! Slovenskega jezika le tisti ne spoštuje, kateri sveta ne pozna in ne ve, kakšni ljudje po svetu živijo. Želimo pa njej iz srca, naj bere prav pridno slovenske knjige. Ce drugega nima, je tudi abecednik dober, saj se dobi pri »Mahanu«. Ločitev občine Vransko. Cesar je potrdil sklep dež. zbora, da se izloči iz občine Vransko samostojna občina Prekop. Občina Vransko obsega sedaj samo Vransko in Ločič. Občinski urad občine Prekopa je v hiši št. 6 posestnika in občinskega odbornika Antona Čizej. Iz Vitanja se nam piše: Zadnjo nedeljo se je vršila v občinski sobi protestantovska maša. Mislimo, da nam ne bo nihče oporekal, ako trdimo, da to hišo plačujejo skoro izključno sami katoličani in da niso protestanti dali k hiši niti vinarja. Ako je torej hiša občinska, občani vsi katoličani, kako pride občinski odbor do tega, da dovoli protestantom sobo? To pravico vendar imamo, da lahko razpolagamo s svojim imetjem kakor hočemo. — V tekočem letu je prvi v tej župniji umrl dne 7. jan. previden s sv. zakramenti Franc Slemenšek, posestnik v Ljub-nici, še le 43 let star. Zapustil je blago in pridno ženo in šest milih, maloletnih otrok. Imel je dobro urejeno posestvo, dično hišno in gospodarsko poslopje. V celem okraju je bil radi svojega kremenitega značaja zelo priljubljen. Bodi mu žemljica lahka! Samomor vojaka. Dne 6 t. mes. na dan sv. Treh kraljev se je vstrelil vojak-novinec cd 87. pešpolka 14. stotnije v Pulju. Ker ga ni bilo od nikoder, so mislili, da je pobegnil. Našli so ga še le tretji dan v gozdu mrtvega in zraven njega puško. Ime mu je Janez Krajšek iz Trbovelj. Vzrok samomora se ne ve. Videm ob Savi. Med šolsko mladino se je pojavila davica. — Na novega leta dan smo imeli tri mrliče. Žalostno novo leto! — Kakor se čuje, ustrelil se je v Zagrebu dne 7. t. m. I. Zupančič iz Zdal. Bil je pri vojakih podčastnik; služil je že nad 3 leta. Vzrok samomoru še ni znan. Cesar je podaril prostovoljni požarni brambi v Sevnici 150 K. Iz Sevnice ob Savi. Naselil se je tukaj občinski zdravnik g. dr. K o n e č n i k. Hud boj s kravo. V ponedeljek, dne 11. t. mes. je bil na Planini sejem, na katerega je prignal hlapec ondotnega posestnika gosp. Perčiča, Martin Forštner, kravo. Hudomušna žival je jela, ko jo je hlapec na sejmišče postavil, hudo razsajati in oklu sebe biti. da je preplašila skoro pol planinskega trga in vse sejmarje, ki so bežali na vse strani, zapustivši svoje šotore in živino. Nekateri so potem živino komaj našli. Hlapcu je raztrgala vso obleko tako, da je bil bolj strašilu podoben kakor pa človeku. Toda šmentu še ni bilo to dovolj, vedno bolj je divjala in razsajala. Bolj ko so jo možje z orožnikom vred mirili in tolkli, hujša je bila. Ubogi razcapani hlapec se je ojunačil in jo prijel čvrsto za vrv, katero si je ovil okrog desne roke. A nesreča je hotela, da ga je krava prevrgla in mu stopila na desno roko, okrog katere je imel ovito vrv ter mu jo je pri prvem sklepu skoro popolnoma prelomila, i tako, da so mu kar kosti vun Štrlele in mu je visela proč kakor rokavica. Divjo kravo so komaj z veliko silo čez pol ure ukrotili in jo v hlev spravili. Hlapec je še le komaj en teden služil pri omenjenem gospodarju. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. Občine kozjanskega okraja so sklenile, da bodo odslej z vsemi javnimi uradi dopisovale le slovenski ter zavrnile vsak nemški dopis. Živijo narodna zavednosti Kaj pa ostali okraji in občine?! Nova Štifta pri Gornjemgradu. Pri nas smo ustanovili prepotrebno Šolsko kuhinjo. Oddaljeni Šolski otroci bodo dobivali opoldne toplo kosilo. V ta namen je že darovalo nekaj dobrotnikov. Prosimo za mnogo posnemalcev! Nas cesar je bil v ponedeljek, torek in sredo na lovu na Gornjem Štajerskem v Murzstegu. V njegovem spremstvu sta bila knez Jurij Leopold Bavarski in nadvojvoda Franc Ferdinand. Včeraj se je vrnil cesar na Dunaj. Zanimive knjige: Pesmi »Silvina Sar-denka«. Ravnokar so nam došle v roke sveže pesmice Silvina Sardenka: V mladem jutru. Po naši sodbi je Slovenija v Silvinu Sardenku dobila izrednega pesnika. Pesmi zaslužijo vse drugačne pohvale in vse drugačnega priporočila, kakor jim ga mi dajemo v skromnem listu, ki pač ni namenjen za obširne ocene. Knjigo priporočamo najtopleje. Cena je 1 K 50 v, s poštnino 10 v več. Naroča se v Ljubljani pri uredništvu »Dom in Sveta«. — V Novem mestu v tiskarni Krajec nasledniki je izSel XIII. zvezek spisov Krištofa Šmida in sicer z vsebino: Sveti večer, poslovenil Fr. Salezij. Zanimivo, blažilno berilo! — Temelj za blagostanje kmeta. Navodilo, kako naj kmet za svoje rastline zbira hrano in kako jim naj hrano podaja. (Ponatis iz Slov. Gospodarja: Gnoj in gnojenje.) Spisal J. Bele, potovalni učitelj v Mariboru. Cena knjižici 40 v po pošti 45 v. Lahko se pošlje ta znesek tudi v poštnih znamkah. Na naročila brez denarja se ne bo oziralo. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, koroške ulice Stev. 5. V Makedonijo. Od vojnega ministrstva je doSel poziv, kdor hoče iti v Makedonijo k orožnikom. Oglasiti se smejo le oni, ki že najmanj eno leto služijo. Pri slovenskem 87. pešpolku v Pulju se jih je oglasilo mnogo. Slovenska hrabrost in ljubav do svojih zatiranih slovanskih bratov se 4e zopet zabli-ščala v jasni luči. Klobuke dol, vi oholi nasprotniki našega naroda, pred majhnim pa čvrstim narodom! Dokler bo Avstrija imela še take sine, ni se ji treba bati pred nemškimi izdajicami, in če Se bo teh kot listja in trave! Angleži na Štajerskem. Štajersko društvo za promet tujcev je dobilo obvestilo, da pride prihodnjo spomlad na Štajersko več bogatih angleških rodbin, ki bi se rade zabavale na Štajerskem z lovom postrvi. Društvo sedaj poziva vse občine in društva, ki vedo za to primerne vode in kraje, naj to naznanijo. Posestnike travnikov opozarjamo na današnji razglas deželnega odbora o oddaji travnega in deteljnega semena. Cerkvene stvari. Ignacij Hladnik je zopet vglasbil lepo mašo na čast blaženi Devici Mariji. Parti-tura za godbo stane 5 K, za 4 glasove 2 K, posamezen glas 20 v. Nadalje nam je do-poslal 5 Tantum ergo in 5 mašnih pesmi (izbrani ponatis op. 17, 26 in 35). Dobi se pri skladatelju ali pa pri J. Blasniku v Ljubljani. Društvena poročila. Občni zbor »Bralnega in pevskega društva ,Maribor'« se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. v društvenih prostorih »Narodnega doma«. Začetek ob 8. uri zvečer. „Slovanska čitalnica" v Mariboru priredi 17. t. m. komorni godbeni večer in 24. t. m. uprizori igro: »Divji lovec«. „Katol. izobražev. društvo v Studencih pri Mariboru" ima v nedeljo, dne 17. t. m. dopoludne ob 10. uri občni zbor v društvenih prostorih. Za dijaško kuhinjo v Mariborn je plačal znani Kresnik iz Črešnjevca globe v pravdi dr. VI. Serneca 10 K in dr. Rosina daroval stroške zaslužene v tej tožbi 20 K. Ciril-Metodova veselica v Št. Lovrencu nad Mariborom, ki se je vršila dne 10. jan., je vzorno lepo.vspela. Ni bilo sicer velikega števila domačinov navzočih, pač pa je došlo gostov z bližnjih in daljnih krajev v prijazni Št. Lovrenc v tolikem številu, kot še malokedaj. Posebno častno so bili zastopani mariborski Slovenci. Raz poslopje Pir-natove gostilne je mogočno vihrala milobarvna trobojmca, katero si mogel že z oddalja opaziti, kažoč s tem tamoSnjemu po narodnosti okuženemu kraju, da se danes vrši tu slovenska slavnost, da se danes tu zbira toli zaničevani slovenski narod. To je veljalo posebno trgu samemu, kajti nevoščljivi švabi v trgu so tako strastno delovali in si prizadevali na vse kriplje, da bi preprečili narodno slavnost; nobene gostilne in nikakega prostora ni bilo moči dobiti, a našel se je vendar mož v osebi g. Pirnata, ki je rade volje dal prostore slovenskemu društvu na razpolago. Čast mu! Pa še več! Nevoščljivi nemčurji so prepovedali vsem voznikom prevažati slovenske goste s kolodvora v trg. Zapomnili si bomo to! Le čakajte, še radi nas boste vozili, sicer boste morali dati vaše grmanske sani s konji in hlapci vred v mariborski švabski muzej. Zanimivo je pa to, da so se našli uporniki, ki so z veseljem vozili narodne goste. Že se je zbralo polno ljudstva v ozaljšani dvorani, ko g. župnik Moravec pozdravi naj-prisrčnejše v kratkih in lepih besedah vse navzoče. Za njim povzame besedo g. župnik Bračič, govoreč o Ciril-Metodovi družbi. Njegov prelepi govor in krepka beseda, s katero je navduševal navzoče za narodno delo, cenil slovenski jezik, pozival posebno pohorske posestnike, niti pedi zemlje kedaj odstopiti nemškemu grabežu ter ostati zvest sin svojemu narodu, je segal gotovo vsakemu v srce. Res, da ni velik naš slovenski narod, a radi tega ne smemo zaničevati in sovražiti milega materinega jezika, kot delajo to naši odpadniki. »Ako ni nas veliko, saj je pa velikanski rod matere Slave, katere sinovi smo i mi! Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!« S temi navdušenimi besedami završil je g. govornik svoj govor, kateremu je sledilo dolgotrajno ploskanje. Zatem se je predstavljala igra »¿.u-ponova Micika«, ki se je izvedla tako izborno, da ja izborneje ni moči vprizoriti na mestnih odrih. Kralj igralcev je bil seveda oče župan, ki je zajemal svoje dovtipe celo >iz globočine naše zgodovine« in njegova hči Micika, ki je odkrito izjavila zapeljivemu mestnemu ljubimcu, da »ni več prostora v graški blaznici.« Vsi gg. igralci in igralke so želi viharno priznanje s ploskanjem. Bogata tombola je prinesla mnogim prekrasne dobitke, da, četo takim, kojim sicer ni sreča mila. Še dalje smo se zabavali; ni nam manjkalo predpustne zabave: slovenska pesem in godba sta se razlegala pozno v noč po šentlovrenškem nem-čurskem kraju, kažoč, da še biva tu trden živelj pohorskih Slovencev. Jareninska mladeniška zveza je priredila v nedeljo, dne 10. t. m. veselico z govorom. petjem in igro »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. Domači fant Fr. Sekol je kaj spretno govoril o nemčurjih. Razlagal nam je, koliko vrst jih razločujemo, kako jih lahko spoznamo in napovedal jim ie boj na vseh črtah. Sram vas je lahko, jareninski nemčurji, ker vas je priprosti slovenski iant tako osmešil! Pod spretnim vodstvom domačega g. učitelja Čonča je zapel domači pevski zbor tri krasne pesmi, posebno pi*va »Po zimi i iz šole« je vsem najbolj ugajala. Nismo se mogli dovolj načuditi tem domačim pevcem in pevkam, ki so nas s svojim petjem očarali. Zatorej pa čast in slava vrlim jareninskim pevcem in pevkam, posebno pa njihovemu odličnemu pevovodju! Tudi igra je izborno vspela; posebno dobro je igral Štipko Tiček, kateremu se nismo mogli dovolj nasmejati. Tudi druge vloge so bile v spretnih rokah. Res, bil je prakrasen večer, katerega nam je naredila mladeniška zveza! Žal, da v Jarenini ni dobiti večjega prostora, kjer bi se prirejale take veselice. Koliko ljudi bi še bilo rado videlo igro in poslušalo lepo petje, pa zaradi premalega prostora jim ni bilo mogoče. Zato pa se bo igra v nedeljo ponovila za one, ki niso mogli dobiti pri prvi predstavi prostora. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. Naše bralno društvo je zadnjo nedeljo priredilo krasno veselico, ki je vse vdeležence v polni meri zadovoljila. Imeli smo zopet veliko milih gostov iz soseščin, tako od Negove in Sv. Trojice, mladeniči pa so došli v obilnem številu od Sv. Antona v SI. gor., od Sv. Jurija v SI. gor, od Sv. Petra pri Radgoni, in celo od Sv. Urbana pri Ptuju. Po pozdravu kaj lepo zapoje naš meSani zbor pod spretnim vodstvom učitelja Breganta »Slovenec sem.« Mladenič Ferd. Geratič iskreno pred-naša pesem »Moje posvečenje«, Matilda To-mažič pa pesem »Vesela pevka.« Sedaj pa nastopi naš moški zbor. Pesmi »Plovi, plovi ladja« in »Pesem slov. mladeničev«, uglasbena od P. Angelika Hribarja ste jako ugajali občinstvu. Deklici Marija Geratič m Amalija Letnik navdušeno deklamujeta pesmi »Domovini« in »Sv. vera in^domovina«, mešani zbor pa zapoje v srce segajočo pesem Hudovernikovo »Naša zvezda«. Na občno zahtevanje se je morala pesem ponoviti. Amalija Klobasa razodene v pesmici »Deklica in rož ca« da »le nedolžnost, čednost sveta, večni raj ima«, Ferd. Geratič pa z »mlade-niško budnico« vspodbuja mladeniče k delu, k borbi sveti za vero in domovino. Najzanimivejša točka pa je bila igra »Egiptovski Jožef«. Mladeniči naši so se res potrudili, da so nam vseskozi izvrstno predstavili ganljivo zgodbo o egiptovskem Jožefu. Jako prikupljiv je bil nastop Jožefa (Jak. Fekonja), ki ima najtežjo ulogo; posebno zanimiv je bil očak Jakob (Fr. Roškar), nad vse ljubezniv pa je bil mali Benjamin (Ferd. Geratič). S prav naravnim igranjem se je odlikoval brat Gad (Ant. Zemljič), pa tudi ostali bratje Simeon (Ant. Harl), Dan (Fr. Rajšp) in Ruben (Fr. Žižek) so jo dobro pogodili. Posebno lepo je vedno nastopil s svojim zanimivim govorom brat Juda (Ciril Vrbnjak). Prizor, kako prodajo bratje Jožefa, se je vrlo posrečil: Fric Merčnik, Fr. Veingerl in Fr. Klobasa so bili prav zviti madjanski kupci. Lepo je predstavil Faraonu veliki točaj (Pavel Hajnžič) mladeniča Jožefa, Faraon (Peter Cetl) je jako dobro pokazal svoje kraljevo dostojanstvo, modrijana (Fr. RoSkar in Fr. Veingerl) sta Se posebno vzbujala pozornost gledalcev. Služabnik Jusuf (Jan. Cetl) se je skazal kaj zvest in spreten služabnik, tudi služabnika Faraonova (Anton in Rudolf Zemljič) nista zaostala za njim. Veliko smeha je vzbudil nastop bratov z vrečami, zares ganljiv pa je bil končni prizor, ko se da Jožef spoznati svojim bratom. Splošna sodba je bila, da so naši mladeniči izvrstno igrali in pokazali velik napredek od prve predstave dne 15. novembra 1. 1. Vsa čast našim mladeničem! Veselico je zaključila deklamacija z živo podobo »Večna luč«, ki sta jo kaj lepo prednašali Matilda Tomažič in Amalija Klobasa. — Prosta zabava se je vrSila v Horvatovi gostilni. Bila je nad vse prisrčna. Tu se je vršil, rekel bi, pravi mladeniški zbor. G kaplan GomilSek je nazdravil sosednim mladeničem pa tudi domačim, ki so se toliko trudili za dober izid te veselice. Mladenič Ciril Vrbnjak je v lepih besedah izrekel zahvalo duhovnemu voditelju za ves trud pri tej veselici. Mladenič Franc Roškar je ognjevito spregovoril mladeničem-gostom, slavil antonjevske mladeniče, ki tudi imajo svojo mladeniško zvezo ter vspodbujal Jurjevčane, naj si tudi ustanovijo svojo mladeniško zvezo. Obljubili so, da to store, čim preje bo mogoče. Antonjevski mladenič Ba-laškovič je v imenu antonjevške mladeniške zveze kaj navdušeno pozdravil napredujočo benedisko mladeniško zvezo, vrbanjski mladenič Novak je v dovršenem govoru razpravljal o naših verskih, narodnih in gospodarskih težnjah, da smo ga vsi občudovali. Predsednik antonjevškega bralnega društva, čebelar Jurančič je povdarjal, kako lepo je, kjer cerkev, šola in stariši v pravi slogi delujejo za narodov napredek. Vmes se je glasilo ubrano petje našega mešanega zbora. Kako lepo vam je bilo gledati te navdušene mladeniče, zbrane v prisrčni bratski ljubezni, kako krasno je donela naša mila slovenščina iz ust mladih, navdušenih govornikov! Starejši navzoči so kar strmeli ob tem izrednem pojavu mladeniške navdušenosti in izobraženosti. Da, res, mi gremo naprej, mi mladi! Polni najlepših misli, polni najlepših sklepov za bodočnost narodovo, smo se vračali v prisrčnem veselju na svoje domove. Ta veselica, ta mladeniški sestanek je bil zopet kamenček za stavbo pravega narodnega napredka. Čast in slava vam vrli sosedni mladeniči, ki ste toliko pripomogli h krasnemu izidu te veselice. Ostanete nam nepozabljeni! Od Sv. Antona V Slov. goricah. Spali smo precej časa, a v zadnjem času smo se predramili iz škodljivega narodnega spanja. O tem je dovolj svedočil občni ^bor našega katoliškega bralnega društva v nedeljo, dne 3. januarja. Prostorna šolska soba je bila natlačeno polna. Največ je bilo navzoče mladine, mladeničev in deklet. Z lepim pozdravom otvori predsednik Jurančič občni zbor in da besedo benediškemu kaplanu Gomilšeku. Govornik izrazi svoje posebno veselje nad ogromno vdeležbo, navdušuje navzoče za trojno delo, za delo za Boga, za domovino in za naš gospodarski napredek, častita Antonjevčanom, da imajo društvo, ki po svojem imenu in po pravilih stoji odločno na katoliško-slovenski edino pravi podlagi, iskreno pozdravlja mladi zvezi, mladeniško in dekliško in poda obilo naukov, kako naj bi Antonjevčani v bodoče delovali pri svojem bralnem društvu za vsestranski narodni in gospodarski napredek. Vsi so pozorno poslušali in odobravali govornikove bodrilne besede in obljubili, da bomo napeli vse moči, da se popolnoma probudi lepa naša župnija! — Iz poročila tajnikovega in blagajnikovega je bilo razvidno, da je v pretečenem letu naše društvo štelo komaj blizu 30 udov, kar je bilo res malo. Nato je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik Jurančič, podpredsednik trgovec Tušek, tajnik učitelj Klemenčič, blagajnik in knjižničar kaplan Škamlec in odbornik mladenič Balaškovič. Imena izvoljenih odbornikov so nam porok, da bo društvo pričelo novo živahno življenje. Kaj krasno nam je zapel mešani zbor domačih in sosednih učiteljev in učiteljic nekaj pesmic, pobralo se je nekaj udnine in predsednik Jurančič je zaključil vrlo zanimivo zborovanje, katerega so počastili prijatelji od Sv. Andraža in Sv. Lovrenca ter šest korenjaških benediških mladeničev. — Da bo naše bralno društvo v bodoče res središče novega živahnega delovanja, o tem ne smem dvomiti, saj že obe zvezi, mladeniška in dekliška, štejete čez 100 udov, ki se pogostoma zbirajo na poučnih shodih, ki jih vodi in pri katerih ima lepe, zanimive poučne govore obeh zvez duhovni voditelj za mladino izredno vneti kaplan Škamlec. Mladeniče in gospodarje pa poučuje učitelj Klemenčič vsako nedeljo po večernicah s hvalevredno vnemo v vinogradništvu. Da, tudi mi Antonjevčani smo stopili v vrsto napredujočih zavednih Slovencev. Zato pa le krepko naprej na začeti poti starejši, Antonjevčani, posebno pa ti, ljuba in nadepolna naša moška in ženska mladina! Sv. Rupert v Slov. gor. Naše bralno društvo vrlo napreduje. Naročilo si je nov oder, na katerem je že v nedeljo, dne 10. t. mes. igralo. Bralno sobo imamo v starem šolskem poslopju. To pa ni povolji nekemu stanovalcu v istem poslopju (naročniku »Tagespošte«). Toda ruperčki Slovenci, nič se ne brigajte za hude poglede omenjenega gospoda, ampak pridno obiskujte bralno sobo. Iz Murskega polja. Zveza prostovoljnih gasilnih društev za ljutomeriki okraj je imela dne 20. grudna 1.1. letno zborovanje v Bučečovcih. Vabilu so se odzvala skoraj vsa posamezna gasilska društva in bila po svojih zastopnikih zastopana, katerih je bilo navzočih trideset. Ker je bil začetek napovedan na drugo uro, in ker nam c. kr. okrajno glavarstvo ni priposlalo nobenega zastopnika na zborovanje, je otvoril gospod načelnik zborovanje. Iz zborovanja je posneti, da se hvala Bogu letos niso pojavili kaki nevarni požari, kakor se je to zgodilo tu in tam v prejšnih letih; toraj v tem oziru za-vezino možtvo ni občutilo sile. Zavezino možtvo se je pa polnoštevilno vdeležilo sprevoda veleč. gosp. dekana Irana Skuhala v Ljutomeru dne 20. svečana 1.1. Ker so češka gasilska društva praznovala svoj 50 letni obstanek v dnevih 15, 16., 17. avgusta 1. 1. bi se bila rada zaveza vdeležila te slavnosti, toda ni imela dovolj denarnih sredstev, da bi poslala zastopnike. Brati Kranjci so nas povabili, naj se njim pridružimo v Spilfeldu, pa pri najboljši volji se to ni moglo zgoditi. Pozabili pa nismo čeških gasilcev. Napisal se je laskav pozdrav, kateremu se je pridjala okrašena fotografija zadružnega možtva ter ta poslala v pozdrav na Češko. Zavezino možtvo je bilo polnoštevilno zastopano pri sv. maši na rojstni dan presvit. cesarja v Ljutomeru. V zavezi je 13 posameznih društev z 221 možmi in 16 br.zgalnimi pripravami. Odboru zaveze se je pokazalo, da so stanovanja v področju gasilnega društva »Noršenci—Babenci« jako raztegnjena in brizgalnica, katera je v spravišču v vasi Noršenci, ne odgovarja vsem gasilskim zahtevam. Zatoraj se bo naprosil slavni občinski zastop in slavni deželni odbor za prispevek, da si lahko Babenci omislijo vodoses, s katerim se lahko v slučaju potrebe iz potoka Mirice voda privaja. Gasilno društvo občine C ven je v svojem delokrogu, to je v svojih štirih oddelkih Cven, Gor. Krapje, Spod. Krapje in Mota nabralo za ponesrečence v Slovenjgradcu 78 kron 33 vin. in izročilo c. kr. glavarstvu, da se je poslalo ponesrečenim v Slovenjgradec. Zjtvezina blagajna je pokazala, da ima 495 K 6 v gotovine in 36 K terjatve, toraj skupaj 531 K 6 v. Izdatkov je bilo 8 K 23 v. Ti so pa že odbiti od zgoraj zaznamovanega zneska. Ta znesek se je večjidel dal gasilcu Mihalu Lipša, kateri se je poškodoval pri požaru v Logarovcib pri posestniku Strahu, ko je reševal živino. V novi odbor so voljeni zopet stari odborniki: Jožef Rajh, kmet na Moti, načelnik; Vido Magdič, kmet v Klučarovcih, nač. namestnik; Josip Karba, kmet na Krapju, tajnik; Alojzij Štiblar, kmet v Križevcih, blagajnik. Stara cesta pri Ljutomeru. V sredo, na sv. Treh kraljev popoldne se je vršil v gostilni g. Vrabla na Kamenščaku ustanovni shod »Kmetijskega društva Stara cesta in okolica«. Koj prvi dan je pristopilo k društvu 44 udov, kar znači, da je bilo tako društvo že davno potrebno. — Društvenim predsed nikom je bil izvoljen Ivan Tomažič, nadučit. na Stari cesti, njegovim namestnikom Mart;n Vrabel iz Kamenščaka, blagajnikom Ludvik Šoštarič, tajnikom Matija Kosi iz Stare ceste; odbora ki pa so kmetje: Lipovec Franc iž Vcgričevec, Vrabel Ivan in Škrjanec Ivan iz Benetka, Meznarič Jakob iz Mekotnjaka, Kaučič Jakob iz Desnjaka, Senčar Franc iz Kamenščaka. — Dal Bog, da bi mlado društvo vrlo napredovalo v korist našemu slovenskemu kmetu! Društvo je počastil tudi g. nadučitelj Vabič, da še je enkrat razložil kmetom važnost takih društev; njemu gre posebna hvala, ker si je iztekel veliko zaslug pri snovanju tega prepotrebnega društva. Hvala mu! Ljutomerska podružnica c. kr. kmetijske družbe priredila bode tekom leta na raznih krajih domačega okraja strokovno poučna predavanja. Prvo tako v letošnjem letu bode v nedeljo, dne 17. januarja po rani božji službi ob 8 uri predpoldne, pri katerem bode potovalni g. učitelj M. Jelovšek govoril o napredni živinoreji, in se vabijo vsi kmetovalci, da pridejo. Pri tej priliki bode kmetijska podružnica sprejemala ude, kateri skozi celo leto dobijo strokovni časnik »Slovenski Gospodarski Glasnik« zastonj, in druge potrebščine, kot: živinsko sol 3 do 4 krone ceneje kot pri trgovcih, zanesljiva semena, kot: deteljično, rusko laneno, travniška, runino (pese), umetna gnojila, nadalje: kmetijska orodja, travniške brane; potem: izbrane plemenske mrjaščke, za polovico prave cene, in drugo. Vsak posamezen kmet moral bi že t zavoljo koristi, ki jih bo imel, postati ud kmetijske podružnice. — T. č. predsednik Jos. Mursa. Eatol. slov. polit, društvo „Sloga" s sedežem v Ormožu si je pri svojem letošnjem občnem zboru sestavilo sledeči odbor: Prvomestnik dr. Ivan Omulec, odvetnik, načelnik ormoškega okrajnega zastopa i. t. d. v Ormožu; njegov namestnik Ivan Kočevar, trgovec, deželni poslanec i. t d. v Središču; tajnik Mihael Korošec, tajnik okrajne posojilnice v Ormožu, blagajnik Martin Stanič, posestnik in župan na Hardeku; odborniki: Dr. Oroslav Kristan, okrožni zdravnik v Ormožu, Alojzij Miki, veleposestnik in trgovec v Ormožu, Florijan Kuharič, posestnik in župan na Lešnici, Ivan Škrlec, c. kr. poštar pri Sv. Tomažu, Jožef Šinko, posestnik in župan v Središču; odbornikovi namestniki: Makso Robič, trgovec v Središču, Štefan Pernat, odvetniški koncipijent in posestnik v Ormožu, Jakob Potočnik, čevljarski mojster v Ormožu, Franc Gomzi, veleposestnik in gostilničar v Ormožu, Leopold Petovar, ces. kr. poštar in veleposestnik v Ivajnkovcih ter Franc Zabavnik, posestnik in župan v Vo-drancih. V Cvetkovcih pri Ormožu je priredilo dne 3 t. m. kmet. društvo za ormoški okraj svoja društvena predavanja. Navzočih je bilo okoli 150 posestnikov iz domačega kraja, iz Gorišnic, Sv Marjete, Samošanov, Formina, Gajovec itd. Govorili so: g. Ivanuša o važnosti in potrebi umnega gospodarstva, g. Korpar o umni živinoreji, gosp. Dokša o sadjerej' V debato sta posegla tudi gg. nadučitelj Žunkovič in Šoštarič. Zborovanje je vodil predsednik društva g. inžener Ferdo Lupša. Ob tej priliki se je ustanovila nova podružnica pod imenom Sv. Lenart. Po pravilih je odbornik centrale kmet. društva g. Korpar Tomaž tukaj izvoljen eb enem za predsednika te podružnice. Temu sledi volitev šestih odbornikov in s;cer: gosp. nadučitelj Franc Megla pri Sv. Lenartu, gosp. Andraž Muhič v Cvetkovcih, gosp. Ivan Horvat v Cvetkovcih, g Jožef Kovačec v Oslušovcih, g. Jožef Pintarič v Samošanih in g Henrik Irgolič v Sodincih. Runeč pri Ormožu. Zahvala. Gospod J. Kočevar, deželni poslanec itd., poslal je »Kmetijskemu društvu Lešnica pri Ormožu« znesek 10 K v društvene namene in gospod J. Meško iz Grma podaril je društveni knjižnici osem lepih knjig. Obema kličeta najsrčnejši »Bog plati« tač. predsednik F. Vabič in denarničar J. Habjanič. Iz Staregatrga pri Slovenjgradcu. Oirimo se tudi mi nekoliko v preteklost! Zapazili bomo. da se je marsikaj spremenilo. Šola v Siele-Vrhe je dobila vrlega učitelja Karola Job, ki je izjavil, da rad podučuje v petju in glasbi. Mladeniči, poprimite se te ugodne prilike! Tudi nedeljsko šolo bi vam odprl, če bi se oglasilo zadostno število obiskovalcev. Kaj pa je z mladino našega bralnega društva ? Preteklo leto nam ni priredila nobene veselice. Mislim, da bo zato letos boljše, če kaj bo? Toda popolnoma še vendar ni zaspala, to nam kaže ob praznikih krasno ceciljansko petje, ki te prisili, da moraš ne- hote povzdigniti svoje misli k Bogu. Poučnega predavanja pri nas Se do zdaj ni bilo, ako-ravno Se precej beremo. V naSe bralno društvo zahaja 10 iztisov »Slov. Gospodarja«, dva iztisa »Mira«, dva iztisa »Domoljuba« in dva iztisa »Narodnega Gospodarja«. Pravega življenja vendar ni v našem bralnem društvu. Prvič zato ne, ker udje ne plačujejo redno udnine in drugič zato, ker je ista previsoka, namreč 2 kroni 40 vinarjev na leto. Zato naj odbor skrbi, da se bo udnina znižala za polovico in potem ista redno plačevala. — Pohorski ovčar. Sv. Bolfenk pri Središča. V nedeljo, dne 17. t. m. bode po večernicah »Kmetijsko društvo za ormoški okraj« s sedežem v Ormožu priredilo svoja gospodarstvena predavanja pri Sv. Boifenku v gostilni g. Galiča. Nastopilo bede več govornikov, kakor gosp. Ivanuša, gosp. DogSa, g. inž. Lupša i. dr. in govorilo se bode le o gospodarstvenem napredku in o gospodarskih potrebah tega kraja. Po predavanjih pa se bode ob jednem konstituirala podružnica Sv. Bolfenk po § 4 b društvenih pravil. V vseh strokah življenja so nastopile druge razmere, tako tudi v kmetijstvu, katero je glavna podlaga državi kakor deželi, zato je nujna potreba povzdigniti kmetijstvo na tisto stopinjo, ki zamore zadostovati zahtevam sedanjega časa. Sedaj ne velja več le s krampom in motiko obdelovati zemljo; uma in izurjenosti je treba v gospodarstven napredek, in zato je prva točka izmed mnogih, katero si je postavilo omenjeno društvo v svoj delokrog, to je prirejanje gospodarstvenih predavanj in razgovorov o krajevnih potrebah za naše prebivalstvo velevažna. In koliko zanimanja in vspeba sta imeli obe dosedanji priredbi, to kaže obilen obisk in vsestranski podučni razgovori v prospeh kmeta. Zbog tega sta se osnovali že tudi podružnici Sv. Lenart in Sv. Miklavž. Zatorej udeležite se polnoštevilno vsi, ki ste za napredek, v nedeljo teh predavanj in razgovorov, izražajte vsak svoje mnenje v prosv^to kmečkega stanu! St Jurij ob jnž. žel. Tukajšnje katol. bral. društvo je izposodilo v letu 1903 2900 knjig. Gotovo častno število za komaj poldrugo leto staro društvo. DruStvo si ni moglo kupiti nobenih knjig, ker je bilo v gmotnem oziru na slabem, zato so pa odlični rodoljubi priskočili z darovi knjig na pomoč. Vsem d aro vatel jem se na tem mestu iskreno za- hvalimo. Posebno se pa zahvalimo sledečim darovalcem knjig: visok, dežel, odboru, Blaz-nikovi tiskarni v Ljubljani, čč. gg. kapelanoma Gregorju Potokar in Maksu Ašiču, gdčni M. Orač, gospej nadučiteljevi, gospej Riipšl-novi, gg. učiteljiščnikoma Ant. Kristan in Ant. Ra-buza. Bog povrni! Vse rodoljube, ki imate morebiti kaj knjig preveč, podarite jih nuSemu braln. društvu, katero vam bode zelo hvaležno in zraven storite Se rodoljubno delo. Bralno društvo v Konjicah nam naznanja v zadnjem trenotku, da bo imelo dne 24. jan. ob 3. uri pop. občni zbor z navadnim vsporedom. Slov. katol. bralno društvo v Novi cerkvi je imelo dne 31. decembra svoj letni občni zbor. Za časopise se je plačalo preteklo leto 56 K, novih knjig je prirastlo 36, prebralo se jih je nad 800. Knjig bi se prebralo še tri- ali štirikrat toliko, če bi jih diuStvo imelo v zalogi. Ker jih pa ni, se moramo s tem številom zadovoljiti. Prosijo se vsi izobraženi rojaki tukajšnje župnije, da bi nam darovali za ljudstvo prikladnih knjig, za kar jim bodomo iz srca hvaležni. Liste: »Slovenec«, »Mir«, »Narodni Gospodar« so dobivali društveniki brezplačno od podpornikov. DruStvo hoče napredovati in širiti pravo omiko med tukajšnjim ljudstvom. Iz dragih krajev. Fml. grof Latour, vzgojitelj rajnega prestolonaslednika Rudolfa je minoli mesec umrl. V svoji oporoki je določil, da se naj opusti vojaško spremstvo pri njegovem pogrebu, ker imajo itak vojaki dovolj drugega dela. Pozabljena železniška postaja Pred mrogimi leti so napravili v Čulnici na Hr- vaškem ob ogrski meji na državni železnici postajališče. Ker je pa osebni promet res neznaten, izbrisali so menda sprevodniki to postajališče sploh iz voznega reda. Nedavno sta se hotela dva gospoda peljati v Čulinec, toda sprevodnik ju je hotel prisiliti, da se morata peljati do Sesvete ter res ni botel dati v Culnicu vlaka vstaviti. Gospoda pa sta bila odločna ter sta začela vleči zvonilo za nujno pomoč in vlak se je naglo vstavil. Gospodarske drobtinice. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundi na Pohorju je imela v preteklem letu 1903 prejemkov 65866 K 80 v, izdatkov 64885 K 59 v. Denarnega prometa 130752 K 39 v. Hranilnih vlog je bilo vloženih 39722 K 15 v, vzdignjenih 23162 K 88 v. Posojil se je izplačalo 21442 K 87 v, vrnjenih je bilo 7169 K 19 v. Denarnega prometa je bilo 1. 1903 več kot L 1902 za 36539 K 66 v. Iz tega se vidi, kaka dobro napreduje imenovana »Hranilnica in posojilnica« na visokem Pohorju. Pa je tudi v dobrih in spretnih rokah, zato ima ljudstvo popolno zaupanje do nje. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 9. do 27. dec. 1903 poslali prispevke p. n. gg. in društva: J. Tombah v Št. Petru 4*20 K, M. Schmid v Soliavi 10 K, Fr. Gomilšek pri Sv. Benediktu v Sloven. gor. 11 K, J. Komljanec v Ptuju 6 K, dr. Sil. Hrašovec v Ma/iboru 10 K, Posojilnica v Vojniku 15 K, M. Koren v Žalcu zbirko 19 50. K. Mohorjani: pri Sv. Rupertu v Slov. gor. 5 K, v Žalcu 11 K. Ženska podružnica v Ribnici 190 Za družbeni Koledar je v tej dobi 301 odjemnik poslal 487 K mej temi 9 po 3 K, 6 po 4 K in 10 po 5 K. Loterijske številke Trst 9. januarja: 76, 66, 74, 12, 16. Line 9 januarja: 21, 27, 7, 40, 61. Društvena naziiauila. Dne 17. januv. »Bral. društva pri Sv. Barbari pri Mariborom« ob polu 11. uri dopoludne v kapelaniji. » » » »Murskega Sokola« občni zbor v dvorani g. Kukovca v Ljutomeru ob polu 3 uri popoludne. » » » V Kočnem pri Laporju veselica s petjem v gostilni Val. Potisk ob 3. uri pop. » (» » »Bral. društva pri Sv. Križu na Mur. polju« občni zbor v šolskih prostorih. Začetek ob 3. uri popol. » » » »Bral. društva pri Sv. Jerneju pri Ločah« občni zbor v stari šoli ob 3. uri. Dekliška veselica v Novicerkvi z govorom in gled. igrama ob 3. uri popol. »Konjiške čitalnice« plesna veselica v konjiškem Narod. domu. »Kmet. bral. društva v Gor. Radgoni« z gledal, igrama, s petjem in tambu-ranjem v prostorih g Škrleca. Dne 23. januv Dne 24 januv. Vsaka beseda jfj stane 2 v Najmanj» objava 45 v. MALA OZNANILA Vaaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda stane 2 V. Večkr. objav» pa dogovoru. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih nt uprav niš tre se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Lepa hiša z verando za gospodo, s popolno gostiln, koncesijo, prodajo tobaka in malo trgovino. Hiša ima 4 sobe, 1 štedilnik, 2 kleti in magacin, hlev za svinje in krave, 2 lepa vrta in čeden sadonos-nik s trikratno košnjo, zemljišča je okoli en oral. Na lepem kraju, blizu mesta in in kolodvora na Spod. Štajerskem, jako primerno za izlet, se po nizki ceni proda. Kje, pove upravništvo. 638 8—1 Kupi se. Hrastovo deblo 5 m dolgo, jako del elo za prešna polštra, ali pa dva kosa, vsaki 2 in pol m dolg, smeta biti zelo grčasta, a ne znotraj prhka; ali pa cela preša v precej dobrem stanu, se kupi. O. Arnuž, učitelj pri Sv. Jakobu v Sloven. goricah. 12 2—1 Proste službe. Močnega kovaškega učenca sprejme takoj Anton Koren, kovaški mojster na Tezni pri Mariboru. 11 2—1 Hiša na zelo prometnem kraju, ki je pripravna za vsako obrt, zraven spada tudi nekaj zemljišča, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Naplačila le 500 gld. Naslov pove upravništvo. 9 2—1 Oskrbniki z dobrimi spričevali, vojaščine prost, neoženjen, vešč slovenskega in nemškega jezika, kateri je dovršil tudi sadje in v"norejsko šolo, želi službe na več,em posestvu in aicer najrajše na takem z vinogradi. — Naslov pove g. Dominik Peklar, posestnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 15 3—1 Naznanilo. Zaradi prezidanja trgovine se bo slehrno blago po zelo znižani ceni razprodajalo pri Antonu Strableg v Mariboru, glavni trg št 12. 7 3—1 V najem se da. Trgovina se da v najem z eno sobo in veliko kletjo za 140 K na leto. Naslov: Štev. 100, pošta: Podčetrtek, Štajersko. 10 8—1 Mlinarskega pomočnika ali učenca, zvestega in pridnega sprejme Alojzij Kupec, Št. Pavel v Sav. dolini. 17 2-i Službo majerja ali šafarja išče mož, ki razume živinorejo in poljsko delo. — Naslov pri upravništvu. 18 2—1 0 ... N a v o d V/ za katoliške zaročence in zakonske. Po P. Jožefu Holler, O. Ss. R. poslovenil duhovnik lavant. škofije. Cena 30 Triu.. Po pošti 5 v. več. Pošilja se le proti predplačilu. — Priporoča — tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Izdelovatelj orgel Ivan IVlilavec (Goršičev učenec) Ljubljana Cerkvene ulice Ljubljana se priporoča najuljudneje preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v strokovno dovršeno izdelovanje novih cerkvenih orgel po najnovejših, zanesljivih in izkušenih sestavih. Vsakovrstna popravila in predelovanja izvršuje z najzanesljivejšo natančnostjo po najnižjih cenah. 585 6-6 Svoji k svoji m! Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena ste klenica 120 gld. z navodilom vporabe. Stari konjsk se Pr'Poroža posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljatev frankira. Benedikt Hertl, posest graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu pri Martinu Š u s t e r. _526 52 —;3 j Petrolne žarnice k znižani ceni, v največji izberi vsakovrstnih svetilk in niih delov ter petrolne kurilne peči, stopiče (pečate) iz kavčuka in kovine, za urade in posameznike, monograme in vzorce v znamovanje perila itd. itd. — Nazorne dopisnice (posamezne od 2 v in skupine po 10 komadov od 80 vin. naprej), srečke (posamezne ali v skupinah) na mesečno plačo, šivalne stroje (vsakovrstnih sestavov) od 38 K naprej na mesečno plačo. — Vsako blago ceneje ko povsod drugod priporoča 625 6-3 I. E. Weixl v Maribr n, Zofij ni trg št. 3. : Anton Paoluzzi pos. v Cittanovi, Istria, prodaja lastnega vina. Pinot (belo) po 17 novčičev liter, belo domače „ 13 „ „ teran „ 14 „ „ Po tej ceni franko na postajo Trst; v svojih sodih se podraži za 5 %• 537 Vzorci se pošljejo zastonj. 9 Tiskarna sv. Cirila v Mariboru se priporoča v razna tiskarska dela. Na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 „Grand p rix" Postarno reg. varvs. znamka. Svetovnoznani ruski karavanski čaj brata K& C Popoff v Moskvi. Zalagatelj več evropejskih dvorov. Najfinejša marka, Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših trgovinah. mm 556 10—10 Jožef Kolarič, mizarski mojster v Mariboru Tegetthoifov trg št 3 (prej samostan sester reda sv. Frančiška), absolvican obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeja na Dunaju 376 26—11 se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. Slovanske Knjižnice „Pod lipo" 2. zvez. Stolni dekan d- Ivan Križanič. Cena knjigi 30 v, s pošto 35 v. — Dobi se v — tiskarni sv. Cirila v Mariboru Koroške ulice št. 5. Hh Velečastiti duhovščini priporoča za avečnloo izvrstne voščene ■»i- Jožef Dufek, svečar v Maribora Viktringhofgasse 30. 3 4—2 Vzame se tudi ua leten račun. Kuverte s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila, Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m n o t i s k u . Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. Amerika. Odhod iz Havre vsako soboto. Vozni listki od francoske družbe. Dobra in hitra vožnja, izvrstna brana z vinom in likerjem. — Natančneja pojasnila zastonj in franko pod naslovom: Französische Linie, Wien IV., Weyringergasse 8. 549 10-8 „Vzajemna zavarovalnica " t Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Me^jatova hiša vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponndbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. 524 42 Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! Svoji k svojim. "3MB Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sy. Marka. ^BDDBHMMBHBH ■BMmBk Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • • Osobito odstranjujejo trganje in ote kanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar,urejujejo iz nečak, olpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : Mestna lekarna, Zagreb, Marto? trl št. 68, poleg ccrtie s?. Marta Denar se pošilja naprej aH pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer frarko dostavljena na \sako pošto: 1 ducat 12 steklenlo) 4 K. 4 ducate (48 »teklenio) 14-60 H 2 duoata 24 steklenlo) 8 K. 5 ducatov (60 steklen.) 17-— H. 3 ducate (36 ateklenlo) 11 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinftič, učitelj: Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mami6, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1. 1360. 617 10-5 Mestna lekarna, Zagreb, ~6 Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! r Anton Viher mizarski mojster v Mariboru Koroške ulice št. 31 16 1 absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradca Be priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih irdplkov za posjopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj 1 Specialist v izdelovanja portal in parketnih tal. Anton Hermetter, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki „pr-i belem zajcu.«* 572 8—8 v Maribora, Tegetthoftova cesta št. 9 čast mi je slav. občinstvu v Mariboru in okolici naznaniti, da sem svojo trgovino oskrbel s samo svežim in najboljšim špecerijskim blagom, katero priporočam: najboljšo moko za kruh iz prvih ogrskih paromlinov, domačo svinjsko mast in zaseko, najboljše sveže rozine, elbebe, suho grozdje in pravo domačo strd kakor tudi vsakovrstno Južno sadje po najnižjih eenah. — Razven tega bom imel v zalogi vsakovrstne deželne pridelke ter istočasno opozarjam gospodinje, da kupujem vse deželne pridelke po najvišjih cenah. — Cenj in obilnim , aroč-bam se priporoča z odličnim spoštovanjem Anton Hermetter, trgovina „pri belenu zajcu". ct< m WM Za slovenske mladeniče in mladenke! ■ V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige Črtice iz slovenske zgodovine. 1. Stari Slovani. En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpo&lje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. ——Dobi se ———— v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. nI. št. 5. ajboljše voščene sveče iz svoje no najnovejšem sistemu urejene svečane k ===== priporoča ===== 14 r Lovro Pokorn, svecar v Celju. t Razglas. Z ozirom na ugodne vspehe, kateri se labko dosežejo s setvo zemlji in vremenskim razmeram priležnih zmesi travnega semena pri obdtlovanju travnikov in pridelovanju krme, namerava deželni odbor štajerskim kmetovalcem ponuditi priložnost, da si potrebne, zajamčeno dobre in kaljive zmesi travnega semena za leto 1904 naročijo skupno po primerno nizki ceni. Zmesi travnega semena, katere so preračunjene in sestavljene po skušnem načinu c. kr. dvornega svetnika in ravnatelja c. kr. semenske pregledne postaje na Dunaju, gospoda dr. Teodora viteza Weinzierl, bedo se oddajale po lastni ceni in sicer: 1 Deteljna trava (nadomestilo za čisto deteljo) 2 do 3 letna, 80% detelje in 20% trave. Na oral se pose je 16 kg. Cena 1 kg znaša z ozirom na sestavo zmesi 1 K 30 h do 1 K 50 h. 2 Zmes za spolovinske travnike 4 do 6 letne, 33 % detelje in 67% trave. Na oral se poseje 30 kg Cena 1 kg znaša z ozirom na sestavo zmesi 1 K 20 h do 1 K 40 h. 3. Zmes za tra|ne travnike, 20% detelje in 80% trave. Na oral se postje 30 kg. Cena i kg znaša z ozirom na sestavo zmesi 1 K 60 h do 1 K 80 h. 4 Zmes za posetev travnikov hitro po senokošnji. Potrebno je za oral 9 kg. Cena po 1 K 40 h kg. Vsi kmetovalci, kateri si želijo naročiti tem potom potrebnega travnega semena za napravo novih, ali za zboljšanje starih naravnih travnikov, se opozarjajo, da se morsjo detična naročila dopo-slati najkasneje do 15. svečana 1904 deželnemu kulturno - tehničnemu uradu v Gradcu (Hans Sachsgasse 2) Na pozneje došla naročila se ne bode uzir jemalo. Manj kot 5 kg mešanega semena se ne bo oddajalo. Pravočasno naročeno travno seme razpošiljalo se bo sredi meseca sušca 1904. Pri vsakem naročilu je navesti: 1. Površna mera zemljišča (orali ali ulomki taistih) ali pa zaželjena množina semena v kilogramih. 2 Namen porabe (za deteljno travo, za spolovinske ali trajne travnike ali za posetev) s pripombo, ali je zemljišče mokrotno ali suho. 3. Natančen popis kakovosti zemlje; ali je težka, srednjetežka, lahka ali močvirna. 4. Zadnja pošta, oziroma železniška postaja taistega kraja, kamor se naročeno travno seme želi. Konečno se še pripomni, da se bo naročeno travno seme razpošiljalo le proti povzetju, in da je vsako naročilo zavezno in se ne more preklicati. V Gradcu, meseca januarja 1904. 13 1—1 Od štajerskega deželn. odbora. 1. Naznanilo. Ravnateljstvo registrovane zadruge .Hranilno in posojilno Aruštvo t Ptuji' naznanja s tem da velja od 1. Januarja naprej pri hranilnih vlogah 41/i % obrestna mera, ••••••••••• pri posojilih (novih in tistih, pri katerih obresti zapadejo še le v letu 1904) na menice s poroki ali dolžna pisma s poroki (brez vknjižbe) 5 1/2 % obrestna mera, oboje pa do preklica. •••••••• Na Ptuji, dne 2. januarja lb04. Ravnateljstvo. 8 3—1 iadvatalj tn —irihiik kmt. tlak. drsita. ttdcovorai aradoiki F trdo Lesko var. Tiak tlakam« rr. Cirila. Današnji Ust Ima „Naš Dom,, kot prilogo!