/Primorsli Št. 105 (15.832) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Irstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI nNFVMIIZ --------------L ------ 7096 AA OSREDNJA KNJISN1CA VILHARJA REVOLUCI J£~ ' 600i KOPER , rubi NINA PLAČANA V GOTOVA DMdi tudi ti v Zadrugo mki dnevnik! 50040201 isooueEBEEB NEDELJA, 4. MAJA 1997 MIIAN / NEKAJ STO TISOČ DEMONSTRANTOV SE JE ODZVALO POZIVU KARTELA SVOBOŠČIN Demonstracija proti vladni davčni politiki MU.AN - Nekaj sto tisoč ljudi je včeraj popoldne demonstriralo po milanskih ulicah proti davčni in sploh gospodarski politiki vlade Romana Prodija. Voditelj gibanja Forza Italija Silvio Berlusconi je v svojem govoru pred milansko stolnico poudaril, da s stiskanjem davčnega vijaka ni mogoče doseči gospodarske rasti in še manj povečanja delovnih mest. Tajnika CCD Casini in CDU Buttiglione sta zahtevala Prodijev odstop, vodja Nacionalnega zavezništva Fini pa je ostro napadel predsednika republike Scalfara, češ da je resnični šef vladne večine. Demonstracija je imela tudi izrazit volilni značaj, saj bo čez teden dni v Milanu drugi krog upravnih volitev, v katerem se bo kandidat Kartela svoboščin Gabriele Albertini pomeril s kandidatom Oljke Aldom Fumagallijem. Voditelji desne sredine z Berlusconijem na čelu so pozvali še posebej volilce Severne lige, naj podprejo Alberti-nija. Milansko demonstracijo so med drugim komentirali v rimskih vladnih krogih. »Berlusconi govori tjavdan, ker se zaveda, da se ne bo mogel dogovoriti s sedanjo vladno večino, in to niti podtalno. Italijanski politični sistem postaja vse bolj bipolaren, kar je skregano z vsakim kompromi-sarstvom, kot je prišlo do izraza tudi na sedanjih upravnih volitvah,« je rečeno v noti Palače Chigi. Na 2. strani VELIKA BRITANIJA / DVA DNI PO VOLITVAH Blairova vlada že prisegla pred kraljico LONDON - Novi britanski premier Tony Blair je dva dni po volitvah že sestavil svoj kabinet, ki je sinoči prisegel v navzočnosti kraljice Elizabete II. Ključni ministri v vladi, prvi po 18-letni vladavini konservativcev, so bih znani že v petek, včeraj pa je Blair objavil še ime ministra za obrambo, Georgeja Robertsona, resor za Severno Irsko bo prevzela ženska, in sicer Mo Movvlam, za Škotsko bo pristojen Donal Dewar, ki je po rodu Škot, ministrica za socialo bo Harriet Harman, Clair Short pa bo prevzela ministrstvo za razvoj. Blair se je vrnil na Dow-ning Street (na sliki, telefo-to AP), potem ko je noč po zmagi preživel v krogu družine v Islingtonu severno od Londona. (STA) ! Nov pokol v Alžiriji: 15 mrtvih, 20 ranjenih ALZIR - Klanju po Alžiriji še ni konca: v kraju Bou Hanifia 360 km zahodno od Alžira sta v petek zvečer eksplodirala peklenska stroja in ubila 15 ljudi, 20 pa hudo ranila. Alžirski dnevnik Le Soir d’Algerie je zapisal, da se je prvim reševalcem nudil strahovit prizor: eksplodirala sta dva avtomobila v bližini kavarne, pred katero se je zbralo veliko obiskovalcev, ki so jih kovinski drobci dobesedno razmrcvarili. Prejšnji mesec je v Alžiriji umrlo več kot 300 I oseb v atentatih in pokolih islamskih skrajnežev, j ki skušajo zavreti prebivalstvo od udeležbe na I predsedniških volitvah, ki bodo 5. junija. Illy: ne povezavi s SKR, soočenje o programu TRST - Riccardo Illy je dokončno zavrnil možnost volilne povezave s Stranko komunistične prenove na balotaži za izvolitev novega tržaškega župana. Predstavniki SKP so se včeraj sestali z zastopstvom Oljke, poudaril so nevarnost prevlade desnice, ki se je strnila okrog Adalberta Donaggia, in predlagali formalno volilno povezavo s simbolom SKP na glasovnici. Predlog je Illyju posredoval sen. Camerini, nekdanji župan pa je vztrajal, da bo ostal pri zavezništvu iz prvega kroga, je pa pripravljen na soočenje o programski vsebini. Na 3. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, V NEDELJO, 4. maja V STEVERJANU v Dvoru bo v popoldanskih urah včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. JUTRI, V PONEDELJEK, 5. maja ob 20.30 V TRSTU v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3 pred kulturnim večerom včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik V TOREK, 6. maja ob 20.30 V ŠTANDREŽU 1 v Domu Andreja Budala bo informativno srečanje in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Danes v Primorskem dnevniku Katalog za manjšine v Avstriji Strokovna komisija na Dunaju je izdelala katalog nujnih zahtev avstrijskih manjšin. Stran 2 Priziv članov Edinosti Sodni priziv društva Edinost sloni na trditvi, da je Posebni statut italijanski notranji zakon. Stran 4 Gorica: 2. krog za Pokrajino V Gorici se množijo pozivi naj volilci v drugem krogu podprejo Brandolina. ^ ^ Upravljanje premoženja Raiffeisen Moj Profit - Invest Prilagodljivost • Individualnost Profesionalnost Program Profit Invest predvideva tri modele Varnost (obligacijski skladi: 8,50% *) Donosnost (mešani skladi: 8,75%*) Rast (delniški skladi: 9,25% *) * poprečni donos v zadnjih 5 letih J Aktivno upravljanje s premoženjem š skrbno izbranimi investicijskimi skladi nudi možnost stalnega naraščanja premoženja povezanega s stabilnostjo valute. Dodatne informacije lahko dobite v našem predstavništvu v Vidmu - Ulica Uccellis 1 (Trg Osoppo), tel. 0432-511814 Raiffeisen.Die Bank Slovenska vladna delegacija vVVashingtonu VVASMNGTON - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je včeraj v VVashingtonu srečal s predsednikom sveta za nacionalno varnost Samuelom Bergerjem ter mu predocil stališče Slovenije do vključitve v zvezo Nato, Berger pa je dejal, da je Slovenija resen kandidat, vendar pa končna odločitev še ni bila sprejeta, da pa bodo upoštevali njene argumente. Na 2. strani Nona je poklicala tehnika, da bi popravil njen pralni stroj §5550 ’ ki §a ima že trideset let, in pomisli.še vedno je dobila originalni rezervni del! Daj no! Če je tako, moramo mi, ki kupujemo nov pralni stroj, nujno vzeti ^2220 > sa~ mo kje? Pri L-j |J ki je edina trgovina, ki po prodaji poskrbi tudi za popravila z originalnimi rezervnimi deli. TRST, Ul. Cologna 32 tel. 040/578058 VGRADNI GOSPODINJSKI STROJI >tf smeq Tfecnogas ZANUSSI = “IMARDI emn. FURLANI nahrbtna kosilnica varna, tiha, povsod uporabna UL. VALDIRIVO 30 - TRST TEL. 639244/632200 PICCINI CODROIPO tel. 0432/906223 fax 0432/906572 klimatizerji za avtomobile Ilič«vici IB posebna ponudba Lir 1.990.000.1» montaža vključena Velja za avtomobile ALFA 145-146 di. 1300-1600-V700 FIATTIPO-TEMPRAci.i40o-i«oo-d-id ALFA ISSdira-ira LANCIA Y c«. 1200-isoo FIAT PUNTO 55-6O-75-90-D-1D LANCIA DELTA d. im-rm FIATBRAVO/BRAVAcii.Mxi-ifoo-ieoo-2oai-D LANCIA DEDRAcntoo-iM-Mo.iD Zanimive ponudbe tudi za vse ostale znamke avtomobilov. MILAN / KARTEL SVOBOŠČIN MOBILIZIRAL NEKAJ STO TISOČ LJUDI Množični protest proti davčni politiki Vodja NZ Fini ostro napadel predsednika Scalfara WASHlNGTON / DRŽAVNIŠKI OBISK Slovenska vladna delegacija v ZDA Drnovšek pri Clintonovemu svetovalcu Bergerju MILAN - Nekaj sto tisoč ljudi se je udeležilo demonstracije, ki jo je Kartel svoboščin priredil včeraj popoldne v italijanski gospodarski prestolnici Milanu proti davčni in sploh gospodarski politiki vlade Romana Prodija. Na čelu protestnega sprevoda po mestnih ulicah so korakah vsi najvidnejši voditelji desne sredine, vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, tajnika CCD Pier Ferdinando Ca-sini in CDU Rocco Butti-glione, kakor seveda tudi prvak gibanja Forza Italia Silvio Berlusconi. »Manj davkov in več dela« je bilo geslo, ki so ga vzklikali demonstranh. Koliko se jih je natanko zbra- Major finance spet na delu kljub obsodbi zaradi korupcije MILAN - »Žal, taka je Italija,« je bil jedki komentar milanskega državnega pravdnika Ghe-rarda DlAmbrosia ob vesti, da je finančno ministrstvo po enoletni začasni odstavitvi spet dodelilo službo majorju finančne straže Aldu Lattanziju, ki je sprejel dogovorno kazen na procesu zaradi korupcije na milanskem sodišču. Na račun majorja vodijo še druge preiskave zaradi istega prekrška. Vest so zelo negativno ocenili tudi številni parlamentarci, minister Vi-sco pa je izjavil, da po veljavnih pravilih pač ne more spremeniti začasne odstavitve v dokončno. lo, je težko povedati. Prireditelji zatrjujejo, da je prišlo na ulice kakih 400 tisoč demonstrantov, po podatkih kvesture pa naj bi jih bilo polovico manj. Nad množico je kraljevala karikatura, ki je prikazovala Prodija-vampirja, kako pije kri Italiji. Sploh je bil Prodi tarča najrazličnejših jeznih vzklikov in pisnih napadov. »Italijanskega gospodarstva ni mogoče uspešno voditi s stiskanjem davčnega vijaka. Delavnih mest ni mogoče ustvariti z asi-stenčnimi ukrepi,« je dejal Berlusconi (na sliki - f. AP), ko je spregovoril množici na odru pred milansko stolnico. »Edini način za spodbuditev gospodarske rasti in za povečanje zaposlenosti je v davčni razbremenitvi in sploh v sprostitvi podjetij,« je dejal voditelj gibanja Forza Italia, ki je sebe med drugim prikazal kot največjega »muCenca« vladne politike, ker da plačuje največ davkov v državi, in sicer po 3 milijarde lir na dan. Tajnika CCD Casini in CDU Buttiglione sta v svojih govorih dejala, da v Italiji pravzaprav ni nobene prave vladne večine, saj se je koalicija med Oljko in SKP že večkrat razšla, zaradi česar sta kratkomalo predlagala, naj Prodi odstopi in naj čim prej pride do razpisa novih volitev. Posebno osto pa je nastopil vodja Nacionalnega zavezništva Fini, saj je neposredno napadel predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara. »Ko nekdo reče, kot je napravil Scalfaro, da ne priznava oblasti Bruslja glede skupne evropske valute, po- tem dotiCni ah ne razume, kaj predvideva Maastrichtski sporazum, ah pa se ne obnaša kot državni poglavar, marveč kvečjemu kot voditelj ene izmed političnih strani,« je vzkliknil vodja Nacionalnega zavezništva in pristavil, da ne more priznavati avtoritete predsednika republike, v katerem se dejansko skriva resnični šef vladne večine. Finijev napad na predsednika Scalfara so podkrepiti številni žvižgi iz vrst demonstrantov. Med udeleženci je bil tudi kandidat Kartela svoboščin za milanskega župana Gabriele Albertini, ki se bo prihodnjo nedeljo pomeril v balotaži s kandidatom Oljke Aldom Fumagal-lijem. Vsi voditelji desne sredine so v svojih govorih pozvali Milančane, naj čez teden dni izkažejo nezaupnico Prodiju z izvolitvijo alternativne, desnosredinske vlade vsaj v Milanu. Berlusconi se je v svojem pozivu posebej obrnil na volilce Severne lige. Če bi sodili po komentarjih voditelja Severne lige Um-berta Bossija in dosedanjega sevemoligaškega župana v Milanu Marca For-mentinija, pa ti pozivi niso padli na plodna tla. Tako Bossi kot Formentini sta namreč dejala, da Kartel svoboščin ne more predstavljati nikake resnične alternative, ko pa je enako ali še bolj centralistično usmerjen kot vladajoča levosredinska koalicija. Demonstracijo Kartela svoboščin je komentiral tudi županki kandidat Fu-magalli. Dejal je, da gre za preprosto proti davCno demagogijo, kateri bi ne smel nasedati, kdor zna kolikor toliko kritično razmišljati. Podobno je demonstracijo komentiral član vsedržavnega vostva DSL Lanfran-co Turci, ki je dejal, da samo z resno in dosledno politiko Prodijeve vlade bo Italija lahko ohranila vodilno vlogo v evropskih integrcijskih procesih. VVASHINGTON - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ki se mudi na obisku v ZDA, se je včeraj v VVashingto-nu srečal s predsednikom sveta za nacionalno varnost in Clintonovim svetovalcem Samuelom Bergerjem, so sporočili iz premierovega kabineta. Drnovšek je ob tej priložnosti poudaril stališče Slovenije do vključitvijo v zvezo Nato in predstavil slovenska prizadevanja, da bi bila Slovenija sprejeta v Nato v prvem krogu, saj je to odločitev, v katero je bilo vloženo veliko politične energije in s katero soglašajo vse parlamentarne stranke. Slovenija si novo zvezo Nato predstavlja kot organizacijo za vzpostavljanje stabilnosti v Evropi, ki se ne bi osredotočila le na odnose z Rusijo, ampak bi vse države lahko širše sodelovale v procesu vzpostavljanja stabilnosti v Evropi. Premier je tudi prepričan, da lahko Slovenija svojo vlogo mlade uspešne države na tem področju tudi uspešno nadaljuje kot članica zveze Nato. Slovenija je dokazala, da izpolnjuje vse zahtevane kriterije in da je v kratkem Času svoje samostojnosti vzpostavila trdno in uspešno državo. Premier Drnovšek je poudaril, da imamo jasno podporo večine članic zveze Nato, zanima pa ga vloga ZDA v dokončnem odločanju pri razširitvi zveze. Berger je povedal, da imajo v ZDA veliko spoštovanje do dosežkov Slovenije na vseh področjih, zlasti na področju demokracije in politične stabilnosti v državi. Dejal je, da je Slovenija resen kandidat za vključitev v zvezo Nato, vendar pa končna odločitev še ni bila sprejeta in da bodo zelo resno upoštevali vse naše argumente, ki jih je ponovno izpostavil premier Drnovšek. ZDA z naklonjenostjo spremljajo dogajanje v Sloveniji in predstavnik ameriške diplomacije je prepričan, da bo odločitev v kratkem, najkasneje pa do Madridskega vrha sprejeta. Berger je poudaril še odlične odnose med Slovenijo in PARIZ - Tretji maj, mednarodni dan svobode tiska je po mnenju organizacije Poročevalci brez meja (RSF) priložnost za predstavitev nevarnosti, ki na novinarje prežijo v približno polovici od 185 držav, Članic Organizacije združenih narodov. Po podatkih RSF je bilo v zadnjih desetih letih med opravljanjem svojega dela ubitih 600 novinarjev. Leta 1996 je opravljanje novinarskega dela s svojim življenjem plačalo 28 novinarjev, kršitve svobode tiska pa so zabeležili v 149 državah. V približno 43 državah ZDA, ki bi se dali na gospodarskem področju še okrepiti. (STA) V Kopru neznanec odvrgel ročno bombo KOPER - Neznanec je ponoči v bližini Okrožne ceste v Kopru odvrgel ročno bombo. Eksplozija je poškodovala tri vozila stanovalcev in okna naj-bližjega stanovanja, je v večernih poročilih poročal Radio Slovenija. Kriminalisti so še na delu, tako da podrobnosti še niso znane. Prosijo pa občane, naj sporočijo, karkoli bi vedeli v zvezi s tem dogodkom. Sklepajo, da gre za neke vrste obračunavanje med pripadniki krajevnega drobnega kriminala. v svetu je svobodo tiska leta 1996 ogrozila "epidemija" omejujočih zakonov, ugotavlja ameriško združenje za človekove pravice Freedom House, ki ugotavlja, da so se razmere poslabšale v 66 državah, ter da 42 milijonov ljudi živi v državah, kjer svoboda tiska ne obstaja. V poročilu navajajo 18 držav, kjer ni svobode tiska: Afganistan, Alžirija, Belorusija, Mjanmar, Burundi, Kitajska, Kuba, Iran, Irak, Severna Koreja, Libija, Nigerija, Saudova Arabija, Somalija, Sudan, Tadžikistan, Turkmenistan in Zair. rl3.MAJ / DAN SVOBODE TISKA H Lani manj svobode in več ubitih novinarjev ■ I DUNAJ / TRETJA SEJA STROKOVNE KOMISIJE Izdelan katalog zahtev manjšin DUNAJ/CELOVEC - Katalog najbolj nujnih zahtev avstrijskih manjšin je izdelan. Marca letos ustanovljena strokovna komisija predsednikov in podpredsednikov vseh šestih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja je namreč na svoji tretji seji v sredo popoldne na Dunaju v glavnem zaključila svoje delo. Prihodnji teden se bo sestala še redakcijska skupina, nato bodo dokument posredovali vsem sosvetom v potrdilo ter potem izročili avstrijski zvezni vladi in državnemu parlamentu. Po besedah predsednika sosveta za koroške Slovence in obenem tudi predsednika Zveze slovenskih organizacija (ZSO) Marjana Sturma je komisija obdelala vsa te-meljnja vprašanja manjšinske zaščite v Avstriji (»od ustavnega določila do ratifikacije mednarodnih dokumentov s strani Avstrije«) do konkretizacije, kaj zahtevajo posamezne manjšine v Avstriji na področju uradnega jezika, šolstva in izobraže- vanja, medijev, dvojezičnih krajevnih napisov, pospeševanja kulture in športa, itd.. »To kar je komisija dosegla, je konsenzualni izraz zahtev vseh avstrijskih manjšin«, je poudaril Sturm. Napovedal je tudi, da bo posebna redakcijska skupina do prihodnje srede, strnila delo komisije v pisno obliko. Sturm je v pogovoru za naš list ob tem še dejal, da pripisuje izdelanemu dokumentu veliko politično težo, saj gre - z izjemo Narodnega sveta koroških Slovencev -za od vseh manjšin v Avstriji izdelan in tudi med vsemi manjšinami usklajen katalog najbolj nujnih zahtev le-teh. Zvezna vlada in zvezni parlament odslej naprej tudi ne bosta več imela izgovora, da na področju manjšinske politike ni napredka, ker si manjšine niso enotni. »Na osnovi skupno izdelanega kataloga bosta vlada in državni zbor zdaj morala dokazati, da sta tudi voljni zadevo končno premakniti z mrtve točke in začeti z reali- zacijo v papirju zapisanih zahtev manjšin«, je poudaril predsednik sosveta za koroške Slovence. Kot že prvih dveh sej, se tudi tretje seje komisije ni udeležil podpredsednik sosveta za koroške Slovence in predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) v tem gremiju Marijan Pipp. Vztrajanje pri bojkotu sej komisije so pri NSKS vnovič utemeljili s tem, da še vedno nimajo v rokah odgovora zveznega kanclerja Viktorja Klime na dve pisni zahtevi Narodnega sveta, naj zvezna vlada konkretno pove, kakšne vsebinske rešitve načrtuje predlagati avstrijskim manjšinam. »Dokler teh načrtov ni, tudi nima smisla sodelovati v komisiji«, je ob napovedi bojkota dela komisije dejal predsednik NSKS Nanti Olip. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo skupni dokument predložen v potrditev sosvetu za koroške Slovence in je pričakovati, da ga bo NSKS odklonil, je Sturm bil zelo jasen: »Tisti, ki odklanja razgovor, ki niti ne žeti sodelovati v komisiji, da bi vnašal svoje zahteve in stališča, je izgubil moralno reputacijo. Zato tudi ne bo igralo nikakršne vloge, da NSKS v komisiji ni sodeloval«. Z bojkotom komisije, v kateri so sodelovali zastopniki vseh ostalih avstrijskih manjšin, je Narodni svet po mnenju Sturma »izgubil totalno na ugledu in je izoliran med avstrijskimi manjšinami in v avstrijski javnosti« Polega sosveta za Koroške Slovence bodo do skupnega papirja oz. kataloga vseh avstrijskih manjšin tekom meseca maja (ločeno) zavzeli stališče tudi sosveti za gradiščanske Hrvate, za Madžare na Gradiščanskem, za Cehe in Slovake na Dunaju ter za Rome. Predaja kataloga avstrijskih narodnostnih skupnosti avstrijski zvezni vladi in državnemu zboru pa naj bi bila začetka junija letos. . Ivan Lukan KOROŠKA / OBISK PREDSEDNIKA STOIBERJA Bavarska za sodelovanje s Koroško in Slovenijo CELOVEC - Sodelovanje med Barvarsko in Koroški z vključitvijo Slovenije ter proces evropske integracije sta bili glavni temi pogovora med koroškim deželnim glavarjem Christofom Zemattom in bavarskim ministrskim predsednikom Edmundom Stoiberjem v koroški prestolnici. V zvezi z vprašanjem evropske integracije se je šef bavarske vlade izrecno izrekel za sprejem Slovenije v Nato v prvi skupini. Dejal je, da bo bavarska vlada skušala v Bonnu prodrediti spredlogom, naj Nemčija na zasedanju Nata junija v Španiji prevzame pobudo v korist sprejema Slovenije v Nato v prvi skupini. Prav tako se je bavarski ministrski predsednik izrekel za Čimprejšnjo vključitev Slovenije tudi v Evropsko unijo in Slovenijo pri tem uvrstil v skupino s Poljsko, Češko in Madžarsko. Tako Stoiber kot tudi koroški deželni glavar Christof Zematto sta se na skupni novinarski konferenci izrekla še posebej za krepitev sodelovanja med Barvarsko, Koroško in Slovenijo. Gospodarska os Bavarska - Koroška - Slovenija je po mnenju obeh politikov cilj, ki je realističen in bi se dal srednjeročno tudi uresničiti. Prvi korak k temu pa naj bil bili pogovori med vsemi tremi deželami. Koroška bi pri tem lahko igrala pomembno vlogo, je poudaril ministrski predsednik Stoiber. Zematto je temu dodal, da bi lahko tudi Delovna skupnost Alpe-Jadran lahko igrala koristno vlogo pri graditvi novih gospodarskih kooperacij v tem delu Evrope. Dvojezični otroški vrtec tudi v občini Dobrla vas CELOVEC - Slovenci v občini Dobrla vas v srcu Podjune na Južnem Koroškem bodo končno dobiti svoj javni dvojezični otroški vrtec. Tozadeven sklep je na svoji zadnji seji sprejel občinski svet na predlog tamkajšnje (slovenske) Enotne liste, ki že več let zahteva ustanovitev vrtca oz. njegovo razširitev na dvojezično skupino. Pozitiven sklep je omogočilo novo razmerje političnih sil v občinskem svetu po komunalnih volitvah marca letos. Socialdemokrati so namreč po 52 letih izgubiti absolutno večino, tako da je skupen nastop opozicije omogočil večinski sklep za ustanovitev dvojezičnega vrtca. (LL.) VOLITVE / PO SREČANJU OLJKE S SKR SSK / SEJA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA V ČEDADU lllyjev dokončni ne povezavi s komunisti Možno pa je dogovarjanje o programski vsebini Važno priznanje špeteiske šole Reševati tudi ostala odprta vprašanja TRST - Danes ob 12. uri bo zapadel rok za predstavitev volilnih povezav za balotažo, ki bo prihodnjo nedeljo, 11. maja. Kot je znano, so na desni strnili vrste okrog Adalberta Donaggia s formalno povezavo strank, ki so ga podprle v prvem krogu (Forza Italia, CCD in CDU), s strankama, ki sta v prvem krogu kandidirali poraženega Sergia Dressija (Nacionalno zavezništvo in Pakt Segni). T.i. Pol svoboščin bo torej spet nastopil enotno, v koaliciji pa je nedvomno najmočnejša stranka Nacionalno zavezništvo, ki bo terjala ob morebitni Donaggiovi uveljavitvi vodilno vlogo: to verjetno botruje dejstvu, da Donaggio še vedno ne namerava odkriti svojega predloga o ekipi, ki naj bi v primeru zmage vodila občinsko upravo oz. sestavljala občinski odbor. Na. drugi strani političnega pozorišča pa ne bo volilne povezave med zavezništvom, ki je podprlo Riccarda Illyja v prvem krogu (Illyjeva lista, Oljka in Rinnovamento italiano), in Stranko komunistične prenove. Včeraj dopoldne so se zastopniki SKP s tajnikom Jacopom Venieriem na čelu sestali s predstavniki Oljke in jim poudaril svojo zaskrbljenost, da ne bi v Trstu prevladala desnica. Pogoj za sodelovanje na balotaži pa je formalna volilna povezava, tako da bi na glasovnici volilci prepoznali tudi simbol Stranke komunistične prenove, kar bi predstavljalo pomemben in potreben politični dokaz, da Illy ne namera- va po eni strani zbirati glasove antikomunistov, na drugi pa izsiljevati komunistične volilce, računajoč na njihovo nasprotovanje nacionalistični desnici, venier je navedel primer balotažo na občinskih volitvah v Turinu, kjer so se okrog naprednega kandidata Castella-nija povezali Oljka in SKP. Venier je kritično ocenil Illyjevo pobudo, da bi se sestal z vsemi kandidati za župana, ki se niso dokopali do drugega kroga: nesprejemljivo je, da nas postavljajo za isto mizo skupaj s predstavniki misovcev ali strančice, ki je dobila 0,25% glasov. Illyjevo tajništvo mu odgovarja, da nekdanji (in bodoči, kot mu pra- vijo) župan smatra za primerno, da predloži svoj program vsem tekmecem in se sooči z njihovimi predlogi, zato da vnese v svoj program morebitne pozitivne točke, ki bi bile pač sprejemljive. Kakšne pa so perspektive sodelovanja s SKP? O tem Illyjevo politično tajništvo nima najmanjšega dvoma: volilne povezave ne bo, zagotavljajo, pa, da je dosedanji župan pripravljen na soočenje o sprejemljivih točkah programa te stranke. Po srečanju Oljke s SKP je sam senator Camerini posredoval Illyju vsebino razgovora in predlog komunistov, kar pa ni spremenilo Illyjevega stališča. Vsekakor so v II-lyjevem štabu so prepričani, da »smo na dobri poti, da se razumemo«. Podobnega mnenja so tudi v Oljki: možno je in celo primerno dogovarjanje s SKP glede vsebine političnega programa, saj nenazadnje v Rimu Oljka in SKP podpirata isto vlado, in ne bi smelo biti težav, da vne-sejoo v politični program stališča SKP do vrste pomembnih vprašanj n.pr. socialnega pomena. Vsekakor bo o zadržanju SKP do nedeljske balotaže odločilno sredino zasedanje pokrajinskega tajništva stranke, ni pa izključeno, da se še pred tem spet soočijo s koalicijo, ki podpira il-lyja, da bi preverili možnosti dogovora o vsebini političnega programa, za kar so še zlasti pripravljeni v okviru tržaške Oljke. ČEDAD - Parifikacija dvojezične šole v Sp etru predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnih prizadevanjih za priznanje narodnostnih pravic Slovencev v videmski pokrajini, hkrati pa tudi važen korak na poti urejanja temeljnih problemov za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tako je ugotovilo deželno tajništvo SSk, ko se je zbralo v petek, 2. t.m., v Čedadu na svojem prvem rednem zasedanju v videmski pokrajini. Tajništvo je tudi na tak zunanji način želelo podčrtati, da se je nekaj bistvenega zgodilo v življenju Slovencev v videmski pokrajini. O tem je na sestanku govoril Pavel Gorjup, ki je med drugim z zadovoljstvom zabeležil, da se je na nedavni seji trbiškega občinskega sveta, posvečeni ovrednotenju posebnosti Kanalske doline, poleg italijanske, furlanske in nemške zaslišala tudi slovenska beseda. Kot je poudaril v svojem uvodnem poročilu tajnik Martin Brecelj, je pričakovati, da parifikacija špeter-ske šole ne bo osamljen ukrep.Obetajoča sta bila sestanka, ki sta ju 30. aprila imela na šolskem ministrstvu v Rimu delegaciji Šolskega odbora in Glasbene matice. Spodbudna pa je tudi vest, da bo ožja poslanska komisija za ustavna vprašanja v prihodnjih dneh zaslišala predstavništvo slovenske manjšine o zaščitnem zakonu, kar dokazuje, da se je tudi s tem v zvezi začelo nekaj premikati. Tajništvo SSk pa je ožigosalo dejstvo, da bodo v parlamentu zasliša- Številne socialne pobude tržaške občinske uprave TRST - Riccardo Illy je bil tudi zadnje dni tarča ostrih napadov Adalbeta Donaggia, ki mu med drugim očita, da ni za časa svojega županovanja podprl šibkejših slojev. Illy je tekmecu včeraj odgovoril z vrsto preciznih podatkov, pa tudi s splošno oceno, da se ne bi smelo pristopati do tako resnih vprašanj s tako demagoškim frazerstvom. Občinska uprava je v zadnjih letih, ugotavlja Illy, postavila temelje za dolgoročno politiko socialnega skrbstva, ki s profesionalnim osebjem in tudi s pomočjo prostovoljcev skuša vpeljati v javno skrbstvo pozornost do posameznika. Med podatki, ki jih navaja Uly, so podatki o stroških tržaške občine za socialno skrbstvo: leta 1993 21 milijard 762 milijonov lir, leta 1994 24 milijard 342 milijonov lir, leta 1995 25 milijard 338 milijonov lir, leta 1996 28 milijard 678 milijonov lir, leta 1997 30 milijard 853 milijonov lir. Glede očitka, da je občina ukinila zavetišče Gaspare Gozzi in menze za uboge, je nesprejemljivo, da občinski upravi prti j o odgovornosti drugih, ugotavlja Illy, s katerimi se občina sploh ni strinjala in je javno izrazila svoje nasprotovanje. Vsekakor je občinska uprava uredila nastale probleme z zavetiščem v Ul. Machiavelli in s konvencijami z drugimi organizacijami, tako da je danes stanje boljše od tistega, ki je bilo pred zaprtjem Gozzija in menze, saj v sodelovanju z raznimi organizacijami a na stroške občine sedaj delijo 65 tisoč brezplačnih obrokov na leto. Občina zagotavlja tudi številnim nepokretnim osebam pomoč, da lahko živijo na domu: teh je bilo leta 1993 110, danes pa jih je 463. rT~ SGZ / GORICA >i NA MEJNIH PREHODIH Srečanja z vinogradniki: Juhi pri Zidariču in Kanteju GORICA - Gostinska sekcija Slovenskega gospodarskega združenja Gorica bo ponovno priredila tradicionalna Srečanja z vinogradnikom, ki bodo na sporedu ob ponedeljkih popoldne, od jutri do 2. junija. Prvi obisk, jutri, bo pri kraških proizvajalcih Benjaminu Zidariču (nov predsednik Konzorcija vin Kras) in pri Eddyju Kanteju; njuni posestvi sta v Praprotu pri Nabrežini. Zbirna točka za goriške gostince bo ob 15. uri pri gostilni Branko Peric na Poljanah. Naslednji ponedeljek, 15. maja, je predviden obisk kmetijskega posestva Mlečnik Valter v Bukovici, ki velja za enega izmed najboljših vinogradnikov v Sloveniji. 19. maja bo srečanje z mladima vinogradnikoma Marjanom Terčičem in Frankom Terpinom s Steverjana. V ponedeljek, 26. maja, bo obisk kmetijskega posestva v krmin- ski občini, 2. junija pa obisk posestva »La Ca-stellada« bratov Bensa z Oslavja, ki bo sklenil ciklus srečanj. Zanimiva pobuda bo dala torej možnost vpogleda v najnovejšo proizvodnjo res izbranih slovenskih vinogradnikov z vseh strani Primorske. Vsi slovenski gostinci so vabljeni na omenjeno Srečanje z vinogradnikom. Po nedavnem po-tovnaju SDGZ v Kalifornijo in slovito Napa Val-ley bo to, tako za gostince kot za druge poslovno in drugačne zainteresirane, spet priložnost za koristno soočanje. Gostinci iz Goriškega se bodo vsakič dobiti (z izjemo prvega srečanja), ob 15. uri, pred hotelom Nanut v Gorici. Tržaški gostinci pa naj kličejo organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel: 362949), da se domenijo za skupni odhod. Davorin Devetak Najhuje je bilo pri Rabojezu Na ostalih prehodih je bil promet kot običajno v sobotah TRST - »Zjutraj je bil povečan promet za vstop v Italijo, proti večeru je bilo obratno. Vendar se ni dogajalo nič izrednega, tako je vsako soboto, iz Slovenije in Hrvaške prihajajo po nakupih, nakar se pod večer vračajo.« Tako so nam povedali na mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer je bila pozno popoldne čakal--na doba okrog 20 minut. Na Pesku popoldne sploh ni bilo nobenega čakanja, isto se je dogajalo na Lazaretu. Tudi na manjših mejnih prehodih je bilo kot običajno. Promet pa je bil precej povečan pri Rabojezu, saj na ta prehod dejansko gravitira skoraj vsa Istra, slovenska in hrvaška s tujimi turisti vred. V popoldanskih urah so za izhod vozila čakala v dveh vrstah, prav tako tudi za vstop. Pripravljali pa so se, da odprejo še eno vrsto pri vstopu: posebno veliko je bilo italijanskih in tujih turistov (nemških in avstrijskih), ki so se vračali domov po prvomajskih praznikih. Se večji naval pri vstopu pričakujejo danes. ni tudi predstavniki krogov, ki nasprotujejo zaščitnemu zakonu, in izrazilo upanje, da ne bi prišlo do novih zavlačevanj. Ne glede na ta in podobne nedostatke, je treba predvsem ugotoviti, da so se končno premaknili z mrtve točke problemi, s katerimi se Slovenci v Italiji že dolgo, predolgo spopadamo. Kaj se bo iz tega izcimilo, bo odvisno tudi od nas, zaradi tega SSk poziva ostale komponente slovenske manjšine k čim složne j š emu, a tudi odločnemu nastopanju. To tudi glede zahteve po minimalni zajamčeni zastopanosti slovenske manjšine v izvoljenih telesih, ki je ta hip posebno aktualna na deželni in vsedržavni ravni in o kateri bo tekla beseda na mednarodnem semi- narju, ki bo na pobudo SSk v torek, 6. t.m., na Opčinah. Na seji sta o izidih prvega kroga upravnih volitev na Tržaškem in Goriškem poročala pokrajinska tajnika Peter Močnik in Aleš Figelj. Izrazila sta zadovoljstvo nad uspehom koalicijskih Ust Oljke in še posebej nad izvolitvijo slovenskih kandidatov na njih. Poudarila pa sta nujnost, da slovenski volilni upravičenci 11. maja v drugem krogu polnoštevilno podprejo le-vostredinske županske in predsedniške kandidate, saj bo od njihovega uspeha odvisno, ali bodo slovenski izvoljeni redstavniki v vladajočih koalicijah in bodo torej lahko neposredno sodelovali tudi pri reševanju odprtih problemov naše skupnosti. r- SEMINAR / V TOREK NA OPČINAH h Zastopanost manjšin v izvoljenih telesih TRST - V torek, 6. t.m., bo v Marijanišču na Opčinah celodnevni mednarodni seminar na temo »Zastopanost narodnostnih manjšin v izvoljenih telesih«. Prirejata ga Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti, katere članica je tudi SSk, ki je za seminar dala pravzaprav pobudo, in društvo Skupnost iz Trsta, na njem pa je (poleg krajevne publike) že najavilo svojo udeležbo kakih 50 manjšinskih predstavnikov iz vse Evrope. Na seminarju bo tekla beseda o problemu zastopanosti v izvoljenih telesih, ki predstavlja, kot znano, velik problem za Slovence v Italiji, pa tudi za druge manjšine v Evropi. Udeležence bosta ob otvoritvi ob 9. uri pozdravila deželni predsednik SSk Bernard Špacapan in predsednik FUENS Romedi Arquint. Nato se bodo zvrstila predavanja treh strokovnjakov. Prvi bo govoril prof. Theo Oehlin-ger, docent ustavnega in upravnega prva na Univerzi na Dunaju, in sicer o zastopanosti manjšin v Evropi ter še posebej o problemu zastopanosti koroških Slovencev. Raziskovalec italijanskega in primerjalnega prava na Univerzi v Trstu Stefano Ceccanti bo predaval na temo »Zaščita manjšin in problemi učinkovitega upravljanja na Tridentin-skem-Južnem Tirolskem«, popoldne pa bo ob 15. uri Peter VVinkler, načelnik Urada za narodnosti Republike Slovenije, govoril o zastopanosti narodnih manjšin v tej državi. Seminar se bo zaključil z okroglo mizo na temo »Volilna zakonodaja za deželni svet Furlanije-Julijske krajine in slovenska manjšina«, pri kateri bodo sodelovali deželni tajnik SSk Martin Brecelj, deželni odbornik za stike z EU Isidoro Gottardo, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin ter deželni svetovalci Roberto Antonaz, Sergio Cecotti in Femiccio Saro. Sklepno besedo bo imel predsednik FUENS Romedi Ar-quint. Pristavimo naj, da bodo na seminarju predstavili brošuro Bojana Brezigarja »Med Alpami in Jadranom - Slovenci v EU«, ki je izšla v več jezikih. Slovenska Kulturno Gospodarska Zveza sklicuje 20. občni zbor ki bo v soboto, 10. maja 1997, ob 15. uri v Gledališču F. Prešeren v Boljuncu Dnevni red: 1) Otvoritev 2) Poročilo koordinatorja delovne komisije 3) Poročilo koordinatorja tajništva 4) Blagajniško poročilo 5) Razprava o poročilih 6) Sprememba Pravilnika in nekaterih členov Statuta 7) Volitve Zvezinih organov NOVICE Večer na temo volilnega zakona Združenje »Orizzonti per il FVG« bo v sodelovanju s »Charta 2002« priredilo sreCanje-debato na temo »Kakšen deželni volilni zakon leta ’98?«. SreCanje bo jutri ob 17. uri v konferenčni dvorani hotela In-tercontinentale v Ul. San Nicolo 25. Udeležili se ga bodo Roberto Antonione, Giovanni Collino, Antonio di Bisceglie, Pietro Fontanini, Isidoro Gottardo, Daniele Damele in Giuliano Parmegiani. Stamboglis jutri v avditoriju Revottelle V avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 bo jutri ob 17. uri recital Christophorosa Stamboglisa (bas), ki ga bo spremljal pianist Paolo Longo. Stamboglis bo med drugim izvajal šest pesmi Manosa Hadzidakisa ter lirike Vincenza Bellinija in Giuseppe Verdija. O mejah, manjšinah, avtonomijah Tržaško prosvetno društvo »Maria Theresia« bo v sredo, 14. maja ob 17.30 v dvorani Baroncini v prostorih zavarovalnice Generah v Ul. Trento 8 piredi-lo predstavitev knjige novinarja Giancarla Lannut-tija »Lucio Luzzato. PohtiCna in ustavna aktivnost,«. Knjiga je izšla pri Furlanskem inštitutu za zgodovino odporniškega gibanja. Ob tej priložnosti bo avtor govoril na temo: »Meje, manjšine in avtonomije po H. svetovni vojni«. Sledila bo debata. Biografija Bruna Sanguinettija V torek, 6. trn. bodo v knjigami Minerva v Ul. San Nicolo 20 (1. nadstropje) ob 18. uri predstavili »La storia di Bruno«, oz. biografijo Bruna Sanguinettija, ki jo je napisala hči Paola. Knjigo je nedavno izšla v zbirki »Italijansko odporništvo« pri milanskem založniku Vangelista. Sanguinetti je zrastel v našem mestu, bil je prijatelj Sabe ter eden od najvidnejših predstavnikov odporništva v Firencah. Za vstop je potrebno vabilo, ki ga dvignemo pri blagajni knjigarne. Nov umik akvarija Mestni morski akvarij bo do 31. oktobra odprt neprekinjeno od 9. do 19. ure. Izjema so ponedeljki ter prazniki, ko je akvarij zaprt. Stoletnica bifeja »Da Pepi« Letos poteka 100 let, odkar je v Trstu zaCel obratovati bife »Da Pepi« (nekdanji bife Tomažič). To okroglo in pomembno zgodovinsko obletnico bodo proslavili v soboto, 31. maja ob 17. uri v Ul. Cassa di Risparmio 3. Voden ogled razstave C. Cemigoia V razstavni dvorani občinske oglasne deske na Malem trgu 3 so odprli razstavo del umetnika Claudia Cemigoia. Danes ob 11.30 bo umetnostni kritik Seigio Molesi vodil obisk razstave, ki nosi naslov »Družbena angažiranost in romantičen pridih v petdesetih letih ustvarjanja Claudia Cemigoia.« Delovna mesta Na okrajni sekciji za zaposlovanje v Trstu bodo jutri in v torek, 6. t.m. od 8.30 do 12. ure sprejemali prošnje za udeležbo na selekciji za nekatera delovna mesta (pogodbe so terminske). Občina Milje: 1 mesto strojepisca (pogodba za 3 mesece); 2 mesti asistenta na domu (3 meseci); občina Devin-Nabrežina: 2 asistenta na domu (1 leto; pokrajina Trst: 1 mesto uprav-nika-raCunovodje z znanjem strojepisja (do 8.8.97). Zainteresirani morajo imeti spričevalo nižje srednje šole in izpolnjevati pogoje za dostop do javne uprave ter predstaviti dokumentacijo o lanskih dohodkih. »Fomrn« o časopisih na šolah Odbor garantov Fjk za informacijo o mladoletnikih ter izpostavljenih osebah in Časnikarsko združenje Fjk prirejata »forum« na temo »Časopis v šoli, sredstvo za družbeno rast in solidarnost«. »Forum«, na katerem bodo podelili časnikarsko nagrado »Sergio Mihe«, bo 9. maja v Časnikarskem krožku s pričetkom ob 10.30, nakar se bo nadaljeval tudi popoldne ob 15. uri. O obsežnem programu bomo še poročali. Razstava nalivnih peres Na pobudo »La Stilografica di E. Lena« ter s sodelovanjem združenja zbirateljev »La Meridiana« in pod pokroviteljstvom Dežele Fjk bo 1. junija na Pomorski postaji prva izvedba »Alpe Adria Pen Show«, mednarodna razstava-izmenjava nalivnih peres. Svojo udeležbo je zgotovilo več kot deset najbolj prestižnih italijanskih in tujih proizvajalcev, poleg njih pa bodo prisotni tudi zbiratelji in starinarji iz vse Italije in iz bližnjih dežel Alpe Adria. Fotografski natečaj lovcev Italijanska lovska zveza organizira 4. državni nateCaj na temo »Spoznati lov«. Vpis je brezplačen, sodelujejo pa lahko vsi italijanski fotoamaterji. Na natečaju predstavimo samo barvne fotografije (največ tri izdelke, najmanjši format 13x18, najveCji 30x40). Za prve tri uvrščene so predvidene denarne nagrade (v zlatih žetonih): prvi prejme 3 milijone lir, drugi dva in tretji enega Fotografije moramo poslati v Rim, na sedež lovske zveze, in sicer do 10. oktobra letos. Podrobnejše informacije nudijo na tržaškem pokrajinskem sedežu v UL Mazzini 14 (tel. 368048, fax 37018384). Umik urada: od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. PRIZIV PRIPADNIKOV EDINOSTI NA »VOGALONGA« »Posebni statut je notranji zakon« Tako trdi priziv odvetnikov Berdon Veslači izolskega Arga prehiteli ostalo konkurenco Danes bo še »krajši« maratonski tek od Devina do Trsta (2 h 97 km) Predlanskim so bili vsi oproščeni, javnemu tožilcu to ni šlo v raCun, vložil je priziv na kasadjo, ki je akte vrnila v Trst in sodnik je 27. marca letos odločil drugače, za dva je potrdil oprostitev, a drugim trem je naložil denarno kazen. Vseh pet, pripadniki družbeno-politiCnega društva Edinost, so 1. novembra 1995 manifestirali pred cerkvijo sv. Antona Jagoda Kjuder, Lucijan Malalan in Samo Pahor naj bi kršili Člen 650 kazenskega zakonika, češ da niso spoštovali ukaza podkve-storja, ki naj bi Sama Pahorja pozival, naj se s somišljeniki premakne izpred vhoda v cerkev na bližnji trg, Ermia Borrija in Josipa Ferlugo pa so oprostili, češ da nista storila kaznivega dejanja Razsodba načenja eno od osnovnih vprašanj za našo manjšino, priznanje naših narodnostnih pravic. V prizivu, ki sta ga v imenu Lucijana Malalana in Jagode Kjuder vložila odvetnika Andrej in Bogdan Berdon, je v ospredju prav to vprašanje, in sicer v drugi toda. V prvi utemeljujeta stališče, da je bila razsodba niCna zaradi kršenja člena 109 kazenskega zakonika, ker ni bila prevedena v slovenščino, v ostalih točkah dokazujeta kršenje člena 97 Ustave, člena 650 kazenskega zakonika itd., bistvenega pomena pa je omenjena druga točka, v kateri ugotavljata, koliko slepomišenja je bilo okrog veljavnosti Posebnega statuta. »Ta je namreč z ratifikacijo Osimskih sporazumov,« ugotavlja Bogdan Berdon, »nedvoumno postal notranji zakon: 8. den Osimskih sporazumov ne dopušča drugačnih razlag. Doslej pa je samo rimski pretor Signani jasno povedal, da je Posebni statut obvezujoč notranji zakon, in to že leta 1981, medtem ko je celo Ustavno sodišče razvijalo meglena stališča okrog tega pravnega vira.« »Posledica takega odstopanja,« trdi Se Bogdan Berdon, »je bila neverjetna, zavajajoča zmota (vprašanje je, Ce je šlo res za zmoto ah kaj drugega): pravico kot tako se je zamenjalo z izvajanjem te pravice. Z drugimi besedami: zakon določa, da imamo pravico do rabe slovenščine, a to pravico so zaceli zanikati povsod tam, kjer ni bilo primernih "struktur” za njeno izvajanje (tolmačev, prevajalcev itd). Taka zloraba ni dopustna: pravico določa zakon, ne pa "strukture” in "uradi”. Naši beneški rojaki so že pred leti na goriskem Travniku imeh transparent z napisom: pravice so ah jih ni. Ce torej "struktur” ah "sred- stev” ni, je treba zanje poskrbeti, tako da se pravica tudi v praksi izvaja, ne pa pod to pretvezo pravice zanikati. Naši "sobesedniki” pa so prav to počeli, naše pravice so kar "Črtah”. Tako izkrivljeno tolmačenje je že doslej povzročilo veliko škode, privedlo je do krivičnih stališč in celo sodb, s katerimi nam rušijo celo naSe šole. Posledica takih absurdnih psevdo-pravnih stališč je na primer ta, da sama prefektura pismeno trdi, da je raba slovenščine vljudnostno dejanje.« »Zaključek je samo eden: Ce bi črtah vse tiste pravice, ki se ne izvajajo ali uresničujejo, ki jih kršijo ah so neizpolnjene, bi pravzaprav spodkopah celotni pravni sistem. Ce delavec ne prejme plače, to Se ne pomeni, da je izgubil pravico terjati, kar mu gre.« Posadka veslaškega društva Argo iz Izole je zasedla prvo mesto na mednarodnem tekmovanju »vogalonga«, ki se ga je udeležilo 14 italijanskih in tujih plovil. Gre za prvo od dveh športnih srečanj 4. izvedbe »Bavisele«, manifestacije, ki ob veslanju predvideva tudi današnji krajši maratonski tek (21,97 km iz Devina po Obalni cesti preko mira-marskega parka do Trga Unita). Ob maratonskem teku, na katerem je več kot 2 tisoC prijavljenih, bo tudi netekmoval-na manifestacija na 10-kilometrski razdalji in z več kot 1000 udeleženci. Zmagovita izolska posadka je razdaljo od Grljana do Nabrežja pred Trgom Unita (8 km) preveslala v 30 minutah. Po 30 sekundah je na cilj prišel Čoln tržaške Adrie, kateremu je sledila posadka krožka »Circolo marina mercantile Nazario Sauro«. Z večjim zaostankom so prive-slah tekmovalci iz Pavie, Firenc, Neaplja in Benetk. Danes finalni boji V okviru manifestacije »jadransko pobratenje« bodo danes zaključna tekmovanja »Kutterpullena«, zahtevnega veslaškega tekmovanja na rešilnih Čolnih, katerega se udeležujejo posadke iz 10 navtičnih zavodov z obeh obal Jadranskega morja. Včerajšnje kvalifikacije so potrdile veliko pripravljenost konkurentov s slovenske in hrvaške obale. V Četrtfinalnih srečanjih je Bakar premagal Ancono, Rijeka je bila boljša od Trsta, Portorož od Brindisija in beneški Venier od Termihja. Polfinale (Benetke - Portorož, Rijeka -Bakar) bo ob 9.30, finale ob 12. uri, nagrajevanje ob 12.30. NA KRIŽIŠČU ZA PROSEK / SKORAJ ČELNO TRČENJE Ranjenca sla imela srečo Na križišču za Prosek, pri trgovini Lanza, se je včeraj okrog 15. ure pripetila prometna nezgoda, v kateri sta se poškodovala 39-letni Karel Ražem iz Bazovice in 27-letni Franco Bernardi iz Ul. Dittamo. Glede na škodo, ki sta jo utrpela avtomobila, sta imela še sreCo: Ražem bo okreval v 15 dneh, Dittamo se bo zdravil pet dni veC. Ražem, bivši košarkar Bora in zatem Jadrana, pri katerem Se vedno pomaga, se je peljal v fiat tipu, medtem ko je bil Dittamo v mazdi. Do skoraj Čelnega trčenja je prišlo na križišču, kjer je eden s ceste 202 zavijal proti Proseku, a drugi avtomobil je pripeljal z nasprotne strani. Ponesrečenca so reševalci RdeCega križa odpeljali v katinarsko bolnišnico. Izvide so opravili nabrežinski karabinjerji. KD LONJER KATINARA / OBČNI ZBOR Mladi prevzemajo bogato dediščino Potem, ko ni že dolgo let obnovilo članstva in se sestalo na obenem zboru, je kulturno društvo Lonjer-Katinara v torek izvolilo novi odbor. Pravzaprav je bilo delovanje tega društva vseskozi pestro, predvsem kar zadeva obdobje zadnjih petih let, ko se je obrestoval trud posameznih elanov društva, ki so se posvetili delu z najmlajšimi. »Taksno delovanje se nadaljuje Se danes,« je v svojem poročilu navzoče nagovoril predsednik dolgoletnega odbora Radivoj PeCar, »in prav iz vrst mladih prihajajo sedaj novi odborniki, tisti, ki so dali pobudo za sklic današnjega občnega zbora, da bi zelo razvejanemu delovanju zadnjih let dali določen smisel in neposredno prevzeli v svoje roke bogato dediščino našega društva. Dela je dosti in preveč, še bolj pa ga bo, Ce nam bo uspelo dokončati svoj športno-kulturno-socialni center.« Dejansko se je kulturno društvo v pretekli sezoni, ki so jo udeležencem občnega zbora orisali novi odborniki, v svojem delovanju izkazalo s tradicionalnimi pobudami za otroke, to se pravi s poletnim centrom, risarskim ex-tempore, Otroškim direndajem, Miklavževanjem, pustnim .raja- njem, otroškimi sobotnimi popoldnevi, in za ostale starostne generacije s knjižnim sejmom, božičnico, prireditvijo ob osmem marcu, priredbo lonjerskega pusta, z uspešno izvedbo fotografskega tečaja in gledališko igro ob Prešernovi proslavi, ki je stekla v sodelovanju s katinarsko osnovno šolo. Kot je poudaril pokrajinski predsednik ZSKD Rinaldo Vremec, ki je prisostvoval obnovi odbora lonjerko-katinarskega društva, je sodelovanje s Solo predvsem spodbudno in v zgled drugim društvom, saj se na tak način že v mladih letih človeka uvede v določeno kulturno skupnost. Redko se namreč zgodi, da občnemu zboru prisostvuje toliko mladine, je Vremec nadalje pripomnil. Posegi udeležencev so izkazali veliko zadovoljstvo glede prevzema društva v mlade roke, a hkrati bodrilo za nadaljnjo sodelovanje s starejšimi elani. Pobude naj bodo tako namenjene najrazličnejši publiki, nadaljuje naj se dejavnost z otroki, popestri naj se tudi delovanje z drugimi starostnimi stopnjami. Kulturno društvo je vedno tesno sodelovalo z domačim športnim društvom Adria, iz besed adriinega predsednika Mirana BatiCa pa je jasno izžarela želja po nadaljnjem sodelovanju, predvsem kar zadeva vlaganje skupne moCi v gradnjo Sportno-kultume-ga centra v Lonjerju. Člani so si zastavili kot cilj bodisi ohranjanje povezave med Lonjerjem in Kati-naro, katero ogroža priključitev mestu, kot tudi navezavo stikov z bližnjim Podlonjerjem. Sicer pričakuje novi odbor že v mesecu maju pestro delovanje; gre predvsem za priredbo razstave fotografij Lonjerja v sklopu zaključka fotografskega teCaja, ki se bo ob velikem uspehu nadaljeval v redni fotografski krožek, slikarskega ex-tempore za otroke, nadaljevanja otroških pomladnih popoldnevov in nekaterih še bežno začrtanih pobud. Julija pa bo gotovo stekel vsakoletni poletni center. Predsednika bo na prvi seji določil novi upravni odbor, v katerega so bili izvoljeni Andrej Močnik, Jana PeCar, Marijan Coretti, Sara Balde, Tamara Lorenzi in Vesna Kranjec, medtem ko sestavljajo nadzorni odbor Marko Poropat, Dorica Kreševic in Jagoda Kjuder. JPC IZREDNI OBČNI ZBOR Slovenski klub z novim zagonom Prva pobudo bo srečanje ob koncu drugega kroga volitev V znamenju mladih in kulturne pestrosti je v torek 29. aprila potekal izredni občni zbor Slovenskega kluba. Maloštevilni bivši in bodoči člani so za uvod poslušali izvajanje gojencev Glasbene matice, ki so z violinskim solističnim nastopom in triom flavt ustvarili prijetno vzdušje in s tem utrli pot resnejši razpravi. Nekajletna prekinitev rednega delovanja kluba je namreč ustvarila tudi formalne nedostatke, ki jih je treba odpraviti. Za ureditev položaja se je posebej zavzela Branka Sulčič, ki je opozorila na pomen urejenega delovanja kluba ter predlagala, naj bi Milica Kravos usklajevala potek izrednega občnega zbora. Pomanjkanje prisotnosti zadnjega odbora je nadoknadil pismeni dopis predsednika Sandorja Tenceja. V njem je pojasnil stanje in poročal o dejavnosti kluba v zadnjih letih, ko je prevzela skrb za izvedbo občasnih večerov ZSKD oz. Damjana Ota, ki je posredovala blagajniški saldo društva. Razvila se je nato plodna razprava o možnostih bodočega delovanja. Prepletanje zamisli je pokazalo, da so bile osnovne teze ustanoviteljev daljnosežne, vendar preraščajo zdaj v novo, časom primernejšo dimenzijo. Kljub skromnemu številu prisotnih, so bile zastopane mlada, srednja in najstarejša generacija in iz kresanja njihovih misli se je izluščil odbor, ki naj bi poskrbel, za urejanje nakazanih podbud: v delovnem odboru so: Poljanka Dolhar, Franc Fabec, Igor Gabrovec, Igor Rolič, Sergij Cesar, Jagoda Kljuder, Milica Kravos in Branka Sulčič, nadzorniki pa Lelja Rehar -Sancin, Franc Škerlj in Marko Kravos. Po mnenju prisotnih bi se morali zavzemati za prenovo in skušati vstrajno uvajati čimbolj razgibano vzdušje, ki naj bi privlačilo z (družabnimi igrami, srečanji ob filmih ali morda celo s kantavtorji. Prvi tak preizkus naj bi bil v nedeljo, 11. t. m. ob koncu drugega kroga občinskih volitev, ko naj bi se zbrali v klubskih prostorih ob 21. uri, se pogovorili z izvoljenimi občinskimi predstavniki (A. Berdon, I. Canciani, N. Debenjak, I. Dolenc, P. Močnik) in potem skupno sledili na televizijskem zaslonu štetju glasov. Kakršenkoli bo izid, ga bodo ude- leženci tega večera doživljali skupaj in verjetno bo to doživljanje lepše in bogatejše. Morda pa bo med njimi tudi kdo, ki bo znal razbremeniti morebitno ne-povoljno stanje in se s pikro pripombo obregni- ti ob našo vsakdanjost. Lepemu načrtu za začetek so klubovci nazdravili in sklenili svoj izredni občni zbor s prikazom minimalistične razstave Claudie Raza. BK Javna selekcija za občinske redarje Občina Devin-Na-brežina razpisuje javno selekcijo, na osnovi listin, testa in kolokvija za sprejem v službo, za določeno obdobje in s polnim službenim urnikom, občinskih redarjev - V. funkcionalna kvalifikacija - redarsko področje, za opravljanje redarske službe v poletnem obdobju. Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev za opravljanje javnih služb diplomo višje srednje šole, vozniško dovoljenje »B« kategorije ter ustrezno zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju za opravljanje redarske dolžnosti. Prošnje je treba predstaviti najkasneje do 12. ure, dne 28. maja 1997. Kandidati lahko dobijo izvod razpisa selekcije v Kadrovskem oddelku/uradu za osebje -Nabrežina Kamnlomi 25, tel. 6703332-3-4. OBČNI ZBOR / ZADRUŽNEGA CENTRA ZA SOCIALNO DEJAVNOST Plodno delo z mladimi Zadružni center za socialno dejavnost se je v preteklem tednu sestal na svojem desetem rednem občnem zboru, ki ga je tokrat sklical lani izvoljeni upravni odbor, in s tem orisal članom svoje delovanje. Zadružni center se ukvarja tako z mladino kot s starejšimi, ki se soočajo s posebnimi problemi in jim skuša nuditi primerno in potrebno socialno oskrbo. Občni zbor je o tvoril predsednik Igor Starc, ki je v svojem poročilu nakazal lanskoletno delovanje zadruge s pogledom na dejavnosti skupine, ki se ukvarja s spremstvom otrok s posebnimi potrebami in s socialno ogroženo mladino in poudaril poglavje starejših oseb in oskrbe na domu. Glede slednje je odkirto priznal, da srečuje določene težave in bo najbrž v bodoče drugače nastavljena, kar pa se ne bo nikakor zgodilo z uspešnostjo konzulenčne službe, ambulante in sodelovanja z domovi za ostarele. Najbrž bi bilo treba priti do doma za slovenske uporabnike; kljub povišanju kvalitete uslug v tržaških domovih za starejše občane, je povpraševanje za sprejem v domove v Sloveniji še vedno visoko, to pa predvsem iz jezikovnih razlogov. »Problem starostnikov,« ugotavlja Starc, »smo javnosti že predstavili ne samo kot Zadružni center, ampak tudi kot Društvo slovenskih upokojencev, Zveza vojnih invalidov in krožek Krut, na vseh nivojih, žal brez nikakršnega konkretnega pristopa ne rezultata.« Referent med zadrugo in skupino, ki se posveča mladim s posebnimi potrebami, Nevenka Pernarčič, je na občnem zboru orisala delovanje te skupine, čigar smernice vodijo predvsem v integracijo mladih s posebnimi potrebami v družbeno okolje. Ze sam potek lanskega dela izžareva tovrstne cilje. Skupina se namreč ukvarja predvsem z mladimi, ki so dokončali šolanje in katerim je potrebna določena organizacija življenja. V zvezi s tem želi Zadružni center nuditi načrte, po katerih bi se mladi s posebnimi potrebami »izvežbali« za vstop v družbo in začeli zanimati za razne dejavnosti. Tega primer so njihovi skupni »izhodi« v gledališče, v diskoteke, na manifestacije, razstave, raznorazne lokale, ki jih današnja mladina obiskuje. Potem ko se je lani zaključil poseben tečaj na Zavodu za poklicno izobraževanje, je obdobje od aprila do junija popestril sklop dejavnosti. Skupina se je posvečala prostovoljnemu delu pri Skupnosti družina Opčine, s katero želi navezati še uspešnejše stike, zahajala je v bazen v Gradež in si organizirala rekreacijsko telovadbo na Stadionu 1. maj. Po predlanski uspešni izkušnji bivanja v šotoru v nabrežinskem campingu, so se lani odločili za kampiranje v bolj turistični coni in se podali za teden dni v Gradež. Po poletnih počitnicah, ki jih je seveda zaznamovalo tudi nadaljevanje »izhodov«, tokrat na šagre, izlet v Lignano, odhod nekaterih v kolonije, se je v jesenskem času spet začelo delo v vrtcih in vsehstopenj-skih šolah. Nedvomno je zagon v letošnje delo večji, saj se je delo razvilo, zaradi česar je bilo sprejetih nekaj novih članov in vzgojiteljev. Uresničili so se dogovori z občino Trst, na podlagi katerih je zadruga prevzela tudi delo občinskih varušk. Predvsem pa je prišlo od odloka, da se v sodelovanju z ostalimi slovenskimi socialnimi strukturami, ki delujejo na področju mladine in invalidov, izdela skupni načrt posegov in storitev ob koordiniranem delu. JPC VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 4. maja 1997 FLORJAN Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.09- Dolžina dneva 14.15 - Luna. vzide ob 4.55 in zatone ob 17.47. Jutri, PONEDELJEK, 5. maja 1997 DITKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,8 stopinje, zračni tlak 1023,3 mb ustaljen, veter 3,6 km na uro sever, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nikola Ivkovič, Alessia Zuliani, Sebastiano Rossoni, Luca Goffredo, Marina Cunto. UMRLI SO: 55-letni Bruno Soban, 91-letna Gabriel-la Mersnich, 88-letna Mar-tira Pascullo, 94-letni Luciane Di Brai, 83-Tetna Nives Squadrani, 82-letni Umberto Rossi, 61-letna Li-liana Scialpi, 82-letni Giuseppe Vecchiet, 83-letna Nerina Kucich, 53-letna Paola Busechian. ! ; LEKARNE NEDELJA, 4. maja 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Rojan -Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE, Nanoški trg 3/2 - (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Rojan -Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33. OPČINE, Nanoški trg 3/2 - (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080). Od PONEDELJKA, 5. do SOBOTE, 10. maja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Vecel-lio 24 (tel. 633050), Milje -Lungomare venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA - (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA - (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON -17.15, 21.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Bi-noche. EKCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Un giorno per caso«, i. Michelle Pfeiffer, George Clooney. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »II ritomo dello Jedi«, r. George Lucas. AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Bugiardo, bugiardo«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La stanza di Marvin«, i. M. Streep, D. Keaton, R. De Niro. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05,18.50,20.30, 22.15 »The night flier«, r. S. King, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Prove ap-parenti«, i. Andy Garcia. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10 »La carica dei 101«; 19.00, 20.30, 22.15 »Tutti giu per terra«, i. Valerio Mastan-drea. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Spiando Simona«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, »Space Jam«, i. Michel Jordan; 17.45, 20.00, 22.10 »Lhmpero colpi-sce ancora«, r. George Lucas. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Big Night«, r. Isabella Rossellini. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »II senso di Smil-la per la neve«, i. Julia Or-mond, Gabriel Byme. Nepričakovano nas je zapustil naš dragi oče in Rudi Kosmač IZLETI SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za Gardaland danes, 4. maja, ob 5. uri, z Opčin - Bar Centrale. KD SLOVAN Padriče, priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazilike na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu GZ ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH iz Trsta organizira, v dneh od 26. junija do 1. julija t.L, potovanje v bivše zloglasno taborišče Ra-vensbriick. Potovanje bo obsegalo ogled Berlina - Potsdam in Niimberga. Natančne informacije dobite na sedežu, ul. Cri-spi št. 3 H. nad. - Tel. 661088. Uradni umik: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Danila Daneu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Strublju in g. Pohajaču, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jerneja z Opčin, darovalcem in nosilcem cvetja, nosilkam sveč, vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom. Maša zadušnica bo v sredo, 7. maja, ob 18.30, v openski cerkvi. SVOJCI Opčine, 4. maja 1997 Dragi Ivici Švab izražamo globoko sožalje ob smrti mame njene prijateljice Nadja, Miranda, Lučka, Alenka in Vera z družinami. Pogreb bo jutri, 5. maja, ob 10. uri, iz Ul. Costalunga v Boršt. Žalostno vest sporočajo sin Branko z družino, hči Vesna z družino, vnuki in ostalo sorodstvo Boršt. 4. maja 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zapustila nas je naša draga mama in nona Pierina Strain vd. Canziani Pogreb bo v torek, 6. t.m., ob 10. uri. iz Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalujoči: hči Germana z možem Mariom, sin Celeste z ženo Erminio, vnuki Mauro z ženo Giuliano, Jessica s Karimom, Martina in ostali sorodniki Dolina, Trst, 4. maja 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Rudolfa Bandlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Dolina, 4. maja 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Bogomile Košuta Švab se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mož Berto, sinovi Corrado, Duško in Ivica z družinami. Križ, Trst, Milje, 4. maja 1997 BL©¥EiSBC© Sumi® ©liPAUSiDE Gostovanje PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA - Kranj OSCAR VVILDE VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST Režija Dušan Mlakar Danes, 4. maja, ob 16. uri SL@WilMSro ST^LM® ®lLiP/ai,]S©I Matjaž Kmecl [pOILHSHiH® KtaflJAMJE (Levstikovo zmerjanje slovenskih veljakov) v izvedbi Toneta Gogale in režiji Mileta Koruna v četrtek, 8. maja, ob 20.30, pri Sireni v Barkovljah MARIJIN DOM PRI SV. IVANU in ZSKD vabita na ogled predstave Eduarda de Filippa FILUMENA MARTURANO dramaturška priredba in režija MARIO URŠIČ v glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč v nedeljo, 4. maja 1997, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) Se zadnja predstava v letošnji sezoni, ne zamudite je! a PRIREDITVE PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na PRAZNIK DRUŽINE, ki se bo odvijal v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah danes, 4. maja, s pričetkom ob 17. uri. Oblikovali ga bodo OPZ Vesela pomlad pod vodstvom Zdenke Križ-mančič in ob klavirski spremljavi Martina Vremca, vokalna skupina družine Blažej in mladinska folklorna skupina iz Globasnice na avstrijskem Koroškem ter priljubljena klovnesa Eva Škofič Maurer iz Slovenije. Priložnostno misel bo podal prof. Marijan Kravos. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, vabi v torek, 6. maja 1997, ob 20.30, na družabnost z NEVO LUKEŠ ob izidu njene knjige DELČKI NAŠEGA VSAKDANA. Predstavitev: Damiana Ota. Za Založbo Fontana bo prisoten Danilo Japelj. Sodelovala bosta MoPZ in ZePZ Tabor. Prisrčno vabljeni! ŠD GRMADA vabi elane in prijatelje v sredo 7. maja, ob 20.30, na 1 Informacije koristnikom - TELECOM italia Obvešča cenjene stranke, da bo od 5. maja 1997 dalje trgovina TELECOM ITALIA v Trstu — ulica Crispi 8 — odprta od ponedeljka do petka s sedanjim umikom 8.30- 12.30/15.00-19.00 ob sobotah pa zaprta. TELECOM W ITALIA Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 umik 8.30/12.30 SICILIJA Z LETALOM IZ TRSTA od 18. do 25. maja hoteli 3 zvezde, polni penzion cena 1.390.000 lir TOSKANA IN OTOK ELBA od 21. do 25. maja hoteli 3 zvezde, polni penzion cena 620.000 lir ZLATO MESTO PRAGA od 21. do 25. maja hoteli 3 zvezde, polni penzion cena 720.000 lir ISTANBUL IN KAPADOCA (linijsko letalo iz Trsta) od 26. maja do 2. junija hoteli 4/5 zvezde, polni penzion cena 1.230.000 lir COSTA DEL SOL-TORREMOLEVOS od 18, maja do 1. junija polni penzion, pijače vključene, hotel 3 zvezl*e cena 1.280.000 lir TUMZUA-MADHIA od 19. do 26. maja Hotel Club 3 zvezde, polni penzion, pijače vključene cem960mUr 16.00/19.30 sobota 9.00-12.00 MENJALNICA k. TENERIFE-PUERTO DELTA CRUZ od 3. do 10. junija hotel 4 zvezde, polni penzion, pijače Vključene cena 960.000 lir PALMA DE MAIORCA od 1. do 15. junija hotel 3 zvezde, polni penzion, pijače vkl-)učene________cena 1,060,000 lir^ KD RDEČA ZVEZDA Salež V soboto, 10. maja 1997, ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku Na rob dnevu slovenske kulture IZ TAKE SMO SNOVI KOT S(R)ANJE ... večer slovenskih klamfarskih, okroglih in kosmatih scenarij napisal in večer režijsko izoblikoval SERGEJ VERČ Asistent režije: TOMAŽ KALC Likovna podoba: ALESSANDRO STARC Sodelujeta: Mladinska igralska skupina in moški pevski zbor KD Rdeča zvezda Majenca ’ 97 Dolina 9., 10., 11., 12. in 13. maja 1997 41. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN KD Igo Gruden Nabrežina - Dramska skupina vabi na ogled komedije PRIMORSKE ZDRAHE v domu Albert Sirk v Križu danes, 4. maja 1997 ob 19.00 Sledilo bo slavnostno pobratenje z dramsko skupino KUD Svoboda iz Starega trga pri Ložu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST Peterlinova dvorana vabi jutri, 5. maja, ob 20.30 na diskusijski večer ODGOVORI NA VPRAŠANJA MLADINE Na večeru bo možno včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik projekcijo diapozitivov o Hong Kongu Fabrizia Po-lojaca, ki bo obenem posredoval svoje vtise o tem neobičajnem mestu na prehodu. KD LIPA priredi v četrtek, 8. maja, ob 20.30, v kinodvorani v Bazovici predavanje o bazovski jami Skiian. Diapozitive in spremna beseda: Clara Ferlatti. Vabljeni! SKD VIGRED in OSNOVNA SOLA »Stanko Gruden« vabita na ogled igrice ZVEZDICA ZASPANKA v izvedbi otroške dramske skupine Primorec iz Trebč, v četrtek, 8. maja, ob 15. uri, v osnovni šoli v Sempolaju. PD PRIMOREC-TA- BOR vas vabi na krstni Gospodu župniku Francu Vončini iskreno Čestitajo ob imenovanju za kanonika cerkvene pevke nastop svoje otroške skupine v soboto, 10. maja, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. GOS MILJE, OTROŠKI VRTEC in DSMO vabijo na slovesnost ob poimenovanju osnovne šole po novinarju Albinu Bubniču in na ogled razstave, v soboto, 10. maja, ob 15.30, v Slovenskem centru v Miljah (Ul. D’Annunzio 62). TRIESTANGO in PIAZZOLLA - v nedeljo, 11. maja 1997, ob 21. uri, v gledališču Miela koncert, posvečen glasbeni ustvarjalnosti sodobnega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Nastopa kvintet TriesTango v zasedbi: Maurizio Mar-chesich - bandoneon, Carla Agostinello - klavir, Stefano Furini - violina, Fabian Perez Tede-sco - vibrafon in tolkala, Angelo Coiagrossi - kontrabas. OBVESTILO IZLETNIKOM NA HOLANDSKO Cenjene bralce, ki so se prijavili za potovanje na Holandsko od 17. do 21. maja prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v sredo 7. t.m., na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, od 9. do 13. ure. Obveščamo tudi, da so se zaradi bolezni sprostili 4 prostori. Morebitni interesenti naj se javijo v agenciji AURORA ali pokličejo na telefonsko številko 630261. E3 ČESTITKE Coach ADRIANO se je včeraj z BEATRICE poročil. Mnogo sreče na skupni življenjski poti njemu in izvoljenki želijo bivši igralci letnikov 1977/78 (Propaganda in Dečki). Našemu malemu bratrancu SAMUELU hip hip hurra!, ker danes dve leti ima. Da postal bi velik kot midva, mu želiva iz srca in za kos torte se priporočava oba. Vse ZAHVALA Odbor sekcije VZPI-ANPI s Proseka in Kontovela - prireditelji prvomajske proslave v Kulturnem domu na Proseku in pn/omajske povorke, se zahvaljujejo za sodelovanje ob nepričakovanem uspehu: godbenemu društvu Prosek, MPZ Vasilij Mirk, članom AO Jaka Stoka ter cenjenim vaščanom, ki so z množično udeležbo izkazali svojo navezanost na ideale delavstva in odporništva. Posebna zahvala tov. Kseniji Starec za njeno učinkovito vodenje proslave, tov. Tamari Blažina, županji občine Zgonik za občuten govor in končno članom Mladinskega krožka in tabornikom RMV - Družini šumečih borov, za njihovo prepotrebno izkazano pomoč pri uspešni izvedbi programa. Loterija s.maja^? BARI 19 12 24 79 66 CAGLIARI 30 85 44 22 42 FIRENCE 26 32 19 61 28 GENOVA 81 84 27 73 45 MILANO 18 45 1 39 7 NEAPELJ 68 60 59 15 25 PALERMO 20 17 13 24 81 RIM 89 80 73 27 4 TURIN 76 27 22 77 42 BENETKE 72 29 ENALOTTO 2 67 30 1 1 1 2 1 2 1 2 2 2 X 2 KVOTE 12 311.140.200,- 11 4.023.400,- 10 281.400,- naj...naj... Irina in Peter. Danes v Repnu naša GROZDANA 50 let slavi. Zato ji še na mnoga leta, zdravja in veselja, njena klapa želi! Te dni naša pevka GROZDANA 50 let slavi. Želimo ji zdravja in veselja in da bi z nami prepevala še mnogo let. MePZ Repentabor. Dan za dnem hiti, za seboj svojo mladost pusti. Naš VVALTER Na va-gi 30. leto slavi. Vse najboljše iz srca mu želijo • vsi, ki ga imajo radi. Naši dragi MARIJI GEC! Da bi še 50 let zdravja imela, da bi še 50 let srečna bila, da bi nas še 50 let prenašala, ti želimo vsi, ki te imamo radi. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. OBVESTILA ZADRUGA NAS KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v drugem sklicanju 7. maja letos, ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu. Dnevni red obsega poročilo upravnega odbora, predstavitev bilance za leto ’96, poročilo nadzornega odbora, spremembo statuta v smislu zakona 59/92. IVO PETKOVŠEK razstavlja svoje slike v Peterlinovi dvorani na ul. Donizetti 3, L nadstropje Se jutri, 5. maja, od 9.30 do 16. ure. Vabljeni! KD VALENTIN VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu, da se prijavijo na tradicionalno razstavo v okviru letošnje maj^ence: predhodno se oglasite telefonsko Davidu (227037) ali Damiani (635626)! Običajno srečanje bo v sredo, 7. maja, ob 20. uri v cerkvici sv. Martina v Dolini. Vabimo vse, da ob tej priložnosti prinesejo s seboj tudi predlagana dela za letošnjo razstavo. 2e vnaprej hvala za dobrodošlo sodelovanje! KRUT obvešča udeležence 10-dnevnega zdravljenja v Smarjet-skih toplicah, da je odhod avtobusa danes, 4. t.m., ob 14.30 iz Trsta, trg Oberdan (deželna palača) in ob 14.45 z Opčin pri Prosvetnem domu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje Redni občni zbor v petek, 16. maja 1997, v občinski knjižnici v Saležu, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. KIL SVETOVNI DAN MLADIH bo v Parizu od 18. do 25. avgusta. Informacije in prijave najkasneje do 10. maja na tel. št. 040/410860. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo 24. maja, od 9.30 in 25. maja do 13. ure, na Homu nad Grižami začetno-nadaljevalni seminar za citre. Interesenti dobijo podrobnejše informacije pri ZKOS -Tel. 0038661/1262083, inf. 23. Čas prijave do 16. maja. SK BRDINA obvešča, da je še možno naročit Andraževe smučarske komplete in termovelurje (pile). Informacije na tel. št. 212859. ZA VSE LJUBITELJE latinsko-ameriških plesov. KD S. Škamperle in učitelja Sandrin in Mau-ra vas vabijo, da se udeležite novega začetnega tečaja cha cha hca, mambo triestino in boogy-woogy. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! Za informacije in vpisovanja tel. 53420 (Sabrina). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst sporoča, da se je zaključilo vpisovanje za letovanje na Medvedjem Brdu. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, (Ul. Ginnasti-ca 72, tel.. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. MALI OGLASI tel. 040-7796333 DISKOTEKA HIPPO-DROME v Tržiču prireja pod vodstvom Vesne in Brankota tečaje latinskoameriških plesov, cha-cha-cha, boogie vvoogie in tržaškega mamba s pričetkom v petek, 9. in v soboto 10. maja, ob 21. uri. Za informacije tel. št. 040/299989. KUPIM kmečko zemljišče. Pismene ponudbe: Primorski dnevnik - šifra ZEMLJIŠČE. KUŽKA, črnega z belimi tačkami, komaj dva meseca starega, je 3-letna deklica izgubila 1. maja na Kontovelu. Kdor ga je videl prosimo, da kliče na tel. št. 040/630171. TRGOVINA CALZA-TURE PATTY v Sesljanu obvešča, da je v teku velika majska promocijska prodaja. FIAT 126 v prvovrstnem stanju, 8.000 prevoženih kilometrov, prodam. Tel. št. 040/362311, od 18. do 20. ure. PODJETJE išče šoferja -starost do 32 let. Tel. št. 040/228530 ali 228341. NA OPČINAH za krajšo dobo ali sezonsko dajemo v najem opremljeno stanovanje v dvostanovanjski hiši z vrtom: 2 spalnici, velika kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št. 0338/8849147 v popoldanskih urah. GOSPA SREDNJIH LET išče kakršnokoli delo, tudi ponoči - nego ostarelih in bolnikov, varstvo otrok, pomoč v gospodinjstvu. Marija Križnič, Ročinj 117, pošta Ročinj pri Novi Gorici. Tel. 0038665/50426. IŠČEMO VAJENCA za pekarno. Tel. 040/226171 od 9. do 13. ure, in od 16.30 do 19. ure. PRODAM OPEL ASTRA SW 1600, 16 ventilov, temno modre barve, letnik ’95, v odličnem stanju. Tel. št. 040/417234. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0338/8634644. TURISTIČNA AGENCIJA GEC TOURS na Škofijah ima na razpolago še zadnje vstopnice za koncert Vasca Rossija, ki bo 9. in 10. maja, v Športni dvorani na Škofijah. Cena 3.800 tolarjev. Poleg tega ne pozabite, da se poletje bliža in mi vam ponujamo sonce, morje in zabavo. Tel. 0038666/549588. PRODAJAM FIAT UNO 60 S v zelo dobrem stanju, letnik 1989. Tel. 226601. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO ima pri Sabljičih (Jamlje) Virgilij Ra-detič. Toči belo in črno vino. OSMICO je v Slivnem št. 12 odprl Maks Kralj. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kaplji- OSMICO ima Emil Pu-rič (Repen 15). Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta v farmi Kraljič v Prebenegu. V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni! OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je v Ric-manjih odprl Zdenko Cor-batti. Toči belo in črno vi- OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 SHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (seli Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) VOLITVE /11. MAJA ODLOČILNI DRUGI KROG GORICA / OHRANITI ZGODOVINSKI SPOMIN Brandolin ali Devetag? Izbrali bomo v nedeljo Tiskovno konferenco SKP - Pozivi Zelenih in kotoličonov V nedeljo bomo na Goriškem spet šli na volišča, da izberemo predsednika Pokrajine. Izbira bo med dvema kandidatoma: to sta Giorgio Brandolin, ki ga podpirata Oljka in SKP, in Antonio Devetag, kandidat AN, Fl, CCD in CDU. Zelo pomembno bo, da se v nedeljo vsi udeležimo volitev, saj bo drugi krog odločal o tem, kdo bo upravljal Pokrajino. Za Slovence gotovo ni vseeno, kdo zmaga. Brandolin uživa podporo velike večine slovenskih komponent (in tudi volil-cev, kot je dokazal prvi krog), njegov program je odprt in vsebuje jasne obveze glede manjšine. Poleg tega ima v svoji “ekipi” dva slovenska pokrajinska svetovalca, Davida Grino-vera in Damjana Primožiča. V primeru Brandolino-ve zmage bo njuna vloga v večini učinkovitejša, kot pa če bi ostala v opoziciji. Zato je pomembno, da se volilci udeležijo drugega kroga volitev in glasujejo preudarno. Pozivi v tem smislu prihajajo od vsepovsod. V Gorici so se sile Oljke na pobudo Zelenih angažirale, da bi» desnico v mestu spravili spet pod 50% «. Volilce pozivajo, naj potrdijo zaupanje Brandolinu oz. prepričajo neodločene. Danes Bodo delili informativno gradivo od 9. do 13. ure pred kavamo-pekamo Škorjanc na Kornu, kjer bodo ob 12. uri ponudili “brezalkholni aperitiv” v prisotnosh parlamentarcev Bratine in Prestamburga in kandidata Brandolina. Pozivi za Brandolina prihajajo še iz Ljudske stranke, ki ugotavlja, da desnica nima načrtov za razvoj, njena nacionalistična retorika pa bi pahnila pokrajino v prepad gospodarske zaostalosti in zapiranja prav v trenutku, ko se je treba odpirati Evropi. Skupina 18 katoliških intelektualcev je pozvala katoliške volilce, ki so v prvem krogu glasovali za desni blok, naj se premislijo. Tradicija Sturza, De Gasperija, Mora, pri nas pa Faiduttija in politike “odprte meje”, predpostavlja dialog, sožitje, odprtost do drugih kultur in političnih tradicij: vse to je tuje desnici, medtem ko sta prav združevanje in odprtost temelja zavezništva, ki podpira Brandolina. Tudi sindikat CISL, ki se sicer izrecno ne opre- deljuje do kandidatov, poudarja enotnost pokrajine, pozornost do socialnih vprašanj, homogenost z deželno politiko in mednarodno vlogo Gorice, kar je vse zelo blizu programu leve sredine. Včeraj je SKP na tiskovni konferenci ocenila izide prvega kroga in izglede za drugega. Pokrajinski tajnik Buttignon, občinski Romano in deželni svetovalec Antonaz so izrazili veliko zadovoljstvo za uspeh SKP, ki je za tretjino povečala glasove in dosegla 13, 5%, s čemer je postala četrta sila na Goriškem. Zahvalih so se volilcem in specifično slovenskim, katerih odziv je priznanje za politiko SKP do manjšine in omogoča tudi že gotovo izvolitev Damjana Primožiča v pokrajinski svet. SKP poziva volilce, naj v nedeljo spet glasujejo za Brandolina, saj bo šele to glasovanje odločilno. Pogubno bi bilo, so dejali, ko bi po nesrečnem štiriletju Marcolinijeve, ki so ji volilci dosodili zasluženo lekcijo, sedaj prepustili Pokrajino desnici. To bi po mnenju SKP bilo samomorilsko v trenutku, ko je bistveno odpiranje do Slovenije, brez katerega ni gospodarskega in družbenega razvoja, libe-ristična politika pa bi tudi bila pogubna glede zaposlovanja, zdravstva, socialne oskrbe in odnosa do okolja. Kam sta izginili 2 milijardi za novo avtobusno postajo? Uporabniki avtobusov APT, osebje in sindikalni predstavniki so besni zaradi tega, kar se je zgodilo v teh dneh v zvezi z avtobusno postajo v Gorici. Podjetje je namreč moralo sprostiti dosedanjo postajo, ki je last podjetja Ribi, Goriška občina pa je v zameno ponudila parkirišče na Ul. Manzoni. Kot smo pisali včeraj, so se že v petek, na prvi dan ukrepa, pojavile hude težave: parkirani avtomobili so ovirali dostop in kretanje avtobusov, majhen prostor, pomanjkanje varnosti in udobja za potnike pa so še povečali nejevoljo. Sindikati so dvignili glas, dijaki (z avtobusi APT se jih vsak dan pripelje v šolo v Gorici približno 4.000) so grozili s stavko, zato je direktor APT inž. Bruno Pa-scoli brzojavil prefektu in županu in dosegel, da se avtobusi začasno še lahko poslužujejo dosedanje postaje. Tako je bilo tudi včeraj, kako Bo v naslednjih dneh pa ni znano. Sindikati so zaprosili za srečanje s prefektom Da Matteisom, ki jih bo sprejel v torek. Zveze CGIL, CISL in UIL pa tudi dokaj jasno in odločno obtožujejo goriško občinsko upravo, da ni znala ali hotela pravočasno rešiti problema, čeprav je Dežela že pred leti dodelila za novo avtobusno postajo več kot 2 milijardi lir. Kam je šel ta denar, sprašujejo sindikati? Poleg tega pravijo, da so sami že pred časom opozorili na problem, tehnična komisija Občine, Pokrajine, APT in Mestnega avtobusnega podjetja pa ni znala najti nič boljšega kot parkirišče brez vsakega udobja in minimalnih varnostnih pogojev. Sindikati ironizirajo na račun izjave Otona Habsburškega, ki je ob nedavnem obisku v Gorici navdal s ponosom občinske upravitelje s pohvalo stopnji omike tega mesta. Očitno ni obiskal avtobusne postaje, ugotavljajo. Delavci so padli v obrambi tovarn Na dogodek tik pred osvoboditvijo so se spomnili borci, sindikati in predsedniki rajonov RONKE / NA POBUDO SINDIKATOV Prvomajski rock koncert privabil kar tisoč mladih Kot smo na kratko že omenili včeraj v poročilu o prvomajski sindikalni manifestaciji, so ob letošnjem prvem maju sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL priredile v ronškem občinskem parku Glasbeni festival, na katerem je nastopilo kar šestnajst skupin z Goriške. Po zgledu koncerta, ki ga vsako leto organizirajo v Rimu, so skušali tudi na Goriškem priklicati mladino iz vse okolice. To jim je kar uspelo, saj je bilo že od prvih popoldanskih ur na stotine mladih pred odrom, kjer so najprej igrale funky skupine “Alternative energie” in “Prime impressioni”, potem pa punk rock skupine “Smellfish”, “To anger”, “Beerfiong” in “No regrets”. Pod večer sta nastopili še metal skupini “Obscenity” in “Bliss infection”, v zaključnem večernem sporedu pa rock in blues skupine “Headroller”, “La cacca intorno”, “Nebular” in nekaj skupin, ki so prvič nastopale pred številnejšim občinstvom. Festival je bil za naše kraje nekaj enkratnega, saj je bilo zvečer okrog tisoč poslušalcev razpršenih med kioski in odrom, kjer so tokrat nastopale le skupine iz bližnje okolice, ki navadno prikličejo le stotino gledalcev. A. G. Na pobudo borčevskih in antifašističnih združenj VZPI-ANPI, AVL, ANED, ANPPIA in sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL so prejšnje dni v Gorici obudili spomin na krvave dogodke, ki so okrvavili mesto na predvečer osvoboditve. Takrat, 30. aprila 1945, so številni delavci in drugi antifašisti padli v spopadih s četniki, pred vdorom katerih so Branili dve pomembni goriški tovarni: predilnico v Podgori in tovarno Safog v Straži-cah. Na njihovo žrtev, ki pomeni enega najsvetlejših a, žal, danes skoraj povsem pozabljenih dogodkov odporniškega boja v Gorici, spominjata dve obeležji pri vhodih v tovarni. K njima je delegacija, v kateri so bili tudi predsedniki rajonskih svetov iz Podgore, Stražic in Ločnika, položila venca. Silvino Poletto je v imenu VZPI poudaril potrebo, da mesto ohrani zgodovinski spomin na te dogodke, saj je prav iz vrednot, v katere so verjeli padli delavci, nastala demokratična republiška ustava. Na to, koliko so te vrednote danes upoštevane, pa je polemično opozoril tajnik CGIL VValter Papais, ko je povedal, da je vodstvo tovarne Carraro (ki stoji tik ob Safogu) prepovedalo delavcem udeležbo na komemora-ciji.»Zal kaže, da so tržne vrednote pomembnejše od onih, ki jih danes tu proslavljamo«, je grenko ugotovil. Na sliki (foto Bumba-ca) polaganje vencev k obeležju padlim delavcem DOBERDOB / PO USPEHU V MARIBORU Slavje pevcev zbora Hrast Zahvala dirigentu in S. Jericiju Pevci, odborniki in prijatelji pevskega zbora Hrast iz Doberdoba so se v prejšnjih dneh zbrali na Poljanah, da bi primerno proslavili izjemni uspeh na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, odkoder so se vrnili z lovoriko najboljšega pevskega zbora na Slovenskem. Med praznovanjem so počastili še zlasti dirigenta Hila-rija Lavrenčiča, ki je v Mariboru prejel vrsto osebnih priznanj, in skladatelja Stanka Jericija, čigar krstno izvedena skladba je prispevala k uspehu, (foto Bumbaca) pŠTEVERJANh Spominski pohod do Gonjač in drage prireditve KD Briški Grič, občina Brda Dobrovo, ZSKD in ZSSDI vabijo danes na 18. spominski pohod Ste ver jan - Gonjače. Start in cilj 10-kilo-metrskega pohoda bosta v Dvoru v Ste-verjanu. Start bo ob 9.30 (vpisovanje uro prej). Cilj bo v Dvoru, kjer bodo udeleženci prejeli spominsko kolajno in malico. Podeljevanje priznanj bo ob 12. uri. Popoldne ob 15. uri bodo zabavna špportne tekmovanja Igre brez meja, ob 18. nastopi skupin Show dancein ritmične gimnastike SZ Dom, sledi ples s Kvintetom mi. ŠTANDREŽ / OB 1. MAJU V TRSTU Claudio Volčič prejel Zvezdo Priznanje je dobil za dolgoletne zasluge in zvestobo delu v Delicii Med triindvajestimi prejemniki priznanja Zvezde za zasluge in zvestobo delu, ki so jih podelili 1. maja v Trstu, je tudi Claudio Volčič iz Stan-dreža (na sliki). Za priznanje ga je predlagalo podjetje Delicia, kjer je bil Volčič zaposlen dobrih devetindvajset let. Volčič, ki je star 57 let, je že nekaj mesecev uradno med upokojenci. Delovno razmerje je zaključil lansko jesen kot odgovorni v oddelku za proizvodnjo bombonov. To nalogo je opravljal trinjast let. Pred zaposlitvijo v znani goriški tovarni sladkarij je Volčič nekaj časa delal kot mizar in tudi kot tovarniški delavec v nekem drugem podjetju. Poleg Volčiča, ki mu ob podelitvi priznanja iskreno čestitamo, saj je Zvezdo za zasluge razumeti tudi kot priznanje štandreški skupnosti, so v Trstu prejeli Zvezde še štirje zaslužni z Goriškega. Priznanja za zasluge in zvestobo delu podeljuje vsako leto predsedstvo Republike. POPRAVEK IN DOPOLNILO Pripis k poročilom o občnih zborih bank v Sovodnjah in Doberdobu V svojem včeraj objavljenem poročilu o občnem zboru Kreditne banke v Sovodnjah je treba dve stvari popraviti oz. dopolniti. Bralci so brez dvoma sami razumeli, da je treba, tam kjer je napisano o odprtju dveh bančnih okenc “pri ločniškem mostu” pravilno brati “pri pevmskem mostu”. Cela vrstica manjka v objavljenem stavku, kjer piše: »Tudi to vprašanje so postavili nekateri, ki iščejo kliente tudi na sovodenj-skem območju«. Pravilno je treba brati: »Tudi to vprašanje so postavili nekateri, ki so primerjali agresivnost goriških bank, ki iščejo kliente tudi na sovodenjskem območju«. Le tako ima namreč stavek svoj smisel. Se nekaj. V poročilu o občnem zboru Zadružne kreditne banke v Doberdobu (Primorski dnevnik, 26. aprila t.l.) sem napisal: »Na volitvah so tudi potrdili za nadaljna tri le- ta tri odbornike, ki jim je potekel mandat, in sicer predsednika Andreja Ger-goleta, Armanda Jarca in Amalda Ferfoglio«. S tem nikakor nisem hotel vnaprej “izvoliti” ali “potrditi” predsednika, kajti to je naloga članov upravnega odbora. Treba pa je vedeti, da, kot je razvidno iz brošure, v kateri so zbrani vsi podatki o poslovanju doberdobske banke, da sta doslej bila in sta še naprej v odboru dva Andreja Gergoleta. Eden je bil doslej predsednik in je bil v odbor ponovno izvoljen. Ker v brošuri, poleg uradnega priimka in imena obeh, ni navedena razlika med njima (npr. letnica rojstva ali navedba domačega imena, kar je v Doberdobu zelo lep običaj), sem hočeš nočeš moral povedati za koga gre. S tem nikakor nisem hotel anticipirati samostojne odločitve odbornikov doberdobske banke. Marko VValtritsch NOVICE FILM / OTAR IOSSELIANI V KINU V1TTORIA □ OBVESTILA Gostinci SGZ pri vinogradnikih Gostinska sekcija Slovenskega gospodarskega združenja bo tudi letos priredila niz obiskov in srečanj z znanimi vinogradniki. Prvi obisk bodo namenili kmetijskemu posestvu Zidarič v Praprotu in posestvu Kante in to že jutri, 5. maja. Udeleženci naj se zberejo do 15. ure pred gostilno Branka Perica na Poljanah. Naslednji obisk bo 12. maja v Bukovici na posestvu Mlečnik. Zadnji dan za obisk Expomega Izredno lepo vreme je na prvomajski praznik privabilo na sejmišče veliko obiskovalcev. Se zlasti v večernih urah se je trlo ljudi, na ulicah okrog sejmišča je bilo prepolno avtomobilov. Precej jih je bilo z videmsko registracijo, morda ker je marsikoda privabila v Gorico polemika o gubancah. Precje je bilo obiskovalcev tudi iz slovenskih krajev. Sejem Expomego bo odprt Se danes od 10. do 22. me. Zborovanje delovnih invalidov Združenje delovnih invalidov (ANMIL) bo danes v Gorici priredilo srečanje ob dnevu invalidov. Ob 9. uri bo maša v stolnici, zatem bodo v sprevodu šli v pokrajinsko dvorano, kjer bo podeljevanje priznanj. 2e v ponedeljek so se v ladjedelnici v Tržiču poklonih spominu delavcev, ki so umrli na delu. Dobro delo sovodenjskih skavtov “Srčkana mravlja” nam piše, da so skavti v So-vodnjah pred kratkim vsi skupaj opravih eno večje dobro delo. »Izdelali smo pisane stekleničke, jih prodali in izkupiček (570.000 lir) izročih prof. Lu-ch Samero za center “Via di Natale” v Avianu. Gospa Lucia nas je obiskala 19. aprila v župnišču v Sovodnjah. Izročih smo ji denar in v zahvalo nam je dala nekaj nalepk, časopisov in ogromno vrečo bombonov. Veseh smo, da smo z našim skromnim prispevkom pomagali ljudem, ki potrebujejo pomoč in kanček pozornosti.« Nogometaša iz Gane še v begu Nogometaša iz Gane, 15-letni Stephen Sekyere in 17-letni Adyei Agyeniang, ki sta izginila po zmagi na mladinskem turnirju v Gradišču, se še nista javila. Iščejo ju po vsem Trivenetu. Najverjetneje sta hotela podaljšati “počitnice v Italiji” in sta našla zatočišče pri tu živečih rojakih. Avto s ceste blizu Fare Na avtocestnem odseku pri Fari je včeraj ob 15. uri avto zletel s ceste zaradi poka pnevmatike. Pet članov družine iz Firenc, ki so se v njem peljati proti Gorici, je bilo lažje ranjenih, avto pa uničen. H* GALERIJA Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave Terese Lendaro Umetnico bo predstavil Joško Vetrih Katoliška knjigarna. Travnik 25, Gorica petek, 9. maja 1997, ob 18. uri ^/eta s/c? let ■3latama: v v^terici Oti (Parducci 4.9, TPel 0^,81/^6^ Posebne ugodnosti ob stoletnici ■ Informacije koristnikom - TELECOM italia Obvešča cenjene stranke, da bo od 5. maja 1997 dalje trgovina TELECOM ITALIA v Gorici — korzo Italia 157/a — odprta od ponedeljka do petka s sedanjim urnikom 8.30- 12.30/15.00-19.00 ob sobotah pa zaprta. TELECOM tITAUA ■ Režiser in občisivo se nista razumeta Kino bogati ponudbo s popoldnevi za otroke in polnočnimi filmi ob petkih in sobotah Kino Vittoria je vse bolj v središču pozornosti goriške filmske javnosti. V torek je ponudil občinstvu srečanje z gruzijskim režiserjem Otarjem losselianijem (na sliki - foto Bumbaca) ob predvajanju njegovega najnovejšega filma »Briganti«. Ogled je bil zanimiv, srečanje z avtorejm nekoliko manj, saj se je slavni Otar zvezdiško izognil odgovorom na vpa-šanja, ki jih je brez dlak na jeziku označb za “idiotska”. Pokazal je, da zna sarkazem, ki odlikuje njegove filme, uporabljati tudi v odnosu do občinstva. Res pa je tudi, da si je del občinstva, ki je takoj po “the endu” režiserju pod nos odkorakal iz dvorane, zaslužil avtorjevo užaljeno ironijo. V pričakovanju novih srečanj z avtorji pa se bogati filmska ponudba. Ob filmih v rednem programu in sporedu avtorskih filmov ob torkih in sredah ponuja kino še dva sporeda za specifična segmenta občinstva. Prvi je namenjen otrokom: ob petkih in sobotah ob 16. uri vrtijo filme za najmlajše. Naslednji bo 9. in 10. maja »Microcosmos«, ki prikazuje svet skozi oči mravljic. Sledila bosta »I Muppet nelPisola del tesoro« s priljubljenimi lutkami in »Space Jam«, kjer nastopata z rmao ob rami košarkar Michael Jordan in risani Bugs Buimy. Ponočnjakom pa je namenjen izredno uspešni polnočni spored (vsak petek in soboto po polnoči). Za manj kot polovično ceno (5.000 lir) si prihodnji teden lahko ogledajo film »Mission impossible« (rež. Brian De Palma, i. Tom Criuse in Emanuelle Beart), naslednje tedne pa po vrsti Salvatoresov »Nirvana«, Tarantinov »Pulp fiction« in »Streeptease« z Demi Moore. _________________KINO GORICA VITTORIA 1 16.00-18.00- 20.00-22.00 »Un giomo per caso«. I. Michelle Pfeiffer in John Clooney. VITTORIA 3 17.30-19.50-22.10 »fl ritomo dello Jedi«. Film G. Lucasa, i. Harrison Ford. CORSO 16.00-18.00- 20.00-22.00 »Bugiardo, bu-giardo«. Jim Carrey. TR2JC COMUNALE 16.00-18.00- 20.00-22.00 »Un giomo per caso«. EKCELSIOR 16.00-18.00- 20.00-22.00 »Dante’s peak, la furia deha montagna«. E3 ČESTITKE Danieli, Davorinu in Lari se je pridružil drugomjenček DANILO. Srečni družini čestitajo mama, tata in Igor. il PRIREDITVE CICIKLUB obvešča otroke, da bo prihodnje srečanje jutri, 5. maja, ob 15. uri v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. SKED JADRO vabi v četrtek, 8. maja, ob 20.30 na društveni sedež v Romjanu srečanje s psihologom dr. V. Ščuko. Govoril bo na temo Spolna vzgoja pri otrocih. HI RAZSTAVE V KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽ je do 15. maja odprta razstava del Vena Pilona. Ogled vsak dan: 10.00-12.00 in 17.00-19.00. GLEDALIŠČE / JUTRI V GORICI Gostovanje iz Kranja Odpadli Rihard lil. najbrž na odru 13. maja Torkovo predstavo tragedije Rihard III v koprodukciji SSG-SPD, ki je odpadla zaradi bolezni v ansamblu bodo ponovili v naslednjih dneh, po vsej verjetnosti v torek, 13. maja, v Kulturnem centru L. Bratuž v Gorici s pričetkom ob 20.30. Predstava je v abonmaju SSG - red B. Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). Jutri, 5. maja, pa bo v dvorani Kulturnega doma v Gorici trivialna komedija Oskarja Wildeja Važno je imenovati se Ernest v priredbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Predstava je izvenabonmajska, vsekakor pa sodi v okvir nagradne abonmajske ponudbe SSG “7 plus 1”, kar pomeni, da imajo abonenti SSG pravico, poleg rednih sedmih predstav, še do ogleda ene dodatne predstave. Kdor ni doslej še izkoristil “nagradnega bona”, lahko to naredi ob tej priložnosti. Avtobus tokrat ne bo vozil, ker je predstava izvenabonmajska. SL©WEiSBC© ST^LiO (SlilMiUSiDE Gostovanje PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA - Kranj OSCAR WILDE VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST Režija DuSan Mlakar Jutri, 5. maja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20). Izvenabonmajska predstava Abonmajska nagrada »7 + 1« GLASBENA MATICA - SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO Emil Komel 15. SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV OBMEJNIH GLASBENIH ŠOL Sodelujejo glasbene Sole: Nova Gorica, Sežana, Jesenice, Tržič, Radovljica, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, GS na Koroškem, Glasbena matica, SCGV Emil Komel Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica Sreda, 7. maja 1997, ob 17. uri LAGO/02 «La Gorizia na » PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrež 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve SPEDICIJSKO PODJETJE Sedež in skladišče: Ul. M. Hermada, 8 - 34170 GORICA tel.: 0481/21440,0481/21795 Operativni uradi: Mednarodni mejni prehod Standrež tel.: 0481/528711, fax: 20522 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje OBVESTILO IZLETNIKOM NA HOLANDSKO Cenjene bralce, ki so se prijavili za potovanje na Holandsko od 17. do 21. maja prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v sredo 7. t.m., v uredništvu našega dnevnika, v Drevoredu 24 maggio 1, od 9. do 13. ure. Obveščamo tudi, da so se zaradi bolezni sprostili 4 prostori. Morebitni interesenti naj se javijo v agenciji AURORA ali pokličejo na telefonsko številko 630261. V MUZEJU OB KOSTNICI V REDIPUGII je še danes odprta razstava Z bojišča v muzej, ki jo je postavilo društvo Soška fronta v sodelovanju z Goriškim muzejem, Centrom za arheološke in zgodovinske raziskave iz Gorice ter drugimi ustanovami. Ogled od 9. do 11.45 in od 14. do 16.45. NA GORIŠKEM GRADU je do 1. junija odprta antološka razstava del goriške slikarke Dore Bassi. Ogled je od torka do nedelje od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19.30. KD O. ZUPANČIČ in OK VAL prirejata 6. TURNIR BEACH VOLLEV za elane in nečlane, od 26. maja do 13. junija, na plošči doma A. Budal v Standrežu. Vpisovanje do 20. maja v telovadnici Kulturnega doma od 17.30 do 19.30 in v večernih urah v domu A. Budal. SINDIKAT SPI-CGIL v Sovodnjah obvešča, da se upokojenci 6., 13. in 20. maja od 9. do 12. ure lahko zglasijo v Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer bo poverjenik na razpolago za sestavo davčnih prijav (obrazec 740). KD O. ZUPANČIČ vabi v torek, 13. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na občni zbor društva. KD O. ZUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R.Emilio na koncert ROCK SKUPINE U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čimprej! Tel. 0481/537525. PRI KMEČKI ZVEZI GORICA (tel. 531644) deluje pooblaščeni Center za fiskalno pomoč in svetovanje. Občani se lahko na ta naslov obrnejo za izpolnjevanje davčnih prijav. PRISPEVKI Ob obletnici smrti moža Valterja Reščiča damje žena Loredana 100 tisoč lir za otroški pevski zbor Oton Zupančič. Za popravilo zvonov v Pevmi so darovali: Rudi Pintar 50.000 lir, Ana Figelj 100.000 lir, Mira Sosol 50.000 lir, Angela Paulin 100.000 lir, družina Milana Furlana 100.000 lir, družina Tomasone-Peršolja 50.000 lir, Olga Furlan 50.000 lir, Mirko Primožič 100.000 lir, NN 50.000 lir, Emiho Nazaro 10.000 lir, NN 200.000 lir, družina Radikon 100.000 lir, Pepč Sfiligoj 100.000 lir, Radovan Sfiligoj 100.000 lir, družina Roldo 100.000 lir, Danica Saurin 50.000 lir, Milena Saurin 100.000 lir, Meri Piras 100.000 lir, Pierina Ko-mavli 100.000 lir, Angel Simčič 50.000 lir, Loris Ce-din 1.000.000 lir, NN 100.000 lir, NN 100.000 lir, družina Grusovin 100.000 lir, NN 100.000 lir, družina Nobili 50.000 lir, Gizela Primožič 50.000 lir, NN 100.000 lir, Lidija Sosol 200.000 lir, Zdravka 100.000 lir, Gilija Uršič 100.000 lir, Jolanda Mikluž 50.000 lir, NN 200.000 lir. B ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADEČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipugha ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia KRMIN API - Drev. Ven. Gluha DOBERDOB CHEVRON - Palkišče jffi__________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da na sedežu in pri poverjenikih sprejemajo prijave za izlet v San Marino, ki bo 8. junija. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV namerava v prvem tednu septembra prirediti izlet na Poljsko. Polet z letalom do Varšave, obisk Krakova, Au-schvvitza, Cestohove in drugih zanimivosti. Interesenti naj se čimprej po telefonu javijo odbornikom ali na sedežu. SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA organizira tridnevni izlet na jezera Como, Maggiore in Orta 23., 24. in 25. maja. Informacije v trgovini pri Mili, tel. 78072. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 25. aprila do 2. maja 1997: RODILI SO SE: EUsa Tavaš ani, Marianna Soprani, Giovanni Del Prete, Alex la-colettig, Sabrina Mauro, An-drea Di Lenardo, Marco Pip-pa, Carlo Benettoni. UMRLI SO: 72-letna upokojenka Anita Tacchino vd. Tacchino, 67-letni upokojenec Carmino Fon-zar, 82-letna upokojenka Guerrina Cesciutti vd. Nardin, 67-letna redovnica Giu-seppina Gabrielli, 67-letni upokojenec Giuseppe ma-sau, 89-letna gospodinja Rosa Sozzi vd. Bognolo, 73-let-ni upokojenec Silvano Vi-sintin, 99-letna redovnica Enrica Gerini, 86-letna gospodinja Marija Persolja vd. Bregant, 79-letna upokojenka Rosa Del Fab-bro, 82-letni upokojenec Giuseppe Figelj, 87-letni upokojenec Carlo Russini, 75-letni upokojenec Grazia-dio Visintin, 49-letni vrtnar Igor Paulin, 91-letna upokojenka Zelmira Toma-dini vd. Possis, 83-letna upokojenka Luigia Sirk vd. Picech. OKLICI: gradbeni vodja Aladino Mosetti in socialna delavka Ariella Fabbro, uslužbenec Davide Granata in profesorica Monika Bajer, policijski inšpektor Mauro Gallas in prodajalka Paola Galoppin, delavec Francesco Bonvissuto in gospodinja Angela Faraci, uslužbenec Giuliano Brancati in uslužbenka Alessandra Skerlic, delavec Francesco Cameva-rolo in socialna delavka Barbara Businehi. POROKE: tajniški funkcionar Armando Roncone in brezposelna Serena Visintin, šofer Massimo Pizzi in uslužbenka Tiziana Cosenti-no, občinski funkcionar Giorgio Della Vedova in funkcionarka Pokrajine Marjeta Kranner. f] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Ul. Carducci 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALFA SALUTE, Ul. Co-subeh 117, tel. 711315. POGREBI * v Jutri v Gorici: ob 11.30 Graziella Bandelli vdova Molim iz splošne bolnišnice v cerkev Srca jezusovega in na glavno pokopališče; ob 13.15 Roberto Gentile iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopabšče v Koprivnem. Novica, da je ministrstvo za šolstvo izdalo odlok o parifikaciji dvojezičnega šolskega centra v Špetru v slovenski manjšini ni doživela odziva, ki bi ga zaslužila. Očitno smo po dolgih letih upravičenih protestov vsi pripravljeni na takojšnjo negativno reakcijo na vsako krivico, ki jo utrpimo, ne odzovemo pa se z enako pripravljenostjo na dogodek, ki je za nas v pozitivnem smislu zgodovinskega pomena. Priznanje šole v Benečiji to vsekakor je. Čeprav prav nihče, ki je sposoben normalnega razmišljanja in ki govori v dobri veri, že dolga leta ne more več podvomiti v dejstvo, da v Videmski pokrajini živi slovenska manjšina, so se ob številnih priložnostih še pojavljale krtilatice o slovanski manjšini ali celo o govorici staroslovanskega izvora. Te krilatice so imele oporo v dejstvu, da v italijanskem pravnem sistemu še ni bilo nobene pozitivne norme, ki bi priznavala obstoj slovenske manjšine v Videmski pokrajini: deželna zakonodaja, ki priznava finanč- S stvarnim pristopom lažje do rešitve asih problema vencev nasprotujejo. Strategija manjšine je bila torej učinkovita in tudi morebitne pomanjkljivosti zaščitnega zakona so v tem trenutku manj pomembne od nadaljevanja po začrtani poti. odslej lahko sklicevala na razsodbo ustavnega sodišča o »zaščiteni manjšini« in o minimalni zaščiti, ki taki manjšini pripada ne glede na zakonodajo. Nedvomno je šlo za naključje, a pomenljivo je dejstvo, da je bila dan po novici o parifikaciji špetrske šole prav v Spetru predstavljena knjiga o »mračnih letih Benečije«, oziroma o dejavnosti organizacij »O« in »Gladio« v letih, ko je ta tajna organizacija delovala - podtalno, pa tudi odkrito - ne samo v pripravah za morebiten napad z Vzhoda, ampak tudi v obrambo »italijanstva« krajev, ki vsaj po jeziku velike večine prebivalstva niso bili nikoli italijanski. Ta knjiga samo potrjuje podatke, ki so pronicnili na dan pred leti, tudi znanilec nove politike, ne samo obljub, ampak tudi dejanj. Ali to pomeni, da je treba v celoti zaupati vladi in da boj manjšine ni več tako potreben, kot je bil pred leti, ko so bile na oblasti nam nenaklonjene vladne večine? Očitno ne, saj je boj vendarle osnova za dosego kakršnegakoli rezultata. Vendar pozitivni odnos vlade do manjšine nalaga tudi manjšini drugačen pristop, ki ne more več temeljiti na posplošenem protestu in na posplošenem boju za pravice, ampak mora biti osnovan na strategiji in mora imeti izdelane cilje, minimalne in maksimalne, ki jih namerava manjšina doseči v srednjeročnem obdobju. Dogajanja v zvezi s špe-trsko šolo pa učijo, da bi morali z enako pozornostjo zasledovati tudi kratkoročne cilje. Skupno predstavništvo je lansko leto izdelalo prednostno lestvico, ki je sedili, vmes se je vrinila še kaka varianta, tako da so se poslanci znašli pred kopico različnih osnutkov, ki so jih morali šele začeti usklajevati. In, z njihovega zornega kota - pa ne da bi jih odražala najnujnejše potrebe zaradi tega hotel kdo opraviče- manjsine Xe lestvice morda ne vati - je bilo vprašanje, zakaj se ](a2e spreminjati v času, ko se st-manjšina najprej ne dogovori, vari končno obračajo v pravo kaj hoče, vsaj dober izgovor, če smer! sicer ustvarjamo zmedo že ne res umestno vprašanje. • SOgovornikih. To seveda ne Poleg tega je vlada enkrat pomeni, da moramo kar tako predložila, sicer pa dolga leta, Sprejeti restriktivne ukrepe, ki vse od Craxijeyih časov, vedno nas prizadenejo kot skupnost, obljubljala svoj zakonski osnu- ventiar pa moramo te ukrepe tpk. Ta osnutek seveda ni zado- i • •____i_,______ui____»:i— uokviriti v splošno problematiko in postreči oblastem s protipred-logi, ki jih lahko vključimo v kontekst že omenjene prioritetne lestvice. cUVAJllUUčljčl) Ivi pil^llcl V d lllldllV- -r------ \ ' ne podpore tako špetrski šoli P° padcu berlinskega zidu, torej kot tudi občinam in nekaterim v času, ko so odpadli razlogi, drugim organizacijam, ki de- zaradi katerih je bila usta-lujejo na območju Videmske novljena organizacija Gladio. pokrajine (na primer Slovenske- Minilo pa je še več let, preden je mu raziskovalnemu inštitutu in bila razkrita vsa protislovenska Glasbeni matici) očitno niso zadostovale, prav tako pa so bili nezadostni - resnici na ljubo ne vsi povsem jasni - členi v statutih posameznih občin, ki so upoštevale prisotnost manjšine na svojem ozemlju. Dokument ministrstva za šolstvo je izbil sodu dno, kajti v notranjo ure- ! ditev je postavil Beneške Slovence kot manjšino, ki se b o dejavnost te organizacije. Ce priznanje dvojezične šole komentiramo tudi glede na dogodke, ki jih opisuje ta knjiga, lahko rečemo, da ta dogodek predstavlja preobrat v odnosu države do manjšine in je kot prvi resnično dokončen akt Prodijeve vla- tek. Ta osnutek seveda ni zadovoljeval manjšine, saj je bil restriktiven in je v nekaterih prir merih celo jemal že obstoječe pravice, namesto da bi manjšini priznaval nove. Poleg tega pa je Xq je V£asih zelo zahtevno bilo po parlamentarni praksi ja- in terja velikih naporov, snn. da ima vladni osnutek Tako pa se vrnemo na začetek tega pisanja, to je k ugotovitvi, da je protest mnogo lažji od analize potreb in postavljanja stvarnih predlogov. Vendar je protest upravičen samo, kadar . imaš opravka z odkritim na- cenjevali dve dejstvi: prvo, da je Po teh dveh ugotovitvah Sprotnikom. Kadar pa tvoj sogo-bilo v parlamentu vloženo bese- lahko torej rečemo, da je sedanji voriiik to ni - in tak je primer ..i i • j -1----- pristop k vprašanju zaščitnega - - - - zakona neprimerljivo boljši od Taka strategija obstaja zaenkrat predvsem pri splošnem političnem vprašanju, to je pri zakonu o globalni zaščiti. Morda smo v zadnjem času vsi podcenjevali dve dejstvi: prvo, da je dilo, ki odraža stališča skupnega predstavništva Slovencev v Italiji in drugo, da je razprava o zakonski zaščiti stekla prav na osnovi tega besedila. Če se ozremo nekaj let sno, da ima vladni osnutek prednost pri obravnavi in da ga je mogoče spreminjati samo s popravki. Velika razlika pa je, ali s popravki spreminjamo dobro besedilo, ali pa skušamo zakrpati slab osnutek. Po teh dveh ugotovitvah .ahko torej rečemo, da je sedanji vornik to ni - in taK je primer pristop k vprašanju zaščitnega Prodijeve vlade in večine, ki jo zakona nenrimerliivo boliši od podpira . je uCinkovit predvsem stvaren pristop, po modelu pristopa v prejšnjih zakonodajnih dobah in da oba navedena razloga predstavljata prednost za manjšino ter prav zaradi tega osnutka zaščitnega zakona ali prioritetnega pou-. darjanja priznanja Išole ' r Spetru. NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. maja 1997 Kako je Gradec pri Slivnem postal Castelliere Marchesetti So priznanja in priznanja. Nagrado, ki jo dobi raziskovalec, ko je na višku svojega ustvarjalnega zagona, gre vsekakor jemati kot verodostojno potrditev izjemnega dosežka. V primeru Stanka Flega pa lahko zanesljivo pričakujemo, da bodo pravkar nagrajenim rezidtatom sledili še drugi in to v kar doglednem Času. Za takšno prepričanje imamo veC razlogov, najboljše jamstvo pa je velika navezanost Stanka Flega na arheologijo, s katero se sicer bavi kot amater, vendar opremljen z znanjem in vztrajnostjo, ki nista vselej značilnosti niti pri profesionalcih. Zato paC tudi ni sluCaj, da mu je Slovensko arheološko društvo podelilo Koroščevo priznanje za knjigi Prazgodovinska najdišča tržaške pokrajine in Arheološka topografija občine Dolina. Najprej iskrene Čestitke, pa Se obvezno vprašanje: kdaj in kako si se sreCal z arheologijo? Do tega sem imel neko nagnjenje že od otroških let, tako kot nekateri do glasbe ali česa drugega. Kot osnovnošolski otrok sem bil doma v Skednju in že takrat sem stikal za starinami. Kasneje sem po opravljeni maturi začel s pomočjo starejše literature iskati jame na Krasu. V pomoč mi je bila knjiga 2000 grotte in tako sem prišel do jame pri Samo-torci, pečine na Leskovcu in tako dalje, to je bilo že vse prekopano in raziskano. Pa vendar tega nisi počel kar sam... Nekaj časa sem iskal stike v krogih Alpina delle Giulie. Takrat je namreč spomeniško varstvo še dopuščalo neko raven amaterskega izkopavanja. Toda za to moraš imeti znanje, tega pa lahko pridobiš le z izkušnjami v strokovnih krogih. S paleontološko sekcijo XXX ottobre sem v drugi polovici 60 let kopal v dveh jamah pri Vižovljah, nato pa v Stenožci (grotta deli edera) pri Sempolaju, ki je sedaj eno najpomembnejših najdišč na Krasu (od mezolitika do srednjega veka) Kakšna razlika med slovenskim in italijanskim imenom jame! To je eden izmed problemov: poiskati in dokumentirati izvirna slovenska imena jam. Italijansko zgodovinopisje in strokovna publicistika tega ne upoštevata in so bile jame sveže krščene v italijanščini, čeprav so imele že stoletja slovenska imena. Si ti odkril kako Se nedotaknjeno jamo? Da, in bilo je veliko zadoščenje. Odkril sem skalni previs v bližini Pečine pod kalom pri Nabrežini. Tam smo kopali v letih 72-74 s spomeniškim varstvom, katerega strokovni, vendar tedaj še neprofesionalni oddelek je vodil Dante Cannarella. Kaj ste pa našli? Najbolj odmevni rezultat tega kopanja je bil odkritje eneolitskega pokopa, takoime-novanega “skrčenca“, starega kakih 5000 let, kar je zelo redek primer iz tiste dobe na tržaškem Krasu. Najdišče je v slovenski strokovni literaturi objavljeno z imenom “Previs na Caharijevem svetu". Pa so vendarle bila možna tudi tako pomebna izkopa- vanja na amaterski ravni? Tedaj je to še bilo možno. Neurejen formalni položaj spomeniškega varstva je bil sicer dvorezen, ker je po eni strani dopuščal možnosti zlorab, po drugi pa je bila spodbuda za iskanje arheoloških najdišč večja. No, jaz sem potem za nekaj časa opustil iskanja, ker sem si medtem ustvaril družino. K arheologiji sem se vrnil leta 81 z objavo daljšega podlistka v Primorskem dnevniku o prazgodovini tržaškega Krasa. V naslednjih letih sem imel stalno pred očmi željo, da bi to arheološko raziskovanje vključil v eno izmed slovenskih struktur, ki so bile na razpolago. In tako nisi mogel mimo srečanja z NSK... Pravzaprav sem imel najprej stike s Pavlom Stranjem, ki je bil človek vsestranskih zanimanj in je bil pozoren tudi na to. On me je tedaj napotil k Milanu Pahorju na NSK, ki je imela že od ustanovitve dalje odsek za zgodovino. Tega je nekoč vodil Zorko Jelinčič, ki je po mojem prvi zamejski Slovenec, ki ga je resno zanimala arheološka dediščina. Raziskoval je in objavljal v Jadranskem koledarju. On in Drago Pahor sta se še zlasti zavedala, da nam kot skupnosti uhaja zavest o naši navezanosti na teritorij, kjer imamo avtohtone toponime, na katerih očuvanje nismo dovolj pazljivi. So pa zato na tem področju tembolj aktivni Italijani... Tako je in to je razvidno že iz zgodovinopisja. Tu obstajata neka šola in tradicija. Vzemimo na primer Pietra Kand-lerja, ki se v svojih spisih prikazuje kot oboževalec rimskega sveta. On je pisal nekako v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko se je že oblikovala narodna konfrontacija. Slo je za to, kdo bo imel nadzor nad teritorijem. Kandler je imel omalovažujoč odnos do slovenskih krajevnih nazivov, češ, Rimljani so pustili za seboj bogato zapuščina mapisnih kamnov, mi pa smo imeli samo grobe topnime. Pa vendar niso bili vsi kot Kandler. Bila je tudi kakšna izjema. Avstrijski topograf Moser, profesor naravoslovja in kore-spondent centralne dunajske komisije za zgodovino in arheologijo se je v svojih takratnih topografskih opažanjih in poročilih dosledno držal izvirnih slovenskih toponimov . Vendar je bilo v glavnem drugače. Marchesetti, ki je raziskoval in objavljal ob koncu prejšnjega stoletja ni imel načelno nič proti Slovencem, toda jame je na novo imenoval po italijansko . Da ne govorimo o tem, kaj je bilo potem v času fašizma. ti ga je podelilo arheološko društvo Slovenije? Predvsem je to injekcija novega elana za nadaljevanje s tem delom, ki je svojevrstno. Kot amater nimam poklicnega profila in nagrada zato potrjuje, da se lahko tudi na amaterski ravni doseže neko raven. Predvsem pa bi rad, da bi se arheološka raziskovanja utrdila med nami, tudi iz vseh razlogov, ki sem ji prej navedel. Naj ti opišem komično situacijo: moja hči je bila, mislim leta 90 s šolo na ekskurziji, ki jo je šoli ponudilo neko italijansko jamarsko združenje. Lep izlet, vse lepo in prav. Pa pride punca do- mov in pove, da so obiskali jamo z imenom “Riparo Zac-caria", dali so jim celo pisno dokumentacijo in črtež jame v preseku. Vse v italijanščini. Lahko si predstavljaš, da sem debelo gledal tisti previs na Caharijevem svetu, ki sem ga sam odkril in izkopaval. Kako pa je z naCrti za bodoče raziskave in objave? Pri odseku za zgodovino NSK se naša skupina imenuje komisija za topografijo in jo sestavljamo Lidija Rupel, Matej Zupančič iz koprskega pokrajinskega muzeja in podpisani, občasno pa sodeluje še kdo iz Društva mladih raziskovalcev. Z Zupančičem je v delu arheološka topografija občin Zgonik in Repentabor. Tu bi rad podčrtal izreden strokovni doprinos prijatelja Zupančiča, ki je tudi naš mentor. Trojica Rupel, Zupančič in Flego pa pripravlja tudi knjigo o rimskih najdiščih v tržaški pokrajini, z objavo povsem novih izsledkov. Prepričani smo, da bo tudi ta, tako kot Gradišča, naletela na dober odziv med Slovenci in Italijani. In morda nam bo še kakšnega italijansko govorečega someščana uspelo opozoriti na to, da je Bagnoli Boljunec in Gradec pri Slivnem to, čemur on pravi castelliere Marchesetti. Na slikah: zgoraj Stanko Flego v previsu na Caharijevem svetu (posnetek M. Magajne iz leta 1972), spodaj naslovnica knjige o prazgodovinskih najdiščih na Tržaškem. Zakaj pa po tvojem mi, Slovenci nismo dovolj pozorni na te stvari? To vprašanje bi kazalo poglobiti. Vendar lahko rečem, da smo vseskozi vezani na neke preveč ustaljene oblike udejstvovanja in smo vedno zanemarjali druge. Mi smo vseskozi živeli s tem teritorijem, s Krasom in ga imamo za nekaj samoumevnega, Za nas je normalna stvar vsaka stena ali vrtača. Italijani pa tega niso imeli, zato so do tega teritorija izredno pozorni, ga odkrivajo in si ga skušajo kulturno prilastiti. Poglej samo poplavo najrazličnejših vodičev, v katerih boš zaman iskal izvirna slovenska imena. In po tvojem lahko arheološka raziskovanja prispevajo k utrjevanju nase kulturne dediščine? saj gre vendar za obdobja, ko tu Se zdaleka ni bilo ne Slovencev ne Italijanov. Pri arheološki topografiji gre za dokumentiranje najdišč, jam in gradišč ž izvirnimi našimi toponimi. Ti kraji so stoletja vezani na tradicijo. S tem, da imamo navezanost na teritorij, si ga lahko tudi kulturno obdržimo. Z Lidijo Rupel imava veliko zadoščenje, da sva objavila knjigo o gradiščih na tržaškem Krasu še zlasti v Italijanščini. Vseh 800 tiskanih izvodov je takoj pošlo in lahko si štejeva v zaslugo, da je več stotin italijansko govorečih ljudi prišlo končno v stik z izvirnimi slovenskimi imeni krajev in najdišč. S takimi objavami daješ vedeti, da obvladaš tematiko in teritorij. Kaj ti pomeni priznanje, ki NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. maja 1997 11 Brkinske slive in zadovoljen nasmeh MILJSKA SOLA BO NOSILA IME PO ALBINU BUBNIČU O Bubniču so zapisali: Filibert Benedetič, soavtor drame »Rižarna« v glasilu »Naprej« »Albin Bubnič ni posvečal posebno pozornosti svojemu osebnemu življenju, ki se je odvijalo v veliki skromnosti, tako zelo značilni za mnoge ljudi bogate duševnosti. Zato se je nerad udeleževal raznih družabnih obveznosti, na katerih je prihajala predvsem do izraza zunanja oblika meščanske omike. V negovi zavesti so živele podobe strašne preteklosti. Poleg onih iz nemških koncetrancijskih taborišč, uničenja in smrti, ga je najbolj mučila zapuščena Rižarna, ki je uradno še zmeraj skrivala svojo resnico. Okdrivanju te resolucije je posvetil vse svoje življenje. Ob raznih svečanosti, ko je podvomil v iskrenost zunanjih manifestcij, je jezen pripomnil, da mrtvim nic ne pomenijo venci, proslave, romanja, da mrtvi ne potrebujejo usmiljenja, to je predvsem potrebno živim. »Tako je bilo in tako je: vse samo živim v opomin.« Ko je bila 25. aprila 1965 leta Rižarna priznana kot vsedržavni spomenik, je opozarjal, da sam spomenik ne zadošča, Ce ljudje še ne vedo ali noCejo vedeti, kaj se je za tistimi stenami dogajalo. »Vsako nasilje, vsako tako dejanje mora biti razkrito pred svetom. Take stvari ne smejo zamreti pod pepelom pozabe.« Dušan Kalc Časnikar v Primorskem dnevniku (ob 10-letnici Bubničeve smrti) »V današnji sibirski zimi medčloveških odnosov, ko je hlad krepko pronicnil tudi skozi nekdaj nepropustne stene tovarištva, iskrenosti in lojalnosti tudi v našem ožjem novinarstvu, Čutim še hujše domozje po Albinovih Časih. Saj ni bilo vse zlato, ker se danes sveti v pozlačenih odtenkih spominov. Tudi tisti * I - To karikaturo Albina Bubniča je decembra 1967 narisal dr. Bruno Pincherle in se pod njo tudi podpisal. Starejši se dr. Pincherleja, pediatra, humanista, pisatelja in misleca, odločnega antifašista, demokrata in velikega prijatelja in zagovornika pravic Slovencev, še zelo dobro spominjamo. Spominjamo se njegovih govorniških nastopov na proslavah bazoviških žrtev in njegovih prisotnostih na borčevskih proslavah. Bil je zlata duša, Bubničev osebni prijatelj in v zvezi z Rižarno tudi sodelavec. rod, ki je rasel, dozoreval v konfinaciji, v koronejskih zaporih ali Regine Coeli, v Mauthausnu, na razbeljenem terenu NOB, ni bil imun pred napadi človeških slabosti in strasti, vendar ga je le povezovala trdna rdeCa nit plemenitega poslanstva, ki se danes cefra na stotine interesnih niti. Bubnič ni poznal Čudežne kompjuterske škatle, ki piše in briše, skrajšuje in podaljšuje članke. Celo pisalnega stroja se ni dotaknil Njegovo delovno orodje je bilo Črno nalivno pero, ki je počasi, s težavo polnilo bele liste. A te drobne, težko Čitljive besede so, bolj kot zelene primikajoCe se vrstice na ekranu, odsevale v dobrem in slabem ljubezen do naših ljudi, iskreno skrb za njihovo usodo in zdrav ponos na pripadnost svojemu Časopisu in poklicu.« Lelja Rehar Za Radio Trst A leta 1979 »Izpod BubniCevega peresa imamo o njem samem zapisan samo rojstni datum - 7. septembra 1915, pa še kaj - Bregarje, nato ime matere in očeta, to sta bila Viktor in Ivana Tomažič, na koncu pa še nekaj vrstic, v katerih so imena šol, ki jih je obiskoval in službena mesta. O vsem velikem in pomembnem delu niti ene same besedice. Bel, prazen nepopisan list in vendar se pod tisto praznino in belino skriva dolgoletno in zavzeto delo, ki pa zaradi BubniCeve skromnosti ni prišlo na papir. In vendar so o njem marsikje razpravljali, njegovo ime je šlo od ust do ust, vsi smo vedeli, da dela, da so njegove zasluge za odkrivanje zgodovine, velike vendar pa smo o tem malo pisali, morda prav zato, ker je Bubnič delal in živel sredi nas...« Jože Koren (v govoru ob poimenovanju Kraškega doma vRepnu po Albinu Bubniču) »Najbrž ni ga med vami, ki ne bi Bubniča poznal, ko je hodil po naših kraških vaseh, se pogovarjal z ljudmi o njihovih problemih, željah in potrebah in potem o vsem tem pisal v Primorskem dnevniku kot vesten, objektiven in pošten novinar, ki svojega poklica niti en sam trenutek ni pojmoval kot nekaj vzvišenega, marveč vedno kot delo v službi naše narodnostne skupnoti in njenih pripadnikov. Prav tako njegovi članki niso vsebovali visokih in zavitih, nerazumljivih fraz marveč so bili vedno pisani z jasno, preprosto besedo, razumljivo vsakomur, dostopno vsakomur. Zanjo je vedno znal prevzeti odgovornost, kar mu ni bilo težko, saj ga je bilo samo poštenje, sama iskrenost tudi takrat, ko je menil, da je treba kakšno stvar grajati, ker se mu ni zdela prav zastavljena ali prav izpeljana.« Bogdan Pogačnik v ljubljanskem Delu »Medtem ko je na slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani sprejel novinarsko Tomšičevo nagrado za življenjsko delo, oblečen v Črno pražnjo obleko, ga je za vrati ene izmed sob v sosednjem »Delu«, kjer se je, po prihodu iz Trsta, na hitro preoblekel, Čakal preprost papirnat kovCek z dnevno obleko in pomečkano Čepico, pod katero običajno križari po tržaški burji: Albin Bubnič, novinar Primorskega dnevnika. Nekaj je gotovo: Ce ne bi bilo Bubniča, ne bi bilo sodne obravnave o Rižarni. To pa je najbrž veliko veC, kot sicer lahko na splošno novinar s svojim delom doseže. Vsekakor Bubnič ni novinar, ki bi pisal zato, da bi živel, ampak predvsem zato, da bi živeli drugi.« Piero Passetti Predsednik zveze italijanskih kronistov novinar »Paese Sera« »Težko je moralo biti zanj lani junija, ko smo ga poklicali v Senigallio, da bi mu izročili v imenu vseh italijanskih tovarišev tisto skromno kolajno "Življenje kronista”; nekaj gramov zlata, vrezan star tiskarski stroj, ime Albin Bubnič, datum in obrazložitev, ki ga postavlja za zgled vsem italijanskim kronistom. Spominjam se ga vznemirjenega, malce negotovega, oblečenega v Črno, ko se je dvignil s sedeža v sejni dvorani občinske palače v Senigallii in se približal prijatelju, ki mu je bil zelo drag, staremu soborcu Aureliu Pivi, ki je ob tej priložnosti predstavljal vsedržavno združenje novianrjev in ki je sam prosil, da bi lahko osebno izročil priznanje Bubniču. Stisnila sta si roko, objela sta se. Nato je Bubnič pozdravil in se zahvalil vsem, ki so sedeli za predsedniško mizo. Imel je rdeCe oci...« Vsakokrat, ko je prijahala jesen, se je Bubniča začel polaščati nek skrivnosten nemir. Postajal je nestrpen in bolj kot navadno je živčno mešal svoj nered na pisalni mizi. Se za kratek pogovor ni imel časa. Potem je nenajavljeno izginil iz uredništva. To se je sicer dogajalo tudi v drugih letnih časih, saj si je svoj urnik in delovno disciplino ustvaril sam. Toda ko je izginjal v jesenskem času, je bilo drugače. Bilo je, kot, da bi do njega, do Ul. Montecchi vetrovi čez Draščo prinašali duh po njegovih Brkinih in ga omamljali do opojnosti. Tudi spraševali nismo, kam ga je neslo, saj smo, če že ne vedeli pa vsaj slutili, da se je s svojim topolinčkom zapeljal po reški cesti in potem zavil nekje na levo med nedrja poh-levih brkinskih holmov do rodnega doma na Pregarjah. Če je bilo vreme lepo, če se je sonce sprehajalo nad njegovo rod-nino, ga ni bilo nazaj tudi po dva, tri in več dni, potem pa se je lepega dne, nenajavljen kot je odšel nenajavljen pojavil v uredništvu. Njegov naguban obraz je bil spokojen, oči bolj žive in nasmeh bolj odprt. Prihajal je s starim pomečkanim le-penkastim kovčkom. Postavil ga je na mizo in ga odprl. Takrat se je kot iz čarobne skrinjice, kot iz kondenzatorja, razlil po sobi in po vsem uredništvu tisti dražestni vonj po najžlahtnejših plodovih njegovih Brkinov, po zrelih, sončni slivah, ki jih je za nas, za kolege, kar z listjem in vejcami vred, natrgal v sadovnjakih okrog svoje rod- ne hiše. Ko smo hlastno segali po njih, je užival, kot da bi se mu od sreče topilo njegovo neizmerno dobro srce. Ta, skorajda obred, se je v jesenskem času in če je bila letina dobra, ponovilo nekajkrat zapored dokler je na drevju bilo še kaj modrikastih plodov. In vsakokrat nas je oplajala svežina zemlje in njenih sadov, katerim je Bubnič kot kmečki sin tudi v časnikarskem poklicu namenjal svojo ljubezen. Ko se je to ponovilo poslednjič, bilo je zadnjo jesen njegovega prekratkega življenja, ko mu je bolezen že jemala poslednje življenjske moči, smo se začeli šele dobro zavedati, za kako veliko dobroto, za kako tovariškega človeka bomo prikrajšani. In ko se mi spomin vrača k Albinu, se mi ob Rižarni, ob »Naši zemlji« in njegovem boju zanjo, vsakokrat prikradejo pred oči tudi brkinske slive in ob njih njegov zadovoljen nasmeh. j.k. Gradivo o Albinu Bubniču zbral in uredil Jože Koren MILJSKA SOLA BO NOSILA IME PO ALBINU BUBNIČU Zakaj smo izbrali ime Albina Bubniča Ko smo kot Slovenci miljske občine dosegli z vsemi našimi pobudami, tudi z zasedbo, da sta se naši Soli in vrtec združili in preselili pod eno streho, prej smo bili namreč raztreseni na treh koncih - Zavije, KoroSci in Campore, smo si zadali drugo nalogo: poimenovanje. Iznesenih je bilo veC predlogov s strani društva, staršev, učiteljev, Občine in še marsikoga. Prvi predlog je bil poimenovanje po uglednem miljskem borcu za svobodo, pozneje pa se je, Ce odkrito povem, le kot protipredlog, pojavilo ime Albina Bubniča. Nekateri so se strinjali, drugi so sprejeli, kajti za tak dogodek, kot je poimenovanje šole, niso hoteli nasprotovati, tretji, kot razumljivo, se niso strinjali. Sprejet je bil predlog za poimenovanje po Albinu Bubniču. Ko smo v vseh teh letih temeljiteje spoznali lik tega velikega Slovenca, ni bilo veC pomislekov. Ta lik bomo lahko globlje spoznali z ogledom razstave ob priliki te slovesnosti. Toda, kot je bilo napisano: »Rimski mlini meljejo počasi« in birokracija je porabila za priznanje našega predloga veC kot celo desetletje. Toda, ne glede na Cas, Ce analiziramo občutke, ko smo tistega september-skega veCera leta 1979 na skrivaj »vstopili« v stavbo, ki nam jo je Občina namenila, jo zasedli in s tem izsilili njeno uporabo za Šolski center in občutke ob tem velikem dnevu, se mi iz dna srca izlije en sam stavek: »Smo imeli prav«. Ena sama grenka misel me spremlja vse te mesece, ko se pripravljamo na to slovesnost, da med nami ne bo prisoten Kiljan Ferluga, ki je za to in ne samo za to šolo, toliko žrtvoval in delal. Tudi Ce ne bo sedel, kot bi si to zaslužil, v prvi vrsti, bo vsem, ki smo ga poznali in z njim delali ter se od njega uCili, na prvem mestu v naših srcih. Jurij Vodopivec Predsednik Društva Slovencev miljske občine Milje, 30. aprila 1997 S svečanim odkritjem plošče na zgradbi bodo v soboto, 10. t.m. tudi formalno sklenili imenovanje slovenske osnovne šole v Miljah po Albinu Bubniču, zaslužnemu šolniku, časnikarju in neumornemu raziskovalcu tragične zgodovine tržaške Rižarne, edinega nacističnega uničevalnega taborišča na tleh Italije. Pobuda, že lani uresničena, je prišla iz vrst Društva miljskih Slovencev, osvojili so jo šolniki in starši otrok, odobrile so jo pristojne oblasti. Običajno se šole poimenujejo po velikih pisateljih in pesnikih, po zaslužnih narodnih delavcih in politikih, po ljudeh, ki so se Žrtvovali za svobodo svojega naroda. Razlogov za izbiro Bubničevega imena je bilo več in vsi so bili tehtni. Albin Bubnič, kmečki sin Brkinov, je bil narodni borec od mladih let, pod fašizmom preganjan kot Slovenec, zaprt in konfi-niran kot protifašist, trpel je v nacističnih taboriščih. Po osvoboditvi in povratku na ruševine rodnega doma (trije njegovi bratje so padli v partizanih), se je posvetil obnavljanju pod fašizmom zatrtega slovenskega šolstva na Koprskem z zbiranjem pedagoškega kadra, odpiranjem šolskih prostorov, zbiranjem otrok in mobiliziranjem staršev, skratka z vzpostavljanjem celotne šolske mreže. Ze medtem se je posvetil tudi časnikarstvu kot dopisnik Primorskega dnevnika, potem kot urednik Delavsko kmečke enotnosti in nazadnje kot redni časnikar Primorskega dnevnika. Tudi v tem svojstvu je namenjal največjo pozornost prav šolskim vprašanjem, spremljal je delovanje slovenskih občin, nastopal proti razlaščanju slovenske zemlje na Tržaškem, krona njegovega časnikarskega dela pa je bilo odkrivanje strahot tržaške Rižarne. Njegova zasluga je bila, da so bila objavljena imena ljudi, ki so šli skozi nacistični pekel in premnogi končali v njegovem krematoriju, da je bila Rižarna priznana kot Narodni spomenik in da je prišlo v Trstu do sodnega procesa proti, sicer le nekaterim in še tem odsotnim, nacističnim morilcem v njej. Bubničevo ime bo tako ostalo zapisano z velikimi črkami v zgodovini teh naših medvojnih in povojnih časov in njegovo ime na zgradbi slovenske osnovne šole v Miljah bo poslej simbolična poslanica novim rodovom za njihove življenske opredelitve, v duhu Bubničeve moralne zapuščine. Jože Koren PISMO RICCIOTTIJA LAZZERA ALBINU BUBNIČU Trst je mesto, v katerem je videti mnogo neapeljskih stvari, toda ne lepega in živahnega neapeljskega duha Ko sem na zadetku letošnjega leta brskal po arhivu Narodne in študijske knjižnice na Ul. Petro-nio po BubniCevi zapuščini, sem med papirji in časopisnimi odrezki našel tudi pismo, ki ga je Bubniču pisal njegov in tudi moj prijatelj, časnikar in publicist Ric-ciotti Lazzero, le nekaj dni, osem natanko, pred Albinovo smrtjo. Malo prej sva na dolgo govorila po telefonu. Zanimal se je za Albina in moral sem mu povedati v kakšnem zdravstvenem stanju je. Bil je zelo prizadet, saj sta z Albinom v kratkem času postala prijatelja in sodelavca. Ricciotti je bil namreč prav v tistih letih zaposlen v Trstu v svojstvu urednika revije »L Bora«, katere namen je bil nekoliko prezračiti zatohli tržaški prostor in vnesti vanj duha odprtosti in človeškega sožitja. Seveda pa je bil razlog za njuno prijateljstvo še drugi,: Ricciotti se je posvetil razkrivanju nacističnih zločinov in zločincev. Bil je namreč desna roka »lovca na nacistične zločince«, na Dunaju živečega Simona VViesentha- la, za Severno Italijo in Bubničevo odkrivanje tragične resnice o Rižarni, ga je prevzelo. Večer za večerom je prihajal k nam na Primorski dnevnik in dolgo skozi noč do zgodnjega jutra sta z Albinom diskutirala. Ricciotti je Bubniča tudi povezal direktno z Wie-senthalom, o čemer priča tudi VViesenthal v ohranjenem pismu. Pismo, o katerem je govor, je po Ricciottijevem telefonskem naročilu iz Argagna, mislim nekje pri Comskem jezeru, prišlo v moje roke. Albin ga ni mogel več brati. Prišlo je z zamudo in Ric-ciottiju je bilo iskreno žal. Po Albinovi smrti sem pismo izročil v arhiv OZO-NSK. Prišel je na pogreb. Bil je deževen poletni dan. Malokdaj sem videl zrelega in izkušenega novinarja tako jokati, kot je jokal Ricciotti med svojim poslavljanjem od Albina ob odprtem grobu na pregarskem pokopališču. Pismo zdaj prvič objavljam v prevodu in v celoti, ker srni mi zdi, da lepo, s preprosto neposrednostjo, odraža prijateljstvo med slovenskim in italijanskim časnikarjem, ki pa zasledujeta skupen cilj, pa tudi zaradi Ric-ciottijeve analize vzdušja, ki je vladalo v Trstu v tistih letih, (j.k.) Argagno, 15. junija 1978 Dragi Albin, pišem ti z doma, kamor sem se vrnil po koncu prvega dela moje tržaške »avanture«. Mislil sem, da bom naredil še eno poletno številko revije »Bora« o počitnicah, toda skupaj z založnikom sva sklenila da ne. Treba bi bilo organizirati posebno razdeljeval-no mrežo povsod, kjer bi lahko našli Tržačana: zadeva ni bila vredna napora. Bolje, da se predstavimo z večjimi silami na začetku jeseni in tako bomo naredili, ko bomo stvari preračunali in zasnovali nov naCin upravljanja. Zal v Trstu ni mo-goCe najti reklame in agencija, s katero smo se povezah, se ne zgane. Trst je različno mesto kot druga: poCasno, meščansko, leno, preveč bogato, preveč oddaljeno od napetosti, fašistično, domišljavo in dodaj Se kar hočeš. Mesto, v katerem je videti mnoge neapeljske stvari, toda ne lepega in živahnega napeljskega duha. Zdaj imam neko drugo ponudbo v Milanu, ki jo bom preučil v prihodnjih dneh: tovarniški Časopis Montedisona, ki ima 140 tisoC nameščencev. Utegnilo bi biti zelo zanimivo Ce bom imel akcijski prostor v mejah, ki si jih podjetje take vrste lahko dovoli. Najpomembnejše pa je, da bi rad živel nekoliko tudi doma, da se ne bi postaral daleč od svojih. Zvedel sem, da si bil v kliniki v Ljubljani, govoril sem dolgo s Korenom, dobil sem tvojo drago razglednico, s katero mi najavljaš povratek za 15. junij. Vem torej, da te imajo po rokah razni zdravniki in želim, da bo tvoja potrpežljivost prispevala k tvojemu povratku k aktivnosti drobrega upokojenca. Misliti moraš samo, da si človek kulture, ki je v pokoju, ki ima svoje urnike in ki je nekoliko »povlekel vesla v barko«. Kultura je široka, ti jo lahko razširiš v tvoje dobro. To ti pravim zato, ker sem se tudi jaz dal pregledati. Ugotovili so, da sem zdrav le da imam nekoliko šibko levo srCno stran. Prosili so me, da naj ne delam nobenih naporov, naj bom miren, naj hitro shujšam in naj jemljem štiri različne vrste zdravil na dan. Rekli so, da lahko postane stvar resna in da naj se držim navodil. Gre za zvonec pred infarktom, so pojasnih. PoCutim se kot avto, ki ga je treba po nekaj letih odpeljati h mehaniku in ki ugotovi, da je ves razmajan. Le da mi niso popravljivi! Knjige, ki si mi jih posodil v Trstu, imam pri sebi in ti jih bom osebno vrnil. Imajo tvoj podpis in so dragocene. Spominjam se vedno, kako si jih ljubil in koliko so ti pomagale pri tvojih raziskavah. Zdaj skušaj odzraviti in se popraviti. Kmalu se bova videla in objemam te kot brata. Ciao. tvoj Ricciotti NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. maja 1997 MILJSKA SOLA BO NOSILA IME PO ALBINU BUBNIČU Po osvoboditvi, ko je bila slovenska šola spet obnovljena, je pouk potekal pri Korošcih v primerni sobi v prvem nadstropju poslopja Benjamina Pečarja (v pritličju je bil Ljudski dom). Prvi učitelj je bil Črtomir Uršič, v naslednjih letih pa so poučevali Egidij Strnad, Adrijana Drufovka in Lidija Štrukelj. V miljski občini so bile v šolskem letu 1945/46 odprte še štiri slovenske šole in sicer na Škofijah, na Plavjah, pri Stra-marju in pri Božičih. Pri Stramarju je pouk potekal v stari stavbi, v kateri je bila italijanska šola, ustanovljena leta 1925. Prva učiteljica je bila Branimira Anahen. V šolskem letu 1951/52 sta se obe šoli preselili v novo stavbo v Zavljah; zemljišče za gradnjo je dala čistilnica nafte Aquila, denarna sredstva pa Zavezniška vojaška uprava. Sola je bila enorazrednica. Stanje se je izboljšalo po ustanovitvi celodnevne šole, ko se je začelo število učencev krepiti in kmalu doseglo štiri samostojne razrede. Pred letom 1950 je občinska uprava dobila od Zavezniške vojaške uprave dovoljenje za gradnjo novega poslopja pri Korošcih. To je bilo dokončano julija 1954 in namenjeno slovenski in italijanski osnovni šoli; (italijanska je bila ustanovljena leta 1951). Leta 1954 je nova državna razmejitev dodelila Jugoslaviji Plavje, Škofije, Elerje, Fajte; Božiče, Hrvatine in Ko-lomban. Tako sta v miljski občini ostali le dve slovenski šoli: pri Korošcih in v Zavljah. Obe sta na seznamu zaščitenih šol v Posebnem statutu, ki je priložen Londonskemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo (London, 5.10.1954). V letih močne asimilacije je bil obstoj obeh šol v nevarnosti. Situacija se je precej izboljšala, ko so ustanovili celodnevno šolo z združitvijo obeh šol. Uradni naziv šole je bil »Celodnevna osnovna šola Žavlje-Korošci«. V Zavljah so bili 1., 2. in 3. razred, pri Korošcih pa 4. in 5. r. Ob vseh skupnih prireditvah so se razredi navadno srečevali v Zavljah. Leta 1976 so v Camporah odprli slovensko sekcijo občinskega vrtca, ki so jo slovenski starši čakali vso povojno dobo. V prvih letih je bilo v vrtcu vedno nad 30 otrok. Otroci so bili razpršeni po treh različnih šolah; zato je bilo didaktično delovanje zelo otežkočeno. Starši in Društvo Slovencev miljske občine so zaprosili občinsko upravo za primerno stavbo, kjer naj bi nastal Slovenski Center. Uprava je obljubila poslopje v ulici D’Annunzio 62 v Miljah. Zaradi zavlačevanja in nasprotovanj so stari dosegli vselitev v vrtec (leta 1979/80) z zasedbo. V šolskem letu 1980/81 se je preselila v Slovenski šolski center tudi Celodnevna osnovna šola Žavlje-Korošci. Po združitvi se je šola okrepila: v tem letu je šolo obiskovalo 43 učencev. Učili so Nataša Scabar, Neva Vecchiet, Anica Roncelli, Marija Sedmak, Laura Brana, Ksenija Dobrila, Darinka Vidmar in Stojan Corbatti. Zaradi splošnega demografskega padca šteje šola v zadnjih letih okoli 18/20 otrok letno. Letos obiskuje šolo 18 otrok, od teh je 10 otrok v prvem razredu, kar nam daje upati v boljšo prihodnost. V šolskem letu 1996/97 poučujejo: Darinka Vidmar, Nevja Olenik, Mari-za Nabergoj, Nadja Pišchianz, Nadja Antoni in Danila Ščuka, ki poučuje tuji jezik - angleščino. Učiteljstvo, starši in Društvo Slovencev miljske občine so že pred leti vložili prošnjo za poimenovanje šole po učitelju, raziskovalcu in časnikarju Albinu Bubniču. Na ponovno prošnjo je maja 1996 tržaški šolski skrbnik Vito Čampo sprejel predlog in izdal odlok o poimenovanju. (Gradivo za to stran je oskrbela miljska šola. Foto KROMA) Radi bi Vam predstavili nem dvorišču okrog šole celodnevno osnovno šolo in na velikem travniku. s slovenskim učnim jezikom Albina Bubniča v Miljah. Pouk se začne ob 8.05 in se zaključi ob 16.05 od ponedeljka do petka (sobota je prosta). Občina nudi učencem kosilo ter šolski avtobus Učne ure popestrijo razne dejavnosti, ki spodbujajo otroke k aktivnosti. Vrsto let uspešno deluje Športna šola z res kvalitetnim poukom telovadbe. Z navduenjem se otroci učijo petja in dramatiza- za prihod in odhod iz šo- cije. Bogatijo svoje spret-le. nosti z likovim izražanjem Sola je nameščena v in ročnim delom. Učenci prijetnih prostorih prvega sodelujejo pri nekaterih nadstropja. Razpolaga s zvgojnih projektih na pok-sončnimi učilnicami, raz- rajinski ravni, spoznavajo nimi laboratoriji in jedil- bližnji teritorij, kulturne nico. V odmorih se otroci objekte in ustanove obeh razvedrijo in naužijejo narodnostnih skupnosti svežega zraka na obsež- (pustni sprevod...). V so- delovanju z Upravo miljske občine otroci teoretično in praktično spoznavajo pravila cestne vzgoje. Nižji razredi veliko sodelujejo z vrtcem, saj to omogoča novošolčkom lažjo vključitev v šolsko življeje. Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom je enakovredna italijanski. Pouk se odvija pretežno v slovenskem jeziku, a se enakovredno spoznava tudi italijanski jezik in kuturo. Učenci se poleg tega učijo tudi angleščine. Spoznavanaje več jezikov in kultur bogati posameznika in ga vzgaja v odprto in strpno osebnost. NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 4. maja 1997 ___________________________KAKO SMO DOŽIVLJALI Prvomajsko proslavljanje kljub bombnemu napadu Maj 1947 Osrednji dogodek je proslava l.maja, ki se je po nekajmesečnih pripravah začela z baklado na predvečer praznika. Bomba, ki so jo nasprotniki veličastne baklade vrgli na sprevod na Portici di Chiozza, je ranila večje število ljudi. Razne organizacije so v naslednjih dneh izrazile svoje stališče glede tega dejanja in med temi je Conski svet v svoji resoluciji z dne 2.5. izjavil, da »(...) ne bi ZVU smela dovoliti manifestacij, ki ne predstavljajo duha in volje sredine, ki bi imele za cilj slovansko penetracijo r mesto in ki bi bile izzivalne.« Seji Conskega sveta je prisostvoval dr. Pin-cherle, ki je podal svojo izjavo, v kateri je »(...) javno obsodil fašistične teroriste 1. maja in napadalce na Slovensko narodno gledališče (...)«. (8.5.) Ob žalostnih ugotovitvah pa je treba poudariti uspeh proslave, ki se je je udeležilo izredno visoko število ljudi. N ta dan so se na tržaškem stadionu prvič po vojni srečali italijanski in jugoslovanski nogometaši. »Sindikalna reprezentanca Zagreba tudi v svoji drugi tekmi ni našla enakovrednega nasprotnika v sindikalni reprezentanci Milana, katero je premagala z rezultatom 4-0.« V počastitev praznika dela so se namreč cel teden odvijale športne tekme, ki so se zaključile s kolesarsko dirko »Delavska trofeja« (4.5.) »Ob priliki proslave 1. maja je v razne evropske prestolnice odpotovalo iz Trsta na vabilo sindikalnih organizacij več delegacij tržaških delavcev, (...)»Pod naslovom »Kaj sem videl v Beogradu« pripoveduje 15.5. tov. Anton Počkar, delegat ladjedelnice Sv.Marka o vtisih s tega potovanja, ki je trajalo vsaj en teden, o sprejemih, o tovarnah, o novih gradnjah in ureditvi, pa tudi o nastanitvi v takrat bajnem hotelu Majestic. V Rimu je 13.5. De Gasperi podal ostavko in z njim je odstopila vlada. » De Gasparijevi poizkusi predstavljajo navadno igro reakcije«, članek se zaključi z ugotovitvijo »(...) krogi okoli De Gasparija poročajo, da je imenovani odločen rešiti vladno krizo na ta način, da bi sestavil enotno vlado iz demokristjanov z dvema ali tremi neodvisnimi strokovnjaki. Demokristjonska parlamentarna skupina se je v ta namen sestala nocoj in bo o stvari dokončno sklepala.« Dogodke v svetu pa najzgovornejše pojasnjujejo naslovi s 1. strani 7.5.: »Politični položaj v Franciji je še vedno negotov«, »Cernu podpora Francu? Z gospodarsko pomočjo, ki jo nekatere države dajejo Francu, onemogočajo borbo španskega ljudstva za svobodo«, »Grško ljudstvo je kljub grožnjam in aretacijam proslavilo l.maj«. 15.5. pa PD poroča: »Nova monarho-faši-stična ofenziva proti grški demokratični vojski, ki se je začela ll.t.m. in pri kateri sodeluje tudi letalstvo, se razvija na površini kakih 9.000 kv.km v severnem goratem delu Tesalije in srednje Makedonije, (...) Kakor poročajo listi, je demokratična vojska začela z veliko protiofenzivo, da prepreči napredovanje vladnih čet.« V nedeljo 18.5. je objavljen na 2. strani daljši članek Virgila Sčeka z naslovom »Svetovno poslanstvo slovanskih narodov«, Ivan Regent pa piše o Ivanu Cankarju v Trstu, na 3. strani pa je daljše poročilo »Začetki uresničevanja petletnega plana«, v katerem so prikazane vse možnosti razvoja v živinorejstvu, kmetijstvu, industriji. Šolska problematika je še vedno v ospredju, kar razkriva »Protest proti krivičnem ukrepom šolskih oblasti« in posledična »Revolucija slovenskih šolnikov«. Zgovorna je ocena, da odstranjevanje in zamenjava učiteljev ob koncu šolskega leta »(...) pomeni ofenziva proti slovenstvu STO-ja. ZVU s tem postopanjem vzbuja med ljudstvom vtis, da je slovenska šola nestalna in da slovenska šolska mladina ne bo mogla nemoteno dovršiti šolskega leta; zlasti pa je to samovoljno ravnanje težak udarec za učence, ki se pripravljajo na sprejemne izpite v srednji šoli.(...)« (29.5.) Zavezniki imajo pač svoje interese in prav dobro vedo, da so najtrdnejši tisti temelji, ki so osnovani na kulturnem razvoju. Glede na nerazumevanje oblasti in negotovost, ki jo to ustvarja, je razumljivo razburjenje tržaških razumnikov ob pisanju novega glasila »Demokracija« proti SNG-ju (15.5) in proti napredno usmerjenim književnikom z Otonom Zupančičem na čelu (8.5.). Od 16. do 21.5. objavlja PD v nadaljevanju Spomenico za Ljudski dom v Gorici, v kateri je na drobno pojasnjen nastanek in nasilen odvzem te stavbe. Pisci dokumentirajo svoje zahteve in upajo v pravično rešitev problema. Očitno pa imajo zavezniki drugačne načrte in v svoji vnemi želijo zapleniti še Ljudski dom v Nabrežini. (28.5.) 27.5. začne PD objavljati na 1. strani pod naslovom »Mučili, mrcvarili, streljali, klali in požigali so nas« spomine s fotografskim gradivom o grozodejstvih, ki so jih počenjali fašisti v naših krajih. BK Šovinizem na univerzi Napad na prof. Fegitza V torek popoldne je imel prof. Luzzat-to Fegitz konferenco z novinarji, na katerim je razjasnil dogodek, ki se je pripetil v torek zjutraj na univerzi. Med njegovim predavanjem je prišla skupina mladeničev v predavalnico, ga ironično pozdravila s stisnjeno pestjo in besedo »zdravo«. Začeli so mu nadlegovati in mu groziti, kljub temu da jih je skušal z besedami prepričati, naj se zavedajo akademske časti. Po daljšem prerekanju so naposled zapustili dvorano. Po lekciji je takoj obvestil rektorat, ki je takoj izdal uradno poročilo o tem dogodku. Profesor je nadalje pojasnil svoje stališče do dogodkov na univerzi. Zanikal je, da bi spletkaril proti rektorju Cammarati. Pojasnil je, zakaj so ga psovali s prodancem; najbrž zaradi tega, ker ne nastopa kot goreč pristaš italijanskih šovinističnih elementov. Morda ga tudi tega obtožujejo, ker je leta 1943. branil neke slovenske študente, ko so jih na univerzi pretepali Gufovci. Ob zaključku svojega sestanka je profesor Fegitz izrazil začudenje, da ravno z univerzitetne strani prihajajo očitki, da je prodanec. (1.5.1947) Na vrata pravice trkam da se mi odpro na stežaj 60.000 Slovencev iz Gorice, Slovenske Benečije in Kanalske doline zahteva ljudski dom Dne 9. maja ob 9.30 so se zbrali v Gorici kulturni in prosvetni delavci, zastopniki tiska, predstavniki antifašističnih množičnih organizacij, slovenske mladine in žena, slovenski književniki, gospodarstveniki delegati iz Slovenske Benečije in Kanalske doline, da preučijo vprašanje Ljudskega doma. Navzočih je bilo preko 60 delegatov, ki so zastopali okoli 60 tisoč Slovencev, ki ostanejo po razmejitvi v Italiji. Anketna komisija je sklenila, da bo poslala spomenico ZVU v Gorici, italijanski vladi v Rim in v vednost vladi FLRJ. Ponovno so prišla do izraza najgloblja čustva in ljubezen naših ljudi do svoje kulture, ki je v kratkem času kljub dolgoletnemu zatiranju napravila tako velik korak naprej. Zato goriški Slovenci zahtevajo, da se popravijo stare krivi- Resolucija slovenskih kulturnih in prosvetnih delavcev ter predstavnikov protifašističnega tiska v Gorici Fašistične listine iz leta 1933 neizpodbitno dokazujejo, da so se fašisti polastili protipostav-no, zvijačno in sleparsko tedanjega slovenskega Trgovskega doma (poznejšega Ljudskega doma) v Gorici za manj kot polovično ceno, ki pa je tudi niso plačali, z edinim namenom, da oropajo Slovence njihovega kulturnega središča in jih moralno čimbolj ponižajo s tem, da spremenijo slovensko kulturno središče v »Časa del fascio« ali v trdnjavo vsega protislovenskega delovanja, ki naj goriške Slovence narodnostno uniči. Kulturni in prosvetni delavci goriških Slovencev, ki so imeli že pred prvo svetovno vojno svoje zbirališče in središče v tedanjem Trgovskem domu vse do krivičnega fašističnega ropa in so se po osvoboditvi in zmagi nad fašizmom leta 1945 ponovno vrnili v prostore Ljudskega doma in ostali v njem do izgona po zavezniških oblasteh, najodločneje ugovarjajo proti takemu postopanju in zahtevajo vrnitev Ljudskega doma. Nikakor ne bodo priznali krivice, ki se jim godi, nikdar ne bodo nehali zahtevati, da se jim vrne po krivici odvzeti Ljudski dom. (10.5.47) Napad na slovenske otroke V nedeljo zjutraj je večja skupina goriških otrok šla v spremstvu svojih staršev po ulici Carducci k prvemu svojemu obhajilu. Z oken raznih gospodarskih hiš so tedaj začeli italijanski šovinisti pljuvati nanje in jih sramotiti. Ko so se otroci po prejemu svetega zakramenta vračali iz cerkve proti slovenski šoli, kjer so imeli zajtrk, so iz hotela »Angelo d’oro« v ulici Favet-ti, kjer so nastanjeni puljski »esuli«, metali nanje pločevinaste škatle. Starši otrok in vsi goriški Slovenci, ki so bili navzoči pri tem zaločinskem dejanju, so bili silno ogorčeni in so hoteli vdreti v hotel. Le posegu policije je pripisati, da se ni zgodilo kaj hujšega. Šovinisti pri tem svojem podlem napadu torej niso razločevali otrok po političnem prepričanju njihovih staršev ter so jih napadli samo zato, ker so Slovenci. Starši teh otrok so zaradi svojih ozkih špekulantskih namenov in spletk zavestno na strani iste šovinistične drhali, ki je pljuvala na njih otroke. Šovinistov ni to pot motilo niti dejstvo, da so šli ti nedolžni otročiči k prvemu svetemu obhajilu, čeprav oni skupno s slovenskimi belogardisti stalno očitajo »komunistom«, da preganjajo vero in cerkev. Podlosti tega dejanja ne bomo poudarjal, saj mora ogorčiti vsakega poštenega človeka. Tako so torej razni goriški »demokratje« imeli še enkrat priliko spoznati, kakšno lepo druščino so si izbrali, ko so izdali svojo narod. (7.5.1947) Pddjelje F. Caharija Trst-uLFaMo Severa 5 bo s 15. majem t L uvedlo naslednji VOZNI RED TRST-PORTOROZE odhod iz Trsta ob 12.30 - 20.45 prihod v Partomže ob 13.30 - 21.45 odhod iz Portorož ob 6.30 -17,- piihod v Trst ob 9.30 - 20- TRST-REKA odhod iz Trsta ob 7,- -17.-piihod v Reko ob 9.20 -19.20 odhod iz Reke ob 6.30 -15,-prihod vTist ob 10.30 -19.20 TRST-POSTOJNA odhod iz Tista ob 7.30 prihod v Postojno ob 8.30 odhod iz Postojne ob 16.30 prihod v Trst ob 19.30 TRST-LJUBLJANA Trikrat tedensko (ponedeljek - četrtek - sobota) odhod iz Trsta ob 7.30 prihod v Ljubljano ob 11,-odhod iz Ljubljane ob 14,-prihod v Trst ob 19.30 Igralska šola Slovenskega narodnega gledališča v Trstu Uprava našega gledališča bo v prihodnjih dneh odprla svojo igralsko šolo. Vsi, ki se hočejo posvetiti igralskemu poklicu, naj se javijo pismeno ali osebno na naslov: slovensko narodno gledališče v Trstu, via San Vito 17. Pogoji so: starost od 18. leta dalje, v izjemnih primerih od 16 leta. Za preizkušnjo morajo pripraviti po eno recitacijo (pesem) naših pesnikov (Prešeren, Gregorič, Zupančič, Bor in Kajuh itd.) na pamet in en odstavek slovenske književnosti (Cankar, Jurčič, Levstik itd.) Sprejemni izpiti bodo 13. trn. v ul. San Vito 17 od 14. do 16. in od 20. do 22. ure. Naknadne prijave se bodo upoštevale samo v primeru izredne darovitosti prijavljenca. Uprava SNG (7.5.1947) Pri ranjencih v bolnici Fašistični teror nas ne bo zadržal Bombe, ki so jih vrgli neofaši-sti na baklado dne 30. aprila so ranile 32 naših tovarišev in tovarišic. Na kirurgičnem oddelku v bolnci se nahaja sedaj 6 žena, 12 letna deklica in 4 tovariši, katere smo obiskali. Tovariš Miljevič nam je podrobneje opisal potek celotnega dogodka. Na vogalu ulice Carducci in Cesare Battisti se je peščica pobalinov drla in žvižgala v množice. Mi smo mirmo korakali mimo in peli borbene pesmi. Oni pa so še bolj žvižgali in nekateri celo vzdihovali, da bi vaj kdo izlil iz kakšnega okna posodo bencina. Bencina ni bilo - pač pa je padla bomba. Ne morem najti primerne besede, da ožigosam takšno zločinsko početje. Takih sredstev se poslužujejo le oni, ki so prepričani, da je njihova stvar izgubljena in so njihova dejanja le izraz onemoglega besa in nemoči. Čeprav težko ranjen«, je nadaljeval tova- riš, »sem korakal skupno z ostalimi tovariši naprej: še bolj smo prepevali naše pesmi in tudi bomba ni mogla razgnati naprednega delovnega ljudstva, ki se je disciplinirano zadržalo tudi takrat, ko so se oni, ki so dejansko povzročili napad, razbežali. Kar naenkrat sem začutil v čevljih nekaj toplega. Bila je kri, ki mi je curljala iz čevlja: pot me je oblil in komaj sem v spremstvu tovariša prišel v krožek Tomažič, kjer so mi nudili prvo pomoč in me nato odplejali v bolnico. Najtežje pa mi je bilo naslednjega dne, na dan 1. maja, ko me je že v zgodnjih jutranjih urah prebudila budnica, ki so jo igrale naše godbe po tržaških ulicah in naznanjale velik praznik delovnega ljudstva. Najraje bi bil takoj vstal in se pridružil delovnim množicam ter proslavljal skupno z njimi naš praznik, na katerega smo se toliko časa pripravljali.« (7.5.1947) NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. maja 1997 DOGODKE PRED 50 LETI_ doseglo svoje namene fašističnih teroristov KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI POROČILO KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA PROSLAVO 1. MAJA Naša moč je nepremagljiva! Iz pozivov, navodil, poročil itd., ki smo jih v zadnjih dneh pred proslavo Prvega maja vsakodnevno objavljali v našem listu se je moglo videti, kako velik obseg so dosegle priprave za proslavo. Koordinacijski odbor za prvomajsko proslavo pa je včeraj ob 18. uri priredil tiskovno konferenco, na kateri smo dobili še bolj natančne podatke o velikanskem naporu, ki je bil vložen v to, da je proslava tako veličastno uspela. Med prisotnimi novinarji je bil tudi dopisnik Timesa poleg novinarjev na- prednega ali pa naprednim političnim strujam naklonjenega tiska. Predstavnikov »Voce Tibera« in »Giornale di Trieste« pa seveda ni bilo opaziti. Predsednik odbora tov. prof. Ferlan je podal poročilo, ki ga v sledečem povzemamo. Rezultati Pri telovadnem nastopu je sodelovalo 8.732 mladincev, pionirjev in pionirk. Pri pevskem koncertu je sodelovalo 2.722 pevcev in pevk. Pri prvomajski povorki je sodelovalo 937 godbenikov raznih tržaških godb. Pri bakladi, v povorki, na pločnikih in na Montebellu je bilo prisotnih .več kot 60.000 oseb. Na zborovanju na Velikem trgu in v povorki je bilo čez 120.000 oseb, drugih 80.000 je bilo prisotnih na pločnikih pri mimoidočih pri mimohodu povorke od Velikega trga do trga Stare mitnice, kjer je povorko čakala ogromna množica meščanstva. Pri zborovanju na Velikem trgu pa niso bili prisotni pionirji in pionirke, kakor tudi znatno število iz tržaških tvornic in pevci in pevke. V povorki in na zborovanju ni bila prisotna tudi velika večina tovarišev in tovarišic, ki so sodelovali pri raznih odsekih koordinacijskega odbora. Vsega se je torej udeležilo prvomajske proslave preko 200.000 oseb, od katerih je bil le del telovadcev in pevcev iz okrajev Nabrežina in Koper, ki bodo sestavili del STO-ja. Razen nogometašev ali tujcev ni prvomajski proslavi prisostvoval nihče izven meja bodočega STO-ja. (4.5.1947) Ko ordinacijski odbor za proslavo 1. maja ob zaključku svojega dela najprisrcneje pozdravlja vse žrtve terorističnih napadov ob priliki prvomajskih proslav in otvarja akcijo za pomoč ranjencev s Čistim dobičkom prvomajskih proslav v znesku 96.534 lir. Koordinacij aski odbor vabi vse prebivalstvo, da izkaže pomoC ranjencem, da s tem ne pokaže samo, da jim stojimo ob strani, temveč da s tem izrazi hkrati svojo obsodbo nad fašističnimi teroristi. Gospodarstvo Angleško umikanje z Vzhoda in Trst Angleška vlada je Indijcem dala ..., da se bodo Angleži junija ... dokončno umaknili iz Indije v Iranu (Perziji), na Bližnjem vzhodu sploh, v Egiptu in celo ob samem Sueškem prekoku izpodrinejo Angleže Američani. Prostor angleškega imperija se čedalje zo... in sicer v smeri od vzhoda proti zapadu. Anglija si zdaj s toliko večjo vnemo skuša zagotoviti in celo razširiti svojo posest v Afriki. Tudi potovanje angleške kraljeve dvojice v Južno Afriko je treba .... avtiti v to zvezo. Na Angleškem bo treba skromnejše živeti. Zato so najbolj srečni tisti Angleži, ki svoja uradniška ali oficirska mesta lahko zamenjajo s službo pri kakšni angleški tvrdki, ki bo ostala v Indiji. Kakor v Indiji postajajo tudi v Trstu bivši vojaki civilni uradniki in poionirji angleških podjetnikov, ki iščejo zveze v Trstu. Nikakršnega dvoma ni, da je v angleških - seveda tudi ameriških - računih Trstu odmerjena posebna vloga v zvezi z vsem kompleksom sredozemskega vprašnja, pa tudi z omenjeno koncentracijo angleških človeških sil v smeri vzhod-zapad. (14.5.1947) Proglas Enotnih sindikatov Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je izdal sledeči komunike: Enotni sindikati se obračajo na vse delavstvo s proglasom, ki je nastal zaradi dvoumnega zadržanja tiste sindikalne organizacije, ki je sicer sprejela, očividno pod silo razmer, odločitve v Parizu, a si sedaj na vse načine prizadeva, da bi motila, sabotirala, in da bi se po možnosti tudi izognila tako zaželeni združitvi delavskega razreda. Ker je Delavska zbornica nesposobna držati se sporazuma, zaradi zadržanja ob prvomajskih proslavah, zaradi tajnega in tesnega sodelovanja z delodajalci, ki pri volitvah SCitijo tiste interese kot Delavska zbornica, zaradi zaprek, ki jih je delala v ladjedelnici Sv.. Marka in Arzenalu in s tem preprečita volitve, zaradi odklonitve organiziranja brezposelnih, ki so jih v OOSS nazvali »organizacijo lakote«. zaradi napadov in klevet, zaradi pomanjkanja poštenosti in resnosti, sporočajo danes Enotni sindikati vsemu delavstvu ozemlja, da Delavska zbornica nadaljuje s sabotažo sindikalnega zedinjenja, ker se slepo pokorava interesu onih, ki bi hoteli, da na našem ozemlju še traja lakota, kriza, borba in razkol med delavskim razredom. Delavci, vaši včerajšnji sovražniki, razdiralci vseh Časov in krajev, so tudi danes vaši sovražniki, ki se poslužujejo vseh sredstev, da bi vas opeharili in da bi slepo sovraštvo zavzelo mesto treznega presojanja. Bodite trdni in odločni! Bodite enotni in močni! Enotni sindikati z vašo odločnostjo, vašo trdnostjo, vašo enotnostjo ter vašo močjo nimajo potrebe polemizirati s klevetami nesramnežev, temveč le razkrinkati njihovo izdajalsko početje. Živela sindikalna enotnost! (15.5.1947) Šola ni last ZVU ne učiteljstva Šola je last naroda Slovenski šolniki so zborovali v sredo, 28. trn., pri Sv. Ivanu v Trstu, da odgovorijo na napad šolskih oblasti ZVU na slovensko šolo ter proti nedemokratičnemu ravnanju z učiteljstvom tik pred koncem šolskega leta. Tega zborovanja so se udeležili vsi učitelji in profesorji, ki se zavedajo dolžnosti do slovenskega naroda. Celo zborovanje je bila ena sama obsodba ukrepov oblasti, ki ima prozoren namen, pripraviti bodočemu guvernerju stanje, v katerem bi prevladovali razni begunci, bivši »nedolžni« fašisti, šovinisti in »pravi« demokrati. Po izčrpnem poročilu o zadnjih ukrepih ZVU na šolskem polju, so posamezni učitelji in učiteljice iznašali slučaje svojih premestitev in odpustitev. Čistijo učiteljske vrste, a se pri tem poslužujejo informacij F.S.S. in ne ljudstva. Cinična je bila pripomba od strani ZVU neki učiteljici, potem lo so ugotovili njeno sposobnost, zakaj toliko hiti pri prosvetnem delu, saj v enem letu ne bo popravila tega, kar je 25 let rušil fašizem. Na šolo so poslali nove čitanke, mesec dni pred zaključkom pouka, in zagrozili, da bodo ukinili razrede, M si jih ne bodo nabavili. Uvesti hočejo štiri ure pouka italijanskega jezika v redni pouk, tako, da bi bili slovenski otroci prikrajšani pri rednem pouku v materinščini. S tem zadnjim odlokom prosvetne oblasti ZVU je slovenski jezik postavljen na podrejeno mesto. Tudi roditeljski sveti, ki dejansko pomenijo most med šolo in domom, so ZVU trn v peti. Učiteljstvo ne sme sprejemati v šoli staršev otrok, če ni pri tem pričujoč didaktični ravnatelj. Ali ste gospodje sledjega tudi priključili svoji policiji? Vsi prisotni prosvetni delavci, razen 4, so sprejeli naslednje sklepe: 1. Poučevanje italijanskega jezika ostane kakor doslej neobvezno ter izven redneg ašol-skega pouka. Umiki se pri tem ne spremenijo, karkor to zahteva ZVU. 2. Učiteljstvo ne bo pisalo kritik o čitankah, ki jih je izdala ZVU. 3. Slovenske priimke bodo pisali le v slovenščini. Roditeljski sveti morajo pripraviti vse potrebno za vpis otrok v prvi razred. Ob zaključku so sprejeli protestno resolucijo, katero smo objavili v včerajšnji številki, ki jo bodo predložili vseh prosvetnih oblasti ZVU. (30.5.1947) ? e 25. APRILA: Prva predstava Slovenskega narodnega gledališča v dvorani Teatra Naziona-le. 26. APRILA: PRO ZVU-AIS izjavlja: »...U-poraba dvorane Teatro Nazionale, zasedene od strani zavezniških vojaških oblasti, je bila dovoljena enkrat tedensko (podčrtalo uredništvo) slovenski gledališki skupini in včerajšnja predstava je prva v predvidenem sporedu«. 2. MAJA: Petek. Teden je minil brez predstave Slovenskega narodnega gledališča. 7. MAJA: Sreda. Drugi teden se prav tako bliža svojemu koncu, Slovensko narodno gledališče pa Se ni uprizorilo druge predstave. Slovenska javnost zahteva pojasnilo! (7.5.1947) NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. maja 1997 Amerika je daleč, problemi pa blizu., Jr Jr Knjiga o stabilizaciji ameriških avtohtonih jezikov (Stabilizing Indigenous Languages), ki je izšla pri založbi Northern Arizona University, je rezultat dveh simpozijev, ki sta se vršila novembra 1994 in maja 1995 na omenjeni ameriški univerzi. Na teh konferencah so sodelovali tako jezikovni aktivisti ameriških domorodskih jezikov, jezikoslovci in vzgojitelji, ki delujejo v okviru različnih indijanskih plemen. Kljub specifični ameriški tematiki je knjiga zanimiva tudi za evropskega bralca. Naše znanje o Indijancih temelji predvsem na otroških spominih, to je iz Časa, ko dobesedno požiraš stripe, romane in filme na kavbojsko tematiko. Preko hollywoodskih filmov se v našo podzavest zasidrajo številne slike in predstave, med katerimi je tudi jezik tako kavbojcev in Indijancev. Med seboj govorijo Indijanci seveda ponosno v njihovem domačem jeziku, zelo nespretno pa se izražajo v jeziku belcev. Danes je jezikovna situacija povsem različna, saj Indijanci tudi med seboj govorijo bolj pogosto jezik belcev kot pa svoj jezik. Kot v uvodu ugotavlja urednica zbornika Gina Cantoni je kar 80% avtohtonih ameriških jezikov dandanes ogroženih. Tudi Richarda E. Little-beara (priimek bi lahko prosto prevedli kot Mali medved) ugotavlja, da kljub vsem znanstvenim, pedagoškim, tehnološkim in juri-diCnim pobudam v korist ohranjanja jezika staroselcev usoda njihovih jezikov odvisna od zmožnosti preseganja celotne narodne skupnosti faze žalujočega objekta v fazo aktivnega in kritičnega subjekta, ki je zmožen ugotoviti tudi razloge znotraj manjšinskih organizacij in ustanov, ki so pripeljale k skoraj dokončni izgubi jezika. Odgovornost za ohranjanje jezika je pravzaprav prvenstvena odgovornost narodne skupnosti. Okvirno zaščito domorodnih indijanskih jezikov so si ameriški staroselci priborili z zakonom izglasovanim 30.10.1990 ("Nalive American Languages Act”). Ta zakon ne zaobjema le številnih jezikov indijanskih plemen, ampak tudi jezik prebivalcev havajskih otokov in jezike prebivalcev pacifiških otokov. V zakonu ameriški Kongres izrecno podčrta, da je politika ZDA na tem področju usmerjena k ohranjanju, zaščiti in promociji pravic in svobode ameriških staroselcev, da uporabljajo in razvijajo svoje jezike. V ta namen zakon omogoča celo izjeme za učitelje v jezikih staroselcev v sluCaju, da bi obstoječa zakonodaja glede poučevanja onemogočala namestitev slednjih. Raba manjšinskih jezikov kot sredstvo izobraževalnega procesa zakon priporoča in podpira, saj se s tem po eni strani ohranja jezik staroselcev, po drugi strani pa to pomeni tudi dodatno vzgojno mož- nost za uCenca, poveCa možnost študijskega uspeha slednjega (ker uporablja materinščino), poveCa zavest o lastni kulturi in zgodovini ter nenazadnje tudi krepi ponos uCenc in skupnosti. Poleg tega se v zakonu tudi omenja študij jezikov ameriških staroselcev tudi na univerzitetni ravni. Jezike staroselcev naj bi se na univerzi poučevalo in ocenjevalo kot ostale tuje jezike. John Reymer se v svojem prispevku na začetku pravilno dotakne vprašanja zakonske in dejanske zaščite manjšinskih jezikov. Boj za zakonsko zaščito so ameriški domorodci zmagali, problemi v zvezi z efektivno pravico do zaščite pa še vedno obstajajo. Sicer je v preteklosti bilo (ne samo) politično ozračje manj naklonjeno do rabe in uporabe indijanskih jezikov. Izvedenci ameriškega predsednika Granta so leta 1868 v svojem poročilu v zvezi z boji z Indijanci prišli do spoznanja, da je kar 2/3 problemov z Indijanci povezanih z jezikovno razliko. Problem so seveda videli predvsem v tem, ker niso Indijanci znali angleščine. V ta namen so svetovali predsedniku, naj se ustanovijo šole, kjer naj bi se namesto barbarskih narečij poučevalo le v angleškem jeziku. Podobno usmerjeno jezikovno politiko lahko zasledimo tudi v poročilu J.D.C. Atkinsa, ki je med leti 1885 in 1888 vodil ameriško politiko do Indijancev. Njegov skrajno etnocentriCen pogled ga je pripeljal celo do tega, da je utemeljeval potrebo po samo angleškem pouku z dejstvom, da Indijanci živijo v angleškogo-voreCi državi! Pouk v angleškem jeziku naj bi bil potreben zaradi jezika okolja, nenazadnje pa tudi zaradi dejstva, ker naj bi jezik Indijancev bil brez vrednosti in uporabe. Tudi omenjena jezikovna politika je pripomogla, da se je število Indijancev zmanjšalo od desetih milijonov, kot naj bi jih bilo ob Kolumbovem prihodu leta 1492 na samih dve-stotisoC na začetku našega stoletja. Tudi število avtohtonih ameriških jezikov se je v tem Času zmanjšalo. Dr. Michael Krauss ugotavlja, da so pred letom 1492 staroselci govorili nad tristo različnih jezikov. Danes naj bi se ohranilo nekaj nad dvesto avtohtonih govoric, kar je 2/3 prvotnega števila. Vsekakor pa se v zvezi s tem jezikovnim bogastvom po- stavlja vprašanje, koliko dolgo se bo raba teh jezikov še ohranila. Ena izmed naj-veCjih ovir je dejstvo, da so se številne generacije pravzaprav šolale v prepričanju, da je edina možnost za Indijanca, da govori pravilno angleško ta, da pozabi na svoj jezik. Od omenjenih dvestodeset jezikov jih v ZDA živeči Indijanci govorijo kar 175 (ostalih 35 jih govore kanadski Indijanci). Vsekakor je jezikovna situacija v indijanskih skupnostih v ZDA še danes zelo slaba: od navedenih jezikov je le približno 20 (to je manj kot enajst odstotkov) takih, ki jih starejše generacije še naprej prenašajo mlajšim rodovom. V Kanadi je poprečje boljše, saj se mlajši rodovi poslužujejo kar 30% avtohtonih jezikov. Starši najmlajših generacij obvlada drugih 30 jezikov, ki pa jih najclajše generacije veC ne govorijo, še številčnejša pa je skupina tistih jezikov, ki jih govorijo le še stari dedi in babice. Položaj na Havajskih otokih je v bistvu še slabši, saj je do pred kratkim, z izjemo malega otoka, kjer živi le 200 prebivalcev - od katerih 30 otrok, ki še obvladajo havajski jezik- je bila havajšCina pravzaprav jezik, ki so ga govorili le ljudje starejši od 70 let. V knjigi, poleg prispevkov priznanih jezikoslovcev, lahko preberemo tudi sta1 lišCe predstavnikov ameriških domorodcev. Podijska diskuzija predstavnikov avtohtonih ameriških manjšin je poudarila pomen javne uporabe jezika. Poleg političnega boja proti zakonom, ki predvidevajo le uporabo angleščine kot uradni jezik, so bili predstavniki Indijancev enotni, da je potrebno zavestno in odločno uporabiti lasten jezik v vsakodnevnem življenju, medijih in nenazadnje na sestankih in zborovanjih. Na Havajskih otokih so v ta namen leta 1983 ustanovili šole Aha Punana Leo (nekako havajsko varianto bretonskih šol Diwan), kjer je učni jezik havajšCina. Odločitev za jezikovno razmejitev oz. ustanavljanje jezikovnega "otoka” je predstavnica havajske narodne skupnosti utemeljila z intenzivno prisotnostjo angleščine na vseh nivojih življenja. Za utrjevanje zavesti mladih govorcev se v šoli posebno pou- darja rabo in uporabo jezika v vseh možnih govornih situacijah. Tudi v primeru obiska prestavnika indijanskega plemena Na vaj o, se v omenjeni šoli prevede direktno njegov poseg v havajski jezik, brez umesnega prevajanja v angleščino. To je seveda mogoCe s le predhodno informacijo o vsebini posega. Tudi predstavnica plemena Ojibvve iz VVisconsina je svoj prispevk k debati usmerila k rabi av- tohtonih jezikov tudi ob priložnosti takovrstnih posvetov. Predstavnica plemena Ojibvve je še poudarila, da je treba polagati veCjo pozornost na intelektualni potencial iz vrst samih plemen -(beli) jezikoslovci imajo že dovolj dobro delo in plaCo, treba je omogočiti tudi domačim znanstvenikom iste pogoje za delo. Posvet o ameriških avtohtonih jezikih bi ne bil ameriški, Ce bi se ne razpravljalo o sredstvih javnega obveščanja in založništvu. Tržna usmerjenost obeh področji privede do problemov za avtorje, ki ustvarjajo v manjšinskih jezikih, saj težje najdejo založnika, ki bi tiskal publikacijo v manj razširjenem jeziku. Druge ovire za uveljavljanje avtohtonih jezikov v sodobnih medijih so pa povezane s samimi govorci-uporabniki teh del. To izvira zlasti iz osebne pomanjkljive izkušnje izražanja v ne-an- gleščini in v kolektivni boleči izkušnji zatiranja jezika, ki je pustila moCen psihološki peCat v posameznikih. Rabo avtohtonega jezika enačijo z boleCo osebno izkušnjo in ponižanjem. Mlajši študentje, ki se v na nivoju višje šole in univerze učijo svojega jezika, so sicer bolj samozavestni od svojih predhodnikov glede identitete, saj imajo boljše pogoje za razvijanje lastne identitete prav preko boljšega poznavanja lastnega jezika, kulture in zgodovine, ki poteka ne samo v družinskem krogu, ampak v šolskih institucijah. Vsakodnevna raba jezika je tudi po mnenju mlajših potrebna za ohranjanje ne samo jezikovnega znanja ampak tudi za naravno rabo avtohtonega jezika v vsakodnevnem življenju. Tudi pri govorcih plemena Navajo je indirektno udiranje angleščine preko stavčne konstrukcije in uporabe "odvečnih” veznikov problem, ki ga starejši, vajeni bolj Čistega jezika, opazijo in popravljajo pri govorcih mlajše generacije. Za mlajše je sicer raba jezika zelo važna za identiteto, ni pa edina značilnost za določanje slednje. Sylvia Hadsvvorth je na to vprašanje odgovorila tako: "Biti Navajo zame ne pomeni le, da moraš govoriti ta jezik. Svojim študentom vedno poudarjam, da so Navajo kot kaka starejša oseba, lahko pa postanejo še bolj zavestni Navajo Ce se naučijo in govorijo ta jezik,” Na obeh posvetih je sodeloval tudi znani ameriški so-ciolinguist Joshua Fishman. Zbornik prinaša zapis dveh posegov. V prvem se dotakne vprašanja prenosa jezika na mlajše generacije in o pomenu obstoja jezikovne skupnosti za ohranjanje jezika. Fishmanov je tudi zadnji prispevek v zborniku. Na začetku poudari važnost soočanja z aktivisti avtohtonih jezikov za jezikoslovca, obenem pa tudi omejen učinek takovrstnih simpozijev za dejansko ohranjanje jezikov. Eden izmed možnih posegov na tem polju je arhivsko ohranjanje jezika ali narečja, preden ta dokončno izumre z zadnjim govorcem. Fishman citira v ta namen va-ližansko prizadevanje za ohranjanje tonslkega zapisa va-ližanskih narečij. Slednja so zaceli snemati pred več desetletij. Kljub temu, da se je ohranilo veliko posnetkov, so slednja neuporabna, saj je medtem izginila tudi tista tehnologija, s katero so posnel ta narečja! Za popolno ohranjanje jezika je potrebno, da se jezik tudi uporablja v javnosti in v vsakdanjem življenju. Oživljanje nekaterih jezikov, med katerimi latinščine, le preko ad hoc omizij oz. le znotraj akademskih krogov, še ne pomeni dejanskega preporoda jezika, saj ga ne uporablja neka živa skupnost ampak le skupina ljudi, ki jim je jezik nekak konjiček. Fisman na koncu svojega posega poudari, kot sin (židovskih) jezikovnih aktivistov in oCe in ded mlajših jezikovnih aktivistov, važnost življenja v manjšin-• skem jeziku. Arhivi lahko le opišejo podobo preteklosti, raba jezika pa ga ohrani tudi v živi obliki. Ziv jezik se ohranja prvenstveno ne v institucijah, ampak ob njih. Peter Rustja GLAVNI SVET / DEBELIŠ POTRJEN ZA PREDSEDNIKA, OTA IN FERLUGA ZA PODPREDSEDNIKA Kraški park: KZ pripravljena na sodelovanje z občinami in KGS SKGZ naj bo zveza organizacij - Priprave na obisk odbornika Goffarda V torek, 29. t. m., se je v polnoštevilni udeležbi prvič sestal na zadnjem občnem zboru izvoljen novi Glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu je imel najprej ozvolitev predsednika, dveh podpredsednikov in imenovanje članov izvršnega odbora. Glavni svet, kateremu je predsedoval najstarejši odbornik Alojz Križ-mančič, je v zvezi s prvo točko soglasno sprejel predlog o potrditvi dosedanjega vodstva Kmečke zveze in sicer predsednika Alojza De-belisa in oba podpredsednika Robija Oto in Silvana Ferlugo. Prav tako je soglasno imenoval novi izvršni odbor, ki ga po statutu sestavljajo predsednik, oba podpredsednika, vodja strokovne službe dr. Mario Gregorič in tajnik Edi Bukavec. V nadaljevanju je glavni svet imenoval še člane področnih komisij: za vinogradništvo in sadjarstvo, cvetličarstvo, vrtnarstvo, živinorejo, dvolast-ništvo, zadružništvo, jus in srenje, agriturizem, mlade kmete, probleme okolja in za kmečke žene. Glavni svet se je nato zaustavil pri oceni zadnjega občnega zbora in z zadovoljstvom ugotovil, da je bila izbira teme občnega zbora (Globalni načrt za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini - priložnost za vse) umestna, kar je potrdil tudi ves potek razprave. To je tudi potrdila kvalificirana prisotnost predstavnikov krajevnih uprav, predstavnikov in Slovenije in drugih gostov. Njihova prisotnost in posegi so bili dragocena priložnost za poglobitev nekaterih specifičnih problemov tržaškega kmetijstva, med katerimi so izstopali kriza zadružnih struktur, kriza živinoreje in zaščita okolja. Pri tem se je Glavni svet nujno zadržal pri vprašanju Kraškega parka (ki je bil tudi predmet poročila in razprave na občnem zhoru) in razpravljal tudi o pismu, ki ga je predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan Sirca, objavil v št. 17 »Novega Dela« z dne 24. 4., in v katerem obravnava stališče Kmečke zveze do Parka in ji očita nedoslednost v njenih stališčih v tej zvezi. Sprašuje se, če je KZ spremenila stališče do zakona 42/96, ki daje upravljanje Parka občinskim upravam in KGS ter poziva Kmečko zvezo, glede na njeno vlogo v življenju Kraševcev, k sodelovanju za skupno sooblikovanje teritorialne ureditve Krasa, s krajevnimi upravami. Glavni svet je potrdil, da svojega stališča do zakona 42 in do zaščite Krasa ni spremenil in ugotovil, da je KZ vseskozi zagovarjala stališče, saj morajo Kraški park v prvi vrsti upravljati prizadeti, to je predvsem kmetovalci, seveda preko krajevnih uprav in KGS. KZ je tudi stalno potrjevala in potrjuje tudi danes, da Kras, razen redkih izjem, ni izraz naravnih danosti pač pa predvsem izraz človekovih dejavnosti na njem, predvsem kmetijskih in da ga je zato mogoče ohraniti samo v okviru dejavnosti, v kateri je nastal. Glavni svet je tu- di potrdil stališče do deželnega zakonskega predloga, vendar je stališče prilagajal nasprotovanju predlogom, ki so prihajali predvsem s strani sil, ki gledajo na teritorij z drugačnimi interesi. Tako je KZ leta 1994 takratnemu odborniku za kmetijstvo glede parka izrazila svojo pripravljenost, da se uresniči park na znanih petih conah, ki so v smislu naravnih danosti posebno značilne za Kras in tudi v naslednjih letih potrjevala, da mora, če je treba te naravne značilnosti zaščititi, park v takem obsegu vsekakor upravljati KGS. Na seji avgusta 1996 je bil Glavni svet KZ prisiljen ob tem izraziti začudnje, da je deželni svet FJK klonil pred maksimalističnimi pritiski zelenih, župana in nekaterih Belcijevih »oboževalcev, in da so prisilili, da kraško zaščitena področja razširi na celotno območje Belcijevih rezervatov, ki da moraj predstavljati kontinuiteto ob mejnem pasu.« Glavni svet, je bilo rečeno, na torkovi seji, tudi ne razume zakaj se predstavnik KGS čudi našim stališčem, ki je dosledno s stališči svojih članov. Vsekakor pa je Glavni svet KZ izrazil svojo največjo pripravljenost za sodelo- vanje z občinskimi upravami in KGS in poudaril nujnost, da bi bila tudi KZ prisotna pri izdelovanju pravilnika za Kras. Končno je Glavni svet poudaril, da se Kmečka zveza ne namerava umakniti od svojih dolžnosti, da v največji meri sodeluje zato, da bodo vsi ukrepi v korist Kraševcev in kmetijstva, ne more pa zanikati, da je lahko tudi zaskrbljena, da bi zaradi parkov prišli bolj do izraza naravovarstveni interesi kot pa osnovni življenjski interesi Kraševcev. V nalsendji točki dnevnega reda se je Glavni svet zaustaivl tudi pri prenavljanju SKGZ in soglasno potrdil svoje stališče, da se mora ta krovna organizacija ohraniti in se razvijati kot organizacija organizacij in da se omogoči delovanje posameznikov v njej v okviru posebnega notranjega organa (kon-zulte), ki bo deloval kot organizacija posameznikov. Med raznim je Glavni svet razpravljal še o zakonskem predlogu za preureditev patronatov in o skorajšnjem obisku deželnega odbornika za kmetijstvo Gottarda v tržaški pokrajini. Glavni svet je tudi sklenil, da bo v dogovoru s Kmetijsko zadrugo odprl v njenih prostorih dvakrat tedensko svojo izpostavo za Breg, kar bo še dodatno okrepilo sodelovanje med obema ustanovama. Na koncu je član Lucijan Malalan seznanil Glavni svet z namero tržaške občine, da »bonificira« tre-bensko odlagališče smeti tako, da se na še neznanem obsegu površine bivšega smetišča navozi več metrov debelo plast odpadnega materiala, ki ga bodo pridobili pri izkopih za predore za novo avtocesto Padriče-Katinara. Komisarska uprava v Kraški mlekarni Kot smo že pred Časom poročali, je Dežela imenovala komisarsko upmvo za likvidacijo Zadružne krnske mlekarne na Colu. V tej zvezi je komisar dr. Claudio Maier odposlal članom in upnikom mlekarne pismo, v katerem jih obvešča, da jim zadruga dolguje 3 mesece plačil za oddano mleko. V pismu je navedeno koliko znaSa ta dolg mlekarne in vabi prizadete, naj v roku 15 dni sporočijo svoje morebitne ugovore v zvezi z navedeno vsoto. To sporočilo je normalna praksa pri takih postopkih in je dejansko v korist kmetov oz. zaščite rejcev, ki bi momli biti pri likvidacijskem postopku prednostna kategorija pri izplačevanju dolgov. DOMJO / OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE Bilanca je letos bolj spodbudna V soboto, 26. t. m., je v dvorani »Antona Ukmarja« kulturnega društva Fran Venturini' pri Domju, potekal občni zbor Kmetijske zadruge(Foto KROMA), na katerem je predsednik Boris Mihelič podal pregled stanja zadruge in vrsto predlogov za nadaljnje delo. Po njegovem poročilu nadzornega odbora, se je razvila razprava, v katero so se s tehtnimi posegi vključili prisotni člani, ki so v lepem številu napolnili dvorano. 2e takoj na začetku svojega poročila je predsednik z zadovoljstvom ugotovil, da je za razliko °d lanske, letošnja bilanca zadruge bolj spodbudna, saj izkazuje nekaj nad 40 milijonov lir dobička, ki pa bo s soglasjem članov šel v nedeljivi sklad, Po drugi strani pa so še druge pozitivne točke kot s° znižanje tekočih stroškov, Zal pa ostaja še vedno previsoka postavka Pasivnih obresti na bančna posojila, potrebna za poslovanje. Blagovni promet se je v lanskem letu Povečal za 8 do 12%, kar Pa še ni dovolj, je menil Mihalič. Treba je pridobiti nove kupce, predvsem domače namesto izgublje- nih z druge strani meje. Spremeniti in okrepiti je treba način in metode ponudbe, servisa in uslug. Vsekakor se bo treba še naprej truditi za še večja zmanjšanja tekočih izdatkov, za ojačitev ponudbe artiklov, okrepiti predvsem glavni center v Industrijski coni, ki je najbolj donosen, in izboljšati servis uslug. Pri tem je posebej omenil mehanično delavnico in njene težave. Če jih ne bomo premostili, je dejal Mihalič, bo delavnico tre- ba zapreti, vendar pa so bili člani v razpravi odločno proti taki možnosti, češ da je mehanična delavnica nujen sevis za klientelo. Predsednik Mihalič je nato v svojem poročilu govoril o pridobivanju zunanjih trgov in omenil vzpostavitev dobrih delovnih odnosov z nekaterimi podjetji v Sloveniji in na Hrvaškem. Razmišljal je tudi o perspektivah odprave mejnih omejitev. Dotaknil se je oljkarstva in pri tem pou- daril, da pritiče zasluga prav Kmetijski zadrugi z investicijami v letih 1976 in 1985, da je oljkarstvo pri nas dobilo svoj status, ki si ga tudi zasluži. Omenil je nadalje podpis konvencije z ERSA, ki predvideva strokovno pomoč strokovnjaka. Posebno poglavje v svojem poročilu je predsednik Mihalič namenil vprašanju osnovnega kapitala zadruge, ki ga praktično ni in se mora zadruga zato posluževati bančnih in članskih posojil. Nujno potrebna je dokapitalizacija. Za to je bil že lani odobren nov statut, ki predvideva povišek članskega deleža. Nadalje je predsednik omenil možnst prodaje dela imovine, t. j. sedeža v Ul. Foscolo, s čimer bi ublažili nelikvidnost in znižali bančna posojila, saj trgovina v tej ulici ni kdove kako rentabilna, zakoni pa nakazujejo tudi prilagoditev raznim normam, kar bi zahtevalo nove investicije. V iskanju finančnih rešitev je vodstvo zadruge stopilo v stik tudi s finančno družbo FINER-CO, katere član je zadruga sama, da bi priskočila na pomoč z vstopom v osnovni kapital za dobo deset let. V razpravi so prišli na dan še drugi predlogi in možnosti; med katerimi je odprtje operativne točke na Krasu, uvedba dvakrattedenskega urada Kmečke zveze na sedežu Zadruge za območje Brega in drugo. Rdeča nit, ki se je vlekla skozi ves občni zbor, pa je bila povečana skrb za članstvo, za njegovo razširitev in za izboljšanje delovne učinkovitosti. en OPRAVILA V MAJU Pozornost za vinograd in sadovnjak Kljub temu, da je pomlad zgodaj potrkala na vrata, je v aprilu spet pritisnil nepredviden mraz, ki je prizadel marsikatega kmetovalca, posebno v vinogradništvu, kot smo že poročali. V vinogradu imamo v tem mesecu veliko dela. Trta se je namreč prebudila in sedaj zahteva pozornost. Posebno bomo v tem mesecu pazili na oidij in na črno pegavost. Prješnji teden smo opisali črno pe-gavost, kateri moramo ob brstenju posvetiti pozornost. V tem mesecu začnemo tudi s škropljenji proti najhujši glivični bolezni trte, to je proti peronospori. Proti tej bolezni začnemo škropiti po starem, a še vedno veljavnem pravilu »treh desetic«, in sicer, ko je padlo vsaj 10 mm dežja, ko je temperura višja od 10 stopinj Celizija in ko so mladike dolge vsaj 10 cm. O škropljenju vinske trte bo več govora prihodnjič. Ce sadovnjak in oljčni nasad pustimo otravljene-ga, kar se pri nas pogosto dogaja, travo v maju prvič pokosimo.To nekoliko zaustavi rast plevela in dobro obdrži strukture zemlje. Ce pa zemljo okrog dreves kopljemo, to storimo sedaj vendar zelo površinsko, da ne bi ranili korenin. V maju so v glavnem skoraj vse sadne vrste odc-vele. Izjeme so lahko kake pozne sorte in pa aktinidija. Slednja je dvodomna in za opraševanje potrebuje žuželke; večkrat je koristno, da v večjem nasadu pripeljemo v dobi cvetenja panje. Cvet aktinidije ni dovolj privlačen za čebele. Da povečamo njihov obisk na cvetovih, slednje poškropimo z 10 litrov vode, v kateri razstopimo 200 gramov skladkorja. Ko so breskve velike kot češnja oz. približno 20-25 dni potem, ko novonastali sadež izgubi vse cvetne ostnake, sadeže redčimo. S tem opravilom ne smemo preveč čakati, to moramo storiti preden koščica otrdi (ko še lahko sadež z nožem razrežemo na pol). Preostali sadeži bodo na ta način poštah debelejši in bolj kakovostni. Redčimo tako, da pustimo po en sadež vsakih 8-10 cm. Redčenje je koristno tudi za marelice. V maju pobiramo prve sadeže, to so zgodnje sorte češnje. Med tem opravilom moramo zelo paziti, da ne poškodujemo kratkih vejic, kjer rastejo češnje po več skupaj in ki jim pravimo majske kitice. Češnja namreč rodi kakovostne sadeže na takih vejicah precej let. Na koncu meseca cveti tudi oljka, ki je vetrocvet-na rastlina, zato pri opraševanju ne potrebuje prisotnosti čebel. Tik pred cvetenjem je dobro, da oljke pognojimo z dušikom, na ta način se bodo cvetovi bolje oplodili. Količina gnojila je odvisna od raznih faktorjev, posebno pa od količine pridelka. Pred kakim mesecem smo pisali, kako in koliko gnojimo oljko in rekli, da 2/3 gnojila potresemo ob brstenju, 1/3 pa okrog cvetenja. Za npr. oljko, ki nam daje približno 10 kg pridelka, bomo sedaj pognojili s pri-bližno 200 gr uree. V tem mesecu je treba biti posebno pozorni na bolezni in škodljivce sadnega drevja. Poganjki so pač mladi in sočni, torej zelo občjutljivi za njihov napad. Predvsem se v tem letnem času pojavijo nadležne listne uši, ki srkajo rastlinski sok iz mladih delov rastline in iz listov. V vrtu sejemo lubenice, blitvo, korenjček, radič, fižol, solato, špinačo, peteršilj, baziliko in druge povrtnine. Presadimo oz. sadimo paradižnik, jajčevce, papriko, bučke in kumare. Rastline nekoliko pognojimo na površju. Grahu postavimo oporo, če tega še nismo storili. Paradižnike podpremo s palico ali trsom. Isto naredimo tudi za fižol. V tem času moramo dnevno slediti razvoju rastlin. Deževno in vlažno vreme je namreč zelo udobno za razmnoževanje raznih bolezni in škodljivcev. V primeru bolezni škropimo zmerno in ko je to res potrebno. V tem mesecu se na vrtu pojavljata tudi trava in plevel, ki ju moramo takoj odstraniti, saj zavirata razvoj rastlin, posebno mladih. V maju pobiramo dišave (žajbelj, timijan, rožmarin), za sušenje. Pobiramo jih zjutraj in jih sušimo v senci. Trato pokosimo 4-5 cm visoko, nato jo zalijemo in gnojimo z majhno količino gnojil. Lahko še sejemo nove trate (1 kg semena na 20-30 kv. m). Na novo sejana trata mora biti v tem času vedno dovolj dr. Magda Sturman vlažna. KOŠARKA / SINOČI V B LIGI KOŠARKA / V 27. KOLU D LIGE Neverjeten razplet: jadranovci še v igri Premagali so Argento z odlično igro Tomosinijo (28 točk) Radenska slavila po 2 podaljških Kontovel blizu presenečenja proti Santosu Dom Agorest Rob Roy igro danes v Dolini Dean Oberdan v akciji (Foto Balbi/Kroma) NOVICE Odbojka: zmaga Slovenije z Bih v kvalifikacijah za EP Slovenija - BiH 3:0 (15:11,15:6,15:8) MURSKA SOBOTA - Moška odbojkarska reprezentanca Slovenije je v drugem srečanju kvalifikacijske skupine E za uvrstitev na EP premagala Bosno in Hercegovino s 3:0.10. maja bo Slovenija ob 15. uri v Novi Gorici igrala proti Finski. Vrstni red (v oklepaju število odigranih tekem): Češka (3) 6, Finska (3) in Španija (4) 4, Slovenija (2) 2, BiH (3) 0. A2 liga: Dinamica v Pozzuoliju POZZUOLI - Danes ob 18. uri bo v Pozzuoliju četrta polfinalna tekma konCnice košarkarske A2 lige med domaCo ekipo Serapide in goriško Dinamico, ki vodi z 2:1. Goričani so v četrtek doma zamudili edinstveno priložnost, da bi že na tretji tekmi obračunali z današnjim nasprotnikom. Prevelika želja po zmagi in prenagljenost sta bili usodni za Goričane, ki nikakor niso znali premagati nasprotnikove conske obrambe. Morebitna peta in odločilna tekma bo v Gorici v Četrtek, 8. t.m. ob 20.30. Motociklizem: Waldmann pred Capirossijem JEREZ - Nemški motociklist Ralf VValdmann je osvojil »pole position« v razredu 250 ccm za današnjo VN Španije v motociklizmu s Časom 1:44, 606. Na drugo mesto se je vurstil Tetsuya Harada (apriliaO 1:45, 321, tretji pa Loris Capirossi (aprilia) 1:45, 418. Sele Četrti Cas (1:46, 144) pa je dosegel Max Biaggi na hondi, ki pa še Čuti posledice poškodbe. V razredu 125 ccm je bil najboljši Spanec Jorgi Martinez (aprilia), v razredu do 500 ccm pa Japonec Tadayuki Okada (honda) pred Avstralcem Michaelom Doohanom (honda). Tenis: Gruzija - Slovenija prekinjeno zaradi dežja TBILISI - Prvi niz srečanja dvojic v dvoboju prvega kroga druge evroaftiske zone med Gruzijo in Slovenijo je bil pri rezultatu 6:6 zaradi dežja prekinjen. Borut Urh in Marko Por sta imela priložnost za zmago v prvem nizu, a nista izkoristila treh zaključnih žog. Dvoboj, v katerem je trenutni rezultat 1:1, se bo nadaljeval danes zjutraj. Na srečanju Norveške in Nigerije je trenutni izid 3:0 za Norvežane. Ce bo Slovenija v Gruziji zmagala, se bo v Novi Gorici pomerila z zmagovalko Norveško, v nasprotnem primeru pa prav tako v Novi Gorici s poraženo Nigerijo. V Miinchnu v finalu Corretja in Philippoussis, v Hamburgu Majolijeva in Dragomirova MUNCHEN - V finalu moškega teniškega turnirja v Miinchnu z nagradnim skladom 425.000 dolarjev se bosta pomerila Spanec Alex Corretja in Avstralec Mark Philippoussis. Corretja je v polfinalu s 6:3 in 6:1 premagal Švicarja Marca Rosseta, 20-letni V hamburškem finalu pa se bosta pomerih Hrvatica Iva Majoli in Romunka Ruxandra Dragomir. Majolijeva je v polfinalu s 6:2 in 6:3 premagala Španko Marijo Sanchez, Dragomirjeva pa je bua s 6:4 in 6:0 boljša od Francozinje Anne Gaelle Sidot. Jadran - Argenta 88:85 (48:49) JADRAN: Pregare 10 (4:4 prosti meti, 0:3 met za dve, 2:3 met za tri), Arena (-, 0:2, -), Požar 3 ( -, 0:1,1:2), Grbec 6 (-, 3:4, 0:2), Rebula 5 (3:4, 1:3, -), Oberdan 6 (3:4, 0:2, 1:1), Samec 8 (1:1, 2:4, 1:1), Hmeljak 4 (2:2, 1:3, -), Rauber 17 (2:2, 3:5, 3:8), Tomasini 28 (2:4, 13:15, 0:2), trener: Čehovin. PM 17:21. SON: 30. PON: Rauber (30), Arena (31), Grbec (35).3T: Rauber 3, Pregare 2, Požar 1, Oberdan 1, Samec 1. ARGENTA: Giomo 17 (3:4), Procaccini 15 (7:11), Vettore 4 (4:6), Benzi 19 (7:10), Nucci 10 (2:6), Pic-cin 6 (6:6), Tavolazzi, Mi-gliari 14 (4:5), Ferretti n.v., Checcoli n.v., trener Trevisan. PM 33:48. SON: 21. PON: Procaccini (40). SODNIKA: Zammuner (Dossone) in Vecchio (Treviso). Jadranovci so po izredno razburljivem boju sinoCi v predzadnjem kolu »play-outa« B fige premagali Argento in imajo kolo pred koncem še možnosti, da se rešijo pred izpadom. V predzadnjem kolu se je namreC na ostalih dveh igriščih zgodilo zares nemogoče: tako Piove di Sac-co kot Collegno sta zmagala v Bergamu, oz. v Valdar-nu, tako da je kolo pred koncem vse postavljeno na glavo. Argenta in Collegno imata sedaj po 8 točk, Jadran pa 6. V primeru, da jadranovci v soboto zmagajo v Collegnu, Argenta pa doma izgubi z Bergamom, potem bi si Jadran priboril obstanek v drugoligaški konkurenci tudi za prihodnjo sezono. Jadra- novci bi na posebni lestvici treh ekip imeli 6 točk, Argenta 4, Collegno pa 2. Torej tisto, o Čemer ni nihče pred tem kolom sploh upal razmišljati, se je zgodilo. Vse se bo odločilo zato prav v zadnjem kolu. Sinočnja tekma je bila skoraj dramatična. Svoje pa sta »prispevala« tudi izredno nerazpoložena sodnika, ki gotovo nista bila preveč naklonjena naši ekipi: dosodila sta ji kar 30 osebnih napak, Rauber in Arena sta morala v 30. in 31. min. zaradi 5 osebnih napak zapustiti igrišCe, štiri minute kasneje še Grbec. Kljub temu pa so jadranovci stisnili zobe in z izredno razpoloženim Luciom Tomasinijem (28 točk) držali korak z gosti. Zadnje tri minute so bile res dramatične: jadranovci so povedli za tri točke (78:75). V obrambi so končno zaigrati, kot je tred-ba na takih srečanjih, in minuto pred koncem voditi 84:79. V zadnjih sekundah so jadranovcem pri prostih metih zadrhtele roke, kljub temu pa so v obrambi to nadoknadili in na koncu slavili izredno pomembno zmago. Ce za igro v prvem polčasu lahko pohvalimo le Tomasinija, za drugi del tekme zaslužijo prav vsi pohvalo zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti in borbenosti, (bi) OSTALA SINOČNJA IZIDA: Scame Bergamo -Piove di Sacco 65:74; Valdarno - Collegno 61:63. VRSTNI RED: Scame Bergamo 12, Valdarno in Piove di Sacco 10, Argenta in Collegno 8, Jadran 6. ZADNJE KOLO: Argenta - Scame, Piove di Sacco - Valdarno, Collegno - Jadran. Petrolifera Grado - Bor Radenska 73:85 (62:62, 31:33) BOR: Filipčič 7 (3:10, 2:4, 0:1), Susani 16 (4:6, 6:11, 0:3), Perčič 14 (2:4, 6:8, 0:0), Barini 10 (6:11, 2:8, 0:0), R. Simonič 2 (2:2, 0:2, 0:0), M. Simonič 16 (1:2, 3:6, 3:5), Tomšič 5 (0:0, 1:1, 1:3), Ra-sman 7 (3:9, 2:6, 0:0), Klabjan 8 (0:0, 4:5, 0:0), Gabimo n. v. trener: Canciani. PM: 21:44; Met za dve točki: 26:51; Met za tri točke: 4:12; Skupno: 30:63; SON: 26; PON: Perčič in Rasman; Tri točke: M. Simonič 3, Tomšič 1. Borovci so v petek v Gra-dežu po zelo napeti in izenačeni tekmi iztržili po-membeno zmago in se obenem oddolžili domačinom za pekoč poraz iz prvega dela prvenstva. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno s številnimi prekrški tako na eni kot na drugi strani. Odločitev je padla šele v podaljšku, toda domačini bi lahko že prej zapečatili izid v svojo korist, če Milotti ne bi zgrešil dveh prostih metov dve sekundi pred koncem pri izidu 62:62. Tako sta peterki morali odigrati še dodatnih pet minut. In tu so predstavniki Radenske nadvsem nadigrali domače košarkarje, ki so zaradi petih osebnih napak in prekomerne živčnosti izgubili najboljše posameznike. Podaljšek se je končal s 23:11 za Bor, čeprav so naši grešili proste mete kot za stavo. Trener Canciani je tako komentiral potek srečanja: »Fantje se niso najbolje znašli v tuji telovadnici. Kljub temu pa smo z odločno igro v obrambi in nekaj sreče ob koncu zasluženo zmagali. Ce odpravimo nekatere odmore v igri, lahko v preostalih treh kolih zaigramo še bolj uspešno.« Naj omenimo, da Čaka borovce v prihodnjem kolu novo gostovanje, kajti že v petek bodo v Ronkah nastopiti proti neugodni domači peterki. (Niko Stokelj) Santos - Kontovel 62:58 (34:35) KONTOVEL: M. Emili 2, Turk 14 (2:4), I. Emili 13 (3:5), Godnič 2, Civardi 10, Križman, Spadoni 10 (2:4), Starec 5, Vodopivec 2, Čeme n.v., trener Starc. SON: 23. PON: Turk (38). 3T: Spadoni 2, Starec 1. Kontovelci so vCeraj v gosteh proti Santosu zamudili lepo priložnost, da bi osvojiti prestižno zmago in napravili domovcem veliko uslugo. Tekma je bila izredno izenačena, saj nobena od obeh ekip ni povedla za več kot 7 točk. Za Kontovelce pa so bile usodne zadnje tri minute igre, ko so nerodno izgubiti nekaj žog (zgrešene podaje in koraki), gostitelji so si priigrati 4 točke prednosti in naposled tudi zmagali. Kontovelci so imeli prav v zadnji minuti še možnost, da osvojijo tekmo. S trojko Mitje Starca so stanje 19 sekund pred koncem srečanja znižali na eno samo točko (58:59), preu-ranjen met na koš in nato osebne napake so naši ekipi preprečili, da bi spremenila rezultat v svojo korist. Tudi vCeraj pa so Kontovelci dokazati, da se lahko v tej ligi enakovredno borijo z vsemi, tudi boljšimi nasprotniki. »Spet smo v končnici tekme preveč grešili, da bi lahko zmagati. Skoda, kajti Santosu smo bili povsem enakovredni, na trenutke celo boljši,« je po tekmi dejal Kontovelov trener Claudio Starc, (bi) Domovci danes s Chiarbolo v Dolini Vodilni Dom Agorest Rob Roy bo danes gostoval v Dolini, kjer ga čaka Chiarbola. Domovci so favoriti, previdnost pa ne bo odveč. PROMOCIJSKA UGA Breg - Virtus Basket 97:93 (79:79,67:67,30:36) ODBOJKA / Al Sisley slavil v Modem in povedel z 2:1 v zmagah Las Daytona Modena - Si-sley Treviso 1:3 (15:7,11:15, 17-15 7-151 LAS DAYTONA: Vullo 5 (2+3), Sartoretti 21 (13+8), Bracci 18 (8+10), B.Van de Goor 26 (7+19), Cantagalli 11 (2+9), Cuminetti 31 (7+24), M.Van de Goor 2 (1+1), Pi-gnatti, Laraia, Bulgarelli, Gia-ni, Daniele. SISLEY: Gardini 19 (8+11), Gravina 18 (7+11), Tofoli 2 (2+0), Zwerver 23 (12+11), Bernardi 1 (0+1), Fomin 34 (12+22), Desiderio, Pietrelli 5 (2+3), Cisolla 0+0, Biribanti, Vermiglio, Di Franco. Trajanje setov: 34, 30, 33 in 27 minut; zgrešeni servisi: Las 32, Sislev 25. Finalni dvoboj končnice za naslov odbojkarskega prvaka se nekoliko presenetljivo preveša na stran Sislevja iz Trevi-sa, ki je včeraj slavil sredi Mo-dene in povedel z 2:1 v zmagah. Ekipa iz Trevisa ima že v sredo možnost, da v domači dvorani (začetek ob 20.15) tretjič zmaga in ubrani naslov državnega prvaka. TENIS / POKAL Obe ekipi Gaje danes začenjata z nastopi Danes bodo svoje nastope v italijanskem pokalu začeli tudi igralci in igralke Gaje. V prvem srečanju bo moška ekipa doma igrala proti drugi ekipi miljskega Borogo-laura (začetek ob 9*. uri na Padričah), dekleta pa bodo danes gostovala v Trstu (Miramarski drevored ob 15. uri) pri DLF. Kapetan moške ekipe Roberto Čorbo ima na razpolago precej igralcev in se bo pred današnjo tekmo odločil, kdo bo igral ob Albertu Prelcu in Ediju Skerlavaju, ki bosta skoraj gotovo zaigrala. Skoda je, da bo pri fantih manjkal eden od močnejših igralcev Vidovič. Pri dekletih je že znana sestava ekipe. V pokalnih nastopih bodo barve Gaje branile Tatjana Cač, Chantal Ros-smann in Magda Gojca. -[ AVTOMOBILIZEM Na Hungaroringu Alberto Zenič prvi v razredu N 2000 BUDIMPEŠTA - Zamejski avtomobilist Alberto Zenič, ki tekmuje za AMK Olimpija iz Ljubljane je včeraj na Hungaroringu na Madžarskem na 2. dirki za srednjeevropsko prvenstvo osvojil prvo mesto v svoji kategoriji N do 2000 ccm, v absolutnem merilu pa je v konkurenci 22 avtomobilistov s s vojim oplom astra GTI 2000 osvojil zelo dobro četrto mesto. Zenic je bil s svojim nastopom zadovoljen, saj je imel na dopoldanskem treningu nekaj težav z zavorami in je v svoji kategoriji osvojil šele tretji Cas. Do popoldanske dirke so napako na zavorah odpravili, tako da se je Zenic lahko spustil v boj z ostalimi. Zanimi- vo je, da so morali Start ponoviti, ker je v prvem krogu prišlo do trčenja treh avtomobilov, od katerih sta bila dva tako poškodovana, da nista mogla na ponovljeni Start. Zamejski voznik je nato nadoknadil precej mest in bil na koncu najhitrejši v svoji kategoriji. Ze naslednji teden bo v tej kategoriji na sporedu dirka v Zeltvregu, ki bo veljala kot tretja preizkušnja za srednjeevropsko prvenstvo, istočasno pa bo veljala tudi za državno prvenstvo Slovenije, v katerem Zenič nastopa s precejšnjimi ambicijami. Teden dni kasneje bo druga preizkušnja za DP, dirka pa bo na Grob-niku pri Opatiji. BREG: Berdon 7 (3:5), Pavlica 27 (8:10), Schiulaz 17 (5:8), Baldi 2, Barini 17 (0:2), Gobbo 15 (2:4), Mingot 11 (3:6), Tavčer 1 (1:2), Kocjančič. 3T: Pavlica, Gobbo, Barini 1; SON 24. Brežani so prav na koncu odigrali svojo daleč najboljšo letošnjo tekmo in premagali Virtus. Toda gre za Pirovo zmago, saj je Breg že izpadel, Virtus pa ostaja v promocijski ligi. Dolinčani so zaigrati zrelo in po rahlem zaostanku v prvem delu v nadaljevanju nadoknaditi zaostanek V prvem podaljšku je Virtus že vodil s 6 točkami razlike, toda Breg se ni predal in v zadnji sekundi je s trojko Barinija izsilil še dnigi podaljšek, v katerem je bil prepričljivo boljši. Za dobro igro zaslužijo pohvalo vsi, pri gostih pa je izstopal bivši igralec A lige Floridan, ki je dosegel 38 točk. V CENTI Devinova gorska kolesarja osvojila 4. mesto Na tekmi dvojic z gorskimi kolesi v Sammardanchii pri Centi sta nastopila tudi Devinova prestavnika Christian Leghissa in Tomaž Legiša, ki sta v svoji kategoriji »elite« osvojila odlično 4. mesto. V absolutni ravzr-stitvi pa sta bila v konkurenci 56 parov prav tako dobra peta. Na 15 km dolgi progi je zmagal videmski par Tabotta - Petris. Medtem ko je Christian opravil že vrsto tekmovanj, pa je bilo to prva tekma za Tomaža po dvoletnem premoru zaradi študijskih obveznosti. Sezona v tej disciplini je za SK Devin v polnem teku. Ze danes bo društvo s svojimi predstavniki nastopilo v Vicenzi, čez teden dni ga čaka tekmovanje, ki bo veljalo za pokrajinsko prvenstvo pri Domju, 18., t.m. pa bo deželno prvenstvo v vožnji na kronometer. Društvo se že sedaj pripravlja na tekmo, ki jo bo 1. junija priredilo v Oerovljah. Naj omenimo še, da je Devinov elan Danilo Bergamasco po štirih preizkušnjah prvi na deželni lestvici v kategoriji master 3. MOŠKA B2 LIGA / KLJUB ZMAGI V GORICI V MOŠKI IN ŽENSKI C1 LIGI / TR! ZMAGE Riviera ni pokvarila slavja Koimpex igral le dva seta Vdovci so po lahkem vodstvu z 2:0 povsem popustili Slogaši so bili proti servisom Chioggie brez moči Soča Sobema po dolgi suši do točk - Goriški ženski šesterki uspešni v gosteh La Goriziana Zadružna kreditna banka slavila v Martignaccu, Kmečka banka K2 šport v Gradišču Imsa Kmečka banka -Riviera 2:3 (15:12, 15:1, 12:15, 9:15,14:16) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 15+14, 5u-lina 8+11, Florenin 7+15, Cola 3+5, Beltrame 7+10, Marchesini 0+0, Radetti 2+1, Buzinelli 1+2, S. Černič, Koršič, Mania. Servis (točke/napake): Imsa 4/11, Riviera 1/12. Blok: Imsa 12, Riviera 9, Napake: Imsa 11, Riviera 21. Kljub temu, da so si preteklo soboto valovci matematično zagotovili napredovanje v Bi ligo, so obljubljali, da se bodo Se naprej borili, njihov glavni cilj pa je bil do konca prvenstva ohraniti nepremaganost na domačem igrišču. Po prvih dveh setih, predzadnji domače tekme, je kazalo, da bodo valovci vnovčili novo zmago z rezultatom 3:0. Stvari pa so se začele zapletati od tretjega seta dalje. Riviera je začela braniti polje, kakor zna, v domačih vrstah pa je začetna zagnanost počasi začela ugašati. Gostje so tako najprej nadoknadili en set 'zaostanka, nato izenačili stanje v setih in dosegli igranje tie breaka. To je bil za hnso Kmečko banko prvi letošnji tie break na domačih tleh. Po dobrem začetku je Imsa pri menjavi igrišča vodila 8:6. Riviera pa je izenačila pri enajstini in si zagotovila prvo mate žogo pri stanju 14:13. Pla-vodreči niso takoj popustili . Blok gostov pa je bil ob koncu odločilen, tako so valovci okusili grenkobo domačega poraza prav na dan praznovanja napredovanja. Ob koncu vsekakor v domačih vr- stah ni bil nihče preveč potrt, igralcem je bilo žal samo zato, da niso z zmago počastili navijače, ki so ob priliki okrasili telovadnico z društvenimi barvami. (A&D) Chioggia - Koimpex 3:1 (15:12, 10:15, 15:3, 15:6) KOIMPEK: De Cecco 13+30, Stabile 3+7, Božič 5+5, Princi 2+1, Riolino 3+1, Butelli 2+0, Aljoša Kralj 2+3, Strajn, Volčič, Miot. Servis (točke/napake) 4/15. Slogašem ni uspel podvig, da bi premagali Chioggio, ki je s sinočnjo zmago na 3. mestu dohitela San Miguel. De Wal-dersteinova ekipa je bila nasprotnikom v prvih dveh setih enakovredna, potem pa je Chioggia z odličnimi servisi povsem dotolkla Slogin sprejem in brez težav osvojila tretji in četrti set. Slogaši so dobro pričeli in bili v prvem setu stalno za petami nasprotnikov, ki pa so bili v končnici priseb-nejsi, pri čemer pa sta sodnika dvakrat grobo oškodovala goste in to v ključnih trenutkih. Se boljše je Koimpex zaigral v drugem setu, v katerem je visoko povedel s 7:2 in 13:3. Chioggia je reagirala, se nevarno približala slogašem, ki pa so ohranili mirno kri in stanje v setih izenačili. Žal pa je bila tekma v nadaljevanju povsem enosmerna. Ostali izidi: Red Level - San Miguel 3:0, Corde-nons - Mogliano 3:1, Santa Giustina - Fossd 3:2, Lagualight - Copparo 3:0. MOŠKA C1UGA Ponte nelle Alpi - Soča So-bema 0:3 (8:15,9:15,10:15) SOČA: Klede 10+11, R. Pe-tejan 10+5, Braini 2+7, Brisco 3+3, Uršič 5+8, Tomšič 0+1, Makuc, Battisti, Cotič. Okrnjeni sočani (manjkala sta Diego Petejan in Mitja Feri), ki jih je tokrat vodil predsednik Marjan Černič, ker je bil trener Jakopič kaznovan, so po dolgem sušnem obdobju končno spet prišli do točk. V gosteh so s 3:0 po dobri igri premagali Ponte nelle Alpi, ki je bil tudi zadnja ekipa, ki je položila orožje pred goriško še-sterko. V prvih dveh setih je bila premoč Soče Sobeme očitna. Vodstvo je bilo zelo zanesljivo, tako da sta oba seta brez težav pripadla gostom. Le v začetku tretjega so domačini povedli z 8:4, toda sledila je odločna reakcija»Soče, ki je z delnim izidom 7:0 poskrbela za preobrat in nato mirno zaključila srečanje, v katerem zasluži pohvalo za dobro igro vsa ekipa. ZENSKA Cl LIGA Tomana - Kmečka banka K2 šport 2:3 (15:12, 13:15, 15:7,13:15,11:15) KMEČKA BANKA K2 ŠPORT: H. Corsi 9+9, Brisco 7+11, Trapuzzano 1+2, Princi 1+0, V. Cemic 9+4, M. Cemic 1+3, Braini 2+4, Pitacco 5+4, Bulfoni 0+0, Pascolat 1+1. Servis (točke/napake): Tor-riana 6/8, Kmečka banka K2 šport 8/14. Torriana je presenetila z borbeno in dobro igro, vendar pa je zmaga vseeno šla v Gorico. In ker je bila težka, so se je v tabora 01ympie še posebej veselili. Po dveh izenačenih setih je Torriana odločno prevzela niti igre v svoje roke in gladko osvojila tretji set, v četrtem pa povedla z 9:5. Kazalo je ŽENSKA B2 LIGA / NA GOSTOVANJU PRI VODILNEM SCHIU Soliden odpor Koimpexa Wuber Schio - Koimpex 3:1 (11:15,15:3,15:11,15:12) KOIMPEK: Mamillo 2+5, Pertot, Gruden 0+1, Piccoli 0+0, Barbara Gregori 4+7, Srichia 3+7, Fabrizi, Paola Gregori 1+1, Benevol 5+11, Ciocchi, Cok 3+9, Vodopivec 0+0. Servis (tocke/napake): Schio 12/22, Koimpex 3/25 Združena ekipa se je dobro upirala vodilnemu Schiu, la pa je bil vendarle premočen in je dokazal, da je najboljša šesterka v ligi. Koim-pex je bil večji del tekme enakovreden nasprotnicam, vendar je drago plačal nekaj »kriz« v sprejemu servisa in veliko število zgrešenih servisov, nerazpoložena Srichia pa ni mogla nuditi običajnega doprinosa, tako da jo je na krilu v drugem delu tekme zamenjala Paola Gregori. Koimpex je v prvem setu igral zagrizeno. Do 10. točke je bilo stanje izenačeno, v končnici pa So gostje presenetile nasprotnice in vknjižile set. V drugem setu je Koimpexov sprejem odpovedal na vsej črti, tako da se je Wuber lahko razigral. Začetek tretjega seta je bil spet boljši in Koimpex je povedel z 8:4, ko je Schio z natančnimi in zelo raznolikimi servisi spet spravil v zadrego združeno ekipo in z delnim izidom 9:0 poskrbel za preobrat, nato pa do konca seta ohranil pridobljeno prednost. Koimpex je v četrtem setu zaigral brez nihanj, nekajkrat skoraj v celoti nadoknadil zaostanek treh, štirih točk (9:6, 11:7, 12:11), na koncu pa je močnejši Schio vendarle prevladal z napadi močne Marzottove, kateri se je tokrat pridružila tudi Garduz-zova. Trener Sain vsekakor meni, da je njegova ekipa pokazala napredek v primerjavi z zadnjimi nastopi, kar je nadvse spodbudno pred prihodnjima dvema nastopoma proti Noventi in Moglianu. Pozit-ven je bil še zlasti nastop Mamillo-ve in Barbare Gregori, ki spet pridobivata na formi. Velja omeniti še matematično napredovanje Sangiorgine, ki je v odločilni tekmi pred 700 gledalci premagala neposrednega tekmeca Camst. Ostali izidi: Albators - Porvcia 3:0, Conegliano - Noventa 3:2, Ro-vereto - Godigese 2:3, Alloys - Ca-vazzale 0:3, Sangiorgina - Camst 3:1, Mogliano - Marzola 3:0. že, da je 01ympia v izgubljenem položaju, ko je trener Kalc prvič po poškodbi poslal na igrišče Trapuzzanovo namesto Bulfonijeve in organizacijo igre zaupal Briscovi. Potek igre se je tedaj obrnil, gostje so takoj izenačile in na koncu set tudi osvojile, v tie breaku pa so bile stalno v vodstvu. »Bila je to res zmaga kolektiva, saj sem v vseh setih veliko menjaval. Vse igrale so igrale dobro, na koncu pa smo bili mi v bistvu bolj sveži kot oni, potem ko je že kazalo, da bomo popustili,« je povedal trener Kalc o 10. prvenstveni zmagi njegove ekipe. Libertas Martignacco - La Goriziana Zadružna kreditna banka 0:3 (11:15,6:15,12:15) LA GORIZIANA: Tomšič 3+0, Uršič 2+3, Ambrosi 9+9, Mo. Tomasin 11+9, Orel 1+5, Mi. Tomasin 5+6, Cemic 1+5, Humar 0+0, Zuccarino. Servis (T/N): 12/7; blok: 5+1. Valovke so z zelo dobro igro v gosteh premagale popolni Martignacco, ki je samo sredi prvega in tretjega seta povzročil nekaj preglavic Jerončiče-vim varovankam. Na splošno pa je bila igra vedno v rokah Goričank, M so predvsem z zelo dobrim servisom sejale paniko v vrstah domačink. Valovke so namreč dosegle kar 12 asov, poleg tega pa so še velikokrat spravile v težave sprejem domače ekipe. Zato je zmaga valovk zaslužena, pohvalo pa zasluži vsa ekipa. V prvem in tretjem setu je prišlo do »black outa« po vodstvu z 11:1 oziroma 9:1. Takrat je Libertas preko centra z visoko Bertucdjevo v prvem setu znižal na 11:14, v tretjem pa je celo izenačil na 11:11. Toda v obeh primerih so nato valovke reagirale in osvojile set. Dragi set pa je bil po začetni izenačenosti (5:5) v domeni Je-rončičevih varovank. DEŽELNE LIGE / V MOŠKI C2 LIGI NARASCAJNICE / PRVI FINALE 0lympia sklenila prvenstvo na 2. mestu Usoda borovcev odvisna od ostalih Sokol izgubil po 5 nizih - Espego bližji obstanku, slogašice spet v nevarnih vodah MOŠKA C2UGA 01ympia CDR - Torriana 3:1 (15:4,12:15,15:8,15:6) OLVMPIA CDR: Simon Terpin ^+18, Janez Terpin 3+6, Maraž 0+1, ooris Sfiligoj 8+7, Gregor Sfiligoj o+0, Domi 3+10, Bensa 8+5, Hlede 0+0, Andrej Terpin 4+1, Guzzon 1+0, Pintar 0+0. D t*61]^8 ^0C^e^naPa^el 0/10. Blok: 01ympia se je brez težav maščevala Torriani, ki ji je v prvem delu zadala za kasnejši razplet prvenstva menda usoden poraz v boju za prvo mesto. Zmaga Goričanov je bila pov-s®m rutinska. Vse je delovalo dobro, od bloka do servisa in sprejema, tako pa je dal trener Vukovič možnost ^Fanja vsem igralcem, poraz v dru-8em setu pa je treba pripisati izkjuč-P° napakam 01ympie. S to zmago si )e 01ympia zagotovila končno 2. mesto na lestvici, kar je seveda odličen rezultat, ki pa kljub temu pušča preče] grenkobe. VBU Videm - Bor Fortrade 1:3 (15:12,11:15,8:15,15:17) BOR: Taberni 4+6, Pavlica 0+0, Ujloni 4+7, D. Furlanič 11+16, Marega 2+5, Cutuli 2+0,1. Furlanič 2+4, Cella 0+2, Šušteršič 0+0, Danieli 9+22. Tekma ni odločala več o ničemer, zato zbranost ni bila na višku, igra pa na nizki ravni. Borovci so začeli nepovezano in že izgubljali z 10:1 in 12:5 (pet asov VBU-ja), nato so reagirali, a je bilo že prepozno. V nadaljevanju so zaigrali bolj odločno in uveljavili svojo premoč in večj izkušenost, čeprav je bil zadnji set izenačen. Velja omeniti, da je prav v zadnjem kolu krstni nastop opravil Rado Šušteršič in dobro opravil svojo nalogo. Borovci so končali na 6. mestu z osmimi zmagami v dragem delu, od rezultatov, ki jih bodo dosegla moštva iz FJK, ki nastopajo v državnih ligah, pa je odvisno ali bo 6. mesto dovolj za obstanek v bodici C ligi. ZENSKA C2 LIGA Sokol - Gonars 2:3 (9:15, 15:8, 15:9,7:15,13:15) SOKOL: L. in T. Masten, Visen-tin, Martina in Maja Kosmina, Spacal, Ferluga, Milič, Zadnik. Servis (točke/napake): Sokol 3/12, Gonars 9/12 Sokol je v zadnjem nastopu v letošnjem prvenstvu zaigral dobro, to- da za zmago mu je zmanjkalo nekaj športne sreče, Nabrežinke pa so v odločilnih trenutkih tudi napravile več napak od nasprotnic. Zelo dobro so sokolovke igrale v 2. in 3. setu, medtem ko je bil tie break zelo izenačen. čeprav so ves čas vodile gostje, pri katerih ima največ zaslug za zmago Rossijeva, ki je bila neustavljiva tako v prvi kot v dragi liniji. MOSKADUGA Espego - Rozzol 3:1 (15:11,16:14, 13:15,15:7) ESPEGO: Černič, Campagner, Macus, Mucci, Plesničar, Mania, Braione, Sergio, Jelen, Devetak, Po-letto. Espego je z zmago proti četrtou-vrščenemu Rozzolu vnovič dokazal, da je njegov skromen položaj na lestvici lažen, hkrati pa so mladi igralci združene ekipe naredili važen korak na poti do obstanka. Tokrat so zaigrali izvrstno: z blokom so ustavili nasprotnikova centra, s kril pa sta bila Campagner in Mania nezadržna. Edina negativan nota je, da bo Campganer verjetno diskvalificiran zaradi seštevka ramenih kartonov. Za obstanek pa Espego potrebuje še dve točki,- ŽENSKA D UGA Fiumicello - Sloga 3:2 (14:16, 16:14,15:7,8:15,19:17) SLOGA: Babudri 0+0, Crissani 0+0, Furlan 11+6, Kalc 3+3, Kobau, Kocjančič 2+0, Mauro 3+2, Molassi 14+11, Obad 6+4, Sosič 2+2. Servis (točke/napake): Sloga 8:10. Proti zadnjeuvrščeni ekipi je Sloga nepričakovano klonila, s tem pa si tudi zakomplicirala položaj. Poraz pa je povsem zaslužen, saj je Sloga tokrat odpovedala na vsej črti. Zadovoljile nas le v četrtem setu, ko so z zmerno in linearno igro brez težav nadigrale domačinke, ki niso pokazale ničesar posebnega. Našo ekipo pa je pokopal izredno slab sprejem. Prav na račun tega si je v prvem, drugem in tretjem setu Fiumicello nabral visoko prednost, (celo 11:4 v dragem). Sloga je potem reagirala, a ji je uspelo zaostanek v celoti nadoknaditi le v prvem nizu. Tie break je, to že vsi vedo, prava loterija, v kateri je imela tokrat več sreče domača ekipa. Upajmo le, da ta poraz ne bo preveč vplival na razpoloženje ekipe, ki bo danes v praktično enaki zasebi v Ravenni igrala proti Teodori v meddeželni fazi prvenstva mladink. (Inka) Villesse proti Valu Mii prvič izgubil set, a na koncu zmagal z 2:1 Val MTI - Villesse 1:2 (1:15, 15:11,9:15) VAL: Uršič, Gej, Sošol, Cu-min, Simčič, Jakin, Plesničar, Del Fabbrc, Bresciani, Figelj, Vižintin, Cemic, Kuštrin. V prvi od dveh finalnih tekem za naslov pokrajinskega prvaka med naraščajnicami na Goriškem so valovke potegnile krajši konec. Osvojeni set jim pred povratnim srečanjem, ki bo prihodnjo soboto v Vilešah ob 16.15, še dopušča upanja v naslov, čeprav imajo zaradi zelo slabe igre v prvem setu dokaj neugodno razliko v setih. Včerajšnja tekma v telovadnici Kulturnega doma je bila vredna pravega finala. Ozračje na dobro zasedenih stopniščih je bilo zelo živo (po številu in organiziranosti so prevladovali navijači nasprotnikove šesterice), naelektreno pa je bilo tudi na igrišču. Valovke so v prvem setu totalno odpovedale. Zajel jih je nerazumljiv strah, napake so se vrstile kot na tekočem traku, Villesse pa je z dobrimi napadi preko centra zlahka nizal točke. Svoj pravi obraz je Val pokazal v dragem, resnično zelo kvahtetnem setu. Gostiteljice so bile stalno v vodstvu in so set zasluženo osvojile, predvsem zaradi dobre kolektivne obrambe in učinkovitih napadov Paole Uršič. Za Villesse je prvi izgubljeni set v celem prvenstvu pomenil šok, ki so ga valovke v začetku tretjega niza docela izkoristile in povedle kar s 6:0, žal pa so po reakciji nasprotnic (6:4) povsem omagale. »Pred tekmo so vsi navdušeno hvalili Villesse in ga proglašali za favorita, kar je slabo vplivalo na naše igralke v prvem setu. Toda dragi set je pokazal, da le nismo slabši od njih. Zdi se mi, da se je poznalo to, da so nasprotnice bolj izkušene, ker z isto ekipo nastopajo tudi v 2. diviziji. Težko bo priti do naslova, vendar ne smemo vreči puške v koruzo,« je povedal trener Goričank Jerončič. A LIGA / V VNAPREJ ODIGRANI TEKMI 29. KOLA n ODLOČILNE TEKME NA GORIŠKEM /V DOBERDOBU VSE NARED ZA SLAVJE Vicenza v Milonu presenetila Inter Danes vrsta zanimivih srečanj v boju za evropske pokale - Udinese gosti Milan MILAN - Nogometaši Interja so sinoči v vnaprej odigranem srečanju zapravili priložnost, da z zmago nad Vi-cenzo vsaj začasno prehitijo Parmo na drugem mestu. Toda gostje so sredi Milana poskrbeli za presenečenje in z golom larmuzzija v 21. minuti precej zagrenili življenje Interju v boju za uvrstitev v Ligo prvakov, v kateri bo Italijo poleg prvaka zastopala tudi drugouvrščena ekipa iz prvenstva. Od današnjih tekem velja naj večje zanimanje za srečanja v Turinu, Rimu in Bergamu. Juventus bo gostil Sampdorio, v Bergamu bo gostovala Parma, y prestolnici pa bo večni derbi med Romo in Laziom. Vsa tri: srečanja neposredno odločajo o mestih prav na oziroma pod vrhom, kar z drugimi besedami pomeni, da odločajo o tem, kdo bo igral v raznih evropskih pokalih. Zelo važno tekmo igra tudi Udinese v Vidmu proti Milanu. Po dveh senzacionalnih zmagah v gosteh proti Juventusu in Parmi prihaja danes v Videm »ranjeni lev« Milan. Videmcani so se nenadoma znašli med ekipami, ki se borijo celo za nastop v pokalu UEFA, zato bodo danes storili vse, da spravijo na kolena Se enega od velikanov. DANAŠNJI SPORED 29. KOLA: Ata-lanta - Parma, juventus - Sampdoria, Perugia - Fiorentina, Piacenza - Bologna, Roggina - Cagliari. Roma - lazio, Udinese - Milan. Verona - napuli. VRSTNI RED: Juventus 551 Parma 49, hiter 48, Sampdoria 44, Lazio in Bologna 43, Vicenza 42, Udinese 41, Fiorentina in Atalanta 39, Milan 37, Roma 36, Napoli 34, Piacenza 29, Gagliari in Perugia 27, Verona 23, Reggiana 19. B liga: Genoa premagala Torino SINOČI: Genoa - Torinu 3:0; DANAŠNJI SPORED 32. KOLA: Bari - Pescara, Castelsangro - Vonezia. Cosenza - Lenče. Empoli - Reggina, Foggia - Cremonese, Padova - Cesena, Palermo - Lucchese, Ra-venna - Ghievo, Salemitana - Brescia. VRSTNI RED: Brescia 57, Lecce 53, Empoli 52, Bari in Ravenna 47, Genoa 47, Torino 46, Pescara 44, Chievo in Foggia 43. Vonezia 39. Padova 38. Reggina 37, Castelsangro 36, Cesena, Gosenza in Salemitana 33. Lucchese 32. Palermo 29, Cremonese 28. : Mladost tik pred 2. AL Upi Juventine in Sovodenj Standrežci in Sovodenjci bodo skušali zmagati, za rešitev pa potrebujejo »pomoč« drugih - Mladost mora zmagati Sovodenjci imajo Se nekaj upanja (foto Kroma) V PROMOCIJSKI IN 1. AMATERSKI LIGI Derbi Zarja - Primorje brez večjega pomena Oboji napovedujejo dobro igro - Prosečoni v drugem delu v formi. Zarja ne - Vesno bo zaključilo v Čedadu domači šport Danes Nedelja, 4. maja 1997 NOGOMET ELITNA UGA 16.00 v Ogleju: Aquileia - Juventina PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Bazovici: Zarja - Primorje Adriaker; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje zadružna kreditna banka - Luci-nico 1. AMATERSKA UGA 16.00 v Čedadu: Cividalese - Vesna 3. AMATERSKA UGA 16.00 v Doberdobu: Mladost - Vermegliano ZAČETNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Cormonese; 10.30 na Proseku: Primorje Telital - Muggia KOŠARKA D UGA 15.30 v Dolini: Conca d’Oro - Dom Agorest Rob Roy Obvestila ALPINISTIČNI ODSEK SPOT obvešča, da bo prvo srečanje s tečajniki plezanja in hoje po zavarovanih poteh v četrtek, 8. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, 2. nadstropje. Vpis je možen samo Se na kraju samem. Za informacije tel. Petru Pasmami na tel. St. 414894. JKCUPA vabi v torek, 6. maja na predavanje prof. Luciana Giacomija o novem jadralnem pravilniku. Predstavitev na društvenem sedežu bo ob 17.30 za otroke in ob 19.30 za odrasle. Toplo vabljeni člani in prijatelji. SK BRDINA obvešča, da je Se možno naročiti Andraževe smučarske komplete in termovelurje (pile). Informacije na tel. St. 212859. PROMOCIJSKA UGA Zarja - Primorje Zarja in Primorje bosta danes v Bazovici zaključila letošnje prvenstvo s 40. prvenstvenim derbijem. Ekipi sta se prvič srečali v sezoni 67/68 in od takrat dalje sta odigrali tri derbije v 3. AL, tem je sledilo kar 28 derbijev zapored v 2. AL, nato sta se ekipi srečali šestkrat v 1. AL, zadnji derbi 12. januarja letos pa sta odigrali v promocijski ligi. Skupni obračun dosedanjih derbijev govori v korist ProseCanov, ki so bili 15-krat uspešni, Zarja je zmagala 12-krat, 11-krat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu (sedemkrat brez gola). Pri doseženih golih, doslej jih je padlo 71, je v prednosti Zarja, ki jih je dala 36, Primorje pa 35. Pri podatkih ni vštet 32. derbi, katerega sta ekipi zgubili 2:0 za zeleno mizo... V gosteh so ProseCani kar petkrat presenetili Zarjo. Prvi dve zmagi je Primorje želo na »1. maju« (sezona 68/69) in nato v Križu (69/70), ko še ni bilo igrišča v Bazovici in so zato zarjani morali kot domačini igrati na tujem. Pripomniti pa moramo, da je v Bazovici Zarja zmagala šest derbijev, sedemkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Zadnji uspeh Primorja (3:1) v Bazovici smo zabeležili v sezoni 90/91 (29. 9. 91). Kako se bo končal današnji jubilejni 40 derbi? Čeprav rezultat nima velikega pomena, saj sta si ekipi že zagotovili obstanek, poleg tega pa je treba upoštevati, da je to zadnja prvenstvena tekma, ko ekipe ne igrajo več tako zbrano, smo prepričani, da nogometaši ne bodo štedili z modni, ker gre v derbiju tudi za prestiž in zato je možen vsaki izid. Zarja je sicer odlično zaCela. Po osmih tekmah je imela 16 točk in bila pri vrhu lestvice, nato pa so Bazovci nekoliko popustili, vendar kljub temu so prvi del končali na petem mestu s 24 osvojenimi točkami. V nadaljevanju so spet obetavno začeli (šest tekem 10 točk), nakar so dobesedno odpovedali in v zadnjih osmih tekem zbrali le dve točki. Obratna pa je bila pot Primorja, ki je slabo začelo (sedem tekem, sedem toCk) in^zato ob prvem delu pristalo šele na 12. mestu s 15. točkami. Tudi v začetku povratnega dela Prosečanom ni šlo, zglodalo je že, da bo izpad neizbežen. Z zmago v šestem kolu proti Staranza-nu pa se je začel preporod ekipe, ki je v naslednjih osmih tekmah klonila le Ponziani, zbrala 13 točk in si s tem zagotovila obstanek. Za predvidevanje o današnjem derbiju smo vprašali kapetana ekip. Robert Kalc (Zarja): »Mislim, da bo to klasična tekma ob koncu prvenstva med ekipama, ki nimata problemov z lestvico. Mi v zaključnem delu prvenstva ne igramo več tako uspešno, morda tudi zaradi tega ker je imeli trener zaradi izključitev in poškodb večkrat težave s postavo. Tudi danes bosta odsotna Leonardi in Lorenzi, vendar kljub temu upam, da bomo igrali dobro. Ne glede na končni izid mislim, da bomo ob koncu lahko vsi skupaj nazdravili letošnjemu prvenstvu, ki je bilo tako za nas kot za Primorje še kar uspešno.« Mitja Stoka (Primorje): »V prvi vrsti sem zelo zadovoljen, da smo si zagotovili obstanek v ligi eno kolo pred koncem prvenstva. Zato lahko danes igramo brez psihološkega pritiska, kot tudi Zarja, ki je matematično rešena. Trenutno smo v dobri formi. Morda še nikoli doslej rezultat ni imel tako majhnega pomena. Glede postave danes ne bi smeli imeti problemov, saj nimamo poškodovnih kot tudi ne izključenih igralcev.« 1. AMATERSKA UGA Cividalese - Vesna Prvenstvene nastope bo Vesna sklenila v Čedadu, proti ekipi, ki je bila med favoriti, zadovoljiti pa se bo morala s petim ali morda Četrtim mestomi. Prav zaradi slabih rezultatov je pri Čedajcih po drugem povratnem kolu prišlo do zamenjave trenerja. Lerus-sija je zamenjal trener mladinskih ekip Scarbolo, stvari pa se niso izboljšale in zato je šlo napredovanje predčasno po vodi. Tudi Vesna, ki sicer ni bila med favoriti, se je nekaj kol pred koncem znašla v dobrem položaju za konCni sprint. V zadnjih nastopih pa so Križani odpovedali in povsem zatajili z disciplinskega vidika, saj je bilo izključitev res preveč. Tudi tokrat zato ne bosta mogla igrati Morassut in Padoan. Kljub trem zaporednim porazom bi se Križani v Čedadu verjetno sprijaznili tudi z delitvijo točk. (Brano Rupel) ELITNA UGA Aquileia - Juventina Standreško moštvo danes igra v Ogleju svojo poslednjo karto. V Jvuentini-nem tabora se zavedajo, da je za obstanek v ligi potreben pravi Čudež. Toda poskusili bodo vse, da bi zmagali in potem upali v »Čudežne« novice z drugih igrišC. Juventinina usoda bo namreč odvisna od razpletov na ostalih igriščih v tej ligi in tudi v meddežel-nem prvenstvu, kjer igra Cormonese. Prav od kr-minskega moštva je odvisno tudi, Ce bodo v elitni ligi izpadle tri ali celo štiri ekipe. Farma in Pozzuolo imata tri, oz. dve točki več od Juventine. Če bi Farma izgubila doma z Italo, bi jo Juventina dosegla na lestvici. Pri tem pa mora Pozzuolo izgubiti. Skratka, položaj je dokaj zapleten. Pomembno pa je predvsem to, da Juventina danes zmaga, čeprav ima Zup-picchini težave s postavo . Izključena sta namreč oba vratarja, Zanier in Peric, tako da bo moral v vrata trener Zuppicchini. Odsoten bo tudi Trevisan. PROMOCIJSKA UGA Sovodnje - Ludnico V Sovodnjah bo danes gotovo zelo vroče, tako na igrišču kot ob njem. Sovo-denjski nogometaši morajo danes absolutno premagati Lucinico in upati na ugoden razplet na drugih igriščih. Tri ekipe (Flumi-gnano, Manzano in Aiello) imajo tri točke več od So-vodenjcev. Predvsem Manzano in Aiello pa bosta v gosteh pri vodilni Mossi oz. pri drugouvrščeni Caprivi danes pred zelo težko nalogo. Toda tako Mossa kot Capriva sta že opravili svoje. Ekipa iz MoSa je že napredovala v višjo ligo, Capriva pa je zanesljivo druga. Obe moštvi pa se bosta verjetno skušah z zmago posloviti od svojega občinstva. Vsaj tako upajo Sovodenjci, ki so bih ta teden pod udarom disciplinske komisije. Goriup je začasno izključen v pričakovanju novih dokazov po hudem prekršku nad sodnikom. S tribun bo danes gledal tekmo tudi izključeni Ladi Tomšič. Vendar danes za Sovodnje ni dileme: imperativ je le zmaga. Seveda bo potrebna tudi pomoč navijačev. Na prvi tekmi so zmaga-b Sovodenjci s 3:2. Dva zadetka pa je dal Goriup. 3. AMATERSKA UGA Mladost - Vermegliano V Doberdobu je že vse nared za današnje veliko slavje. Mladost bo namreč igrala zadnjo tekmo v tej h-gi proti Vermeghanu in v primera zmage bo napredovala v višjo Ugo. To bo tudi prvič, da bo dober-dobska ekipa igrala v drugi amaterski ligi. Pogoj pa je seveda, da danes doberdobski nogometaši zmagajo. Doberdob-cem je v teh letih že večkrat spodrsnilo prav na ciljni ravnini... Zato je tudi tokrat potrebna opreznost. Težav s postavo ni, tako da bo Mladost igrala v popolni postavi. Vsi igralci se zavedajo pomembnosti tega srečanja in kaj bi zmaga pomenila za vso vas. V Doberdobu so bili namreč vašCani (in ne samo navijači) ves teden na delu. Pripravljali so namreč transparente in drugo za današnje veliko slavje. Seveda bo treba najprej premagati Vermegliano, šele nato bo čas za slavje in veselje. H C2 LIGA / DANES V TRSTU h Z vodilno Temano Triestina z močno okrnjeno postavo TRST - Po gostovanju pri drugoplasiranem Livornu in tesnem porazu prihaja danes v v goste k Triestini vodila ekipa C2 lige Tema na. Zato ni treba posebej poudarjati, kako težko srečanje čaka Tržačane. Navijači napovedujejo, da se bodo zbrali v velikem številu, da bi Triestini pomagali v težkih trenutkih, ko ekipi zdaj celo grozi play out z vsem tveganjem, ki ga tak boj za obstanek prinaša. Gostujoča ekipa nima nikakršnih težav z zdravjem svojih igralce. Zato pa je precej slabše v taboru Triestine. Celotna obramba je praktično v bolniški postelji in samo Benetti in Birtig bosta danes skoraj gotovo na svojih mestih. Zanotto ima že dalj časa povišano temperaturo, Corino ima poškodovano mišico, z neprijetnimi poškodbami se otepajo Scattini, Grandini in Pivetta, tako da ni jasno, kdo bo danes lahko igral. Kljub tem težavam pa je cilj Triestine danes samo eden: zaustaviti Temano, pa naj stane kar hoče. DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Massese, Fano -Giorgione, Forli - Maceratese, Iperzola - Piša, Pon-sacco - Baracca Lugo, Pontedera - Sandona, Rimini - Livorno, Tolentino - Vis Pesaro, Triestina -Temana. VRSTNI RED: Temana 62, Uvomo 61, Maceratese 48, Arezzo 45, Giorgione 44, Piša 42, Baracca Lugo 39, Tolentino 38, Triestina, Vis Pesaro, Sandona in Fano 37, Rimini 36, Ponsacco, Pontedera in Massese 34, Iperzola 33, Forli 30. PRIREDITVE VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (604) (1.14) (IC) iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (0 07), Tržič (0.50). 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (1.50) (6.30) (IR) (R) Benete j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (7.41) (D) Portogruaro (6.35), Tržič (7.16). (9.15). (7.58) (E) iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22). 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). (9.13) (10.05 (R) (E) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benete (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- (9.00), Tržič (9.42). netke (12.59). (10.55 (IR) Benete (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič '12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z do- (11.55 (E) (10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), datkom). Tržič (11.32). 12.39 13.00 (R) (D) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be- (13.55 (IR) Benete jU .55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), 14.01 (IR) netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be- (14.55 (IR) Benete (12.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), netke (15.59). (15.31 (R) Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48 (IC) iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogmaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z (16.23 (D) (15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), dodatkom). Tržič (16.00). 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Be- (16.56 (IC) iz Ziiricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič netke (17.15). (16.33). 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). (17.55 (IR) Benete (15.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), Tržič (17.32). 17.17 (E) (18.48 (R) Benete (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), Tržič (18.21). 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). (18.55 (D) Benete (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). (19.11 (R) Benete (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be- Tržič (18.44). netke (19.59). (19.55 (IR) Benete (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44 (D) Benete (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24), Tržič (20.20). 19.31 20.04 (R) (IR) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Be- (20.55 (IR) Benetke ^8.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), netke (22.03). (21.24 (IC) iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03 (IC) (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). (23.00 (R) Tržič (21.39). Benetke ^0.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53), (23.55 (E) Benete (21.55), Mestre (22.05), Portogruaro (22.49), Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.15) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). (7.29) (R) občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R) občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9.53) (IR) Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). (10.34) (D) občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) (11.41) (R) občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12,48), Gorica (13.10), Videm (J3.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). (14.29) (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RO) občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (1741) (R) občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (R) občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (19.23) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E)' prihaja iz Zagreba IC-I ntercit) E-ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Br; iš B R Deželni vlak Nedelja, 4. maja 1997 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 4. maja, ob 16. uri gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo Oscarja VVilderja »Važno je imenovati se Ernest«. Režija Dušan Mlakar. Predstava na izbiro za abonma odrezek št. 8. Jutri, 5. maja (red H) in v torek, 6. maja (red I), ob 16. uri »Gledališče skozi čas«. Sestavil in zrežiral Boris Kobal. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 4. maja, ob 20. uri (red G) Rossinijeva opera »Šiviljski brivec« (II barbiere di Siviglia). Direktor Julian Kovatchev. Ponovitve: v torek, 6.5., ob 20. uri (red E); sreda, 7.5., ob 20. uri (red F); četrtek, 8.5., ob 20. uri (red H); v soboto, 10.5., ob 17. uri (red DS); v nedeljo, 11.5., ob 16. uri (red D). Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich (urnik 9-12, 16-19). Gledališče Rossetti TS Festival Danes, 4. maja v gledališču Rossetti zasedanje IDI »L’autore e la legge: la dramma-turgia contemporanea del nuovo teatro ita-liano«; ob 21. uri v gledališču Rossetti »II guerriero, 1’amazzone, lo spirito della poe-sia nel verso immortale del Foscolo« Carla Emilia Gadde, režira in nastopa Virginio Gazzolo; ob 21. uri v gledališču dei Fabbri »La coscienza di Ulisse«; ob 17. in ob 21. uri v Avditoriju Muzeja Revoltella »Istrio-ne, cantastorie e maschera«. Jutri, 5. maja, ob 16. uri v gledališču Rossetti »II guerriero, Tamazzone, lo spirito della poesia nel verso immortale del Foscolo«; ob 18. uri v gledališču dei Fabbri »La coscienza di Ulisse«; ob 21. uri v Kulturnem domu »Mussolini e il suo dop-pio«. Za abonente stalnega gledališča je vstop prost. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo Stalnega gledališča F-JK »Irma la dol- ce«„ ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 4. maja, ob 16.30: gostuje gledališče Carcano iz Milana s predstavo Nina Man-fredija in Nina Marina »Gente di facili co-stumi«. Nastopata Nino Manfredi in Lia Tanzi. Režija Nino Manfredi. Jutri, 5. maja, ob 20.30 nadomestna predstava. V torek, 6. t. m., ob 16.30. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 390613. Marijin dom pri Sv. Ivanu Danes, 4. maja, ob 17. uri zadnja ponovitev v letošnji sezoni De Filippove »Filu-mene Marturano«. Nastopata Miranda Cah arija in Livio Bogateč. Dramaturška priredba in režija Mario Uršič. BARKOVUE Sirena V četrtek, 8. maja, ob 20.30: Matjaž Kmecl »Polnočno kričanje« v izvedbi Toneta Gogale. GORICA Kulturni dom Jutri, 5. maja, ob 20.30 gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo Oscarja VVilderja »Važno je imenovati se Ernest«. PORTOROŽ Avditorij Danes, 4. maja, ob 20.30 film »Romeo in Julija«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 4. maja, ob 21. uri v Dvorani Duše Počkaj Betontac »Na treh straneh neba«. Režija Matjaž Pograjc. Ponovitev jutri, 5. maja, ob 21. uri. Jutri, 5. maja, ob 19.30 (srebrni abonma) »Mednarodni mojstrski ciklus«. Nastopata VVerner Rink (violina) in Jasminka Stancul (klavir). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA maja, ob 20.45 Hummage Michelangelu An- Kulturni dom - Gorica Kinema: v četrtek, 8. tonioniju: »Neon«, predstava Anje Medved. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GORICA Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo 23. maja. Nastopil bo orkester gledališča Verdi s skladbami Schuberta, VVagnerja in von VVeberja. Gledališče Miela Triestango in Piazzola: V nedeljo, 11. maja, ob 21. uri koncert posvečen glasbeni ustvarjalnosti sodobnega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Nastopa kvintet Triestango v zasedbi: Maurizio Marchesich (ban-deneon), Carla Agostinello (klavir), Stefano Furini (violina), Fabian Perez Tedesco (vibrafon in tolkala), Angelo Colagrossi (kontrabas). Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 5. maja, ob 17. uri recital Christophoro-sa Stamboglisa. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 17. maja, ob 19.30 »Dobar večer, tu Srednja glazbena skola Pavel Markovec Zagreb«. TRŽIČ Občinsko gledališče Zadnji koncert bo v petek, 9. maja, ob 20.30. Nastopili bodo Voci bulgare »Angelite«, Huun-Huur Tu, Sergej Starostin, Mikhail Al-perin. NOVA GORICA V župnijski cerkvi Kristusa Odrešenika bo jutri, 5. maja, ob 20.30 koncert komornega zbora RTV Slovenije. Dirigent Matjaž Sček. TRST Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušica. Urnik: 9-18; ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto ob ponedeljkih, danes, ob 11. uri voden obisk razstave. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Sala Albo Pretorio (Trg-Piazza Piccola 3): do 21.5. razstavlja Claudio Cerni-goi. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar Nane Zava-gno. Sedež letoviščarske ustanove (Ul. S. Nicold 20): jutri, 5.5., ob 18. uri bodo odprli razstavo Claudia Cosminija. REPEN Kraška hiša: na ogled je razstava Maria Magajne »S fotografskim aparatom po repenta-brski občini«. RICMANJE Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Vena Pilona ob 100-letnici rojstva. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova 3); do 17.5. je na ogled razstava Franceta Miheliča. Urnik: od torka do petka 10-12,14-17, ob sobotah in nedeljah 15.18. PORTOROŽ Avditorij - Bela dvorana: odprta je razstava obalnih likovnikov. KOROŠKA______________________ CELOVEC Galerija v mestni hiši do 17.5. je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. Deželna galerija: razstavlja Fabio Mauri. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 11.5. razstavlja Alfred Hrdlička. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) H^jj] TV dnevnik Q Športna tribuna g Slovenski film: Tri Cetr-■ tine sonca (režija Jože S RAM 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.00 10.45 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 Aktualno: Euronews Aktualna odd. o zdravju: Check-up Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zeci-hino. vmes risanke Free Willy Aktualna odd.: Linea verde - Zelena Črta Maša Nabožna oddaja: Sedmi dan Papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena črta - Planota Gia-ra na Sardiniji (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: D omeni c a in (vodi Mara Venier, sodelujejo don Mazz, gosta Toto Cutugno, Elio Pan-dolfi) Dnevnik 18.20 18.50 19.35 20.00 20.30 20.45 22.30 22.35 23.35 0.05 0.25 0.55 Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Nanizanka: Linda e il brigadiere (i. Nino Manfredi, Claudia Koli, Michael Reale) Dnevnik Aktualna odd.: Tg7 Aktualno: Zanimivosti o filmu La tregua Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Dokumenti 2.00 Opera: Aida (pojeta A. Zerbini, G. Simionato) RAI 2 7.00 7.05 10.30 11.20 11.30 Dnevnik Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi, Barbara D’ Uršo,: vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Nedeljski Disney, 10.40 dok. Štirinožni prijatelji Risanke: Classic Cartoon Variete: V družini 13.00 13.30 13.55 14.55 16.15 17.45 19.00 19.50 20.30 20.50 22.55 23,15 23.50 0.20 Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori Aktualno: Telecamere SP v motociklizmu: VN Španije Nedeljski Dišney Film: L' ultimo Ireno da vienna (pust, ZDA ’63, i; R. Taylor, L. Palmer) Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Ko|arka: polfinale play off Domenica sprint Dnevnik Tg2 Variete: Speciale Dalida (vodi Paolo Limiti) Variete: Macao (vodi Alba Parietti) Dnevnik, izredna odd. o volitvah in vreme Prtoestantizem Variete: Supergiovani m RAI 3 6.00 8.35 9.15 9.30 11.10 12.05 12.25 13.20 14.00 14.25 15.20 18.00 18.05 18.50 20.00 20.40 22.25 23.30 23.45 0.20 0.30 1.35 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Napoved TV programov Film: Vendetta privata SP v motociklizmu -Aktualno: Fermata d' au-tobus SP v motociklizmu Lavori in corso Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Aktualno: Dilemma Šport: Quelli che aspet-tanb, 15.55 Quelli che il calcio Šport: Stadio sprint Šport: Konjske dirke, 18.30 golf Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Aktualno: Affari di fami-glia, 20.15 Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Nočni dnevnik, vreme Nogomet A lige Variete: Fuori orario gg RETE 4 ITALIA 1 {r* Slovenija 1 IT Slovenija 2 Nam; Giudice di notte. 6.40 A cuore aperto, 7.30 Per amore della legge Pregledtiska Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Aktualna odd.: Fatto in časa - Po domače Dnevnik Tg4 Film: I tre detla Croce del Sud (pust., ZDA ’63) Film: L’ amore non kttuo-te mai (dram., ZDA ’93) Nam: Colombo 18.55 20.35 23.15 1.15 Dnevnik in vreme Film: Rain Man (dram., ZDA ’88. i. Dustin Hoffman, Tom Craise) Variete: La cittži delle donne (vodita Simona Ventura, Jo Squillo) Pregled tiska 8 CANALE 5 6.00 9.00 9.45 10.15 12.15 13.00 13.30 18.10 20.00 20.30 22.40 23.10 23.40 0.15 0.30 1.30 Na prvi strani Nabožna oddaja Dokumentarna oddaja: Galapagos Nam: Extralarge - Grosso guaio a Miami (i. Bud Spencer, Michael Win-slow) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodi Laura Freddi) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Gosi a n zo, Claudio Lippi, Paola Barale) Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, L. Goggi, M. For-ghieri, A. Sacco) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore e poi ... (vodi Alberto Casta-gna). vmes( 22.00) Tg5 -Vodi Enrico Mentana TVktualna oddaja: Target (vodi GaiaDe Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna; oddaja na temo: Corto circuito - Internet: iluzija in resničnost (vodi Gian Arturo Ferrari) Nočni dnevnik Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo Nan.: Dream-On 6.30 9.25 10.40 11.15 11.30 12.00 12.25 13.00 13.30 14.10 14.20 16.30 18.30 19.30 19.50 20.00 20.25 21.25 22.30 0.30 1.35 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bini Bum Bam Variete: Magazine, 9.55 La nostra inviata Manue-la, risanke Variete: Sorridi, q::e Bim Bum Bam, risanke Aktualno: Ciakjunior Nan.: Adam 12 Šport: Grand Prix Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Glasb, oddaja: Jammin’ Glasba: Spagna - Indivisi-bili Film: Coli ege (kom., It. ’84, i. Federica Moro) Film: Superman 2 (fant.) ZDA ’80, i. C. Reeve) Nan,: Star Trek - Gli anni della morte Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete: Nedeljski Mai dire gol Nam: X-Files - Enzima mortale (i. G. Anderson, 1). Duclmvnv): športna oddaja: Pressing Italija 1 šport Film: Il boia di Lilla (pust., ZDA ’52, i. R. Brazzi) Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Ozare (ponovitev) Otroški program: nan. | Zeljkb, 8.35 Ziv zav. 9.25 Dodojeve dogodivščine . Na vrtu Nedeljska maša Dok.: Svet divjih živali Obzorja duha Pomagajmo si Nedeljska reportaža, : Poročila Ljudje in zemlja Planet hi Francoski film: Zenska ] na oknu (76. r. P.-G. De-ferre, i. R. Schneider, P. Noiret, V. Lanoux) Obzornik Nan.: Popolna tujca Po domače Korenine slovenske lipe Včeraj, danes, jutri | Risanka, 19.15 Loto TV Dnevnik, vreme 19,45 20.10 21.15 21.35 22.20 22.25 22.35 Šport, Zrcalo tedna Zoom Rondo kviz Gost: Mitja Milavec Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Film: Kupnina za nevesto (VB, *89, r. F, Forsyth, i. P. Egan, D. Quick) 8.00 9.25 10.10 11.40 12.25 15.10 15.35 16.55 19.30 19.55 20.00 20.55 21.25 21.50 22.35 23.20 0.20 Euronevvs Mali oglasi: Maček (A. Marodič) Tedenski izbor: Lahkih nog naokrog, 10.55 Globus - Iz Portugalske Zlata šestdeseta leta slovenske popevke - Nostalgija z avtorji: Slovensi na Eurosongih (19. oddaja) ŠP v motociklizmu: VN Španije Nanizanka: Izzivalci (Fr., 7. epizoda) Nibelunški prstan - Sieg-fred (R. Wagner, 1. dejanje) Kvalifikacije za EP v rokometu: Robit Olimpija - Borussia (Z) Nanizanka: Izzivalci (Fr., 8. epizoda) Včeraj, danes, jutri Angleška nadaljevanka: Bramvvell (2. del) Slovenski magazin Avstralska dokumentarna nadaljevanka: Svet čudes (2. del) Šport v nedeljo Koncert: Popularna glasba s C. Daviesom (2. del) Tok Noč Tok - TNT Slovenski magazin (ponovitev) TELE 4 @ Koper 22.00 Dogodki in odmevi m Oddaja o živalih $j Nad.: La ribelle ® i Eta a confronto »i Športna oddaja *j Film: Fai fretta a uccider- $ j mi (kom., i. M. Vitli) : El La salute in pillole Film Euronews, 15.00 Eurosong ’97 (ponovitev) Kam vodijo naše stezice Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Dokumentarna oddaja, 19.30 Na.: Nočni sodnik Vesolje je Istra in..., 21.00 Nan.: Leteči zdravniki Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Športni dnevnik Globus, 22.45 Folkest ’96 (§) MONTECARLO 13.00 12.15 14.00 16.15 18.00 19.00 19.40 20.30 22.50 19.30, 22.30, 0.20 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nan.: Free Špirit Avtomobilizem Cartoon Netvvork Sundav Nanizanka Oddaja o motorjih Crono Montanellijeva nedelja Film: Che cosa e succes-so tra mio padre e tua madre? Film: L’ uomo di Alca-traz (dram., ZDA ’62) OVEN 21,3. - 20.4,: Na sHi» mislite dan m nocT^ namesto, da bi se malce sprostili h: poveselili med prijatelji. Besede nadrejenih in sodelavcev jemljite z rezervo, na glas pa jim nikakor ne oporekajte. BIK 21. 4. -20.5.: Peni vani je uspešen teden. Pozabili boste; na preglavice, s katerimi ste ke ubadali prejšnje dni in se poveselili ob prihodu tiplejših in prijetnejših dni. V prostem času delajte v naravi. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Razdvojeni ste med svojimi željami in razumom. Prihodnji teden boste veliko razmišljali o sebi, Potrebovali boste prijatelja, ki vas bo pripravljen poslušati in razumeti. RAK 22. 6. - 22. 7.: Družili se boste z različnimi ljudmi in se ob njih mariskaj zanimivega naučili. Čeprav ste zo velikokrat ugotovili, da se zarečenega kruha največ poje, boste v prihodnje veliko govorili r "\ Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 ZPZCon-cinita; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Stergo ergo; 13,00 Športno popoldne, gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 18,00 Morda niste vedeli; 18.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20,30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00, 10.00,11.00,13.00,14.00,18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 KZAve; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasbeni portret; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKC ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.00 Kmetijski nasvet; 9.30 Primorske glasb, šole; 10.10,11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?i; 14.30 -19.00 Na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13,40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša Iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Družina Ze-bedej (kjer vsi so polni idej); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Živelo življenje Luka De (A. Petje, r. A. Rusija); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti: Iz naših prireditev, nato Glasbeni predah; 17.00 Poročila, nato Šport in glasba; 18.30 Revival; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9,30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (žpk, Flo-rian Zergol); 18.00-18.30 6 X 6. LEV 23.7. - 23.8.: KonCno vam bo uspelo izpeklja-ti neke poslovne načrte, katerih izvedba se je zavlekla dlje, kot ste pričakovati. Denarne težave se bodo prav tako medile in končno boste bolj sproščeni DEVICA 24.8.-M. 9.: Pred vami je uspešen teden. V prejšnjem obdobju ste morah pokazati veliko borbenosti. Zdaj se lahko spostite in sprostite. Spoznali boste dosti novega. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Veliko boste razmišljati o svojih čustvih. Ce prev boste natančno vedeti, kaj si želite doseči, ne boste zbrali dovolj poguma za spremembe. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Vaš bojevit tem-perament vas pogosto privede v težave, iz katerih ni drugega izhoda, kot da priznate svojo napako in sklenete kompromis,Skoda hi bilo izgubiti prijatelje. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Delo vas bo tudi v prihodnjem tednu priganjalo, tako da ne boste imeti časa misliti še na kaj drugega, Vaše čustveno življenje je zadnje čase dokaj mimo, tudi ce tega ne marete. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Pred vami je zelo uspešno obdobje. O življenju boste razmišljati optimistično in vedro, zato se vam nobena težava ne bo zdela prevelika. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: V svoji družini se zavzemate za sproščene in svobodne odnose. Več od avtoritete vam pomeni prijateljstvo. V prihodnjem tednu se posvetite svojim najdražjim. RIBI 20. 2. - 20.3.: V prihodnjem tednu vam bo . veliko pomenila družba. Med ljudmi se boste sprostili. Čeprav se po naravi držite bolj v ozadju, pa boste tokrat sami prevzeli glavno pobudo. A RAI3 mk slovenski program S RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo 4 f RAI 2 S Variete za najmlajše, vmes risanke, 8.35 nan. Lassie Židovska kultura Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Aktualno: Perche? -Zakaj? Rubrika o zdravju Dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve H Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje fjtfl Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 16*9 17.15 Dnevnik iHES Aktualno: Kronika v živo Dnevnik in šport i gg RETE 4 ITALIA 1 ST Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Film: L’ oro di Roma (dram., It. ’62, i. An na Maria Ferrero, Jean So-rel, Gerard Blain) | Aktualna oddaja o ra- stlinju: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) ■ Dnevnik Vreme in kratke vesti J Nan.: Gospa v rumenem -Lovec jelenov (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13,55 Gospo- darstvo Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest - Sassi di Matera | SH Sedem dni v Parlamentu | jfffl Mladinski variete Solle- j ffi tico, vmes risanke in nan. Lassie in I ragazzi S deli’ Olocausto (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Dnevnik Aktualne teme v oddaji: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Film: Schindler’s List (dram., ZDA ’93, r. S. Spielberg, i. L. Neeson, Ben Kingsley) Dokumenti: Sopravvissu-ti alla Shoah Dnevnik Aktualno: L’ alba della Repubblica - La costitu-zione italiana ' Aktualno: Potihoma Film: La villegiatura (dram., It. ’73. i. Adalber- to Maria Meril) Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick - Izvenredna dvojica - Spoštovanja vreden gospod (i. H. Tappert) Variete: M^cao Dnevnik, vreme, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 nočni šport Aktualno: Telecamere, 0.45 Jaz pišem, ti pišeš RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Famosi p er 15 mi-. nuti Dokumenti: Elisir Temamagazine Dnevnik Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik, vreme, 14.50 Znanstveni dnevnik Športno popoldne: ženski tenis Dok.: Geo Magazine -Pred potopom Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Italians, cioe italiani, 20.10 Blob Aktualna odd. o nepojasnjenih pojavih: Misteri Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja o ženski problematiki: Prima-doima Šport: Ponedeljkov proces Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Šport: tenis Nad.: Angelica Film: Don Franco e Don Ciccio nell’ anno della contestazione (It. ’69) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Milagros, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Es 1’ essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Pianeta bambino Film: Incompreso (dram.) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme 3 Variete: Game Boat Aktualno: Večerni forum Film; Dentro la notizia (kom., ZDA ’87, i. J. Ni-cholson, W. Hurt) Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Dok.: Ponovitve dokumentarne naravoslovne oddaje «Galapagos» TV film: Come una mamina (dram., It. ’91, i. S. Sandcelli, Massimo Dap-porto, Roberto Ruggeri) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in Ženske (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Film: Beverly Mills 3 (krim., ZDA ’94, i. Eddie Murphy, Timothy Carhart, Pinchot) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) dnevnik Otroški variete, vmes na- RK Vremenska panorama -1,50 Teletekst nizanke in risanke Kg Euronevvs EOtroški program: Na po- Nan.: A-Team, 10.15 Ma- Včeraj, danes, jutri tep - Po spominu... (od- gnum P.I. Videoring daje iz arhiva otroškega Aktualno: Planet Tedenski izbor: nan. Po- in maldinskega programa) Nan.: Mc Gyver polna tujca (ZDA, 17. Šport studio, 12.25 Odpr- epizoda) Tedenski izbor: Humani- ti studio, 12.50 Fatti e Ciklus filmov F. For- stika, 10.10 Evromuzika misfatti sytha: Kupnina za neve- '96 (2. oddaja) Nan.: Happy Days sto (VB '89, i. M. Farrell) Dokumentarna serija: Gli- Variete za najmlajše: Za TV kamero ve James (VB, 3. del) Ciao Ciao Parade in ri- In Utrip Obzorja duha sanke Street Shark, 14.25 Zrcalo tedna Popularna glasba s C: Da- Free Pass Rondo kviz viesom (2. del) Varieta: Colpo di fulmine Poročila Nad.: Bramvvell (2. del) Nan.: Baywatch TV igrica: Hugo (pon.) Nanizanka: Izzivalci Variete za najmlajše, ri- Tedenski izbor: Zoom, (Francija, 8. epizoda) sanke, 17.25 L’ allegra 15.00 Ljudje in zemlja Ameriška nanizanka: fattoria igg Gost: Mitja Milavec Jake in debeluh (i. Wil- IM&M Nan.: Primi baci, 18.00 Dober dan, Koroška liam Conrad, Joe Penny, Karine in Ari [RR Videostrani A. Campbell, Rebecca Odprti studio, vreme, mg Obzornik Bush, 5. epizoda) 18.50 Šport studio Otroški program: Rado- SP v hokeju na ledu Al mm Nan.: Baywatch vedni Taček: Kukavica, Košarka: 3. tekma polfi- Variete: Edizione straordi- 17.30 Dok. oddaja: Vse nala končnice DP (M) naria! (vodi Enrico Papi) redkejše štorklje Recept za zdravo rim*] Aktualna odd.: Studio Po Sloveniji življenje aperto - Odprti studio O naravi in okolju Ameriška nanizanka: (vodi A. Cecchi Paone) TV igrica: Lingo Simpsonovi (78. epizoda) Film: Inserzione perico- Včeraj, danes, jutri Včeraj,danes, jutri losa (dram., ZDA *92, i. Risanka mm Nan.: Komisar Rex - Vonj B. Fonda, J.J. Leigh) Žrebanje 3X3 po smrti (Nemčija, r. Variete: Facciamo caba- TV dnevnik, vreme, šport Hans VVerner, 10. ep) ret (vodi Claudio Bisio) Svet na zaslonu Dokumentarna oddaja: Veliki britanski nogomet Napovedniki Nebeška bitja (VB) S TELE 4 16.45, 23.00, 1.355 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Ifijl Nogomet Ponedeljkov Zoom Športna oddaja 9 Košarka Zoom Rovis Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Ameriška nanizanka: Hudson Street (i. Tony Danza, Lori Loughlin) Film: V temi (Sp. ’83, r. P. Almodovar) Osmi dan (pon.) Videoring TV jutri, videostrani Koper Včeraj, danes, jutri Roka rocka Brane Rončel izza odra SP v namiznem tenisu: moški in ženske posamezno (posentek iz Manchestra) Recept za zdravo življenje (ponovitev) MONTECARLO TO 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- ffl nik, 13.20, 20.20 Šport Sjj Due come voi s* Strettamente personale Film; Lord Brummel i (biog., ZDA '54, i. S. 1 Granger, E. Taylor) Varieteja: Tappeto volan- n te, 17.55 Zap Zap Mj Aktualno: Check Point ■ Šport: Biscardijev proces m Film: Catlovv (vestern, ZDA '72, i. Y, Brynner) H Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Aktualno: Vsedanes, 20.05 Dokumentarna odd.: Beyond Nan.: Orožnikove zgodbe (i. A. Fo&, S. Sandrelli, 1. epizoda) Dokumentarna oddaja: Umetniki v svet Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem športu in športnikih - Sportel z" "N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Modne novosti; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba ; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16,05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ust-• varjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 In- termezzo; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13,30, 14,30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7,45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8,50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na rešeto; 11.00 V podaljšku: športni rezultati; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16,45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8,40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Ana Korenina (r. M. Prepeluh, 10. del); 9.45 Iz roda v rod; 10.30 Intermez-zo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni zbor Ave; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Izzivi postindustrijske družbe, nato Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18,30 Poročila v ital.;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palca ali' opera. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r,. SREČ JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 RNfVlfčR Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.09. Dolžina dneva 14.15. PLIMOVANJE Danes: ob 2.58 najnižje -47 cm, ob 8.59 najvisje 31 cm, ob 14.43 najnižje -37 cm, ob 20.59 najvišje 56 cm. Tutri: ob 3.32 najnižje -55 cm, ob 8.40 najvišje 36 cm, ob 15.20 najnižje -36 cm, ob 21.30 najvišje 57 cm. TEMPERATURE V GORAH ------ CELJE cSh o 0 9,23 - KRANJ OVIMM o n /25 T-l vLJUBLJANA 11,15 —»N. GORICA /VJ ,0/23 N MESTO SORICA q 11/26 f 11/23 ° POSTOJNA o O 8/22 KOČEVJE TRST p ^ ^ \ O CRNOMEU 13/24TORT0R02 (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ °C °C 500 m 21 2000 m 5 1000 m 15 2500 m 5 1500 m 11 2864 m 2 umagI* ^#_ _Z_r OPATIJA P,6REC ""IN r< 0/ REKA 13/24 V ponedeljek se bo v zahodnih krajih čez dan od zahoda pooblačilo. V severovzhodnih krajih bo še precej jasno. Pihal bo jugo-zahodnik.V torek bo oblačno. Občasno bo deževalo, delno kot plohe. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ V kraju Gainesville v Viorginiji (ZDA) je iztiril tovorni vlak: hujših posledic za stroje-j vodje ni bilo, iz rezervoarja dizelske lokomotive pa se je razlilo skoraj 10 tisoč litrov | goriva (telefoto AP) Mehiška vlada izganja tuje opazovalce SAN CRISTOBAL DE LAS CASAS - Mehiška vlada je 12 tujim opazovalcem, obtoženim nezakonitih političnih dejavnosti, dala dva dni časa, da zapustijo državo. V skupim, ki deluje v južni pokrajini Chiapas, so prostovoljci humanitarnih organizacij iz Nemčije, Španije, Francije in Italije. Mehiška vlada jih obtožuje podpiranja zapatističnih upornikov v pokrajini. Albanec zabodel francoskega ministra LOUKDES - Francoskega ministra za kulturo Philip-pa Douste-Blazyja je včeraj v Lourdesu na jugu Francije z nožem v hrbet zabodel duševno moteni Albanec, ki ga je policija aretirala in namestila v psihiatrični bolnišnici. Ministra so odpeljali na urgentni oddelek tamkajšnje bolnišnice, premestili pa ga bodo v bolnišnico v Toulouseu. Puščavski vihar pustošil KAIRO - V močnem peščenem viharju na severu Egipta je včeraj umrlo 24 ljudi, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih. Policija je tudi sporočila, da se je puščavski vihar premaknil proti vzhodu države ob Rdečem morju, kjer so razglasili izredno stanje. Večina ljudi je umrla pod ruševinami hiš, ranjeni pa so dobili poškodbe ob padcih dreves in od reklamnih panojev, ki jih je odnašal močan vihar. (STA) Red River preplavil veliko območje v kanadski Manitobi Psiček Bailey žalostno gleda naraslo vodo Red Riverja, ki je poplavila območje kanadske države Manitoba. Na srečo je Baileyev lastnik zavaroval pasjo hišico z vrečkami s peskom (telefoto AP) Feministka v Vatikanu DUNAJ - Za vatikanskimi zidovi je zavladal nemir: ameriški predsednik Bill Clinton je za novo veleposlanico pri Svetem sedežu izbral Lindy Boggs, nekdanjo poslanko zvezne države Louisiana in legendardno predstavnico ženskega gibanja, ki kljub visokim letom ni izgubila prav nič svojega feminističnega elana Z izbiro 81-let-ne Lindy želi Clinton izpolniti obljubo, dano v volilni kampanji, da bo v diplomatsko službo imenoval več žensk Arafat pri zobozdravniku NABLUS - Palestinski voditelj Jaser Arafat je moral med obiskom mesta Nablus na zahodnem bregu Jordana ponoči obiskati zobozdravnika, saj si je čez dan privoščil preveč slaštic. Nablus je sicer znan po svojih sladkih desertih Arafat si je najprej privoščil znano nabluško ka-nafo, rogljiček napolnjen s sirom in oblit s sladkornim simpom, kasneje pa je moral zaradi teh "pregreh" del noti preživeti na zobozdrav-niški urgenci. Dražba zbirke Ganz NEW YORK - Newyorška avkcijska hiša Christie‘s bo priredila dražbo del iz največje zasebne zbirke modeme umetnosti Victorja in Sally Ganz. To bo najobsežnejša zbirka umetnin 20. stoletja, ki bo postavljena na dražbo. Christie‘s vrednost umetnin ocenjuje na najmanj 125 milijonov dolarjev. Dražba bo 10. novembra. Deklica po imenu Alba TIRANA - Nek policist iz mesta Vlora na jugu Albanije je svojo novorojeno hči imenoval Alba. Navdih za ime je dobil po nazivu mednarodne operacije za zagotovitev pošiljk človekoljubne pomoči Albaniji. Tiskovni predstavnik mednarodnih zaščitnih sil za Albanijo Giovan-ni Bernardi je na novinarski konferenci v Tirani še menil, da je to "dober znak".