Poštnina plačana v gotovini V Ljubljana, četrtek SO. marca 1941 Vsa vprašanja med Nemčijo ter Jugoslavijo in Turčijo - razčiščena Nemške iz'ave o spostovairu naše in turške državne neodvisnosti - Nemčija se noče mešati v naše notranje zadeve tielgrad, 20. marca. m. Današnje »Vreme« prinaša pod naslovom »Berlin pričakuje, da bo položaj Jugoslavije in Turčije kmalu znan tudi širši javnosti«, spet daljše poročilo iz Berlina, v katerem se bavi z razpletom položaja na Balkanu. Med drugim piše, da je tudi danes predmet največje nemške pozornosti nadaljnji razvoj v jugovzhodni Evropi. Jugoslavija in Turčija pri presojanju tega položaja zavzemata najvažnejše mesto. 2e se zdi, da so glede Jugoslavije in glede Turčije vsa vpraša* nja urejena ter da se je našla zadovoljiva rešitev. ki ne bo posegla — kar je bil tudi namen Nemčije — niti v čast niti v neodvisnost teh držav. Na drugi strani so nemške vojaške potrebe za nadaljevanje vojne razumeli v Jugoslaviji in Turčiji tako, kakor jih je bilo treba razumeti, to je, da te potrebe v ničemer ne ogražajo Jugoslavije in Turčije. V Berlinu popolnoma mirno spremljajo razne vesti ameriškega radia, angleškega tiska ali pa plačanega časopisja, toda jim ne pripisujejo nobene važnosti, ker je že znano, da sta Turčija in Jugoslavija razumeli, da Nemčija ni imela in tudi nima ničesar proti neodvisnosti teh držav. Gonja, ki je prinesla nemir v to področje, se je razblinila ob želji, da ti državi ostaneta izven vojne. . Mislijo, da bo to tudi zadnja preskusnja za Balkan ter je vprašanje Grčije že rešeno in je treba počakati še kratek čas, da bo po- I žar, ki je grozil tudi drugim balkanskim drza- J vam, odstranjen. Po pisanju »Dienst a us Deutschland«, je bil mir, ki ga je ohranila Nemčija ob raznih ugibanjih glede Jugoslavije, preračunan na to, da se ne da noben povod za prepričanje, da Nemčija želi na kakorkoli način vplivati ali pa se vmešavati v notranje razmere in stališče Jugoslavije. Nemško stališče do Jugoslavije je že pojasnjeno, ker je nov stik med jugoslovanskimi državniki v zadnjem času rodil zadovoljive uspehe za obe strani. Pred kratkim je nemško časopisje povda-rilo tradicijonalno prijateljstvo, na katerem temelje nemško-jugoslovansiki odnošaji ter zato tudi vesti o nekaki vojaški pripravljenosti v Jugoslaviji niso povzročile nobenega nemira. Budimpešta, 20. marca. m. Glasilo predsednika madžarske vlade »Magyar Orszag« piše: Balkanski položaj je še vedno tam, kot je bil pred devetnajstimi dnevi ob priliki, ko so nemške čete vkorakale v Bolgarijo. Od tedaj se na zunaj še nič ni zgodilo, lahko pa se zgodi vsak trenutek. Jngoslovansko-nemška izmenjava misli traja že tedne. Vse enostranske vesti in določevanje trenutka se je izkazalo za netočno, izostale so pa tudi senzacije, ki so jih napovedovali neodgovorni elementu Najhujši lefoštTi nemški napad na London Angleški bombniki spet nad Koinom - Predsnočnjim siloviti napadi na Hull, Bremen in Kiel Berlin, 20. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Prejšnjo noč eo močne nemške letalske skupine hudo napadle važne vojaške objekte in skladišča vojnega materiala. Zlasti močni napadi so bili na Hull ob ustju reke Hum-ber, kjer so letala vso noč metala zažigalne in razstrelilne bombe vseh kalibrov. Nastalo je v skladiščih mnogo požarov in pristaniške naprave so bile uničene. Preteklo noč so sovražnikova letala letela nad severozahodno Nemčijo, kjer so metala bombe na dve mesti, ki sta na obali. Skoda, ki 60 jo povzročile zažigalne bombe, ni Nov turško-ang'eški posvet na C pru Turški odgovor na Hitlerjevo spomenico izročen v Berlinu Kairo, 20 marca. m. Reuter. Snoči so v Kairu izdali uradno poročilo o posvetu med angleškim zunanjim ministrom Edenom in turškim zunanjim ministrom Saradzoglom na otoku Cipru. Poročilo J>ravi: Britanski in turški zunanji minister sta z roirom na nadaljnji razvoj mednarodnega položaja presojala razne dogodke, ki so se pripetili po sestanku obeh državnikov pretekli mesec. Znova sta ugotovila popolno enakost stališč med obema vladama. Sestanek na Cipru je bil na pobudo ministra Edena. V zvezi s tem uradnim poročilom tuji opazovalci mislijo, da sta Eden in Saradžoglu pri presoji raznih mednarodnih dogodkov, ki so se odigrali po njunem zadnjem sestanku, vzela v prvi vrsti v pretres akcijo USA po sprejetju zakona o podpiranju Anglije, položaj na grško-italijan-ekem bojišču ter položaj v Grčiji sploh. To je drugi sestanek Edena s turškim zunanjim ministrom. Eden in general Dill sta^ se posvetovala z zastopnikom turške vlade Saradžo-glom in načelnikom turškega generalnega štaba maršalom Čakmakom. Med sestankom obeh ministrov je prišlo na Cipru, kjer je prebivalstvo po večini grško, do velikih manifestacij za Anglijo in Turčijo. Turški zunanji minister Saradžoglu je sprejel grške časnikarje ter jim dejal: »Grške zmage pomenijo nesmrtno in slavno stran v grški zgodovini. Turki se veselimo tega, kakor da bi šlo za naše lastne zmage. Prepričan sem, da bodo napori grških sil kronani c zmagovitim uspehom. Lahko, da bomo doživeli ie več preskušenj, toda o izidu ne more biti dvoma.« Berlin, 20. marca. DNB. V tukajšnjih političnih krogih potrjujejo, da je v Berlin prispel turški odgovor na posebno Hitlerjevo poslanico predsedniku turške republike Ineniju. O vsebini odgovora niso v Berlinu dali nobenega uradnega sporočila. Angleško vohunstvo v Bolgariji Sofija, 20. marca. m. DNB: Bolgarske policijske oblasti so odkrile zelo razpredeno organizacijo angleškega Inteligence Servicea, To vohuinsko delovanje so v Bolgariji organizirali Angleži Glavni agenti so bili tujci. Vohunstvo je bilo pretežno vojaškega značaja. Vohuni so prejemali mesečno ali od časa do časa velike zneske. Več aretiranih je v celoti priznalo udeležbo v tej vohunski zadevi. 145. dan vojne med Italijo in Grčijo: Včeraj dva italijanska napada v A baniji Nekje ▼ Italiji, 20. marca. Stefani: Italijansko poročilo št. 285. pravi: Grško bojišče: Ni kaj poročati. ... Atene, 20. marca. Atenska agencija :Italijanske cete so izvedli včeraj dva napada, manjšega na severu, močnejšega pa na sred-niem bojišču. Pri napadu jim je pomagalo topništvo Napada nista orinesla nobenega uspeha in sta bila odbita. Na severnem delu so grške čete en italijanski oddelek popolnoma uničile. Zajele so tri tanke in več vojnega materiala. Angleška letala so predvčerajšnjim zelo uspešno napadla Drač. Pred nekaj dnevi je v Grčijo dospel iz Egipta največji ladijski konvoj v sedanji vojni. Konvoj je pripeljal in odpeljal spet v Egipt, ne da bi ga bile sovražnikove sile najmanj motile. Vojna na afriških bojiščih Zasedba Džidžige v Abesiniji, hudi boji pri Kerenu Wekje v Italiji, 20. marca. Stefani: 285. ita' lijansko vojno poročilo pravi: _ | Severna Afrika: Naša letala so bombardirala sovražnikova mehaniz. sredstva in čete. Vzhodna Afrika: Na bojišču pri Kerenu, kjer so Angleži zbrali velike kopne in letalske sile. se boj nadlajuje. Naše čete so s svojim junaškim odporom odbile sovražnika, ga napadle ter mu prizadejale hude izgube. Neka naša lovska skupina je nenadoma napadla neko sovražnikovo letalsko oporišče in na njem uničila 8 angleških letal. Kairo, 20. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo angleških sil na Srednjem vzhodu poroča: Eritreja: Južno od Kerena smo osvojili nove postojanke, _ italijanske protinapade zo-pet odbili. Položaj se razvija zadovoljivo. Abesinija: Abesinski oddelki ojačujejo pritisk na Debra Markos. Naše čete so 17. marca zavzele mesto Džidžiga, ki je važen prometni vozel v jugovzhodni Abesiniji. Na drugih odsekih nali oddelki še napredujejo. Izmenjava grških in Italijanskih ranjencev v Djevdjeliji Belgrad, 20. marca. m. Iz Djevdjelije poročajo, da so tam včeraj izmenjali 289 ranjenih Italijanov in 11 Grkov. Pri tej priliki so zastopniki italijanskih zdravstvenih oblasti izrazili zahvalo našim oblastem za vse usluge. Od Džidžige je 90 km do Hararja, drugega glavnega mesta v Abesiniji, in 150 km od Di-redaue ob progi iz Džibutija v Addis Abebo. zasedbo Džidžige so dobili Angleži v roke izhodišče _ avtomobilske ceste v pristanišče Berbere, kjer so se pred nekaj dnevi izkrcali in bodo po tej cesti lahko dobivali ojačenja od morja. velika. Gasilcem se je posrečilo požar že takoj v začetku zadušiti. Mrtvih je bilo nekaj civilnih prebivalcev, nekaj pa ranjenih. London, 20. marca. o. Reuter: Snoči je manjše število angleških letal zelo uspešno bombardiralo K61n in druga mesta v zasedenem ozemlju. Ponoči je London doživel najhujši letošnji nočni napad. Sovražna letala so v skupinah metala zažigalne in močne eksplozivne bombe, ki so povzročile veliko razdejanje in večje število požarov. Bombe so padale kakor dež. Poškodovanih je bilo mnogo trgovskih stavb, trgovin in zasebnih hiš. Bombe pa so padle tudi na štiri bolnišnice. Gasilci so imeli trdo delo do jutranjih ur in so požare do jutranjih ur omejili. Letalsko ministrstvo pravi v svojem uradnem poročilu, da je sovražni napad veljal v glavnem Londonu in da je bil ta napad v začetku zelo močan, po polnoči pa je ponehal. Dosedanja poročila pravijo, da je zelo mnogo žrtev, da pa škoda vendarle ni tako velika, kakor se je to zdelo ponoči. Poškodovane so večinoma zasebne hiše in druge stavbe. Na nekaterih krajih je promet popolnoma ustavljen. Izven Londona ni bilo hujših napadov. Nekoliko bomb je padlo na obeh strane reke Temze in v južni Angliji. Povzročena Skoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni. En sovražni bombnik je bil sestreljen do polnoči. London, 20. marca. Reuter: Poročilo letalskega ministrstva pravi, da so angleški bombniki predsnočnim napadli Bremen, Kiel in Wilhelmshafen. Napaden je bil tudi Rotterdam, kjer je nastal požar v skladišču tekočega goriva. Posamezna letala so napadla Emden in Oldenburg. Povsod je bila povzročena velika škoda. Vsa letala so se vrnila na oporišča. Angleški kralj Jnrij VI je podelil viteški naslov grškemu vrhovnemu poveljniku generalu Papagosu. General je za to priliko izdal dnevno zapoved, v kateri pravi, da je angleški kralj s tem hotel odlikovati grško vojsko, po katerem junaštvu je danaišnja Grčija zasijala v svetu, kot edinstven primer junaštva in ljubezni do svobode, poroča Atenska agencija. Živež za Anglijo, Francijo in Španijo so začeli zbirati po Združenih državah, je povedail predsednik Roosevelt predvčerajšnjim pri običajnem pogovoru s časnikarji. Ameriški pomorski strokovnjaki so Izdelali nov načrt za varstvo pomorskih prevozov. Sedanji način plovbe v konvojih, zavarovanih skupinah, naj bi se opustil, namesto tega pa naj bi ameriški in angleški rušilci za-stražili Atlantsko morje v dveh vrstah tako na gosto, da bi ne mogla nobena tuja podmornica skoznje Po hodniku med rušilci bi ladje lahko plule z vso brzino in takoj, ko bi bile naložene, da bi jim ne bilo treba čakati cele tedne, da se zbere zadosti velik konvoj, v katerem se morajo hitrejše ladje ravnati po počasnejših. O tem načrtu obširno poroča agencija United Press. Pri angleškem napada na Berlin v noči od 12. na 13. marca niso angleške bombe zadele nobenih vojaško važnih ciljev, temveč samo stanovanjska poslopja, bolnišnice in cerkve. Če Anglija misli, da more s takimi nastopi vzbuditi med svojim ljudstvom vero v neko angleško premoč v zraku, se moti, zakaj take reči bodo služile le kot dokaz za angleško slabost, ko bo spregovorilo vse nemško orožje, piše vojaški strokovnjak DNU, general Glaise-Horstenau. Vesti 20. marca Anglija in-Nemčija t zanimanjem pričakujeta odločitve Jugoslavije. Diplomatski dvoboj med Anglijo in Nemčijo je zadnja priprava za velike dogodke, piše sofijski »Mir«, kakor poročajo belgrajski listi. Pri ladnjem nemškem napada na Hull so nemSki bombniki vrgli več sto ton rušilnih in vee desettisoč zažigalnih bomb na mesto, pravi poročilo DNB. Ameriška zbornica je s 337 proti 55 glasovi »prejela zakon o denarni pomoči za demokratične države v znesku 7 milijard dolarjev (560 milijard dinarjev) ter odbila predlog opozicije, da bi se ta znesek zmanjšal za dve in pol milijardi dolarjev, poroča United Press. Ameriški mornariški minister Knox je včeraj izjavil, da ne more dati podrobnejših obvestil o tem, kako bodo ameriške ladjedelnice izkoriščali za Anglijo, poroča Reuter. Nemška letala so pred nekaj dnevi napadla pri Kreti skupino angleških vojnih ladij ter na dve bojni ladji vrgla torpedo, pravi enočnje uradno nemško poročilo. Mehikanska vlada je dovolila predsedniku republike, da lahko dovoli pristajanje ameriških letal na mehiškem ozemlju, poroča agencija Tass. Sovjetski poslanik v Berlinu Dekanozov je prvič po uradnem nastopu svoje službe včeraj obiskal nemško zunanje ministrstvo. O namenu njegovega obiska ni bilo mogoče nič točnega zvedeti. Nekateri ga spravljajo v zvezo z bližnjim prihodom japonskega zunanjega ministra v Berlin, v nemških krogih pa pri tej priliki pripominjajo, da so med Nemčijo in Sovjeti pogajanja o razmejitvi med obema državama, ki pa nimajo nobenega političnega značaja, piše današnje »Vremec. Slovaška brzojavna agencija poroča, da je predsednik republike dr. Tiso dovolil, da pridejo na Slovaško nemški šolski otroci 'n zahodnih industrijskih predelov Nemčije. Otroke bodo nastanili po slovaških kopališčih, ki so zdaj prazna. Gre za otroke iz predela, ki je izjx>stavljen angleškemu bombardiranju.’ Sovjetski tisk ni objavil Rooseveltoveg i govora, poroča United Press. Angleška vlada zavrača vse vesti o tem. da bi pripravljala kak napad na Portugalsko ali njene posesti. Taka poročila naj bi odvrnila angleško pozornost od drugih bojišč, pravi Reuter. Angleški kralj in kraljica sta včeraj obiskala več južnih mest, ki so bila pred kraikiui bombardirana, poroča United Press. Na Hitlerjev rojstni dan 20. aprila bodo r Poznanju odprli novo nemško vseučilišče, čigar kmetijski oddelek bo prilagojen posebnim potrebam vzhodnih nemških pokrajin, javlja DNB. V Irancoskem Maroku Nemcev sploh ni, kaj še- le, da bi tam bili nemški vojaki. Tara so samo nemški člani odbora za izvajanje premirja, so izjavili dopisniku United Pressa visoki francoski uradniki v Maroku. Francija je velika in slavna država, ki je nesreča ne more zlomiti in uničiti. Bori se z mnogimi težavami in nevarnostmi, ki jih bo prebrodila le, če bo imela najstrožjo disciplino. Vlada mora zaradi tega biti odločna ter se ne bo ozirala na odpor poedincev ali skupin, je govoril včeraj maršal Petain v Grenobleu. V berlinskih nevtralnih krofih sodijo, da je poostri- tev bombardiranja industrijskih središč v Angliji zelo vznemirila prebivalstvo. Z nemške strani izjavljajo, da nemški napadi niso nikdar veljali civilnemu prebivalstvu, temveč važnim vojaškim ciljem ter industrijskim _ središčem. Angleški letalski napadi II. in 12. januarja pa kažejo, da so Angleži prvi začeli z napadi na civilno prebivalstvo. Do hudih eksplozij je prišlo v ladjedelnicah ameriškega pristanišča Bostona. Izbruhnil je še požar, ki je ladjedelnice tako uničil, da je 6000 ljudi brez dela, poroča DNB. Predsednik Roosevelt je bil izvoljen za častnega občana Aten. Po njem so imenovali tudi neko veliko ulico v mestu, poroča atenska agencija. Namestnik angleškega zunanjega ministra je včeraj na neko vprašanje v poslanski zbornici dejal, da mora pobuda za kak sporazum o usodi italijanskega civilnega prebivalstva v Abesiniji priti od italijanske vlade ali od krajevnih italijanskih vojaških oblasti. Pač pa je angleška vlada strogo naročila abesinskemu cesarju, naj se njegovi oddelki vzdržujejo sleherne okrutnosti in divjosti, poroča Reuter, Nove razmerje med Nemčijo in Ameriko Po zadnjem Rooseveltovem govoru izlavlfafo v Berlinu, da bo Nemčija odločala o tem, ali Je v vojni z Ameriko ali ne Berlin, 20. marca. m. United Press: Na pristojnih mestih izjavljajo, da bo uspešnost ameriške pomoči Veliki Britaniji »enaka ničli«. Nemčija sama bo odločala o tem, če bo ameriška pomoč Angliji pomenila vojno dejanje ali ne. Na vprašanje, ali bodo obveznosti Japonske po trojni »vezi zdaj začele veljati, odgovarjajo takole: »Od USA ter Velike Britanije je sporočeno, da Združene države že dejansko sodelujejo v vojni.« Odvisno je od tega, kakšno važnost je treba pripisovati vsaki takšni izjavi. Mi in samo mi bomo odločali o tem, ali je kdo t nami v vojni. Če nekateri Amerikanci menijo, da so * nami v vojni, jih pri tem ne bomo ovirali. Toda ne dovoljujemo, da bi nam kdo narekoval, ali smo v vojnem stanja s kom ali ne. Ce sporočila U8A pomenijo vojno akcijo ali ne, Je odvisno popolnoma od tega, kakšno važnost pripisujemo mi tem poročilom. Na vprašanje, ali NemSija tudi zdaj še priznava načelo »Amerika Amerikancem«, je prišel odgovor, da takšno nemško priznanje »ni bilo nikdar dano nradno v okviru mednarodnega prava«. Številne izjave kanclerja Hitlerja, zunanjega ministra von Ribbentropa in drugih vodil* nih nemških državnikov so pokazala, da ima ta nauk isto vrednost tudi za nas. Po našem pojmovanju ima načelo dvojni pomen! Ce jo pritnava-mo mi za Ameriko, potem jo mora Amerika pri* ■navati ta Evrope. Naravna posledica je, če se mi ne vmešavamo v ameriške stvari, da se tudi USA ne mešajo v evropske zadeve. f'e tega ne priznavajo, se bodo morale pač braniti. Sijajna akademija za 10 letnico Prosvetnega društva v Belgradu Belgrad, 20. marca. m. V dvorani Ruskega (loma so belgrajski Slovenci, včlanjeni v prosvetnem društvu, snoči proslavili desetletnico obstoja svojega društva. Slavnostne prireditve so se med številnimi drugimi udeležili tudi gg. predsednik, minister dr. Kulovec, prosvetni minister dr. Krek z gospo, gradbeni minister Dr. Vnlovič, minister za ljudsko telesno vzgojo Dušan Pantič, belgrajski nadškof dr. Ujčič, član izvršilnega odbora Narodne banke g. Ivan Av-senek, skoraj vsi slovenski načelniki v posameznih ministrstvih, med njimi načelnik prosvetnega ministrstva g. Leskošek in načelnik gradbenega ministrstva g. Vončina, dalje načelnik za carine v finančnem ministrstvu dr. Pavlič, državna svetnika dr. Veble in dr. Rudolf Stein-metz-Surodolski, vseučiliški profesor iz Ljubljane g. inž. Lobe, ki se v zadevah strojnega instituta v Ljubljani še vedno mudi v Belgradu, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič s predsednikom finančnega odbora ljubljanske mestne občine prof. Dermastio. Slavnostno prireditev je začel orkester kraljeve garde z uverturo »Slovenski svet«. Nato je predsednik Prosvetnega društva g. senator Smodej imel slavnostni govor, v katerem je orisal dosedanje delovanje Prosvetnega društva v preteklih desetih letih med brati Srbi. Poleg drugega je poudaril, da je v desetih letih društvo delovalo na kulturnem in narodnem polju, tako kakor delujejo prosvetna društva v Sloveniji. Prirejalo je predavanja in prosvetne večere, na katerih so predavatelji obravnavali socialna, gospodarska in narodnostna vprašanja. Društvo je priredilo tudi celo vrsto večjih prosvetnih večerov za širšo javnost. S takšnim svojim delovanjem je društvo dalo priložnost, da so ga mogli spoznati bratje Srbi in Hrvatje ter preko njega spoznati tudi delovanje prosvetnih društev v Sloveniji. Delo belgrajskega Prosvetnega društva je bilo v vsakem oziru ustvurjalno ter zato zasluži vso pozornost. Dru- štvo je gojilo tudi narodno zavednost, predvsem pa tudi globoko ljubezen do dinastije Karadjor-djevičev, do mladega kralja in kraljevskega doma. Po teh besedah je orkester kraljeve garde zaigral državno himno. Ko so se polegle navdušene manifestacije, je senator g. Smodej še imenoma pozdravil vse navzočne odličnike, zlasti belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča, vse navzočne ministre ter zastopnike bratov Srbov in Hrvatov. Občinstvo je pri tem navdušeno in dolgo časa pozdravljalo oba slovenska ministra predsednika dr. Kulovca in prosvetnega ministra dr. Kreka. Po govoru g. Smodeja je moški zbor Prosvetnega društva zapel Adamičevo »Zdravico«, potem pa pesem iz »Gorenjskega slavčka« ob spremljavi godbe kralj, garde. Nastop društvenega moškega zbora, čigar člani so bili vsi v slovenskih narodnih nošah in so imeli na prsih pripete slovenske šopke, je po svoji dovršenosti presenetil številno občinstvo, za kar ima pa največjo zaslugo njegov pevovodja g. Janežič.^ Slovenski akademiki, člani Prosvetnega društva, so nato podali v zboru recitacijo Zupančičeve »Dume«, nakar je nastopil društveni mešani zbor ter zapel Lajovčevega »Pastirčka« in Nedvedovo »Nazaj v planinski raj«. Sledili so slovanski plesi, ki so jih izvajali spet akademiki v narodnih nošah. Zaradi obolelosti operne in koncertne pevke ge. Bernot-Golobove sta žal morali tudi snoči odpasti Pavčičeva »Janita« ter Adamičev biser »Kot iz tihe, zabljene kapele«. Prav tako sta morali odpasti obe točki, ki bi jih moral zapeti baritonist g. Pihler. Slavnostno akademijo je nato zaključil orkester kraljeve garde ter mešani zbor s Foer-sterjevo »Ave Marijo«. Vsa prireditev je zelo dobro uspela, kar dokazuje, da ima belgrajsko slovensko Prosvetno društvo med svojim članstvom mnogo sposobnih moči. Salt f Celje, 20. marca. Včeraj je bilo odigrano drugo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Celja. Izid tega kola je naslednji: inž. Sajovic—F. Schneider 1:0, Mir-nik—Rupar 1:0, Grašar—CsogS 1:0, J. Schneider —Fajs remis, Tavčar—Lorbek 1:0, Modic—Golja 1:0. Prekinjena partija iz prvega kola Modic— Fajs se je končala z Modičevo zmago. Po drugem kolu vodita Modic in Sajovic z dvema točkama. Nova Cerkev Bridke preizkušnje vrlega narodnjaka. Daleč naokoli znanega poštenjaka in vrlega Slovenca Ivana Likarja so zadnji teden obiskale • hude nesreče. Čeravno je ta mož povsod znan kot najbolj zaveden Slovenec in navdušen Jugoslovan. ga je vendar neznani hudobnež ovadil kot nezanesljivega. Zadnjo sredo zvečer so mu napravili domačo preiskavo, pri kateri niso ,anašli niti najmanjše stvari, ki bi količkaj upravičevala kakšen sum. Vkljub temu so ga odvedli v preiskavo v Celje in od tam v Ljub- i 'uir)Jano- Moža je to ravnanje silno bolelo, ker je že za svojega življenja silno veliko trpel za narodno stvar, saj ga je morala po nesrečnem plebiscitu na Koroškem vzeti s seboj komisija sama. ker bi bil drugače padel še tisti večer kot žrtev maščevanja. Moral je pustiti na Koroškem starše, brate in sestre. S svojo pridnostjo pa si je ustvaril v Hrenovi pri Novi cerkvi prijeten dom. Preizkušnja je bila zanj še mnogo mučnejša, ker je vedel, da bo žena ob času njegove odsotnosti prišla v otroško postelj, ki je bila po izjavi zdravnikov veščakov zanjo juko nevarna. Dne 17. marca se je po prizadevanju prijateljev posrečilo g. Likarju dokazati svojo nedolžnost. Vrnil se je domov. Drugo jutro je odšla žena s prvim avtobusom v porodnišnico. Huda žalost in bridkost nad krivico, ki se je godila možu, sta ženo hudo potrli in jo oslabili tako. da je padla danes popoldne kot žrtev materinskega poklica. Blaga rajnica Frančiška Likar je dopolnila šele 39 let. Skozi skoro 14 let je bila svojemu možu zvesta tovarišica v žalosti in veselju. Rodila mu je sedem otrok. Bila je tiha in de-' lavna in se žrtvovala popolnoma blagru svoje družine, ki jo je ljubila nad vse. Otrok je ostal živ in je bil krščen na ime Jožefina. Bog daj, da bi njen mogočni varuh sv. Jožef ostal zanaprej varuh osirotele Likarjeve družine, ki je izgubila s skrbno mamico najdražji zaklad. Bridko preizkušenemu možu poštenjaku in celi rodbini naše iskreno sožalje! Pogreb pokojnice bo v petek dopoldne v Novi cerkvi. Poraba koruze v industriji Belgrad, 18. marca. Industrijska in obrtniška podjetja, ki se bavijo s predelovanjem surovin in v katera v glavnem spadajo industrijske in gospodarske pridetovalnice špirita, podjetja za 'proizvodnjo škroba, pivovarne, sladame, tovarne za testenine in kekse, podjetja za izdelovanje bonbonov in slaščic, se zaradi donašnjib prilik ne morejo redno oskrbovati s potrebnimi surovinami in jim je bilo zaradi tega, prepisati način preskrbovanja z vsemi surovinami. Pooblaščen iz uredbe o prometu s koruzo je trgovinski minister v sporazumu s preskrbovalnim ministrom, s kmetijskim ministrom in hrvaškim banom predpisal pravilnik o preskrbi industrijskih in obrtniških podjetij s surovinami za predelavo. Ta pravilnik predpisuje predvsem to, da se za proizvajanje špirita v industrijske ali obrtniške namene ne sme uporabljati zdrava koruza za ljudsko in živinsko prehrano brez dovoljenja preskrbovalnega ministra, odnosno bana banovine Hrvatske. Od tega niso izvzeti niti tisti, ki imajo lastno koruzo in industrijska ali obrtniška podjetja. Industrijske in gospodarske pridelovalnice špirita, kakor tudi ostala industrijska in obrtniška podjetja, ki v proizvodnji uporabljajo koruzo, morajo prvenstveno uporabljati liavarirano koruzo, ki je neuporabna za ljudsko in živinsko prehrano. V kolikor posamezna podjetja ne bi mogla zadostiti svojim potrebam proizvodnje s to koruzo in je ne bi mogla dobiti od Prizada ali Pogoda, kar pa morajo dokazati s potrdilom teh ustanov, bodo zahtevala dovoljenje za uporabo zdrave koruze. Pravilnik tudi urejuje uporabo drugih zdravih in za ljudsko ter živinsko prehrano uporabnih surovin kot so: pšenica, rž, proso, soržica, oves, krompir in fižol, v kolikor 80 ti proizvodi racionirani tako, da se bodo mogle te surovine uporabljati v industrijske namene samo po odobritvi preskrbovalnega ministra in na predlog ministrstva za trgovino in industrijo. Kdo dovoljuje povišanje cen živilom V dnevnem časopisju z dne 18. t. m. je bilo objavljeno, da je kr. banska uprava dovolila novo zvišanje cen mesa, slanine in masti. Ker bi gornja objava o novem zvišanju cen lahko zmotno vplivala na poedina oblastva, kon-sumente in mesarje, se sporoča sledeče: Kr. banska uprava novega zvišanja cen mesa, slanine in masti ni dovolilu in v bodoče tudi ne bo dovoljevala. Okrajnim načelstvom in mestnim poglavarstvom je bilo izdano samo pooblastila, aa smejo v lastnem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določiti ceno mesa, slanine in masti z ozirom na tržno ceno živine v njihovem okraju. Prav tako so bile gornjim oblastvom z internim razpisom dostavljene smernice in navodila, ki jih bodo pri morebitnem določanju cen uporabljala. Ljubljana od včeraj do danes Lep je bil včerajšnji dan, čeprav nekoliko hladan, za kar je poskrbel vzhodnik, ki je vztrajno vlekel prav do večera. Noč je bila brez oblaka in tudi današnje jutro se je prikazalo z vedrim nebom in soncem. Tista napoved o štiridesetdnevnem režimu 40ih mučenikov se bo, kakor kaže, izkazala tudi letos. Prav prijetno Jožefovo Za letošnjega Sv. Jožefa je bil dan tako prijeten, da že dolga leta ne. 2e zarana so se mnogi_ odpravili iz mesta, nekateri, zlasti navdušeni smučarji, pa so že kar v torek oprtali smuči in se odpeljali na Gorenjsko. Kar jih je ostalo v mestu, pa so si vsaj popoldne privoščili izdaten sprehod. Bilo je seveda mnogo godovnikov, ki so bolj ali manj intenzivno slavili svoj god. Obiskov je bilo seveda nič koliko, kajti god je treba voščiti. Takle praznik sredi tedna se tudi vsakomur kaj prileže. Za pol krajši se zdi teden. Pogreb mladega pilota Ob petih popoldne je šel izpred mrtvašnice pri vojni bolnišnici dolg mrtvaški sprevod. Bil je pogreb trindvajsetletnega pilota-lovca Rafaela Periča. Za križem, ki ga je nesel vojak, je igrala žalostinke vojaška godba. Za številnimi venci in blazino, na kateri je bil pilotski znak s palmo, je korakala duhovščina. Za vozom s krsto je šel častniški zbor z brigadnim generalom, podčastniki in vojaki. Tri vojaška letala so krožila po nebu. Zvečer je vlak krsto s pokojnim Peričem odpeljal proti Belgradu. Pomlad je pred vratmi Danes smo že dvajsetega — še malo, pa smo že tudi v koledarski pomladi. Ko se do nocoj prevagnila noč, ob eni zjutraj, bomo tudi že po koledarju stali v pomladi. Zimska moč je v kraju — in konec njene vladavine bo potrjen tudi »uradno«. Jutri bo tedaj že napočilo prvo jutro v pravi pomladi. Pomlad, ta najlepši letni čas, bo prav letos nemara res lepa in prijetna, prav v začetku, medtem ko smo druga leta začetek pomladi prečemeli v deževju, v pustih, oblačnih dneh in smo imeli pomlad, sončno in veselo, šele takole sredi maja. Da bi tudi potem, ko bo režim 40 mučenikov v kraju, ostale nebeške zatvornice vsaj priprte, da ne bi noč in dan lilo, ampak deževalo le toliko, kolikor je za polja in rast potrebno. Upajmo, da ga vsaj vreme letos ne bo lomilo, ko so že časi sami zadosti hudi in zoprni. Malo dela na reševalni postaji Včeraj na reševalni postaji kljub temu, da je bil praznični dan, ko je navadno dovolj Steke, ni bilo posebnega dela. In tudi zvečer, ko je ponavadi vedno nekaj več prometa, se značaj dneva ni spremenil. Zapisali so le dva nesrečna slučaja. Še ponoči je bila z Vrhpolj pri Moravčah prepeljana 33 letna Klopčičeva Jožefa. Ugriznil jo je pes, za katerega se ne ve, če ni bil stekel. Iz Kresnic pa je prišel v bolnišnico posestnik Franc Koncilja, ki ga je krava sunila v oko. Zbor trgovskih zastopnikov Dopoldne je bil redni letni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov. Zbor je bil v dvorani Trgovskega doma. Vodil ga je dolgoletni predsednik društva Janko Krek. Zastopano je bilo v lepem številu članstvo, prihiteli pa so tudi kot zastopniki »Merkurja« Franc Windischer, tajnik zbornice TOI dr. Pless ter tajnik Gremija trgovcev Lojze Šmuc. V imenu predsednika TOI je zborovalce pozdravil dr. Pless, ki jim je zaželel še vnaprej uspeha in plodnega dela v njihovi prvovrstni organizaciji. O delu odbora je poročal društveni tajnik Šturm. Poročal je tudi o organizaciji vsedržavne zveze trgovskih potnikov in zastopnikov. Ta zveza je" prenehala pred tremi leti. Zdaj se spet kaže težnja po ustanovitvi nove zveze, v kateri bi bila učlanjena vsa tri društva. Članstvo je naraslo ter šteje zdaj 295 članov. Obneslo se je kolektivno nezgodnostno zavarovanje članstva pri zavarovalnici »Dunav«, ki znaša polletno 95 din do najvišjega zneska 50 tisoč din. Posmrtninski »šifrerjev fond« prav dobro uspeva. • _ O stanju društvene blagajne je poročal Lojze Gril. Celotnemu odboru je bila nato izglasovana razrešnica. V znak priznanja za velike zasluge sta bila nato izvoljena za častna člana gg. Seljak in šelovin, ki sta dobila diplomi. _ Pri volitvah je bil nato v celoti izvoljen stari odbor s predsednikom Jankom Krekom na čelu. Na pristojna mesta bo poslana posebna spomenica s prošnjo, naj se pri kontroli cen uredi tako, da zastopniki raznih tvrdk ne bodo trpeli nepotrebne materialne škode. Lepa slovesnost v šlajmerjevem domu Včeraj ob 9 dopoldne je bila v Šlajmerjevem domu na Zaloški cesti še ena lepa slovesnost. Bil je, dejali bi, drugi del slovesnosti, ki je bila lani 14. decembra popoldne, ko je škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil hišno kapelo. Včeraj pa je prihitel šentpetrski župnik g. Košmerlj, da bi blagoslovil kipa sv. Jožefa jn sv. Terezije, delo akademskega kiparja Boža Pengova ter veliko barvano stekleno okno, na katerem sta upodobljena sv. Kozma in Damijan, delo slikarja Mihe Maleša. K blagoslovitvenim obredom, ki jih je opravil šentpetrski župnik g. Košmerlj, so se zbrali šef-zdravnik Šlajinerjevega doma dr. Lojze Kramarič z vsemi zdravniki in zdravstvenim osebjem, predsednik Trgovskega bolniškega in podpornega društva g. Erle Gombač, podpredsednik tega društva Martelanc, ekonom Joško Marčan in nekaj prijateljev doma. Vso blagoslovitveno slovesnost so po mikrofonu prenašali v bolniške sobe, tako da so ji bolniki popolnoma lahko sledili kar s svojih ležišč. Hišna kapelica v Šlajmerjevem domu Je postala zdaj v resnici ena najlepših domačih kapelic v Sloveniji. Celje Praznik našega slovenskega zaščitnika svetega Jožefa je Celje tudi letos slovesno in prisrčno proslavilo, saj se dviga nad našim mestom prijazna cerkev sv. Jožefa, ki kliče in vabi dobro slovensko ljudstvo. Zlasti na včerajšnji praznik se je na tem prijaznem griču nabralo toliko ljudstva, da je bila razmeroma velika cerkev vse premajhna. Letos je namreč tja vabilo tudi toplo spomladansko sonce. Nepretrgane vrste meščanov so šle iz mesta na hrib, dobro kmečko ljudstvo iz vseh krajev, tudi zelo oddaljenih, pa je že v zgodnjih jutranjih urah pustilo za seboj več ur dolgo pot, tako da je bilo ob desetih dopoldne na hribu pri sv. Jožefu živo kot v mravljišču. — Obrtniki so v Celju proslavili praznik svojega zaščitnika 6 slovesno 6v. mašo v župni cerkvi. Popoldne ob štirih je slovenska mladina priredila v dvorani Ljudske posojilnice veličastno akademijo, ki so se_ je med drugimi udeležili tudi senator g. Mihelčič, župan dr. Voršič, okrajni načelnik Zobec, poveljnik vojnega okrožja polkovnik Časka, prof. Bitenc in mnogo drugih odličnikov. Sodelovala je tudi vojaška godba, ki je vsej slavnosti dala še večji poudarek. Predsednik FO g. Tone Vrabl je v 6vojem slavnostnem govoru orisal delo in cilje slovenske mladine, ki hoče vedno in povsod ostati zvesta svojim načelom: služiti Bogu in domovini! Drobne Zagreb, 20. marca. j. Hrvaški ban je postavil podjetju »La Dalmatienne« komisarja v osebi glavnega ravnatelja »Pohita« dr. Vladimirja Košaka. »La Dalmatienne« je impla posebno pogodbo z državo, po kateri j.e imela izključno pravico izrabljati vodne sile Krke in Cetine. Ti dve reki spadata med največje vodne sile Evrope. Od njih bi se clala izpeljati elektrifikacija vse Dalmacije. Ker se pa tvrdka ni držala pogodbenih obveznosti, je ban hrvaški postavil komisarja, čigar naloga bo v prvi vrsti, da podjetje pripravi do tega, da se loti izvedbe elektrifikacijskega programa. V nasprotnem primeru bo banska oblast sama izpeljala ta načrt in pogodbo s tvrdko razveljavila. Zagreb, 20. marca. j. 2e 250 let je sv. Jožef patron Hrvaške. Pred nekaj leti so hoteli v Zagrebu zgraditi veliko cerkev v čast sv. Jožefu, toda zaradi majhnih sredstev, ki so jih imeli na razpolago, so zgradili le majhno zasilno cerkev, obenem pa začeli zbirati prispevke po vsej Hrvaški za novo monumentalno cerkev. Za to novo cerkev je izdelal podrobne načrte Slovenec profesor Jože Plečnik, ki je bil načrt podaril zagrebškemu nadškofu in hrvaškemu metropolitu dr. Stepincu. Popravek Z ozirom na Vaše poročilo v Vašem listu z dne 7. marca t. 1. št. 55 pod naslovom: »Zanimivosti mesarske pravde o kožah. Me- j oproščeni, — Trgovec, ki posojuje denar proti 12 odstotnim obrestim.« — Vas v smislu tiskovnega zakona prosim, da objavite v prvi ali drugi prihodnji številki Vašega lista na istem mestu pod istim naslovom in z istimi črkami sledeči popravek: »Ni res, da sem posodil kakemu mesarskemu mojstru denar proti 12% obrestim. Res je, da sem prejel za posojila le zakonite 8% obresti. S spoštovanjem J os. Presker družba z. o z. SELDOlf TRAČE, Roman o olikami Guidlughov pogled je bil malo bolj ljubezniv. »Če h« imel opravka • tako poštenimi ljudmi, kot ate vi, miss Datmar, bi bil moj posel prava pesem. Ali «te Caehdona že prej poizkusili obvestiti?« Deklica je brez pomišljanja prikimala. »Poizkusila sem ga obvestiti, čim sem zvedela za njegov beg, to je ono noč, ko je bil izvršen umor starega g. Ricarda!« Slišal se je kratek vzklik presenečenega polkovnika. »Predpostavljam, da vi vsega tega še niste vedeli,« je mimo vprašal Guidlugh in se obrnil k polkovniku. »Seveda nisem, za božjo voljo, t« mala prismoda!« »Nadaljujte, miss Datmar!« ji je vljudno rekel Guidlugh. »Mislila sem, da bo Dicky prišel v hišo Brandcn, ali l-ttneje, prepričana -em bila, da ga bom tam našla. K- cem slišala po radiu veet o njegovem begu, sem šla v svojo sobo ki bila tam, dokler nieo šli vsi spat čeprav je bilo daleč od Pla-tha in hiše Brandon, sem bila prepričana, da bo prišel k svojemu stricu. Zato sem šla, da bi ga počakala in ga nagovorila, naj se preda oblastem, da ne bi poslabšal -i/ svojega položaja Imela sem namen, da ga počakam in se njim poročim.« Guidlugh je prikimal. Polkovnika je bilo vidno bolj strah pri tako odkriti izpovedi njego.e hčerke. »Marie... kaj si povsem ponorela?« Detektiv ga je blagohotno ustavil. »Dovolite, da vam povem, da je miss Datmar naredila zelo pametno! Prosim vas, gospodična, nadaljujte!« »Čakala sem do,..« »Oprostite, koliko je bilo takrat ura?« »Približno ena ura po polnoči. Noč je bila zelo meglena in povsod naokrog je bila mirna tišna. Nenadoma sem zaslišala korake. Kmalu potem pa so se odprla železna vrtna vrata Ko se je pričelo odpirati okno, 6em spoznala, da je Dicky že tu, čeprav ga še nisem videla « Marie je postala zelo bled« in je utihnila. »Nadaljujte, prosim!« je silil Guidlugh. »Takrat sem odšla iz naše hiše. Pa sem spet čula korake, ki so prihajali iz hiše proti ulici. Neto sem Šla do hiše Brandon in opazila, da je eno okno v pritličju le priprto. Odprla sem okno in šla v hišo. Šele kasneje sem prišla na to, da je on že odšel in da sem jaz pravkar slišala njegove korake, ko je šel proti ulici.« »Vi ste torej šli v hišo, trdno prepričani. da je Cashdon še notri. Gotovo niste vedeli, da se je Ricardo že vrnil s počitnic v hišo Brandon. Od drugih sem zvedel, da eo to noč poklicali doktorja Hadona k porodu pekove žene, katere hiš« je na nasprotni strani ceste. Doktor mi je povedal, da je prišel tja okrog ene po polnoči. Ste li videli njegov avtomobil?« »Sem,« je rekla Marie »Počakala sem, da je šel doktor v pekovo hišo, šele potem sem šla in odprla okno v hiši Brandon.« »Verjetno, da je bil medtem časom Ricardo že mrtev. Nadaljujte, miss Datmar, poslušam vas«! ojiq aj am qeij» e 'uojguiiaqj»j| JB5!J9 em »Šla sem skozi obednico in predsobje ter klicala Dickyja. Nisem se bala, da bi vzdušja, ki je bilo v tej hiši. Mislila sem, d« je šel D(cky po stopnicah k stricu ter sem šla tudi jaz v to smer. Obetala sem pri vratih Ricardo ve spalnice in hotela prisluškovati, preden bi jih odprla. Vsa preplašena sem opazila, da je starec že ležal. Bilo je dovolj .svetlo, da sem opazila njegovo posteljo. To me je v resnici vzneminlo ...« »A malo je manjkalo, da niste doživeli še večjega presenečenja! Dajte, nadaljujte, miss Datmar!« •Hitro sem zaprla vrata in odšla po stopnicah. Pregledala sem v pritličju vse sobe, še vedno sem iskala D 30 na leto, v sedanji vojni pa so se načini za izdelavo izboljšali in tudi gradnja jx>spešila. V na-daljnem delu predavanja je govornik omenjal važno vlogo italijanske mornarice v Sredozemskem morju, ki je za podmorniško vojno neprikladno, kajti zaradi tople vode in zaradi vročine v notranjosti jx>dmornic ni mogoče dolgo vztrajati pod vodo in se je treba pogostokrat pojaviti nad vodo. Zato je tod letalo uspešen sovražnik podmornic. Končno je von Gadow izrazil trdno prepričanje, da bo Nemčija to vojno dobila. Po predavanju sta nemški poslanik von Heeren in njegova gospa priredila zakusko za povabljene goste. Konjeniški polk kraljeve garde, kateremu poveljuje polkovnik Tonči Kokalj, si je uredil lastno vojaško gledališče, v katerem nastopajo zgolj vojaki. Pri predstavi, katere se je udeležilo ogromno občinstva, so bili navzočni številni predstavniki vojske. Vojaki so izvedli prav lepo več točk, med njimi tudi več dramskih prizorov. Navzočni so bili nad izvajanjem izredno zadovoljni in so vojakom igralcem navdušeno ploskali. Prometni minister inž. Bešlič je prišel v torek na zaključno zasedanje banskega sveta donavske banovine in se udeležil tudi pojedine. Pri tej priliki je imel govor, v katerem je poudaril, da vlada vztrajno bdi nad usodo domovine in da je odločena ohraniti za vsako ceno neodvisnost in nedotakljivost države kakor tudi svojo nevtralnost. Minister Bešlič je med drugim dejal, da ljudstvo ne sme nasedati nobeni tuji propagandi, ki skuša vodo napeljati na svoj mlin, temveč naj zaupa vladi, ki ne spregleda nobenega dogodka, ki se tiče naše^ države. Vlada se drži načela, da je treba našo državo ohraniti za vsako ceno. Potem je govoril tudi o prehrani in p>ovedal, da je treba letos vsak košček rodovitne zemlje obdelati, da se državi ne bo treba boriti s prevelikimi težavami pri prehrani vsega jugoslovanskega prebivalstva. V Belgradu so pred nekaj dnevi pokopali z vojaškimi častmi bivšega ruskega carskega generala Benjamina Ivanoviča Baskakova, ki je bil velik prijatelj srbskega naroda. Ivanovič je bil profesor na petrograjski vojaški akademiji, katero so obiskovali pred svetovno vojno mnogi srbski častniki. Ob vseh težavah, s katerimi se je borila srbska država, je bil vedno na razpolago za vsakršno podporo. Večkrat je dajal tudi denarne piodpore in sicer ne-LKdč celo dva milijona rubljev. Imel je namreč velikansko posestvo, iz katerega je črpal svoje dohod-ks-. Po vojni je pobegnil v Srbijo, kjer je dobil me- • arhivarja pri zgodovinskem oddelku generalnega štaba. Poslej je živel tiho, ne da bi kdaj nastopil v javnosti. Ivanovič Baskakov je bil kozaškega rodu. Izpremembe v j‘ugoslovansko-italijanskem trgovinskem prometu so bile sklenjene in jjodpisane pred nekaj dnevi v Rimu na zasedanju stalnega ju-goslovansko-italijanskega gospodarskega odbora. Trgovinski minister dr. Andres je jx>dal k temu dogodku izjavo, v kateri je povedal, da je bilo treba spremeniti nekatere odstavke pogodbe zaradi izpre-menjenih razmer. Posebno se bo poslej jx>večal uvoz italijanskega bombaža in umetnih tkanin, kajti zaradi onemogočenega uvoza surovin bomo morali seči tudi jx> umetnih vlaknih, ker bombaža ni mogoče dobiti toliko, kolikor ga naša država porabi. Kar se pa tiče našega izvoza v Italijo, pa bo njegov ustroj ostal v glavnem isti. it _ Posebna nemška gospodarska delegacija je prispela v Dubrovnik in od tam odjjotovala v Split, da bo pregledaja skladišča našega tobaka. Nemčija bo namreč nakupila večje količine jugoslovanskega tobaka, zlasti pa hercegovskega, istočasno pa nakupuje Nemčija velikanske količine tobaka tudi v Turčiji. Z nečednim delom dveh članov kmetijske zbornice v Nišu se je bavila seja te zbornice. Lani je kmetijska zbornica priredila z velikimi podfiorami predsednika vlade Cvetkoviča in kmetijskega ministra kmetijsko razstavo, ki je imela nalogo j>odati jx>jx>lno sliko živinoreje in kmetijstva v donavski banovini, posebno pa v Severni Srbiji. Po končani razstavi pa so ugotovili, da sta dva člana zbornice zagrešila nečastna dejanja. Preiskava je že v teku, toda zbornica je že sedaj sklenila oba člana izločiti iz svoje srede in ju izročiti sodišču. Za kakšno vsoto denarja gre, pa ni bilo objavljeno. Zagrebška policija je izredno hitro prijela morilca upravitelja dvorca1 grofa Jelačičev v Zagrebu. Pisali smo že, da je bil upravitelj Freudenreich umorjen na svojem stanovanju, j>otem pa oplenjen. Policija je še isti dan prijela 66 sumliivcev, od katerih je dobila važne podatke. Na podlagi teh pa je prijela pravega morilca, mesarskega jjomocnika Stjepana Fulirja. Ta se je bil s svojim prijateljem Nikolajem Benkom dogovoril, da bosta izvršila zločin. Benko se je bil paznal z upraviteljem in ga je zvečer jx>iskal in ostal z njim dalj časa v družbi. Ponoči sta se vrnila na dom, med tem pa se je Fu-lir skril na dvorišču dvorca. Ko pa je po dogovoru Benko odšel ob določeni uri od upravitelja in ga je ta spremil do vrtnih vrat, je Fulir smuknil v odprto upraviteljevo stanovanje in čakal. Ko se je upravitelj jaokazal, ga je naskočil in z mesarskim nožem zaklal. Zadal mu je 11 ran. Potem je stanovanje oplenil in odšel. Vse ukradene stvari je policija dobila zakopane v gozdu blizu Zagreba. Novosadska občina je dobila nov proračun, ki znaša nekaj več kakor 56 milijonov dinarjev. Čeprav je letošnji proračun večji od lanskega, se je povečala edinole občinska trošarina na električni tok. Vse ostalo je ostalo neizpremenjeno. Občina ima lejx> premoženje, ki je vredno dobrih 183 milijonov dinarjev. Dolga pa ima nekaj manj kakor 30 milijonov. Velikega delfina so ujeli ribiči z otoka Brača. Pred dnevi so lovili ribe in vrgli v morje velike mreže. Bil je ravno najbolj jjripravni čas za lov. Res se je v mreže ujelo mnogo rib, toda za njimi se je jmgnal tudi delfin, ki je največji sovražnik ribičev. Razganja jim namreč ribe in trga drage mreže. Toda tokrat se je morska zverina zapletla Jetično mladino brez ozira Pretečene mesece smo v časopisih čitali izčrpna poročila o zdravstvenem stanju ljudstva v posameznih slovenskih okrajih. Po teh poročilih in po splošni zdravstveni statistiki moremo s sigurnostjo reči, da je naš slovenski narod zdrav in da ga ne ograža nobena neposredna nevarnost od te ali one strani, ki bi mu izpodjedala korenine njegove rasti. Kljub vsemu pa so človeka pretresle navedbe o številu smrtnih primerov, ki jim je bila vzrok jetika ali bolje rečeno o žrtvah, ki 6i jih je ta zahrbtna morilka poiskala. Celo oni okraji, ki se prištevajo med najbolj zdrave in kjer gozdovi, klima ter majhna industrija izključujejo jetična kotišča, 60 zabeležili smrt kot posledico tuberkuloze vsaj v osem odstotkih Od vsega pa je najbolj žalostno to, da jetika najbolj pogosto ko6i med odraščajočimi mladoletniki, delavstvom, uradništvom in razumništvom sploh ter med njihovim naraščajem. Ona nastopa kot nujna posledica vseh življenjskih nedostatkov, ki so jih bili v letih razvoja in doraščanja deležni: trpljenja, pomanjkanja in večkratnega spreminjanja načina življenja. Bolezen ruši brez ozira na stan, ki si ga mlad človek izbira in cilj, katerega si postavi. Leta sem že čitamo, kako padajo akademiki in srednješolci zaradi nezadostne prehrane, kako hirajo uradniki zaradi vednih borb za obstanek, delavci zaradi oslabelosti in nešteti kmečki ter drugi ljudje je treba reševati na izdatke! ne po 6voji krivdi, ampak zaradi razmer, ki jim jih je življenje diktiralo. Kakor je vprašanje tuberkuloze in njenega ea-tiranja samo na sebi splošni narodni problem, tako 6e nam ob velikem umiranju mladih zaradi jetike zdi, da je pomoč njim in njihova zaščita čestokrat le 6tvar denarnih možnosti in sredstev in to v prav izdatni meri. »Ni finančnih možnosti« se mnogokrat glasi odgovor na klic, dokler je še čas. Dandanes se res mnogo izda za najrazličnejše javne potrebe, ki so nujne, vendar smatramo za umevno, če se izrazimo, da bi morala navzlic vsemu slehernega jetičnega bolnika prošnja za pomoč v svrho ozdravljenja zlasti kar se tiče mladostnikov, biti brezpogojno uslišana ter jim posvečena vsa 6krb do popolnega ozdravljenja. Saj sleherni akademik in srednješolec študira za to, da nekaj postane in zasluži. Delavec dela, da si opomore, vajenec pa uči, da bo pomočnik ali mojster in kot takšen sam svoj gospod. Kmečki sin 6e trudi, da bo enkrat gospodar. Mar se ne bi tem ljudem dalo pomagati brez ozira na sredstva? Vsak tuberkulozni bo v veliki hvaležnosti imel zavest, da bo vračal, kar mu je bilo posojenega za rešitev golega življenja — največje 6reče, ko bo zdrav užival 6adove svojega truda. V tem smislu naj bi naše oblasti krenile na novo pot za povečanje zdravih narodnih sil. oblasti dobili nagrado za ta POPOLNA POJASNITEV TATVIN V TEKSTILNI TOVARNI Kakor je časopisje poročalo, je bilo v času od 1. 1938. pa do prvih dni meseca marca letošnjega leta iz tekstilne tovarne Hugo Šterna na Pobrežju pri Mariboru pokradenega raznega blaga v dolžini 1800 metrov, s čimer je bila lastniku prizadjana škoda v znesku 22.000 dinarjev. V zvezi s temi tatvinami so bili aretirani Franc Zebec s Teznega, Jožef, Avgust, Franc, Ivanka in Marija Štampar ter Martin Jus iz Pobrežja pri Mariboru, ki so te tatvine izvršili in ukradeno blago prodajali po Dravskem jsolju. Orožniki so v zvezi s temi tatvinami sedaj prijavili še 17 oseb, ki so vse od tatov jx> nizki ceni kujtovali ukradeno blago in ga deloma z velikim dobičkom prodajali naprej. Nekaj ukradenega blaga so orožniki pri kupcih še dobili. To blago so orožniki zaplenili in ga izročili lastniku. To blago je bilo vredno okoli 5000 dinarjev. ŠPORTNE VESTI Ljubljana : Hermes 4 :1 Ljubljana je včeraj spet izrabila za trening prosti dan. Zaigrala je na sijajnem her-mežanskem stadionu s Hermesom prijateljsko tekmo, ki je bila resnično zvesta svojemu atributu. Igralci se niso bogve kako trudili, ne prvi, ne drugi. Za tekmo je značilno, da je Hermes ligašu nudil pred svojim golom močan odpor. Ljubljanski napad kar ni mogel izkoristiti številnih šans, ki si jih je — do šestnajsterca — lepo izdelal. Halfi in napadalci, pa še branilca, so se kar nekam težko privadili tudi dejstva, da igrajo na velikem igrišču. Hermes je igral odločno, defenzivno seveda, napad pa se do kraja ni utegnil povezati, tako da so bile vse nevarnosti za Pogačnika rezultat akcij, ki so jih podvzeli_ na svojo pest posamezniki. Trening je koristil obema moštvoma vtoliko, ker je poskrbel vsaj za utrjevanja kondicij. Trudila pa se ne ena ne druga strani ni posebno, še manj seveda Ljubljana, ki se je zavedala, da je imela preteklo nedeljo vročo tekmo z mariborskimi Železničarji. ¥ hrvaški ligi je Hajduk prvi Včerajšnje tekme v hrvaški ligi so dale naslednje rezultate: »CONCORDIA : »ŽELEZNIČAR« 2:1 (1:1) Na igrišču »Gradjanskega« je bil včeraj dvojni spored. Kot prvi par sta nastopila »Železničar« in »Concordia«. S pičlim rezultatom 2:1 je zmagala »Concordia« _ nad popolnoma enakopravnim in enakovrednim nasprotnikom »Železničarjem«. Gole za »Concordio« sta dala Bela in Muradori, za »Železničarja« pa Vuletič. »GRADJANSKI« : »SAŠK« 6:1 (1:0) Sarajevčani so se v prvem delu igre proti »Gradjanskemu« držali prav dobro in so v pr; vem polčasu dobili le en gol. Očitna premoč in dobro razpoloženi napadalci »Gradjanskega« pa so prišli v drugem delu igre vse bolj do veljave. zelo je bil razpoložen Wblfel, ki je dal tri gole, Djanič dva in Lešnik enega. V moštvu »Gradjanskega« ie bil prav dober srednji napadalec Jazbinšek. Za ta dvojni spored v Zagrebu ni bilo posebnega zanimania. Na igrišču se je zbralo komu j 1500 gledalcev. HAJDUK : SPLIT 9K) (4:0) Splitski lokalni derby med Hajdukom in splitsko delavsko enajstorico se je končal z visoko zmago daleč nadmočnega in boljšega kluba Haj-duka. Hajduk je bil skraja igre trdno odločen zmagati z visokim rezultatom in se mu je to v celoti tudi posrečilo. Visok poraz Splita pa je v precejšnji meri zakrivil 6lab splitski vratar. Tekmo je gledalo komaj kakih 1000 gledalcev. SLAVUA : HAŠK 4:2 (3:2) Varaždinska enajstorica je svoje pristaše s svojo zadnjo igro v hrvaški ligi močno navdušila. Varaždinci so igrali prav dobro in zasluženo zmagali nad moštvom zagrebških akademikov. Prav dober je bil golnam Slavije Cerovečki. BAČKA : SLAVIJA 3:2 (1:1) O Osijeku sta se srečala najslabša dva kluba v hrvaški ligi. Domača Slavija j« šla v hoj z mnogimi izgledi za zmago. Proti pričakovanju pa so agilni in požrtvovalni Subotičani po lepi igri premagali Osiječane na njihovem igrišču z 3:2. Tabela v hrvaški ligi je naslednja: Hajduk Gradjanski Concordia Hašk Split Varaždin Sašk Železničar Slavija (O? Bačka 18 14 3 1 75:17 31 17 11 6 0 74:16 28 18 13 2 3 62:22 28 18 7 6 5 42:32 20 18 6 4 8 21:50 16 18 6 3 9 31:49 15 18 5 3 10 17:44 13 18 2 6 16 20:43 10 17 3 3 11 23:53 9 18 2 4 12 30:58 8 P0NAREJALCI T0MB0LSKIH KART PRED SODIŠČEM Maribor, 19. marca. V sredo je bila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti dvema ponarejevalka-ma tombolskih kart. Obtoženi sta bili Javša in Marta Bistrovič iz Trnovca v varaždinskem okraju. Prva obtoženka je odšN na sezonsko delo v Nemčijo in so jo zato sodili v odsotnosti. Obtožnica je o obeh pripovedovala nekako naslednje: Dne 15. avgusta lanskega leta je bila v Središču javna tombola tamošnje gasilske čete. Prvi dnbitek na tej tomboli je bil znesek 2000 dinarjev v gotovini, drugi pa novo moško ko- lo. Obe Bistrovičevi sta se udeležili te tombole. Med izklicevanjem številk je k obema pristopil neznan moški in jima izročil vsaki po eno karto, ki pa sta bili obe predrugačeni na ta način, da so bile še neizžrebane številke prelepljene z izžrebanimi številkami. S temi kartami sta obtoženki stopili pred komisijo in zahtevali, da se jima izročita prvi in drugi dobitek. Komisija je prevaro takoj opazila in obtoženki predala orožnikom. Radi poizkusa prevare in radi zločinstva napravljanja lažnih listin sta bili obe obsojeni. Javša je v odsotnosti dobila 5 mesece in 15 dni zapora in 180 din denarne kazni, Marta pa 2 meseca in 15 dni zapora in 120 dinarjev kazni. Obe pogojno na dve leti. Stari trg pri Ložu Na dnevnem redu občinske sej občine Stari trg pri Ložu je bila med dragimi važnimi točkami tudi točka: sklepanje o nastavitvi občinskega tajnika. Zanimauje za to sejo je bilo splošno tudi med občani, kajti mesto občinskega tajnika pri tako obsežni občini, kot je naša, je zelo važna zadeva. Za to službeno mesto so se potegovali kar trije občani in še nekaj drugih reflektantov je bilo vmes, ki pa se niso mogli upoštevati pri glasovanju zu nastavitev že iz razloga, da je bilo domačih preveč in povrhu vsi trije z dobro oceno. Prednost pri nastavitvi je imel vsekakor izvoljeni Lavrič Franc, sin pokojnega tajnika Lavriča Ivana, ki je imel poleg v razpisu zahtevanih listin tudi že odobren spregled kvalifikacije za razpisano službeno mesto, dočim druga dva tega nista predložila. Glasovanje je bilo tajno in je dobil Lavrič Franc, sedaj tajnik občine Trata nad Škofjo Loko, absolutno večino glasov. Želimo novemu tajniku, da bi svojo odgovorno in naporno službo vršil po vzoru svojega očeta v korist in zadovoljstvo vseh občanov. Jožefovo v Mariboru Maribor, 19. marca. Tradicionalno Jožefovanje v Studencih je tudi letos v Studence privabilo na tisoče Mariborčanov in okoličanov. Čeprav je kriza na višku, je bilo v Studencih veselo in živahno in se niso prav nič izkazale kot pravilne prerokbe tistih, ki so napovedovali, da bo letos pri Jožefu bolj pusto in dolgočasno, ker ni cvenka, da bi si mogli obiskovalci Studencev privoščiti vse to, kar ob običajnih Jožefovanjih dviga razpoloženje. Svoje je napravilo tudi krasno vreme, ki je izvabilo v Studence tudi tistega, ki je mogoče poprej sklenil, da bo ostal doma in denar, ki ga bo potrošil v Studencih, pametneje porabil. Včeraj zvečer je bilo dokaj živahno po vseh mariborskih gostilnah in restavracijah, ki so bile polne Jožefov in Jožic ter njihovih prijateljev, ki so mislili, da morajo vkljub krizi svoj oziroma svojih prijateljev in prijateljic god dobro zaliti. Tudi mariborski obrtniki s svojimi pomočniki in vajenci so lepo proslavili god svojega patrona. Dopoldne so se zbrali v cerkvici sv. Barbare, kjer je tradicionalno sv. opravilo za obrtnike opravil njihov »kurat« g. Januš Goleč. Vremensko poročilo Kraj Barometer sko stanje ernpe- ratnra v C' s5 X 5* — X = X S* 1 "a C C < c 12 Veter (smer, jakost) Pada- vine t? •* * «B O * m/m vrsta Ljubljana /69i 7-8 -3-4 90 0 E, — — Maribor 758*: 8-0 -5-0 90 2 w, — — Zagreb /68-t 8-0 -7-0 90 L NNE, — — Belgrad 769-2 6-0 -3-0 70 0 NWj — — Sarajevo /71-0 6-0 -6-. 70 2 0 — — Vis 766-: 5-0 o-o 90 3 NW, — — Split 765-5 lu-0 u-0 50 0 NES — — Kumbor /63-t 12-0 4-0 40 0 NE, — — Rab 767-7 9-0 3-0 60 0 0 — — luaroub 764-/ 12-0 1-6 40 0 NE, — — Vremenska napoved. zmerno hladno in slana, na letališču je —7.5. Pretežno jasno, ponoči Najnižja temperatura Koledar Danes, četrtek, 20. marca: Ničeta, škof. Petek, 21. marca: Benedikt. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48^ Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov bo imelo svoj redni občni zbor v nedelio, dne 23. t. m., v društvenem lokalu, Gosposka ulica 12 (Novinarski dom). Vsi profesorski kan-didatje naj se ga zanesljivo udeleže. — Odbor. 15 let star močan fant z dvema meščanskima šolama bi se rad izučil ključavničarstva ali pa za mehanika. Rad bi se izučil pri mojstru, kjer bi imel hrano in stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slov. doma« pod »Vajenec« 4102. Vozni red s Šelenburgove ulice mimo Kazine na severni strani Kongresnega trga do Wolfove ulice bo kakih 14 dni ustavljen zaradi polaganja nove kanalizacije med jx>daljšano Šubičevo ulico m Wolfovo ulico, pešcev pa dela ne bodo dosti ovirala. Preskrbovalni urad se je preselil Tako za stranke kakor za mestno usluž-benstvo je bilo zelo nepripravno, ker je bi! preskrbovalni urad razdeljen na dve nadstropji Mahrove hiše in na II. nadstropje Mestnega doma. Ljudje so potratili mnogo časa z iskanjem posameznih pisarn, kar bo sedaj popolnoma odpravljeno, ker se vsi odseki preskrbovalnega urada do Četrtka, 20. t. m., preselijo v II. nadstropje levega trakta Mestnega doma. V četrtek torej ne bo več treba iskati raznih pisarn tega važnega mestnega urada po raznih poslopjih in nadstropjih, ker boste vse pisarne našli v II. nadstropju Mestnega doma na stopnišču s Streliške ulice. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Četrtek, 20. marca: »Brez tretjega«. Red Četrtek. Gotovanje Vike Podgorske iu režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebške Drame. Petek, 21. marca: »Brez tretjega«. Red B. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. Sobota, 22. marca: »Zaprta vrata«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 23, marca: »šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Četrtek, 20. marca: Zaprto. Petek, 21. marca: Zaprto (generalka Faust). Sobota, 22. marca: Fau6t, premiera. Premierski abonma. RADIO Program Radio Ljubljana Četrtek, 20. marca: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročala. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12 Operne fantazije (plošče). — 12.80 Poročila, objava — 13 Napovedi. — 13.02 Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek. — 14 Napovedi — 17.30 Ruske romance, poje g. Aleksander de Make, pri klavirju g. D. Kaškarov. — 18.20 Komorna glasba (plošče). — 18.40 Slovenščina za Slovence (gosp. dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.25 Nacionalno predavanje: Belgraa govori. — 19.40 Plošče. — 19.50 Deset minut zabave. — 20 Citraški trio Vesna. — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22 Napovedi, poročila. Petek, 21. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.05 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11 šolska ura: V marcu na Jadranu in na otočku Silbi (ga. Mira Engelman). — 12. Iz domačih gajev (plošče). — 12.30 Poročila, objava — l3 Napoveai — 13.02 Spored slovenskih skladateljev (Rad. ork.). — 14 Napovedi. — 14.10 Tujskoprometno poročilo: Smuka v planinah. — 17.80 Narodne pesmi ob spremljevanju klavirja: Sestre Stritarjeve in g. prof. M. Lipovšek. — 18.10 Ženska ura: Mati in otroci (gdč. Marija Kovač). — 18.30 Plošče. — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Aktualna ura: Strokovna socialna šola (gosp. Jože Tomc). — 19.40 Plošče. — 19.50 Izseljenska poročila. — 20 Koncert Rad. ork. — 21 Sonatna ura II. za violino in klavir: ga. Lotte Paum-?arten (violina), * Prof- M. Lipovšek (klavir). — 22 Napovedi, poročila. Dogodek. Skladatelj Scarlatti je nekega večera zložil skladbo za orgle. Poleg njega je sedela na stolu mačka in predla. Scarlatti ni mogel naprej, pa je zamišljeno gledal svoje glasbilo. Nenadno se je mačka dvignila, skočila je na klavir in šla počasi preko tipk. Pri tem so se oglasili zvoki g—b—es— fis—b—-cis. Scarlatti je hitro pritaknil d in je tako našel temo za svojo znamenito mačjo fugo. Razdalja od duše bližnjega človeka je dolga včasih kakor svetlobna leta. Številne ovce, V Iraqu (v Mali Aziji) redijo navadno okrog 12 milijonov ovc. Dotrpela jc naša nadvse ljubljena in preskrbna žena in mama, gospa Marija Šuc soproga višjega davčnega kontrolorja v pok. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 20. marca ob pol štirih popoldne v Slov. Konjicah. Slov. Konjice, Oplotnica, Trbovlje, Slov. Bistrica, Maribor, dne 18. marca 1941. Rodbine: šuc, inž. Kersnič, Rath in šoupal. Brez posebnega obvestile Stran 4. Nove motorizirane sani, kakršne so izumili Ame-rikanci za zasnežena bojišča. Takšne sani so (udi že poskusili in pravijo, da dobro vozijo. Kdo bo zmagal, beli ali rumeni? Kakšna je danes in kakšna bo v bližnji bodočnosti moč japonskega in ameriškega brodovja na Tihem morju »se to kaže, da imamo čedalje bolj prav, Šf sedanjo vojno imenujemo svetovno. Razširila se je takorekoč že na pet celin, če ne ravno^ neposredno, pa vsaj posredno in je povsod že zdaj rodila svoje neljube posledice. Bojiščem v Evropi, Afriki in na Kitajskem pa se v bližnji bodočnosti utegnejo pridružiti še druga, nič manj obsežnejša in nič manj krvava. V zadnjem času vedno bolj grozi spopad med velesilami tudi na naj večjem oceanu, na Tihem morju, kjer imajo poleg Japonske svoja bogata posestva in dobro utrjene vojaške postojanke tudi Združene države Severne Amerike, Velika Britanija in Holandija. Japonska skuša čimbolj izkoristiti sedanji položaj v Evropi, zlasti težave, s katerimi se mora danes boriti Velika Britanija doma, da se ubrani sovražnega vdora in da vzdrži do kraja tudi v Afriki in na evropskem Jugovzhodu. Japonsko je sicer tudi že močno utrudila dolgoletna vojna s Kitaj-sko, vendar se zdi, da še ne tako zelo, da ne bi mogla v primeru angleškega poraza v Evropi zasesti kakšne britanske posesti na Tihem morju, seveda če ne bi bilo Amerike. Povprečni Evropejec si težko predstavlja, kako obsežno bi bilo to novo bojišče, če bi se res spoprijele na Tihem morju, čeprav samo v južnem njegovem delu Japonske, Amerike in na angleški strani gotovo tudi Avstralija za nadoblast v tem delu sveta. Skoro ni dvoma, da bi v tem primeru moral tudi še kdo drugi kaj žrtvovati in odstopiti močnejšemu, od svojih bogatih posesti na primer Holandija, ki jih ima nd„ južnozahodnem koncu tega morebitnega bodočega bojišča.. Zelo mamljiva je med drugim zlasti holandska Java. kjer bi sovražnik lahko prišel do velikih zalog v sedanji vojni najpotrebnejših stvari, petroleja in kavčuka. Najzanesljivejša obramba —-ogromne razdalje Človek si pri tem nehote zastavi zlasti dve ^(»rjšanji: katera država bi imela pri morebitnem spopadu na tem področju največ upravičenega upnnja na zmago, m katera so tista učin-Vftvita sredstva, ki bi bilo z njimi mogoče zmago doseči. Na obe vprašanji lanko istočasno odgovorimo, če rečemo da bi to bila tista država, ki ima najmočnejše bojno brodovje. Brez dobrega vojnega ladjevja torej ne bi bilo to mogoče prav nič doseči, kakor ni mogoče tudi drugod, kjer oba nasprotnika ločijo večje morske razdalje. In da to v resnici ne bi bilo majhno bojišče, dokazuje na primer dejstvo, da je od Singapurja do Yokohame 5170 km daleč, od Singapurja do Havajskih otokov 10870 km, in od Yokohame do San Francisca 8500 km. Ogromna razdalja^ bi bila tudi glavni zaščitnik japonske in U. S. A., kajti vprav zaradi njih se obe lahko čisto mirno zaneseta, da ne bosta napadeni na domačih tleh. Glavno besedo bo torej imelo vojno brodovje, v prvi vrsti ameriško in Japonsko. Kakšna pa je danes im kakšna bo v bližnji bodočnosti moč japonskega in ameriškega brodovja, naj pove naslednja razpredelnica iz francoskega vira: Sedanja moč vojnega brodovja: Japonska U. S. A. Oklepnice to 12 Križarke 44 30 Matične ladje za letala 12 5 Rušilci 122 122 Vse japonsko brodovje je zbrano na Tihem morju, medtem je četrtina ameriškega vojnega ladjevja na Atlanskem oceanu, velika večina angleškega pa v evropskih vodah. Amerikanei grade več ko trikrat toliko ladij, kakor pa Japonci Takšno je stanje brodovja na Tihem oceanu zdaj. rrecej pa se bo razmerje med temi silami spremenilo deloma še letos, v veliki meri pa v prihodnjih dveh letih. To je razvidno i2 naslednjih številk, ki kažejo, koliko novih vojnih ladij Japonska in Združene ameriške države zdaj grade: U. S. A.: 8 oklepnic (dve 45 tonski) 15 križark 4 letalonosilke 58 rušilcev 28 podmornic Japonska: 8 oklepnic (štiri 45.000 tonske) 8 križark 0 letalonosilk 4 rušilce * 8 podmornic. Dve 55.000 tonski oklepnici bodo Združene ameriške države v kratkem spustile v morje, ostalih šest pa prihodnje leto. Japonci pa bodo 4 oklepnice dogradili prihodnje leto ostale štiri pa šele leta 1943. Iz gornjih številk se vidi, da je ameriški nam graditve novih ladij več kot trikrat obsežnejši in da bodo te nove vojne ladje tudi prej izdelane kot pa japonske. Da bo slika tega morebitnega novega bojišča na Daljnem vzhodu popolnejša, naj navedemo še glavna pomorska oporišča ki jih imajo v Tihomorskih vodah Združene ameriške države, Japonska in Velika Britanija. (Številke v oklepajih pomenijo, kdaj so omenjene države ta svoja oporišča dobila). Združene ameriške države: Alaiska (1867), Havajsko otočje (1893), Filipini, Guam (1898) in Tutuila (1899). Japonska: Formo/a (1895), Pescadores (1895), Sahalin in Port-Artur (1905, Koreja (1910), Karolinški in Marianski otoki (1919). Anglija: Singapur (1819). Hongkong (1841) in Port Darwin (1865). Mirna revolucija nove Francije Trdna podlaga, na kateri bo Petain brez bajonetov kmaiu lahko zagotovil splošno blaginjo Ameriški časnikar Allen, vichyjski dopisnik »New-York Tempsat, je naprosil maršala Petaina za odgovor na tole vprašanje: »Ljudje, ki prihajajo v Francijo iz tujine, se ne morejo dovolj načuditi miru, disciplini, kakor tudi ozračju splošnega zadovoljstva in zaupanja, ki vlada po vsej deželi. To dejstvo seveda ni čisto v skladu s podobo, ki si jo običajno predstavljamo pod imenom »revolucija«. V nekaterih poslednjih izjavah ministra Baudoina ter nekaterih drugih osebnosti, sem slišal poudarjati dejstvo, da je režim, ki ga je uvedel maršal Petain, preprečil civilno vojno. Ali bi mogel dobiti nekaj pojasnil o idejah, ki so ta potek vodile ter vpogled v administrativne odredbe, ki so ga zagotovile in vzdržale s pomočjo sile?« Odgovor maršala Petaina se je glasil: >Pri- prave za tako veliko nalogo morejo potekati le v združenosti in disciplini. Vsak nemir, vsaka improvizacija bi delu lahko zadali smrtne udarce. Ozračje, katerega so v Franciji odkrili najbolj natančni opazovalci, gotovo ni podobno tradicionalnim prividom cestnih nemirov. Ono ima vse znake mirne in globoko zasnovane revolucije. Da je bilo narodni revoluciji mogoče zagotoviti prve uspehe, je bilo treba preprečiti civilno vojno: odpraviti vsakršno strankarsko izigravanje. Mnogo bolj, kot z administrativnimi in policijskimi odredbami, si je novi režim priboril ta uspeh z dobrohotnim sodelovanjem francoskega ljudstva, ki se je svojemu voditelju prostovoljno pridružilo V prestolnici Nove Zelandije, Oaklandu, so včeraj slovesno sprejeli ameriški pomorski oddelek, ki je priplul tja na daljši obisk. Agencija Reuter pravi, da so Novozelandci hoteli s tem pokazati, kako visoko cenijo ameriško pomoč za Anglijo, ter s svobodno in konstitucijonalno uredbo, ki jo je 10. julija izdala narodna skupščina. Gotovo je, da celotna naloga nikakor še ni končana, toda trdne opore novega režima bodo kmalu zgrajene. Tvorile bodo one ljudske okope, na katere se bo voditelj lahko opiral, da bo brez pomoči bajonetov mogel zagotoviti splošno bla-ginio « Nov nemški izum, kj so ga razkazovali na zadnjem velesejmu v Leipzigu. Pedali imajo posebne noge m z njihovo pomočjo kolo lahko stoji kjerkoli na prostem. Gertrude Gelbin: MLADI EDISON Resnična filmska povest o mladosti velikega izumitelja Britanska vojaka si ogledujeta na somalijskem bojišču zajeti italijanski top. Tom se je naslonil na zid, si stisnil glavo z rokami ter začel krčevito premišljati ter iskati izhoda. Nenadno mu je šinilo v glavo. Nataknil si je klobuk na glavo, pograbil ogrinjač in zdrvel ven. Tekel je, kar so ga noge nesle. °ež je padal gosto kakor za stavo. Močik) ga je vso pot do trgovine gospoda Dingleja. Trgovina je seveda bila zaprta, pa Toma to ni motilo. Razbil je kar okno ter vdrl noter. Vedel je, da je v trgovini veliko zrcalo. Cez nekaj časa je dr. Pender šel iz sobe, kjer je ležala gospa Edisonova, ker je slišal v jedilnici težke korake in neko prerivanje ter ropot. Odprl je vrata ter našel Toma, ki je z mrzlično naglico razpostavljal vse svetiljke, katere je našel po hiši. Stavil je luči pred veliko zrcalo, katero je bil kdove kako privlekel iz trgovine gospoda Dinglea. Zrcalo je bi! postavil na omaro za posodo. Dr. Pender ni verjel očem in je nekaj časa samo osuplo gledal ta nerazumljivi prizor. Potem je vprašal: »Za Boga svetega, Tom, kaj pa počenjaš?« Tom se ni dal dosti motiti in je samo mimogrede odgovarjal: »Vidite, gospod doktor, mislil sem si takole: zrcalo odbija svetlobo in jo pomnožuje. Če bi imeli zadosti svetilk in bi jih še z zrcalom podvojili, bi lahko operirali kar tu v jedilnici.« Tom je zdaj začel prižigati vso zbirko svetilk, ki jih je bil nabra! kdove kako po hiši. Soba se je kopala v bleščeči svetlobi, ki se je odbijala od velikega zrcala. Dr. Penderju so se oči širile od začudenja nad to preprosto, pa tako sijajno Tomovo pogruntavščino. Pogledal je svoje roke, ki jih je oblivala jarka luč in razburjeno vzkliknil: »Tom, dobil si rešitev! Takoj bom operiral!« Bila je dolga in težka noč. Zdravnik in Tom sta delala, da jima je pot lil z obraza, toda Tomove svetiljke so pripomogle, da je gospa Edisonova bila drugo jutro izven nevarnosti in je spokojno spala v postelji. Tom ni šel nič k jsočitku. Navsezgodaj je odbite1 v trgovino gospoda Dinglea, da bi mu vrnil zrcalo, katero si je bil po- Trgovina je bila polna ljudi, katerim je gospod Dingle zgovorno in obsežno pravil o namišljenem vlomu v trgovino in o tatvini dragocenega zrcala. Tom se je komaj pririnil skozi goščavo radovednih ljudi. V rokah je varno nosil ukradeno zrcalo. Ko ga je gospod Dingle zagledal, se je začel dreti, da bi se bil kmalu razparal: »A tako, ti si torej tisti cigan?!« Zamahnil je po Tomu, da ga je kar zaneslo. Hotel ga je udariti, kar je zmogla roka. Toda Tom se je izognil, pri tem pa mu je zrcalo ušlo i/ rok. Treščilo je na tla in se razbilo na stotine koscev. Soba se je kopala v bleščeči svetlobi Tomovega izuma... STALINOVI SLUŽBI Se bolj kakor to pa Je Stalina prestraSilo liste mesto v poročilu, ki je govorilo o tem, da tisoči in tisoči takih otrok na begu pred tem ogabnim življenjem stopajo v rasna verska združenja. Stalin je sklenil delati. Naj zveni Se tako čudno, res pa je, da je bil ponos GPU vedno in povsod, da je sprejemala razne ukrepe za izboljšanje položaja teh otrok. In zares se ji je bilo posrečilo, da je spet spravila v urejene razmere peščico od tistih milijonov, ki sta jih bila boljševiška revolucija in državljanska vojna vrgli na ceste. S temi novimi jatami zapuščenih otrok pa naj bi na Stalinovo zapoved krenili na drugo pot. 8. aprila 1953 so »Izvestja« priobčila uradni ukrep sovjetske vlade, katerega sta podpisala predsednik republike Kalinin tor ministrski predsednik Molotov. Zapoved je nosila naslov: »Ukrepi za pobijanje zločinstva med nedoletniki.c Ta ukrep je določal smrtne kazni za vse vrste zločinov, od majhnih tatvin do izdaje, katere zakrive otroci, stari več kakor dvanajst let. S podporo tega strašnega orožja, je GPU zganjala skupaj na stotisoče takih otok, jih obsojala v koncentracijske tabore, na prisilno delo in neštetokrat tudi ua smrt Prav tedaj, ko so se dogajale te grozote, je Stalin stopil iz svoje polmeniške samote, da se je nastavljal pred fotografske apa rate kot boter vseh malih ruskih otrok. Prvič smo tedaj videli slike, na katerih se je ubadal z malčki po igriščih. Lahko smo opazovali na slikah, kako spremlja dvanajstletno deklico k paradi na Rdečem trgu in kako si voznino zanjo izposoja od vojnega ministra Voro-šilova. Spet drugič smo videli na sliki, kako sprejema ljubkega otroka iz daljnjega Turkestana — najboljšo obiralko bombaža v njenem okraju. Dobila je Leninov red, zlato uro in poljub od »očeta narodov.« Ne pišem vsega tega zasmehljivo, temveč samo ugotavljam ta dejstva. Vse to se je,* namenom dogajalo v tistih strašnih mesecih, ko je GPU ugašala življenja dvanajst-, trinajst- in štirinajstletnim otrokom ter umore utemeljevala, da so ti otroci »izdajalci, vohuni, trockisti, fašisti, agenti Nemčije in japonskega cesarja«. Sele februarja 1939 je svet na lahno zaslutil o teh rečeh, o tem najgroznejšem čiščenju med vsemi čiščenji. Tedaj jo prišel čas — kakor, prihaja vedno — da je bilo treba najti nekaj krivcev. To pot so bili krivci nekateri mlajši uradniki iz GPU, katorih edini zločin je bil v tem, da so poslušali dobljeno zapoved. Za kaznovanje teh krivcev so poiskali krajevnega državnega pravdnika GPU in več njegovih pomočnikov v Lenin-Kuzmecku. S podeželskega sodišča v tej vasi na Uralu je zunanji svet slišal, kako so deset let stare fantiče mučili, dokler niso priznali »protirevolucionarnih, fašistovskih In nasilniških dejanj«. Svet je zvedel, da so sto šestdeset šolskih otrok zaprli v celice z navadnimi zločinci, kjer so morali osem mesecev spati brez postelj, medtem pa so jih neprenehoma, noč za nočjo, križem zasliševali. Mučilci teh otrok so dobili ječo od petih do desetih let. Ukrepa od osmega aprila 1935 pa niso nikdar umaknili. Število žrtev, ki so jih od 1935 dalje po vsej državi prav tako mučili, ali s katerimi so ravnali še splošneje, je nepregledno in ga ne bo nikdar mogoče oceniti. Vse to je uradno znano — od službenega priznanja vlade, da je GPU v mestu Lenin-Ivuzmecku, ki je samo bučka na zemljevidu Zveze socialističnih sovjetskih republik, po postavi, ki jo je izdelal btalin, po srednjeveško mučila sto šestdeset šolskih otrok, pa do slik istega dne, na katerih se Stalin kaže v nasmehu sredi svojih malih varovancev. Prvo in drugo spada k načinu, kako ostaja Stalin po GPU zvezan s svojo materjo, z ljudstvom, ki ga je rodilo in ki ga je hranilo. Stalin strelja svoje generale. V začetku decembra 1936 — tedaj sem bil v službi v Haagu — mi je po naključju prišel v roke ključ o tisti mojstrski zaroti, ki je šest mesecev pozneje peljala do usmrtitve maršala Tuhačev- Iskega iu skoraj vsega vrhovnega poveljstva rdeče vojske. So zarote, ki jih kuje prizadevanje posameznikov po moči ali po maščevanju, in pa druge, ki jih kuje potek dogodkov. Včasih se pota , takih zarot križajo in režejo. Potem stoji zgodovinar pred zmedo \ zavozljanih niti, za katere potrebuje vso svojo umetnost, če jih hoče spraviti narazen. V to vrsto spada skrivnost, zakaj bo najboljše može v rdeči vojski na Stalinovo zapoved uničili kot vohune v službi nemške vlade. Se danes se ta skrivnost upira človeškemu razumu. Povsod prihajajo ljudje z eakimi vprašanji: Zakaj je Stalin obglavil rdečo vojsko prav tedaj, ki je vsakdo vedel, da se Nemčija mrzlično pripravlja na vojno? Ali je bilo kaj zveze med čiščenjem v rdeči vojski in med Stalinovimi prizadevanji, da bi prišlo do sporazuma z Nemčijo? Ali je v vrhovnem poveljstvu rdeče vojske zares bila kaka zarota proti Stalinu? 11. junija 1937 je Kremelj nenadoma oznanil, da so vprav tedaj odkrili zaroto velikega maršala Tuhačevskega ter osem najvišjih poveljnikov rdeče vojske, ki so delali v sporazumu s tujo državo ne-prijateljskega mišljenja. Za Ju«o>lov*n>ku tiskarno f Ljubljani. Jote Kramarič ~ Izdajatelj: Inž. Jote Sodja *. Urednik Mirku Javornik ~ Rokopisov ne »ručamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ~ ▼ ponedeljkih je (ntranttk ~ Mesečna naročnina )• H din, ta Inozemstvo 99 din ~ Same penedeljski »Slovenski dom« velja mesečno B dinarjev, polletno 2$ dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uredništva: Kopitarjeva ulica 4/111 Uprava: Kopitarjeva ulica #, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.