r,
TELEFON: CHelsea 3—1242
GLAS NARODA
j
list slovenskih delavcev t Ameriki.
The largest Sloreman Daily in the United States*
Iwoed every day except Sundays And legal Holidays« 75,000 Readers.
No. 164. — Stev. 164.
Entered as Second Clags Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3.
1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 15, 1936 —SREDA, 15. JULIJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
A. F. L SE NE MORE ODLOCHI ZA IZKLJUČITEV LEWISA
VODITELJ UNITED MINE WORKERS JE POPOLNOMA IGNORIRAL VABILO IZVRŠILNEGA ODBORA
Vodstvo Federacije se nikakor ne more odločiti za izključitev Lewisa in njegovih tovarišev. — Na črni listi je enajst strokovnih organizacij.—Lewis pravi, da ne ve nič drugega kot tisto, kar je či-tal v čajsopisih.
WASHINGTON, D. C., 14. julija. — Dobro informirani krogi so prepričani, da je izvrševalni odbor Ameriške Delavske Federacije sklehil izključiti United Mine Workers in enajst strokovnih organizacij, ki so zastopane v odboru za industrijal-no organizacijo (CIO), toda do danes opoldne ni bil storjen v tej smeri še noben odločilen korak.
— Nič posebnega se ni zgodilo, kar bi imelo kakšen vpliv na splošen položaj, — je rekel William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije.
S vrha današnje dopoldanske seje je bila, dati dvanajstim povabljenim organizacijam priliko, ovreči očitek, da so ustanovili konkurenčno organizacijo.
Namen "vstašev" je, spraviti vse delavce posameznih velikih industrij v eno samo unijo, dočim se zavzema Green za strokovne organizacije, to se pravi, naj bodo električarji, karpenterji, plumber ji itd., organizirani vsak v svoji organizaciji, ne .oziraje se, v kakšni industriji so zaposleni.
John L. Lewis, vodja CIO skupine, se je vrnil danes s potovanja ter ni hotel niti z,besedo omeniti posvetovanj izvrševalnega odbora Ameriške Delavske Federacije. Rekel je, da ve le tisto, kar je čital v časopisih.
Lewis bo jutri govoril pri zajtrku National Press Cluba in bo ob tej priliki najbrž pojasnil svoje na-
Novi sporazum—udarec za Malo antanto
DELO JE BILO USTAVLJENO ZARADI VROČINE
Velika družba za avtomobile bo zaprla tovarne v vročini. — Delavci bodo o tem odločili.
* zore.
WASHINGTON, D. C., 14. julija. — Poravnava spora v Ameriški Delavski Federaciji je sedaj še bolj oddaljena, ko se je John L. Lewis in drugi čla>* ni odbora za industrijsko organizacijo niso odzvali povabilu, da pridejo pred izvrševalni odbor delav ske federacije in zagovarjajo svojo stvar.
Predsednik delavske federacije William Green je rekel, da obžaluje, da voditelji industrijske organizacije niso na njegovo povabilo niti odgovorili.
'-'Upali smo," je rekel Green, "da bi razprava pred izvrševalni m odborom dovedla do kompromisa in je bil v resnici to naš namen, ko smo Lewisa in njegove tovariše povabili na razgovor. Zal, da niso hoteli priti in so s tem izvrševalnem odboru ob-težilo delo."
Clan Lewisovega industrijskega odbora J. Bro-phy je rekel:	-	^^H
"Izvrševalni odbor nima postavne pravice, da bi Suspendiral unije in tudi za tako postopanje nima podpore članstva American Federation of Labor."
Lewisov odbor je pred nekaj dnevi pričel organizirati jeklarje in Brophy pravi, da je v unijo stopilo že več sto delavcev.
Ako delavska federacija suspendira unije pod CIO, tedaj bo izgubila 1,250,000 svojih članov ter $ 10,000 mesečnih prispevkov.
Pol^g tega, da je nastal v Delavski Federaciji spor zaradi organizacijskih načel, je med obema skupinama tudi politična razlika.
Lewis dejansko podpira Rooseveltovo kampanjo in je rekel, da bodo vsi njegovi delavci volili Rooeevelta.
Green pa zahteva, da se Delavska Federacija, kot vedno do sedaj, zadrži nevtralno in da vsak vo-
DETROIT, Mich., 14. julija. — Ker so zadnjih 14 ur prihajala poročila o smrtnih slučajih vsled vročine vsakih deset minut, je General Motors Corporation naznanila, da bo tisoče svojih delavcev vprašala, ako so zadovoljni, da se v 65 tovarnah ustavi delo, dokler vročina ne poneha.
V	enajstih dneh hude vročine je po vseh Združenih drža vah un/rlo 3626 ljudi; na poljskih pridelkih pa je škode do $300,000,000. -
V	Michiganu je v šestih dneh vsled vročine umrlo 390 ljudi. V umobolnic je umrlo 23 bolnikov in mrtvašnica je bila pol na mrtvecev.
V	Henderson, Ky., je bilo 113 stopinj vročine, v Harris-burg in Carbondale, 111., pa 112/
V	Washington, D. C., je administrator za odpomoč farmer jem Rexford G. Tugwell .i-mel konferenco za zastopniki šestih prizadetih držav osrednjega zapada. Takoj so bili dovoljeni trije miljoni dolarjev za pomoč farmerjem.
V	Severni Dakoti so pričeli graditi 20 jezov za namakanje farmerske zemlje, da (preprečijo obnovitev letošnje katastrofe.
Dež je prinesel nekaj olajšanja v Wyomingu in Montani ter je pogasil gozdne požare blizu Gillette, Wyo. Oblasti so sedaj mnenja, da farmerjem sedaj ne bo več treba prodati živine, ko je prišel dež.
V	severnem delu Minnesote je sicer tudi deževalo, toda gozdni poželi še niso pogaseni.
PRIZNAL UMOR Z OPEKO
CHICAGO, 111., 14. julija.— James C. Tobin, ki je star 32 let, je bil aretiran, ker je nadlegoval majhne otroke in policija je bila presenečena, ko je priznal,da je z opeko ubil 24 let staro Mrs. Florence Thompson Castle. Priznal je tudi, da je pobe
ROOSEVELT NA POČITNICAH
VLADA SE BOJI DEM0STRACIJ
Roosevelt se je odpeljal Policija mora skrbeti, da na počitnice. — Oblju- 1 bil je zvezno pomoč za poplavljene kraje.
HYDE PARK, N. Y., 14. julija. — Predsednik Roosevelt se je sinoči s posebnim vlakom odpeljal v Rockland, Maine, od koder se bo z jahto odpeljal proti severu in 'bo v svojem prostem času največ lovil ribe. Pred svojim odhodom pa je še sprejel delegacijo " United States Flood Control Federation", ki zastopa vsled pomladanske povodnji prizadete okraje države Connecticut, Massachusetts, New York, Pennsylvania, W. Va. in Ohio. Predsednik je delegaciji oblju-ifcil, da bo zvezna vlada zgradila jezove za preprečenje po plav.
Njegova pomorska vožnja se bo pričela v Rockland, Maine in ga bo vodila do Campobel-lo, N. B., kjer ima svojo poletno hišo.
Iz Campobello bo odpotoval v Quebec na obisk generalnega governerja Kanade lorda Tweedsmuir, nato pa se bo v začetfcu avgusta z avtom peljal po krajih, katere je zadela povodenj letošnje pomladi.
V svoji prošnji navaja delegacija, da med prebivalstvom v krajih pomladanske povodnji prevladuje velik strah, ker je povodenj zahtevala mnogo človeških življenj in je napravila ogromno škodo, kar se more zopet ponoviti jeseni, ko v septembru in oktobru voda zopet pričenja naraščati.
se ne spopadejo pristaši levice in desnice. — 147. obletnica padca Balstile.
PARIZ, Francja, 14. julija. — Policijo čaka težavna nalo-i ga, da pri jutrišnjem obhaja-nju 147. obletnice padca Basti-le prepreči spopad med vladnimi prisatši in njihovimi nasprotniki, med pristaši levice in desnice.
Medtem ko je policija prejela za ta dan posebna povelja, ste obe stranki pozvali svoje pristaše, da se v kar največjem število udeleže velike parade, v kateri bo vojaštvo korakalo mimo predsednika Le-bruna in vladnih zastopnikov, mimo socijalističnega ministrskega predsednika Leona Blu-
ma, radikalno socijalističnega ^ — Indijanec iz rodu Apa-
" čev, 31 let stari Earl Gardner nad pol ure visel na visli-
vojnega ministra Edoua-cda Daladier in komunističnega poslanca Maurice Tliorez.
LEWIS DOUGLAS OPERIRAN
V^Lenox Hill bolnišnici v New Yorku je bil včeraj operiran Lewis Douglas, ki je pred dvemi leti resigniral kot proračunski ravnatelj. Operacija na črevesju se je dobro posrečila.
NAJVEČJI ČLOVEK NA SVETU
ALTON, 111., 13. julija. — Robert Wadlow, boječ, 18 let star mladenič, je največji člo-gnil iz umobolnice v Elgin, 111.,w vek, kar jih more zaznamovati
Pri tej paradi hoče vojaštvo dokazati, da tudi vlada "ljudske fronte" ne zanemarja o-brambe dežele. Na veliki narodni praznik pa bo priredila svojo veliko parado "ljudska fronta", ki se bo žbrala na Place de la'Bastille.
Po obeh paradah bo v največjem pariškem gledališču Ohatelet brezplačna predstava levično politične igre "14. julij". V igri nastopi 330 igralcev.
Pri civilni demonstraciji ljudske fronte — komunistov, socijalistov in radikalnih soci-jalistov — gre ne samo za proslavo narodnega praznika, temveč tudi za zmagoslavje pristašev ministrskega predsednika Bluma.
Lansko leto so komunisti in socijalisti skupno demonstrirali proti tedanji vladi ministrskega predsednika Lavala, h kateri so tedaj tudi pripadali radikalni socijalisti, ki sedaj z obema levičnkna strankama tvorijo "ljudsko fronto".
Socijalistična stranka je pozvala svoje člane, da se pri ob-hajanju bastilnega dne Zberejo na Champs Elysses, da s tem proslavijo zmago nad fašisti.
L0CARNSKA KONFERENCA SK0R0 GOTOVO NE BO SKLICANA
BERLIN, Nemčija, 1 4. julija. — Vzelo bo več dni, predno se bo pokazal učinek senzacijonalnega sporazuma med Avstrijo in Nemčijo. Mogoče bo vzelo še nekaj tednov, predno bo ta učinek po celi Evropi viden. Ta sporazum je popolnoma premenil politično obzorje Evrope.
Prvi učinek bo najbrže preložitev konference locamskih držav v Bruselju. Ta konferenca je bila sklicana za 22. julija ter je imela določiti, kaj je storiti, ker je Netnčija zavrgla locarnsko pogodbo, ko je z vojaštvom zasedla Porenje.
Morebiti bo sedaj tudi Hitler odgovoril na angleško vprašanje. Na nekatera vprašanja pa je sedaj že tudi odgovoril z dejanjem, mesto z be sedami.
S tem, da je Hitler sklenil sporazum z Avstrijo, in sklenil prijateljstvo, je tudi odstranjena nevarnost, da bi bila Nemčija obkrožena s ovražni-mi državami.
Postavljena je tudi močna ograja med Francijo in njenimi zaveznicami Male antante. Mala antanta je prišla skoro ob vsako veljavo. Romunska, se more nasloniti na Rusijo, Čehoslovaški in Jugoslaviji pa Ee bo preostajalo drugega, kot da 'stopite v prijateljsko zvezo z Nemčijo. Jugoslavijo že sedaj vežejo tesne trgovske zveze z Nemčijo in se bo iz tega najJbrže tudi razvila politična zveza.
Ker je Italija odklonila svojo udeležbo na locarnski konferenci, je belgijski ministrski predsednik Paul van Zeeland prepustil Angliji in Franciji, da odloČite, ako sploh kaže še sklicati locarnsko konferenco.
INDIJANCA SO POL URE OBEŠALI
Earl Gardner je umoril svojo ženo in otroka. — Zanjka je bila odnehala in je visel na vislicah 33 minut.
SAN CARLOS, Ariz., 14. ju-
pred dvema mesecema, toda policija je mnenja, da si ta u mor samo jlomiišljuje in ga bo poslala zato v zavod za slaboumne.
Neznan morilec je 29. junija 7 opeko ubil Mrs. Catle vpričo njenega 7 let starega sina.
zgodovina.
Visok je 8 čevljev in 5 palcev ter noisi čevlje št. 35. Tehta pa 425 funtov.
Naročite se na *'Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državam
li po svojem političnem prepričanju. Vendar pa je Green izjavil, da bo volil RoQsevelta.
Izvrševalni odbor delavske federacije najbrže ne bo na svoji sedanji seji suspendiral upornih unij, temveč bo to odločitev prepustil konvenciji v novembru.
ŠPANSKI PRETI DRŽAVLJAN SKAVOJNA
MADRID, Španska, 13. julija. — Danes je bilo mobiliziranih sto tisoč španskih vojakov ter štirideset tisoč narodnih gardistov, ker se vlada boji izbruha državljanske vojne. Napetost med pristaši levice in pristaši desnice je namreč dospela do viška. Višek je pa tvoril umor Calva Sotela, mo-narhističnega voditelja, čitgar truplo so našli razsekano na nekem pokopališču.
je naa poi ure visel na cah, predno ga je zdravnik proglasil za mrtvega.
Kraj okoli vislic je bil močno zastražen, ker so se oblasti bale, da bodo Indijanci obsojenca .skušali osvoboditi. Za vislice je služil stroj za dro -bijenje kamenja, ki ga vpora-bljajo pri gradbi Coolidge kanala.
Ko mu je rabelj nataknil zanjko, je spodmaknil vrata pod njim, toda zanjka se je pomaknila naprej in se ni zadrgnila. Potegnili so ga nazaj nezavestnega. Rabelj mu je zanjko vnovič nataknil in tedaj se je pravilno zadrgnila.
Gardnerja so ponoči v avtomobilom pripeljali do vislic, toda je moral pet ur čakati, da se je zdanilo. Proti jutru je zaspal, medtem ko je 42 policistov korakalo okoli avtomobila, pričakujoč napada Indijancev.
Gardner je bil obsojen na smrt, ker je umoril svojo ženo in sina. Že prej pa je Gardner z nožem zaklal nekega Indijanca in je za to odsedel 7 let ječe. Sedaj je priznal umor svoje žene in sina, da mu ni bilo treba zopet v ječo. Tekom sodnijske obravnave je re<kel: "Najboljše je, da vzamete do-|bro vrv in me naglo obesite."
NAJLEPŠI MOŠKI
POTRES V ČILE
ALTAL, Čile, 13. julija. — Tukaj se je pojavil močan potres, ki je trajal skoro tri minute. Dve šoli sta porušeni, poslopje angleškega konzulata je pa močno poškodovano.
Po čudnem naključju ni bil nihče poškodovan.
NEWPORT, R. I., 13. julija, -n- V tukajšnjem kopališču, kjer se zbira takozvana "smetana" newyorške družbe, se je 'vršila lepotna tekma. Za najlepšega moškega je bil proglašen milijonar John Jacob As-tor. Dobil je 72 glasov.
Za najlepšo žensko v iNew-portu pa velja njegova svakinja Virginia French, ki je do-tU« 132 glasov* ___
KUBANSKI POSLANIK NA DUNAJU
HAVANA, Kuba, 13. julija. -— Senat je danes potrdil imenovanje grofa Nicholasa del Rivera za kubanskega poslanika na Dunaju. Rivero bo obenem zastopal Kubo tudi pri Vatikanu.
POLITIČNI NEMIRI V 1 SIRIJI
BEIRUT, Sirija, 13. julija. — V pristanišču Saida so iz-i bruhnili nemiri, ki so zahteva^ li štiri življenja. Več demon«, gruntov je bilo ranjenih, -
Največji aloronki dumb ▼ Združenih dfitvth
Ve|ja za vse leto • • •	$6.09
Za pol leta .....	$3.00
Za New York ctio leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
New York, Wednesday, July I 5, 1 936
STROSKI NATURALIZACIJE
Ta je trinajsti izmed vrste člankov o naturalizaciji «	in državljanstvu.
Čudodelnega
zdravnika za duševne bolezni **
imajo v smederevski okolici, v vasi Kaonici. Radojko Marko-vič se imenuje in je preprost kmetic ki ima polno hišo otrok. K Radojku prihajajo bolniki od blizu in daleč, revni in bogati na preprostih kmetski'h vozeh in v luksusnih avtomobilih in "čudodelnik" zdravi vse — brezplačno. Če mu ponudiš denar, ga ne sprdjme, češ, da je zdravljenje bolnikov njegova krščanska dolžnost. Seveda, če mu pa z bolnikom vred iz-roče pogačo v kateri je zapečena petdesetača,v pa "čudodelnik" pogačo vendarle vzame. Smederevski zdravniki so hoteli proučiti način Radojkovega zdravljenja in je moral Radojko v Smederevo, kjer se je pa zagovarjal, da tudi Kris t ni imel zdravniške diplome, pa je vendarle ozdravlljal ljudi iti celo mrtve vračal v življenje. Radojko sani rad govori o svojih zdravniških uspehih in navaja celo vrsto ljudi, katerim je vrnil zdravje. Pravi pa, da o t vsakem bolniku sanja, preden pride bolnik k njemu. Ne zdra-j Ivi pa bolnikov samo na svojem i domu, temveč tudi veliko potru-l je, ker ga kličejo tudi k bol-j n i kom na njihov drum.
kipi boga solnca
Hereeg-Bosna Ije bila torišče raznih verskih pokretov. Tam je'bil tudi razširjen še v tretjem in četrtem stolet ju 'kult M i tre, boga solnca. Lep kip tega božanstva so pred nekaj leti našli v Jajcu. Drug tak kip pa so našli v neki vasi blizu Kontjica. Ta kip je (shranjen v sarajevskem muzeju, kip v Jajcu pa bo zdaj po sklepu društva za čuvanje •starodavnih spomenikov popolnoma odkopa n ,da ga bodo lahko ogledovali izletniki in znanstveniki, ki dbiskivjejo Bosno.
nova trozveza
Konci prejšnjega tedna je bil sklenjen med Nemčijo in Avstrijo 44sporazum", ki mu je Italija botrovala.
V Evropi se je torej ponovila nova trozveza, ki je naperjena proti Angliji, Franciji in Sovjetski miiji.
Zaenkrat se še ne ve, če bo avstrijsko-nemško-italijansko r.ogla«je trajno ali je pa le nekakšen začasen mostiček, po katerem skuša Evropa prekoračiti nevaren političen hudournik.
Naj bo sporazum začasen ali trajen, jasno je, da bosta od njega največ profitirala Hitler in Mussolini.
Kakšen dobiček bo imela Avstrija, niti njenemu kanclerju Schuschniggu ni znano. Zdi se, da je v veliki liazardni igri Avstrija le zastavni predmet
Hitlerja in Mussolinija čakajo še težki časi. Hitler se mora odločiti, če naj se pridruži "mirovni fronti", ki jo skušajo osnovati Anglija, Francija in Rusija, ali naj se pusti obkoliti od njih in njihovih zaveznikov.
Tudi* Mussolinija hočejo v francosko-angleško-sovjetskc druščino. Mussolini se pa ne bo odzval valbilu, dokler Fancija in Anglija ne priznata podjar mljenja Abesinije in dokler ne prekličeta nadvse resnične abdolžbe, da je Italija napadla Abe-sinijo.
Angliji nič kaj ne diši kaša, ki se sedaj kuha v Evropi. V večji zadregi je negi* je bila leta 1914. Angleški državniki žele, da bi se Nemčija nekoliko bolj zanimala za mir in da bi ne gradila toliko bombnih letal, ki bi utegnila razde jati London.
Med Nemčijo in Avstrijo je bil sklenjen sporazum v polnem soglasju s Hitlerjevo izjavo, ki jo je podal dne 27. /iiaja 1935.
Takrat je rekel: — Nemčija niti ue želi niti ne namerava vmešavati se v notranje avstrijske zadeve. Nemčija noče anektirati Avstrije ali se združiti ž njo. Nemški narod in vlada pa želita, da je nemškemu narodu zajamčena pravica samo-odločevanja.
Avstrija je približno petindevetdeset odstotno nemška. Naziji imajo v Avstriji pretežno večino, četudi jim vlada ob vsaki priliki skuša nasprotovati.
Ce bi se vršilo v Avstriji ljudsko glasovanje, bi dobil Hitler — dasi je onkraj meje — največ glasov.
Na to je mislil Hitler, ko je govoril o satnoodločevanju.
Mussolini noče imeti na oni strani Brennerja Nemčije. Sibkejo Avstrijo ima dosti raje za svojo sosedo.
Nemčija in Italija se v marsičem strinjata, v marsičem ei pa nasprotujeta. Vsledtega je že vsaj zaenkrat trajna zveza med Nemčijo, Avstrijo in Italijo nemogoča.
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SFOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
36 revnih nevest dobilo doto iz dohodkov stare HIŠE
V Šabcu celo mnogi domačini ne poznajo zanimive zgodovine velikega poslopja, ki mu pravijo "Krsmanovača'\ Pred 50 leti je ugledni trgovec in bogataš Stevan Topuzovič začel graditi to poslopje, a je umrl pred dovršitvijo. V svoji oporoki je določil, naj se vsako leto i75 dohodkov hiše izplača dota po 100 cekinov d vem nevestami iz revnih trgovskih ali o-brtniških rodbirt. Neveste je izbirala občinska uprava, kateri je pokojni Topuzovič prepustil izvršitev svoje nenavadne o-poeoke. Med svetovno voljno
DENARNE POŠILJAT VE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- j; vo po clnevnem kurzn.
V JUGOSLAVIJO	V . VITALWO
Zfe ttM_______________ DfeL. IM !| Za % 9M ....................Lir WO |
- t M _________________ »H*. 2*	$	.................... Lir 290
S T* .................... Din. 3*0	* *** ------------------- Ur M*
$11.75 .................... Din. 5M	• * **M Lir 10M
$2SJt _______________ Din. 1«M	$165.« .................... Ur 2000 ,
MS.00 ........________ Din.	^	..........^
mswdtirr 8*t>aj Hixm nmuAm m ifAv^omum • cmwm fodyxMxnx spmxmxmbi pori alt poht
Zrn li>WHi vetjih ankw kot zRonj navedeno, bodisi v dinarjih aH Bitk dftmljujmo ie boljie pogoje.
HmČIU V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Igphrfilo H 5.— Morate poslati.......................% 5.7S
" " .....................J1M5
" " ____________..______
%m. - » ....................
. $40.— » * ___________________.$4L25
|8t— * - ........................stfist
fi <MH¥ dW ¥ at**« kraj« tapWM f doUrJIh,
NUJNA NIIIHIJ IZVRSCJHO tO OABU IJTRK ZA PRI-
Biopm-im- 4 * v* r- r
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
"Glas Naroda"
tumriMrsmr ' r YOEK, N. T.' r ■""tI" " " "' — —1 -' . ....................
Važno
t	.« TI
za (potovanje.
t. ---- - -t *t. " •>
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh- stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.	-.»- -
>» MI preskrbimo vso, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi te je in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, najmanjše stroške. - .
Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington« povratno dovoljen je, .RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec*
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni In udobno potovali.	• * ,
VAB I L O na VRTNO VESELICO
1 % V > * 0 B P}R I L LIC l '
DVAJSETLETNICE
DRUŠTVA ZDRUŽENI SLOVENCI, št. 282, S. N. P. J. ; Little F a l 11 s, N.-Y.
V SOBOTO ZVEČER, DNE Id. JULIJA, 1936
PRI DRUŠTVENI DVORANI, 18 SEELEY STREET, LITTLE FALLS, N. Y.
IGRAL BO T.VMBl'HA^KI ZBOIt IZ FOREST CITY. PA., IN MR. JOHN" Z O R
Z VSTOPNINO VSE JEvSTVINE PROSTE, VŠTBVŠI P OH ABIC P JfS Č AN C I
Vabljeni ste. vsi Slovenci iž Little Falls, kakor tudi iz bližnje in daljne okolice. — V islučaju slabega vremena se vsa prireditev vrsi v dvorani. Vstopnina za odrasle — 75c Otroci pod 14* letom — 25«
Vas'-^se tftjuČDtto vafci ~	DRUŠTVENI ODBOR
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)
21*6 West 18th Street New York, N. Y.
"Glas Naroda"
*	<A Corporation)	lm s ,
IOrraed and Published by BLOVKNtfl PUBLISHING COMPANY Wnmk Bakaer, Preakfat __L. Benedlk, Thm.
PUca of bcudnesa of the ^corporation and addreasea of above officer*: if Wert 1Stt 0t*u4. Btmtfk ef W^ihalln; Nevr York Oty. N. V.
"GLAS NA' BO V A" -_ _ (Take at the People)_
lamed- Brety Bay Except Sundays and HoUdaya
—a—---—i--— --.i .. ■■ ,, . ■
Za celo leto velja aa Ameriko- In I Za New York «a celo leto......*7.00
.....................$8-00 Za pbMetti....................$3.50
Za pol leta....................$3.00 j Za lnoaemstvo za celo leto......$7.00
»a Četrt leta	....... $1^01 Za pol leta,............................$3.60
SnbecrlpUon Yearly $6.00
Dopisi brea podpisa In oaebnostl se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli poSlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne | naan tudi prejgnje bivališče na mani, oa hitreje rikidemo naslovnika.
_____Adrertisemcn t on Agreement	"
"Olaa Naroda" Uhaja vsaki dan lsvsemSl nedelj In praanlkov
"GI-AS NARODA". 21L6 W. 18th Street New York. N. Y.
__Telephone: CHelsea o—1242

THE LARGEST StPVENE DAILY IN U.S.'A.
i
Iz Jugoslavije.
Nedavno je neki federalni sodnik v državi Luisiana odbil prošnje za državljanstvo štirih inozemcev, ker so bili na "re-lifu". Mnogi ljudje so bili o-gorčeni radi tega odloka in bržkone bo vložen priliv proti istemu. Ako kdo ne bi inaral delati in tako izpolnjevati svoje dolžnosti napram družini in družbi, bi bil ta odlok popolnoma na mestu. Odreči pa državljanstvo inozemcu dobrega značaja, ki želi delati, isanfo za-tof kar po nesreči ne more najti dela in je zato prisijen iskati podpore, je povtsem druga stvar. Tako zanikanje povsem krivično predpostavlja, da je poedinec odgovoren za sedanje pomanjkarije dela mesto celotne družbe.
Kar se tiče stroškov, spojenih z naturalizacijo, se dostikrat sliši s -strani kakega ino-zemca, da bi rad postal državljan, ali da si ne more to privoščiti radi stroškov. Dostikrat bi bilo bolj umestno reči, da si ne more privoščiti ne biti državljan, kajti državljanstvo utegne pomenjati zaslužek ali starostno pokojnino. Ni dvoma da je v sedanjih razmerah za mnoge jako težko plačati zahtevane pristojbine. Ali ako je državljanstvo kaj vredno, ino-zemec mora biti pripravljen ka;i žrtvovati za itsto. Tudi če je začasno na "r»lifu*\ naj si pri-štedi ali izposodi denar, potreben za pristojbino.
Nek«laj je ves strošek za naturalizacijo znašal le $5.00. Kasneje so pristojibino povišali na štirikrat toliko, na $20.00. Leta 1934 je Kongres vsled protestov proti visokim pristojbinam, ki za mnoge onemogo-čuje naturalizacijo, znižal pri-1 stojbine za vse postopanje na polovico, t. ij. $10.00.
Dandanes znaša torej vhs fctrošek za pristojbino — razun v posebnih slučajih — le $10. Pa ta znesek ni plačljiv na enkrat, marveč v treh obrokih tekom dobe vsaj dveh let.
Ko inozeniec "zaprosi za svoj "prvi papir", t. j. ko izjavi svojo namero, da hoče postati državljan, mora plačati $2.50 za svoje spričevalo o prihodu — uradno potrdilo, da je bil zakonito pripuščen v Združene države za stalno bivanje. Oni, ki so pri^l^ pred dnem 29. junija 1906, ne potrebiijejo spričevala o prihodu in dosledno nimajo plačati ničesar, ko vla-
gajo svojo prošnjo za '4 prvi papir."
Ko je naturalizacijska oblast našla iz priseljeniških zapiskov, da je bil prosilec zakonito pripuščen v Združene države za stalno bivanje, ga obvesti, naj pride, da izjavi namero, in ko dobi "prvi papir" mora zopet plačati $2.50.
Potem treba čakati vsaj dve leti ali še več, ako ne stanuje že pet let v Združenih državah, predno more inozemec storiti korak, t. j. vložiti prošnjo za naturalizacijo. Ko vloži to prošnjo, treba plačati končno pristojbino ki znaša $5.00.
Pristojbine, plačane vladi, niso seveda enini stroški, spojeni z naturalizacijo. Povrh teh pristojbin so tudi postranski sjroški. Treba priložiti po dve sliki toliko za "prvi papir" kolikor za "drugi". To tudi nekaj Stane. Potem je zamuda časa. V splošnem ni treba1 izgubiti mnogo časa za "prvi papir", ali polovica delavnega dne in tudi še več se izgublja, ko treba iti pred naburalizacij-skega izpraševatelja. Pa je tudi vprašanje prič, ki Ijih dostikrat treba nagraditi za izgubljeni zaslužek.
Mnogi inozemci se zatekajo k pravniku ali izvedencu, da jim izpolni prošnje za naturalizacij-ske papirje. Dočini je res, da treba biti jako natančen pri odgovarjanju na razna vprašanja v tiskovinah, ni ta dodatni strošek večinoma potreben. Skoraj v vseh ameriških mestih so ustanove^ ki rade pomagajo inozenjcu izpolniti te prošnje.
Ako se ije inozemec odločil postati ameriški državljan, naj se nikar ne ustraši stroškov, (spojenih z naturalizacijo. Z malo previdnosti, more omejiti stroške na plačilo pristojbin in nekaj postranskih stroškov.
fMtatelj more najti podrobne informacije o stroških naturalizacije in o drugih vprašanjih, ki se tičejo iste, v brošuri "How to Become a Citizen of thp TTnited States" obsegajoči 64 strani, ki ljo izdaja Foreign Language Information Service 222 Fourth Ave.. New York. Knjižica stane 50 centov.
Prečitajte par poglavij roma na "Grad Hubert us",-pa boste nestrpno pričakovali nadaljevanj. ,
50 avstrijske granate "Krsma-oovačo'^ porušile in ko je bilo l>o vojni poslopje obnovljeno, so se skušali Topuzovičevi dediči otresti določil oporoke. Mislili so, da so nekdanje dote revnih obrtniških hčera že pozabljene. Ni pa oporoko pozabila občinska uprava, ki zahteva zdaj od dedičev, da za 18 let nazaj položijo v občinski blagajni denar za izplačilo dot. Topuzovičevi dediči so bili pripravljeni plačati namesto zlatnikov 12 Din. češ, da je nekdaj v predvojni dobi zlatnik toliko veljal. Občina pa zahteva za en zlatnik okrog 130 Din. Če bo ta zahteva prodrla, bodo morali dediči 36 nevestam izplačati o-krog pol milijona dinarjev. Z zadevo se bo bavilo zdaj sodišče.	. -
mladenič, ki je * prodal mladost
i'šče sedaj po primorskih in dalmatinskih kopališčih pomlajenega starca. Letos je nastala velika senzacija zaradi operacije, ki jo je izvršil v pomladi t vene svrhe novosadski kirurg dr. Uzelac. Mlademu tapetniku Marieu je izrezal spolno žlezo in skušal z njo pomladiti nekega bogatega starca iz Beograda. Mladenič je dobil 4000 Din, obljubljeno pa mu je bilo baje 20,-000 Din. Pomlajenega starca so iskali brezuspešno po vsem Beogradu in zdaj ga išče na svojo roko mladi Maric. Fant je hodil po Beogradu zdaj pa obiskuje primorska in dalmatinska kopališča. Tz senzacije skuša kovati kapital in, kakor je videti, mu to tudi uspeva. Dobro je oblečen in ko hodi iz kraja v krsij brenka na kitaro in prepeva.
Naši v Ameriki
" i &* *	« y "*
Peter Zgaga
KAKO NAJ PIŠEMO?
Ja, kako, to je vprašanje.
Ali naj se učimo pisanja po tarokrajskih časnikih in knji-;ah, ki nami postajajo bolj iu »olj neumljive i
Jugoslovanstvo je nekaj !e-3ega, jugoslovanščina pa ria-;im ušesom ničkaj prijetno ne i ven i.
Slovenci smo nekoč rekli nnetu - kmet, sedaj mu pa pra-rijo v domovini "zemljorad-lik".
To je hrvatsko ali srbsko in nogoče tudi jugoslovansko, slovensko pa ni.
Slišal sem že rojaka, ki je vzkliknil:
— To pa ni dosti, ker je dobil obtoženec tri leta robije, kaj bo to — tri leta robije! Za tri leta naj bi ga prav pošteno zaprli, da bi -se že vsaj malo --pokoril za greh.
Vojaškega kaprola, (ki ni bil nikdar prav posebno slovenski) -o prekrstili v 'kaplaravolitve so "izbori", konec tedna je pa že v vsaki slovenski hribovski vasi pristni angleški "weekend".
Nekateri pravijo bralcem "ibravci", največ preglavic pa dela sta rok rajskim pisateljem in časnikarjem dvojina ženskega spola.
Ta piše, naprimer: "Dve ženski sta prišli"; drugi: "dve ženski ste prišle" tretji: "dve ženski sti prišli".
Bogu bodi potoženo ali zali valjeno, da sta "dve ženski lukaj", nihče pa ne ve natančno, če sta prav "prišli" ali "prišle".
Nekateri pišejo "zmisel", drugi "smisel"; nekateri se " izpreminjajo", njihovi tovariši se "spreminjajo" in so tudi pisatelji, ki "nepremenjeni" ostanejo.
"Vzpored" veselice je lahko "spored", "vspored", pa tudi o "usporeclu" smo že či-tali.
Agitacija je včasi potrebna, pa človek ne ve, če bi se je "vztrajno" ali "ustrajno" lo-til.
To je par primerov, ki dokazujejo, tla slovničarji in knji ževhiki še niso na Čistem in tudi še tako kmalu ne bodo.
Nekateri so začeli stikali po starih besednjakih, in tako po raznih spisih kar mrgoli sicer pristnih slovenskih besed, ki so pa tako zastarele in pozabljene, da jih nihče več ne razume, najmanj pa Slovenec.
Nedavno sem čital spis, ki ga je nekdo s precejšnjim trudom sestavil iz pozabljenih pristnih slovenskih »besed in izrazov.
Jutri bom spis na tem mestu objavil.
%
Nekatere izraze bodo razumeli Štajerci, nekateri Gorenj ci, Dolenjci in Primorci, z lučjo bi pa morali iskati človeka, ki ;bi mi mogel spis dobesedno prevesti v današnjo slovenščino.
Torej nikar se ne ustrašite, dragi čitatelji!
Tisto, kar bo jutri v moji koloni. ni kitajščina ali latovščina. pač pa slovenščina, ki je nihče več ne razume, dočim si naši "moderni'' pisatelji prizadevajo, da bi jo uvedli v" knjige in časopise tA* jo delo- 1 ma že uvajajo.
GHede jutrišnje kolone naj me nihče ne vprašuje ža pojasnilo, ker je meni ravno tako ! nejasna, kakor botram.., -
Florian M oh ar, znani groce-rist in mesar v Lauriumu, Micli., se je oženil s Frances
Jenič iz Raymboultowna. ★
Antonija Sclmtte, hči g»wtil-ničarja John Schutteja, je v Cliicagu dovršila študije za bolničarko.
*
V	Orient, 111., je za Ijetiko umrl Anton Tomšič, star 51 let in doma iz Kostrevnice pri Litiji na Dolenjskem.
V	Joliet, 111., je umrl John Klemenčič, doma od Metlike v Beli Krajini, ki je živel v Ameriki čez 50 let. Zapušča več sorodnikov.
t
" QL'A a V ARO D'4 99 "
New York, Wednesday, July 1 5, 1 936
seaJC
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8&

FRANC MILiClNQKI:
Rajnki doktor Cmok — Bog mu daj dobro! ako ne bi ♦bil že umrl, še bi lahko živel — zdravnik je bil in drugače pameten človek, kar se tiče jedi in pijače. Ta je večkrat dejal: "Raca je čudna zver, ene je premalo, dve sta preveč!"
In so mi tudi drugi potrdili, da ima raca resnično to napako. in so bili gospodje taki, da so imeli bogate izkušnje in so poznali svet.
Osebni mHji stiki z racami so prepičli, da bi mogel izraziti sa-■ni<»stalno svoje mnenje.
Drugače je z gosmi. Zastran gosi nisem navezan na izvesti-la z drugih strani, ampak sem eestokrat v položaju, da z njimi občujem iz lica v lice, in jih poznam in lahko na ]>odlagi lastnega spoznavanja točno izjavljam in določno: Gosi nimajo imenovane napake, ena ni premajhna 7.a enega samega! In *em se srploh prepričal, da so gosi dosti inteligentnejše od rac. Pravijo: Gosi so požrešne. Ne rečem, da niso. Ali «so lahko inteligentne navzlic požrešno-sti, požrešnost in inteligenca se ne izključiijeta druga druge, to nas uči vsakdanje življenje, ni treba da bi i>o imenu navajal zgledov.
Na razpolago mi ije ugodna prilika, da proučujem gosi in to v živem stanju. Imam prijatelja, ta je kaznilniški upravitelj v Belem Varošu, Oskar mil je ime, toda ni tako mlad, kakor bi človek sodil po njegovem imenu. Tjakaj večkrat pridem — po vsoti je dobro, da imaš prijatelja, v kaznilnici tudi, nič se ne ve, kaj lahko človeka zadene.
Prijatelj Oskar je velik ljubitelj narave in posebno ptičev, pa gji tudi gsi.
Olj kaznilnici je precejšnje dvorfeče, jetnikom služi za vsakdanjo šetnjo, par krompirjev tudi rase na dvorišču in dve, tri salate. En kot pa je zagra jen z nizkim plotom, za tem plotom je gosem urejeno bivališče in imajo v tla vdelan čeber z vodo. Kaljti gosi žive tako v vodi kakor na kopnem in so v tem pogledu dvoživke
i .
O GOSEH
in bi bile pravzaprav močno podobne žabam, da niso žabe očitno drugačne.
Tri so, eden je gosja k, dve sta pa nežnega spola. Stare so po dva meseca, pa tehta gosjak že pet kil in pol, teža drugih dveh tudi ni dosti manjša.
Mislim: Ta okolnost najbolj jasno dokazuje inteligentnost te živali. Po mojem skromnem mnenju se inteligentnost v obče razodeva v tem, da zadevno bitje čim bolj stremi za izpopolnitvijo svojih dobrih svoj-stev, služečili mu v dosego onega ciljja, ki mu ga je modra stvarniea postavila na tem svetu. Tn se obeta tem gosem spričo njihove inteligence jako lepa bodočnost. O sv. Marti-Au »bodo tehtale oskrbljene vsaka svojih deset kil kakor nič in bodo same masti imele vsaka pet kil, kilo po dvesto kron, če ne bo cena za mast že višja. To je Jako lepo!
Ce pristopiš k plotu, ko j prič-no gagati in vratove iztegovati proti tebi, pa če jim ponudiš šop salate, bodo segle po sala-ti in 'bolj redko kdaj po pustih. Največjega občudovanja je pa vredn to-le: salato neso v kljunu k čebin, jo pomočijo v vodo in šele tako zabeljeno pojedo. Ne store to vsakikrat, nego kadar jih baš prime sla po salati, pripravljeni z vodo. Skratka, dejstvo je: gosi si znajo jed pripravljati — tukaj se pa že oričenj* kultura.
Ce jim moliš prazno roko brez salate, gredo v opozicijo in so hude in sikafto.
Toliko govore dandanes in pišejo o hipnozi, hotel sem gosi hipnotizirati, pa so me najprej postrani pogledale z enim očesom, potem bo me kavsnile v prst. Niso se dale, niti ne oni dve od nežnega spola, in je to jako častno spričevalo za njih duševno stanje.
Po navadi jih ima pod svojo komando kmetiška ženska v beli platneni obleki, širok moški obrar. ima in kadar se smeje, kaže močne zobe. Tončka ji pravijo in so ji gosi brezpogojno vdane. Odpre jim vrat-
STOPA PO MLEČNI POTI
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslov* Je razvidno do Maj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretj» r* leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in struSkov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam a)! Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojlh Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob COJ-ORADO:
Pueblo, Peter Cull*. A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupairiii "ILLINOIS:
Chicago, J. ller^ič. j. Lukantch Cicero, J. Fabian (Chicago, Citrro
In Illinois) Juliet, Mary Ramblch La Salle, J. Spellch Mnscoatah, Frank Augustia North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
. Girard, Agnes Močnik
Kansas City. Frank Žagar MARYLAND
KPemiller, Fr. Vodopiree Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. In Marylaal)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlnr MINNESOTA :
Chisfaolm. Frank Ooofte Ely. Jos. J. Peshel Ereleth. Ixiuls Govfe Gilbert, Louta Venet , Hibbing, John Povfie
Virgins, Frank Brratlcb MONTANA: Roundup, M. M. Pan Ian Wa&bie, U CliMHw NEBRASKA:
Omaha, P. Brodertpfc -.. NEW YORK:	, .
Gowanda,"Xnrt Mnkfei
i4ttn WJ«, nm &šš
Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl-linger. Jacob Resnik, John Slapnik
lOHIO:
Bnrberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, ,I<onis Ralant, John RuvV YoiingsloTo, Anton Kikelj
I ORlCtJON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
P^NNSTT.VAMA :
Bronghton, Anton Ipavec Conematigb, J. Brezovtte Coverflale in okolica, M. RnpoP: Export, I^ouis Supančič Farrrt, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Grccnshiirg, Frank Novak Johnstown, John Polantx * Krayn. Ant. TauželJ liUzertie, Frank Bnllorb Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrawest Newton, Joseph Joran
WISCONSIN:
Milwaukee, West Allls. Fr. Skak Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs, Louis Tanetaar IMamoodTill«! Joe Rollcb
Vsak zastopnik Izda'potrdilo za m
te, kZtera Je preJeL Zulfrtw tepk
1 ca, gre v drugi kot dvorišča in rahlo zaižvižga, na ta njen žvižg se dvignejo in kakor burja sfr-fotajo k njej in se smukajo okoli nje s svojimi vratovi in kar gostole od blaženosti, če katero poboža. I11 kamor potem gre, varno stopajo za njo druga za drugo in se ne bi izgubile od nje, pa naj bi jili mikala še tako sočnata paša. rIn jih nikdar ne imenuje gosi, nego jih kliče: 44Moje belke!" in svoje kobilo deli z njimi.
Moj prijatelj Oskar je ože-njen, njegova gospa je prijetno rejena in tudi drugače vrlo inteligentna. Rekel sem, kako ganljivo je pravzaprav tako prijateljsko in zaupljivo razmerje med človekom in živaljo.
Pa mi je gospa povedala, ko-( likšne križe je imela lani s . Tončko zaradi gosi. Lani so redili le eno in ko se je bližal sv. Martin, je bilo kar smešno videti, kako jo je Tončka milova-la in zraven «si brisala solze. Venomer 10 je imela v naročju in jo gladila in je gos privijala svoj vrat ob rojenega in sta čebljali obe enako.
Pa ko je prišel odločilni dan. je bila vsa prepadena in bolna. Še oskubsti 111 marala zaklane niti ne je videti mrtve, kaj Šele da bi pokusila pečeno, in je bila izvrstna s celim krompirjem 111 z zeljnato salato. Cel mesec je žalovala za njo.
Odgovoril sem, da se tudi po mojih skromnih izkušnjah na tem polju gosji pečenki -jako prilega zeljnata salata in je lahko tudi kak fižol vmes. Hkratu sem čestital gotspe, da ima tako dobrosrčno in z živaljo usmiljeno služkinjo — take so redke!
"O," je dejala gospa, "saj ni služkinja, kaznjenka je, pa ji je ukazano delo na kaznil-niškem dvorišču. Kaznjenka je s štajerskega je doma ali iz Prekmurja, svojemu otroku je prerezala vrat z navadnim pip-cem in je otroka zakopala v hlevu, pa ga je izgrebel pes. Pravijo, da ima od poprej tudi že enejra na vesti. Štiri lota je dobila — saj jih bo skoro d oslu žila. fhiješ, Oskar," se je obrnila <k soprogu, "kdaj gre Tončka ven?"
'Bližriji teden bo izpuščena.'!
"To je strašno!" sem dejal 111 sem mislil na kaznjenko.
"O," je rekla gospa in je mislila na gosi, "saj bo kmalu zopet nazaj. Je sama obljubila, da s" vrne. Tistemu ded-j cu, je rekla, ki jo j«- spravil v nesrečo, tistemu dedcu mora še dati spominek, da mu ga bo dovolj za vse žive dni. Potem pride zopet k gosem, pa jo naj zapro za vse žive dni!"
L. Ganghofer:	. " ^^
I® Grad Hubertus	iHf
tf iiaii ....i!	—->2
; ^^ :: Roman ::	^v3*
'	——-
MISS WENDY BARRIE,
Republic Pictures zvezdnica nastopa v "Ticket to Paradise"
Večina hollywoodskih zvezdnic pije mleko, ker so spoznale, da jih obdrži živahne in tepe, ne da bi dodale težo svojim lepim, romantičnim postavam. Lani je tisočero newyorskili žensk sledilo dijeti Mlečne Poti . . . prepričale so se, da s pitjem mleka lahko varno in gotovo hujšajo.
Pišite po knjižico "The Milky Way" sedaj! .Je zastonj. Popolna dijeta z a hujšanje in nasveti za lepoto. Pošljite dopisnico z vašim imenom in naslovom na : Bureau of Mil k Publicity, Albany.
THE STATE OF NEW YORK
KONJ V JUŽNI AMERIKI
V ZNAMENJU HUDE VROČINE
MOOSE J A \V, Sask., Kanada. — lo. julija. — banner E. Ehunont je imel v kositerui škatlji na oknu nekaj jajc. V škatljo -se je upiralo solnce. — Včeraj popoldne za-diši farmer čivkanje. Pogleda na okno in se začudi. Iz jajc so se izvalila piščeta.
RAD BI ZVEDEL
za sledeče tri rojake: ANTON TOLAR, TOM REBEC in JOŽEFA POKLUKAR. — Čimprej naj ^se mi oglase, za kar jim bom zelo hvaležen. MIKE POKLUKAR P. O. Box 157 Vandling, Pa.
(2x1
Španski osvajalec Pedro de Mendoza je leta 15o5 pripeljal iz Španije v Južno Amriko prvih 70 konj. Poprej tamkajšnji Indijanci te živali sploh 11 i-tfo poznali. Ko je leta 1541 o-pustil svojo naselbino Buenos Aires, je tamkaj pustil večino svojih konj. Ker se za te živali potem nihče več ni brigal, so konlji pobegnili v stepo, kjer so podivjali. Toda še istega leta je Alvar Nunez Cabeza de Va-ca pripeljal novih 40 konj v Assucio, kamor pa je prišlo le še 25 živali, ker so vse druge med potjo poginile. V tej koloniji so bili tedaj konji silno dragi. £Se leta 1551 je moral osvajalec Traka za mladega jezdnega -konja, ki ga je kupil v As-suncionu, plačati 4000 zlatih pezov. Toda naselbine so zdafj rast le, zdaj so jili zopet opuščali. vojske «0 pritiskale, naseljenci so se preseljevali sem ter tja. To vse je povzročilo, da je veliko konj izgubilo -svoje gospodarje, nakar so podivjali. Zato so že 45 let pohjm, ko so v Južno Ameriko pripeljali prve konje, cenili število divjih korl: med Andami in obalo Atlantskega oceana na 100.000 glav. Teh konj so se kmalu začeli posluževati tudi Indijanci ter jih uporabljali v bojih in na lovih.
~r—v- ''—--
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro do nfcoviho. Kd<*r ga to-če niti-očiti za' ivbje sorodnika ali prfjate-ljje, 16 lahko stori. —-Naročnina za stari kraj stane ' $"7. — V Italijo Usta ne poii-
I
4'In vendar bi si bila morala dopovedati, da sem na varnem, saj poznam našega Franceta! Toda v svojem norem strahu sem ga morala. prenehala je ter se ozrla kvišku. "Kako pa se je to prav za prav, da «fce bili tako hitro naredi"
"Za to se moram zahvaliti svoji pridnosti. Že od jutra tukaj delam."
"Delate!" Vidi ti je bilo, da ne razume pomena teh besed. Tedaj je opazila umetnikovo o-rodje.
"Ali,-slikate!" Po spoštljivem občudovanju, s katerim je opazovala svojega mladega rešitelja, se je opazilo, da ima v njenih očeh živahen in razborit umetnik skoraj prav tolikšno veljavo, kakor jo je imel pri grajski go spici nekoč v starih časih junaški vitez, ki je premaigal zmaja.
Radovedno je poškilila na iplatno v okviru, U je bil naslonjen na zid. Mladi slikar ni bil videti domišljav, drugače bi si bil zna! tolmačili ta pogled.
Tudi mene je iznenadilo neurje, ko mi je
delo najbolj od mk," je prepovedoval. "In dolgo uro sem moral ,sedeti tukaj pod vrati. Toda bilo je krasno opazovati takole iz srede jezo narav*'.. . vedno jejepa, pa naj se smehlja ali srdi, še skoraj lepša je v svojem srdu kakor v svojem miru. Kadar jo takole gledam, kako divja, tudi čutim, da sem se ji v takih tre-nofkih bolj približal kakor ob sončni uri. A' soncu stoji pred menoj kakor skrivnost v pestrem oblačilu. V viharju pa vidim orjakinjo, kako si trga krinko pred mojim pogledam. — Zrem ji v burno utriipajoče srce in zdi se, da se pretaka vame nekoliko njene moči." To je izrekel tako mirno, kakor govorimo o razumljivih stvareh.
Katica se je pa začudeno ozrla vanj. Srečal so je s tem pogledom in nalahno so zardela njegova medla lica. "Ko je minilo, sem začni hudournik in brž sem stekel doli. Bilo je krasno videti, kako je tale nedolžna vodica v nekoliko minutah zrasla v rjovečo »pošast. In ko tako stojim, zapazim tamlo nenadoma lovca, kako prihaja z vami v naročju iz gozda. Bila je tako dragocena slika, da sem jo .poizkusili ujeti z nekolikimi potezami." Potipal se je po žepih. "Kje jo le imam?" zdajci se je prestrašil "O ti, ljubi Bog!" in z .velikimi koraki je odhitel k potoku. Osuplo se je ozrla Katica za njim. Komaj je pa bil izginil med drevjem, je že smuknila k stojalu ter ga dvignila s tal. Vendar se pa ni nič kaj čudila, ko je ogledovala začeto delo. Pričakovala je bila, da bo odkrila nekaj čisto izrednega, namesto tega je pa videla le zmešnjvo še mokrih barvnih lis, ki so se »v blestečili različicah (medsebojno prepletale in komaj dopuščale raapoznavo načrta slike: jurko obsončeno skalno steno in na njenem podnožju samostan v morju migljajoče sivetlo-be, ki je sijala skozi dreveso vejevje. Vešče o-ko bi bilo zastrmelo nad močjo in smelostjo, ki sta se očitovali v1 tem hitrem njemu slikarskega nastroja. Katica je pa zelo razočarana prislonila stojalo zo]>et k steni. Še bolj se je vznevoljila, opazi v ši, da se je z orokavičenimi
prsti dotaknila mokre barve. ""Fej," je godrnjala ter si drgnila prste ob steno.
Komaj se je bila zopet visedla na klop, ko je (prišel on od obrežja navkrdber, držeč v roki sivo knjigo, ki jo je skrbno snažil z žepnini, robcem.
"Na srečo je zelo ugodno padla, ko sem jo odvrgel, da bi imel prazne roke," jc smehljaje dejal, nato je odprl knjigo in ji jo je ponudil.
Vzklik veselega presenečenja se je utrgal ob pogledu na list s Katičnih ustnic. Šieer sta bili obe postavi naznačeni le z b^žečhn potezami, toda vsaka črta je bila na .svojem mestu in mala sličica je gorko živela, v privlačnem čaru svoje lepe resničnosti.
Vsa srečna se je Katica nagajivo ozrla v u-metnika: "Ali je 'bilo res tako čedno kot tukaj?"
Pogledal jo je: "Tole vendar ni čisto nič! Tole je pepel, kar sem videl, je bila luč, barva, nekaj povsem liopopisno lepega." Zamižal je ter se dotaknil s prsti prosojnih vek.
"Toda tu je, za gotovo! Veni, da borni spravil na dan."
Sumeče je zavel večerni veter preko skal. Drevesno vejevje se je pozibavalo in otresalo deževne kaplje.
Prestraženi je Katica pokrila z roko skicir-kt>, zakaj dvoje kot solza »velikih kapelj je bilo pvidlo na list. In ko je veteh zopet zalomastil po drevju, je Katica poskočila in odbežala v hišico. Mladi mož je Šel za njo in že je sedela tam ob surovo is tesan i mizi ter pazljivo brisala z rokavico kajplje s papirja. i "Nič ni škoda!" je smehljaje zatrjevala, držeč knjigo poševno proti svetlobi okna. "Le malo se še vidijo vlažna mesta." Zopet se je zatopila v opazovanje sličice, nato je pričela listati nazaj po skicirki. Nekaj študij je občudovala, ko je zdajci pogledala in v zadregi vprašala: "Ali smem?"
Smehljaje je prikimal ter >topil na njeno stran. Luč, ki je padala skozi vrata in okno, je že imela v zaprtem prostoru kopreno začenjajočega se mraka.
Čudovito razpoloženje je velo med zidavi ter pripovedovalo o ugajslih spominih. Zraven mize sta stali samo dve nerodni leseni klopi v praznem prostoru. Vendar pa je bilo opaziti, la je v preteklosti ta kazal rprijaznejšo sliko. Strop je še pokrivala nežna rožasta tapeta. Toda dežnioa, ki je bila itdrla skozi strešne luknje, je bila napravila grde madeže. Tudi na stenah so še viseli kosi tapete, pokriti s stotinami imen. Kdor je tu med letom iskal za-c.retja pred soncem in dežjem, nedeljski gostje, turisti, lovci, planšarice. drvarji in čolnarji, vsi so se čutili prisiljene, da o veko več i jo svoja i-mena na teh potrpežljivih stenah. Mnogo imen je bilo <po dvoje, obkroženih s srcem. Ali so se bile izpolnile sanje, ki so govorile iz teh risa-rij? Ali pa se je bilo življenje zavalilo preko njih kot gladeči železni valjar preko cestnega gramoza? Za marsikom, ki je 'bil pred letom in dnem napisal svoje ime na to steno, ni morda nič drugega več preostalo kot samo ime.
DALJE PRIDE
ZRAKOPLOVNA NESREČA
Ostanki velikega letala, ki je padlo na prazen jot v Chicagu. Na njem se je nahajalo dvanajst potnikov-in trije -člani posadke. Po čudnem naključju so bili le malo poškodovani.
ciiš . iil .. j.: IfcŠ - i
rs K2BD&3*
New York, Wednesday, July 15, 1936
THE LTRGWBT 8WTTENE DULY IN VJ93.
Srčna stiska 1
MEDVEDKA IN NJENI MLADIČI
Ves ginjen ga baron opazuje. Kolikokrat je stal poleg te postelje s sreem, polnim bojazni, ko je v idel, kako se je mladi mož boril s smrtjo, da so £koro že vsi izgubili vsako upanje — toda sedaij jte bilo najhujše premagano. Po težkih t*"dnih skrbi se je zopet nasmehnilo upanje.
Tedaj pa Katarine ni bilo več k njegovi postelji, ko se je enkrat zavedel. Saano skrivaj je prihajala vsak dan, da je vprašala, kako mu gre. Prosil je barona in usmiljenko, da bolniku ničesar ne povesta, da mu je stregla; ni hotela, da bi o tem kaj izvedel, četudi ge, kadar se mu je bledlo, slišala, kaj mu je bila, da jo navzlic Gerte vendar ljubi!
Baron ji je bil kot drugi oče, sama pa njemu kot hči in že davon je zaupni "ti** med njima izpodrinil "vi". Baron je vedel, kaj je bilo v njenem srcu; nobena njena kretnja mu i*i ušla, in nič več mu ni bila tčjjna njena ljubezen do Krafta.
Pogosto je ž njo govoril o Gerti. Bila mu je bolestna tolažba, da je imel saj koga, pred katerim je mogel stresti t«voje srce in to mu je Katarina
Znano je, da medvedka svoje mladiče skrbno varuje ter da kar zdivja, kadar vidi, da so njeni mladi v nevarnosti. Zato je najbolje, da se človek medvedki z mladiči na daleč ogne. Prav zato pa tudi tako malo vemo, kako medvedka svoje mladiče odgaja, če smemo to stvar kako nazivati. V velikih ameriških prostih živalskih j parkih, kjer živali žive takore-koč svobodno življenje, čeprav v bližini ljudi, so se medvedi ljudi tako navadili, da se človeka več tako ne boje. Zato je tukaj opazovanje bolj lahko. Tako so torej tudi opazovali v teli naravnih parkih medvede lahko bolj natančno ter njihovo življenje bolj natančno opiisali.
Rečeno je že bilo,-da medvedka svoje mladiče_ brani zoper vsakega sovražnika tako ali pa
nilo. Ko pa sta videla, da se je stara razjezila ter da se jima bliža z namenom, dalju kaznuje, sta se šele spametovala, a bilo je prepozno. Zato sta naglo splezala na drevo, kakor sta se bila od matere naučila, kadar preti kaka večja nevarnost. Tam gori sta obsedela ter vsa preplašena gledala doli, kaj bo sedaj. Stara je res začela plezati za njima. V skrajni sili pa sta mladiča plezala še višje, dokler nista bila čisto na koncu glavne veje. Tu sta mirno obsedela, kakor bi vedela, da je veja za nju dva in staro prešibka.
povrnila z vso otroško v ,	. .	. .
udatnostjo.	* ^ffM-l(ljse bolJ pogumno kakor levinja
Baron pa se je bal trenutka, ko ga bo Kraft vprašal o S 6vojimi	Pa 111 vefliu
preteklosti in da se za nekaj časa izogne takemu vprašanju, mu pripoveduje, da je njegova žena s hčei^o za nekaj časa odpotovala. Kraft na to ni odgovarjal, toda baron je dobro opazil, kako olajšan se je oddahnil.
Dolge, dolge tedne je ležal Kraft. Minil je Božič in bil je že januar. Konečno je smel vstati. Toda kako slaboten je bil sicer tako močni mož! Baronu stopijo v oči solze, ko vidi, kako težki in naporni so mu njegovi prvi koraki, kako bled in upadel je njegov cbraz, iz katerega so njegove oči gledale nenavadno velike.
Toda postajal je vedno boljši; zdravnik je bil zelo zadovoljen in rekel, da bo le še nekaj tednov in bolnik bo mogel odpotovati na jug. Predlagal je kraj na Rivieri, da se izogne premenljivemu pomladanskemu vremenu na severu.
Kraft je glede tega hotel nekaj reči; toda baron mu besedo preseka in pravi med žarenjem svojih oči.
"To bomo napravili — in veste, kdo vais bo spremljal? Nič ugovarjati gospod Kraft. Jaz, jaz sam grem z vami; in takrat bova Monte Carlo pošteno preobrnila. Od tu moreva biti oba odsotna; pri starem Vosu je vse dobro preskrbljeno.''
"Toda, gos*pod baron, to vendar ne gre!"
"In zakaj ne? Vse gre!"
"Moji stariši, gospod baron," -in naenkrat preneha in senca mu leže na obraz. "Moji stariši, ali jih imam še pravico tako imenovati, za kar sem jih do sedaj smatral? Kdaj mi bodo vendar pojasnili, gospod baron! ('imbolj o tem premišljujem, tembolj mi »stoji pred očmi oni dan, ko sem abolel. Ne, niso bile san(je v vročici — to predobro vem."
"Kraft, kaj ne, vi veste, da vas imam rad!"
Mesto odgovora prime njegovo desnico in ves srečen prikima.
"No, dobro, sedaj mislim, da ste tudi vi meni dobri in zato vas prosrm iskreno, da molčite o vseh teh stvareh, kadar boste zdravi, boste vse izvedeli, še prodno odpotujeva. To vam obljubim. Tako, tega je sedaj konec in nobene besede več.'
"O, še, gospod baron, še eno vprašanje — zakaj pa gospodična Bergerjeva ne pride več?"
In ni mogel ubraniti, da mu ne 'bi kri šinila v obraz.
"Ali hrepenite po njej?" šaljivo preti baron s prstom. "O, kdo bo takoj zato takoj rdeč! No, bomo videli, ako pride Ijutri, ako boste danes pridni."
Naslednjega popoldneva, ko je Kraft sedel v svojem u-dobn^m naslonjaču, nekdo tiho potrka na vrata. Na njegov notri" se vrata odpro in na pragu stoji Katarina.
"Gospica Katarina." pravi tiho Kraft.
Obotavljaje se stopi Katarina bližje. Ko mu ponudi roko, jo Kraft prisrčno pritisne na svoje ustnice in ta kretnja ji pokaže toliko hvaležnosti in sreče, da mu jo zardela odtegne.
"Šele danes smem enkrat videti, kako vam gre." pravi, kot 'bi se hotela nekoliko šaliti. "Lep strah ste nam pripravili; na vas smo mogli biti hudi."
"Meni gre dobro — samo če vas morem videti, gospica Katarina!" In iskreno počivajo rijegove oči na njej, ki tako lepa stoji pred njim svoji priprosti črni obleki. "O, s čim sem zaslužil, da ste se tako žrtvovali za me?"
"Jaz, so žrtvovala? Kako?"
4'Da, ali mislite, da ne vem, kako ste marsikateri dan stali poleg moje postelje in ste mi stregli? četudi ste usmiljenki in baronu prepovedali o tem govoriti — vašo prisrčnost sem občutil."
Katarina ne odgovori in Kraft jo še vedno gleda, da jo nekoliko prime zadrega, in da se je otrese, primakne stol in sede poleg njega ter prične pripovedovati.
"Pomislite, gospod oskrbnik, že od prvega januarja je moj brat V ijjem doma, in sicer za vedno. Vse nazadnje ne bi šlo več tako dobro, odkar je naiš defori oče umrl. Prav vesela sem, da je Viljem doma; o Veliki noči mu bo mati izročila posestvo. Lota je po Božiču zopet šla -k teti v Draž-dane, ker ne more biti brez nje. • Lota se je tam tudi popolnoma privadila; mestni zrak ji zelo prija--"
"Ravno tako, kot Gerti," pravi Kraft. Pogovor je moral enkrat obrniti na njo. kajti med Katarino in med njim je morala izginiti vsaka senca. O, vse je vedel prav natančno. Videl je tudi, kako je Katarina prebledela, ko (je imenoval Gertino ime.
"Dar' pravi Katarina komaj slišno.
Srce ji prične divje utripati. Ako vpraša po njejH kaj naj ura odgovorit Enkrat je moral izvedeti vso strahoto. Kolikokrat je baron premišljeval, kdaj naj bi mu povedal — kajti sporočilo o Gertini amrti ga mora presuniti, njega, ki znora 'biti še obvarovan vsakega razburjenja.
"Kje je eedaj?" vpraša Kraft. . , . . _
"V Kas*elu," laže Katarina.
Malo neverjetno jo pogleda.	^
edno
preveč nežna. Ce jo mladiči takoj ne ubogajo "na prvo besedo," kakor bi človek dejal, jih začne s svojo šapo neusmiljeno pretepati. Da takle medvedlji udarec boli, si lahko mislimo.
Toda mali medvedek si zna pomagati. Kadar ima slabo vest in pričakuje batin, se zvije v jklopčič ter stari pokaže tisto stran svojega telesa, ki je manj občutljiva za krepke* udarce. Medvedka krepko udari, da se mladičev klopčič kar strklja vstran, človek bi mislil, da je sedaj mladiča konec. Toda njegova debela koža in pa naravna gibčnost mu y.o pomagata, da hitro proboli. Mladič nekaj časa sicer milo joka in riove. Čez nekaj minut pa bolečine prenehajo, nakar se zopet začne igrati, kakor bi nič no bilo.
Mladiči, ki jih je navadno 2 do 3, sesajo zelo dolgo, včasih celega pol leta. Ampak k svojim obrokom morajo prihajati ob pravom času. ker so v teli stvareh modvedka prav nič no šali ter zahteva red in natančnost. Naravoslovec je nekoč opazoval tale prizor ter ga popisal v časopis "Nature Magazine". Nekoč sta so mladiča pri igri tako zamotila, da sta pozabila za hrano. Ko ;se jima je približala stara, so nista nič zmenila za njo, ampak sta so kar naprej igrala in prekuceva-la. Začela ju jo vabiti in klicati, kar ju pa ni prav nič gn-
Opazovalec pripoveduje, kako sta se mladiča oddahnila, ko sta videla, da medvedka no more tja gori za njima. In res <je medvedka splezala nazaj na tla ter tal grozeče godrnjala navzgor. Ko pa to godrnjanje ni nič pomagalo, je začela prijazno vabiti. Toda medvedka nista zaupala tej prijaznosti, ampak sta lopo obsedela mod vejevjem. Tam sta ostala do drueega jutra. 'Sedaj se je medvedki zazdelo že vse prene-umno in kar jo odšla, no meneč se več za svoja dva mladiča.
Tega pa sta se mladiča ustrašila. Naglo sta splezala z drevesa ter odracala za materjo, glasno vekaljoč in cvileč. Toda vos jok jima ni nič pomagal.
Starka ju je sicer počakala, toda jima najprej naložila zvrhano mero batin, da sta kar tulila od bolečin. Ko je bilo to opravljeno, ju je mirno pustila k sebi, da sta sesala. Nato sta mirno zaspala v njenem naročju.
Medvedka zelo ljubi snago, ki jo vtepa tudi svoljim mladičem zlepa in zgrda. Pridno jim z jezikom čisti njihove kožuhe tor jih že na vse zgodaj uči plavati. Kdor se boji vode, mu nič ne pomaga. S krepko brco ga stara pošlje v vodo, kjer mora kobacati toliko časa, da začne plavati. V nasprotju z medvedko pa jo modved kaj slab oče in vzgojitelj. Svoje mlade bi naijrajši kar lasal in pretepal.
Zato jih modvodka nikdar no pušča samo, če jo samec kje blizu. Kadar mladi toliko doias-tejo, da si (sami lahko pomagajo, jih stara zapodi in poslej do prihodnjih mladičev hodi svoja pota.
PRIDITE V
JUGOSLAVIJO
y dni do vaše domovine, če potujete na ek»presnih parnikih
BREMEN E U RO PA
Ilrzi vlak v Bremerlinven za jamči udobno lMitovanje do Ljubljane
Ati potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
C O L UMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
Vja pojasnila, vprašajte lokalnega agenta aJi
HAMBURG-AMERICAN LINE MORIM GERMAN LLOYD
57 BROADWAY. NEW YORK
Na parnikih, ki so debela tiskani, m vrše v domovino izleti pod veistvosa * izkušenega spremljevalca.
SVARILO DEKLETOM, NAJ NE PRIHAJAJO PO SLUŽBO V NE WYORK.
Velika ameriška metropola še veilno privablja nezaposlene ljudi iz drugih mest. Prihajajo sem trumoma, da le najdejo, da je tukaj .še težje dobiti dela kot doma. Ako ostanejo brez sredstev, najdejo, da niso upravičeni do relifa, ker za to se zahteva predhodno bivanje dveh let. To velja zlasti za tuja dek-
Pišite nam za cene voznih II-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St.. New York
stov, reservacijo kabln In pojasnila za potovanje.
K njigarna "Glas Naroda"
2X6 West 18th Street
New York, N. Y.
ROMANI
PREPAREDNESS PARADA LETA 19 16
(Nadaljevanje.)
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela.
176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20
TCeš zuaul pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter lzborno orisal značaje, ki nastopajo v njem.
M .99
(Dalje prihodnjič.!
M
Slika ^Preparednes parade, ki se je Vršila v San Franciscu dne 22. julija 1916. Teko>mparade je nastala eksplozija, ki je zahtevala smrt več oseb. Atentata je bil abdolžen znani delavski voditelj Tom Mooney. ki je še sedaj zaprt. Pjetežna večina javnosti je prepričana, da je bil obsojen
ponedolžnem.	. .	'
- ■■
TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana
TARZAN, SIN OPICE, 302 straui. broSirana Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v slojih delib o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kul'-tme jezike- ter ne zanimajo samo mladine, «a tudi odrasle.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda ve*. 86 str.
Cena .70
Naš Izboren primorski pisatelj nnm daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je |»o8vetil svoji materi.
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str.
Cena 1.20
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se žari vajo vedno globlje v osrfje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere Srtev je na tisoče in tisoče delavcev. Tola železna velja inžloirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod cceauom prvi via t.
VEČERNA PISMA, sprsaka Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ................................ .71
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah.
V	GORSKEM ZAnOTJU, spisal Anton Koder.
130 strani. Cena ............................................. .40
Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Irdo vez......... .75 Mehko vez. .........M
V knjigi je vsebovana globoka mirn« modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
•a
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrlnee. 78 str. Cena .39
Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. I>VA DELA. 482 strani. Cena............ 1.6*
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejših dogodivščin in za-pletljajev.
V	ROBSTVU, spisal Ivan Matitlt. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................ L»
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših JJudi, ki ne pozna samo vojne ln njenih grozot ter posledle. ampak zna tcti vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75
Zvezek vsebpje povesti Milčlnskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv Je spis Milčlnskega "Mladih znnikernežev la&vut SivljenJa-
plsi"r
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Senoa, poslovenil J,. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ........................................
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.* Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja.
.30
KREMFLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 strani. Cena ................................ 1.3®
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko.
METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str.
Cena............L—.
Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko du5o. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo VBaka na svol način.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Čc pošljete gotovino, reko-mano'irajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
leta. Ako najdejo kako delo, je navadno ob tako nizkih mezdah, ob katerih newyorska dekleta, ki stanujejo tukaj s svoiji-mi družinami, ne morajo delati. Majhna plača pa jih izpostavlja ■slabim stanovanjskim razmeram, slabi prehrani in splošnim demoralizatoričnrm vplivom, ki so spojeni z nizkim življenskim standardom. Nekatere brezvestne posredovalnice dela imajo navado pošiljati izvenmestna dekleta na hišno delo d oljnih ur in nizke plače, kakršne mestna dekleta odklanjajo. Po enem mrtsecu dostikrat ne mordjo ver vzdrževati in dekleta si poiskujejo dela t drugje ,tako da ves zaslužek gre za pristojbino posredovalnice. Kake nevarnosti pa pre-| ti jo ubogem udekletu brez srerl-| stev v tujem velemestu, si lahko vsakdo predstavlja.
Zato se je 112 socijalnih organizacij v New Yorkti nedavno združilo in izdalo svarilo dekletom, naj ostanejo proč od New York a.
16. julija:
Aqultanla v Cherbourg Bremen v Bremen	4
18. Julija:	* ,t
Bex v Genoa
julija:	! * ,
Europa v Bremen	! j , ^
lie de France v Havre , Berengarla v Cherbourg
25. julija:	_	•]
Vulcan la v Tr*	i
29. julija:	'
Queen Mary v Cherbourg , 1 Washington v Havrr
i
1. avgusta:	*
Cbamplain v Havre . * Bremen v Bremen
5. avgusta:	!,)
Aqultanla v Cherbourg	i' ".4,
Normandle v Havre	t
■ 8. avgusta:
Europa v Bremen	V
Itei v Genoa
12.	avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
lie de France v Havre /
,15. avgusta: Paris v Havre
19.	avgusta:	u ' Aquitania v Cherbourg ' Normanrlle v Havre
20.	avgusta:	'( Vuleania v Trst
21.	avgusta:
Bremen v Bremen	• *
22.	Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa
26. avgusta:
Queon Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta:
lie de France v Havre	•!
Europa v Bremen
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 50	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.