8554 AA 60100200 PRI Ppstnina platana v gotovini “• postale 1 grup po Cena 500 lir 0 S K E D N J A K N JI 'i NIE A p . P , 126 66001 KOPER SKI DNEVNIK Letu XXXVIII. Št. 161 (11.289) TRST, torek, 3. avgusta 1982 POMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* - ovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DOSLEJ NAJHUJSI NAPAD NA OBLEGANO MESTO ZAHTEVAL 165 ŽIVLJENJ Nedeljsko bombardiranje zahodnega Bejruta uvod v končno ofenzivo izraelske vojske? Telavivska vlada poziva civilno prebivalstvo k umiku in predlaga evakuacijo mater in otrok jj — Položaj v Libanonu postaja iz ure v uro brezizhodnej- njj “l^kc operacije so domala zasenčile vsa diplomatska prizadeva-Erae|a.mi™° reaitev krize, številna znamenja pa kažejo na to, da se st t -CI ?r*Prav!iajo na odločilno ofenzivo proti zahodnemu Bejrutu, kjer •8t.ev',o branijo Palestinci. % VPap* bomb. Toliko jih je po poročilih palestinske tiskovne agendi, "AFA padlo na oblegano mesto v nedeljo, ko je telavivska vojska ,ye^..osm° premirje, ki so ga bili Te,11 ,po Posredovanju Reagano-1 ,sa °dposlanca ** ur Habiba. Obračun st' ur nei>smiljenega obstreljevanja liU . Van.|skih poslopij in poslovnih em _ Pošasten: 165 mrtvih in okrog 400 E a Bolnišnice sprejemajo •Ule ran-iene paciente, vse o-stev P?. zarat*> pomanjkanja sred-SD|(|, p'.,si'ia.i° domov, če njihov dom Pii ^.okstaja. Na desetine poslo-sfornp Vcerai zjutraj še gorelo. Fo tiotnj -1-- 3aPalmske bombe so popol- srgj . uni^ile stoletne smreke v o-Sko lif1? bejrutskem parku. Izrael-— talstvo je tudi zadelo bolnišni- c° Barbi: ma . Jlr' topništvo pa je popolno-PreH,^Paral° stanovanje bivšega ma i?dni^a libanonske vlade Sala-ttted Pt n ^ v teh dneh posrednik ZDA '. libanonskimi oblastmi in ' ®tr,h linril H ca Acfnli brp-z in skorajda obkolili palestinsko taborišče Burž el Baražne, ki je eno izmed glavnih izraelskim enotam najbližjih oporišč palestinskega odporništva. Naprej pa si vendarle niso upali. Poveljnik izraelskih severnih e-not Amir Druri je sinoči pozval civilne prebivalce zahodnega Bejruta. naj zapustijo oblegano mesto »preden bo to prepozno». in jim obenem zagrozil, naj »odnehajo nuditi pomoč Palestincem*. Da namerava telavivska vojska sprožiti napad naj bi potrjeval tudi sklep židovske vlade, da predlaga mednarodnemu Rdečemu križu, naj poskrbi za e-vakuacijo vseh mater in otrok iz obleganih predelov mesta. Medtem ko so Habibova pogaja- bil v teh dneh posrednik imi oblastmi in ! . ., , vilo ljudi, ki so ostali brez nJa skorajda zamrla, oziroma ne o- tine h še povečalo. Na dese-Qružln je noč prebedelo v kle- Colombo zahteva spoštovanje premirja — Italijanski zunanji svniSter Plombo je posredoval Jemu izraelskemu kolegu Ša-Cn .Ju sporočilo, v katerem ga Polit^’ ■ na'* 'z človečanskih in Dri Utn‘b razlogov posreduje Prem'0'' v'acb za spoštovanje “Pcja v Libanonu. l(ate 1 Pa je izdala lepak, v Dri,^em se zavzema za uradno ian , anJe PLO od strani itali-z ost v zavesti vseh. ki bi lahko, a nišo Ustavili izraelske agresije. Namig ZDA, ki kljub »ogorčenju* niso storile ničesar, da bi ustavile genocid. ki ga izvaja ;o izraelski zavezniki. je več kot očiten. Palestinski begunec tava med ruševinami bejrutskega predela Sabra (Telefoto AP) VLADA PREDSEDNIKA MOIJA OSTAJA NA ČELU DRŽAVE V Keniji preprečili državni udar nelojalnih pripadnikov letalstva Oblasti pozvale zarotnike, ki so še na prostosti, naj izročijo orožje in se predajo - Ulični spopadi v Nairobiju zahtevali večje število žrtev NAIROBI — Po sobotnem spodletelem poskusu državnega udara so kenijske vojaške oblasti, zveste predsedniku Danielu Arapu Moiju, postavile udeležencem puča. ki so še na prostosti, ultimat, naj izročijo orožje oblastem in se brezpogojno predajo. Vojaško sporočilo torej posvedno potrjuje, da obstajajo še posamezna žarišča odpora v državi, kljub temu, da ie sam predsednik Moi v nedeljo zvečer preko državnega radia sporočil, da vojska popolnoma nadzoruje stanje v državi. V istem sporočilu se je kenijski predsednik zahvalil lojalnim četam in dejal, da bo policijska ura, ki so jo uvedli brž po poskusu udara, ostala v veljavi, dokler bo to potrebno. Kaj se .je pravzaprav zgodilo v noči od sobote na nedeljo je moč le slutiti, saj so vesti, ki pronicni-jo iz Kenije zaradi prekinitve vseh vezi s tujino, izredno skope, včasih tudi protislovne. V soboto zvečer se je po nairobijskih ulicah razvnelo srdito streljanje med lojalnimi in u-porniškimi vojaškimi silami, ki so jih sestavljali pripadniki zračnih sil iz letalskega oporišča Embakasi v bližini prestolnice, vodil pa jih je namestnik vrhovnega poveljnika kenijskih oboroženih sil major Mohamed V nedeljo navsezgodaj so pu-čisti po radiu sporočili, da je vojska prevzela oblast, razpustila u-stavo in parlament ter iz zaporov izpustila vse politične ujetnike, člane vlade pa so pozvali, naj se odzovejo vojaškim oblastem. V Drvih dopoldanskih urah so pučiste podprli tudi študenti, na ulice pa se je podala množica ljudi, kaže predvsem z namenom, da oropaio trgovine v središču mesta. Nekaj po deveti uri so Moiju zveste sile spet zasedle radijsko postajo in ljudstvu posredovale obvestilo, da .je v državi spet vse normalno in da bodo upornike, kot tudi tiste, ki so ropali, najstrožje kaznovali. Malo zatem je tudi sekretar predsedstva Kireini po radiu sporo- VARŠAVA — Prebivalci Varšave so v nedeljo počastili spomin na žrtve vstaje pred 38 leti, v kateri je padlo v 63-dnevnih bojih preko 18.000 udeležencev, včeraj pa so bile verske svečanosti. Medtem pa so ponovno vzpostavili neposredne telefonske veze iz ZRN in Avstrije s Poljsko. PO PROTIKRIZNIH UKREPIH, KI JIH JE VLADA SPREJELA V SOBOTO Že danes začetek razprave v zbornici Ostre kritike levice in sindikatov: levji delež bremeni samo odvisne delavce RIM — Poslanska zbornica bo začela že danes razpravljati o davčnih vladnih odlokih, ki so jih sprejeli v soboto. Razprava naj bi trajala do petka, nakar bo zbornica zaradi počitnic prekinila z delom in se bo ponovno sestala zadnje dni avgusta, da nadaljuje in konča razpravo o tem vprašanju. Tako so sinoči določili načelniki političnih skupin, danes pa bodo o dnevnem redu Zasedanja senata razpravljali načelniki političnih skupin v tej skupščini. Vse- kakor imajo vladne stranke trden namen, da pride v predpisanem roku 60 dni do dokončne odobritve vseh sprejetih zakonskih odlokov. Kot je znano, so odloki naleteli na ostre kritike s strani levice, pa tu-ti s strani sindikatov. Čeprav besedila še niso dokončno določena, saj bodo morali jutri ministrski predsednik Spadolini ter ministri An-dreatta, La Malfa in Formica na novem sestanku ministrov gospodarskih resojev določiti še nekatere podrobnosti, da bodo odloki res ustrezali načelno sprejetim vladnim sklepom, so se namreč že pojavile izredno ostre kritike. Levica, predvsem komunisti, opo zarja, da bodo tudi tokrat plačali ">•»"1111,111111,,, imiHHIM.H, 1IIIMII im 111 ■ >11 ■ ■ IIIII •I»l II11111 ■ I ■ > Zagrenjenost na bolonjski postaji največji davek tisti, ki so vedno plačevali in ki še plačujejo, to je predvsem odvisni delavci in manj premožni sloji prebivalstva. Na te kritike odgovarja danes demokristjan Giovanni Galloni v uvodniku, ki ga objavlja danes strankino glasilo II Popolo Galloni v bistvu pravi, da so bili ukrepi potrebni, čeprav so boleči, saj bi sicer prišlo do še večjih gospodarskih težav. Galloni tudi govori, da bodo potrebne večje investicije v produktivne namene, vendar tega aspekta ne poglablja. Zelo ostre so tudi kritike s strani sindikatov, ki ugotavljajo, da odvisni delavci, ki so še pred nekaj leti plačevali polovico skupnih davkov, ki se dotekajo v državno blagajno, plačujejo sedaj že 75 - 80 odstotkov vsega davčnega priliva. Tudi za zdravstvo bodo odvisni delavci največ prispevali, saj bodo plačevali povprečno 800 do 900 tisoč lir letno, medtem ko plačujejo samostojni delavci povprečno le 250 do 300 tisoč lir. če se stvari ne bodo spremenile, se bodo torej bistveno zmanjšali realni dohodki odvisnih delavcev. Ob vsem tem, ugotavljajo še v sindikalnih krogih, pa ni nobenega jamstva, da pride do okrepitve investicij in do povečanja delovnih mest, kar so sindikati odločno zahtevali. Da to drži je jasno že iz podatka, da bo zaradi zadnjih poviškov dra-ginjska doklada zopet poskočila in se bo z avgustovsko plačo povečala verjetno za 13 točk, kar pomeni, da bomo avgusta prejeli 31.057 lir več plače. Vendar se tega podatka ni veseliti, saj bodo ukrepi, ki jih je vlada sprejela v soboto, »požrli* precej več kot teh 31.000 lir. CONTARINA (Rovigo) — Na volitvah za obnovo občinskega sveta v Contarini pri Rovigu, kjer je bila manjšinska komunistična uprava, sta KPI in KD izgubili po enega svetovalca, sedaj jih imata 9 in 4, medtem ko je PSI pridobil enega (sedaj 5), isto se je zgodilo tudi socialdemokratom, ki imajo sedaj prvič svojega svetovalca v občinskem svetu. Povišanje davka IVA vpliva na hitro rast cen na drobno Finančno ministrstvo je sprejelo prve ukrepe, da bi zajezilo neupravičeno rast cen blaga široke potrošnje - Trgovci zavračajo vso krivdo za podražitve na vlado RIM — Vse dokler ne bodo v uradnem listu objavljeni vladni ukrepi glede povišanja davka IVA, ne smejo ti poviški vplivati na podražitve. Pojasnilo so včeraj posredovali v krogih palače Chigi, istočasno pa je vsedržavno združenje trgovcev v posebnem tiskovnem poročilu zvrnilo vso krivdo za visoke podražitve na vlado. V krogih ministrskega predsedstva zatrjujejo, da dopolnjujejo administrativne ukrepe, ki jih bodo mogoče v sredo objavili v uradnem listu, vse do objave pa ostajajo v veljavi stari odstotki IVA. V tem okviru namerava vlada okrepiti nadzorstvo nad neupravičenimi podražitvami. Finančni minister Formica se je včeraj sestal s poveljnikom finančnih stražnikov generalom Chiarijem, kateremu je posredoval podrobna navodila za preprečevanje špekulacij. Finančni stražniki bodo v naslednjih dneh še posebno pozornost posvečali rasti cen blaga široke potrošnje, za katere, kot je znano, se davek IVA ni. povišal. Finančno ministrstvo je v posebnem sporočilu še enkrat pojasnilo, da med omenjene artikle Šinke potrošnje spadajo: kruh, testenine, mleko, ribe, maslo, trdi in mehlci siri, povrtnina, stročnice, sadje, pšenica, moka, semensko in olivno olje, margarina, sladkor, paradižniki, vino, knjige, jajca, ■ marmelade, kava, navadni tekstil, mila, zdravila, svinjsko meso in pršut. Za drugo blago široke potrošnje se bo alikvota davka TVA dvignila od S na 10 odst., tako da bodo podražitve tega blaga zadržali na tiajnižji možni stopnji. Zmanjšal pa se bo davek IVA za goveje meso od sedanjih IS na 15 odstotkov. Vsedržavno združenje potrošnikov je izrazilo precej pomislekov, da bo finančnim stražnikom uspelo zadržati naraščanje cen na ravni, ki bi ustrezala sicer drastičnim ukrepom vlade. Trgovci na drobno so namreč podobne priložnosti vedno izkoristili. da so krepko navili cene tudi najbolj iskanim artiklom. Tem podražitvam se bodo pridružile že napovedane podražitve za mesec september, kar bo imelo hude posledice na družinske proračune odvisnih delavcev. Da so se cene močno dvignile že julija potrju-jeio tudi podatki osrednjega statističnega urada (ISTAT), po katerih so se cene na drobno v prejšnjem mesecu povečale za 1,5 odst., kar je letošnja najvišja stopnja. Po poročilu ISTAT je na tako visoko stopnjo inflacije še posebej vplivala podražitev cigaret in sicer za kar eno tretjino omenjenega porasta. Visoka je tudi stopnja podražitev prehrambenih artiklov, ki znaša več fcot dva odstotka. čil, da sta vojska in policija zatrli zaroto pripadnikov letalskih sil. Popoldne so se v Nairobiju i-ojačila vojaška vozila, ki patruljirajo vse glavne prometne žile v mestu, kjer, razen redkih rafalov, ni bilo beležiti drugih znakov upora. Dan po spodletelem poskusu državnega udara je bilo stanje v Nairobiju sicer povsem mirno, a večina prebivalcev se ni odzvala pozivu oblasti, naj se napotijo na delo. Letališče je še zmeraj zaprto, vlaki so ustavljeni, telefonske in tele* zveze prekinjene, ulice pa skoraj popolnoma prazne. Za sedaj še niso sporočili obračuna smrtnih žrtev. ki jih je zahtevala zaiota, a številni očividci, predvsem tuji državljani potrjujejo, da so bili sobotni in nedeljski ulični spopadi krvavi. Najbolj srdito je bilo streljanje na območju letališča in vseučilišča. Trupla umrlih so vojaki že odnesli s tovornjaki, ubiti oa so bili tudi nekateri pešci, ki so se naključno znašli sredi spopadov Med žrtvami naj bi bila tudi dva zahod-nonemška državljana, en japonski in žena nekega funkcionarja OZN. Poskus državnega udara je vlado, diplomate in vse mednarodne o-pazovalce povsem presenetil. Nedavni nemiri v vrstah univerzitetnih študentov so sicer zaskrbljali oblasti, a nihče si ni pričakoval zarote. V nekaterih krogih ne izključujejo možnosti, da se za kulis.iem skrivajo tuje sile, ki nasprotujejo sedanji kenijski enostrankarski državni ureditvi in podpirajo upor študentov. To naj bi potrjevale tudi obtožbe samega predsednika Moi ja, ki je še pred kratkim dejal, da «tuje sile skušajo destabilizirati Kenijo*, ki .je ena od redkih oaz miru v sicer nadvse nemirni celini. Poskus državnega udara v Keniji na .je tudi zmanjšal že itak majhne možnosti, da bi od 5. do 8. avgusta sklicali vrh državnih DO«favar-jev članic Organizacije afriške e-netnosti. Predsednik Moi, ki je bil glavni pobudnik vrha. je namreč že sporočil, da se srečanja ne bo mogel udeležiti. Uspeh afganistanskih islamskih gverilcev LONDON — Po trditvah londonske »Afghan Press Agency» so afganistanski islamski uporniki osvobodili 150 političnih jetnikov in u-bili 12 paznikov v napadu na zapor v Kadaharju v južnem Afganistanu. Tiskovna agencija trdi, da so bili ubiti le štirje gverilci. 10 pa je bilo ranjenih. Napad so izvedli 20. julija, TISKOVNA KONFERENCA V GOSPODARSKI ZBORNICI JUGOSLAVIJE Ni razlogov za pretirano zadovoljstvo Občutno zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja, a vendar manj od načrtovanega Pečina ~ «Dve leti po pokolu Jhiil, na.m minila. molk nas ni za-No. v-- 3 S1-ca se niso vdala v u-Hažen h ? Pozabili eksplozije, iz-v^ev... v? truPel- še slišimo krike j1*!bilo \/n° pa se Je nekaj spre-k*3 ra-ii D33*b srcih je iz dneva v k-.!8 zag'-enjenost in ogorče-j U (vjk 31 bila odkrita in kako ni Jaščeno ,, resnica, da ni bilo za-^ je bolr,),a,Vici's' s lemi besedami a*1 85 2 ( Jski. ž-upan Zangheri spom-0b } , v “i preko 200 ranjenih *°Ka 3 asb- bolečini je torej pri-dn^PierBenost in ogorčenost Jjri, (j m,?kra.*-'čnih sil ob spozna-k? čftierr? aia-i° P°k°li nekaznovani, " na p],^ terorizmu niliče ne sto- ?la\omki (telefo*° AP): včerajš-l*biiški ^^r3<'iia na bolonjski že- BEOGRAD — Povečanje izvoza, zmanjšanje uvoza in občutno zmanjšanje trgovinskega, primanjkljaja v prvi polovici letos, je mogoče samo pogojno označiti kot pozitivno gibanje v poslovanju Jugoslavije s svetom, če polletne podatke primerjajo z načrtom, potem ni razlogov za zadovoljstvo, je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci v gospodarski zbornici Jugoslavije. Z izvozom v višini 4,8 milijarde dolarjev so se pošiljke v tujino v prvem polletju povečale na 319 milijonov dolarjev, vendar pa je bil s tem letni načrt (okoli 13 milijard dolarjev) uresničen samo 37.6-odstot-no. Hkrati je bilo na tujih tržiščih kupljenega blaga v vrednosti za več kot 6,6 milijarde dolarjev, kar je za 904 milijone manj kot v istem obdobju lani. To je prispevalo k zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja z 2 milijardi 96 milijonov dolarjev v prvem polletju lani na mi- «iiiiiiiHiiiiin(niiio>(i***|l|llllllllulll>mfl>l>(*(l,l>ll>l>lllMIMIIi"lll,,l"l>>>>l,l>>ll>l,ll>,IIH>ul>,>>>>in>lf>>>n>>i>lllll,>lt,llll,lll>i,mimll"ll,IMilll>ltlH,i>llll>l>>i>,,mllll,,illll>lilMI,>>>,u>i>il>>>l>ll>>>l>i"B Carboai aa varnem v lugaaskeai zaporu LUGANO — V petek v Luganu aretirani sardinski podjetnik in domnevni »režiser* Cai-vijevega bega Flavio Carboni noče zamenjati švicarskili zaporov za italijanske, da so morale milanske sodne oblasti na podlagi konvencije med državama sprožiti zamudni postopek izročitve. Od treh obtožb, ki bremenijo Carbonija, sodelovanje pri ponarejevanju dokumentov, sodelovanje pri nezakonitem be gu tretjih oseb v tujino in tihotapljenje valute, pa italijansko - švicarska konvencija predvideva izročitev le za prvo obtožbo, vsekakor če jo bodo milanski sodniki dokazali. Sodeč po dosedanjih izkušnjah v podobnih primerih bo Carboni ostal še precej časa v Švici. Njegov odvetnik je prepričan, da bodo kantonalne sodne oblasti že v prihodnjih dneh zavrnile kot neosnovano italijansko zahtevo po ekstradiciji. V nasprotnem primeru pa se bo ves postopek zavlekel nekaj mesecev, odvetnik pa zaupa v «pravičnost švicarskega sodstva*. Medtem pa so že izpustili na prostost Car-bonijevega brata Andrea ter njegovo prijateljico Manuelo Kleinszig iz Celovca. Milansko sodstvo zatrjuje, da dvojico ni bremenila nobena obtožnica italijanske pravice. Resnici na ljubo so se milanski sodniki znašli pred izvršenim dejstvom in so se vdali v usodo, ko jim je bilo jasno, da jim Švica ne bi nikoli izročila dvojice. Manuela Kleinszig je navsezadnje sestra Michaele Kleinszig, prijateljice tržaškega tihotapca Silvana Vittorja. Med drugim se je Calvi pri Celovcu zadržal nekaj časa prav v vili Kleinszigovih, da bi bilo Manuelino zaslišanje za milanske sodnike bržkone zanimivo. Včeraj pa so se nekoliko polegle govorice, da je Carboni neke vrste namestnik mojstra tajne prostozidarske lože «P2» Gellija, razširile pa so se druge, ki trdijo, da so Carbonija namenoma aretirali v Luganu, da ha italijansko sodstvo ostalo praznih rok. Prav tako niso pristojni zavrnili govoric, da so bili Carboniju neprestano za petami agenti italijanskih tajnoobveščevalnih služb. Medtem pa še ni znana vsebina dokumentov, ki so jih ob aretaciji našli pri Carboniju. Po vsem sodeč so zg švicarske oblasti nezanimivi in kot taki C ar boni jeva zasebna lastnina. lijardo 74 milijonov dolarjev ob koncu letošnjega polletja. V prvih šestih mesecih se je pokritost uvoza z izvozom povečala z 61 na 74 odstotkov Očitno pa je, da se zmanjšanje uvoza že vrača kot bumerang, saj industrija nima dovolj snovi in reprodukcijskega materiala za izvozno proizvodnjo. S tem je najverjetneje mogoče pojasniti tudi določen padec izvoza julija, pričakovati pa je, da bodo najnovejši ukrepi zveznega izvršnega sveta na tem področju spodbudili dinamičnejši izvoz. Sekretar koordinacijskega odbora gospodarske zbornice Jugoslavije za sodelovanje z državami v razvoju Zlatibor Sudar, je obvestil novinarje o blagovni menjavi s tem delom sveta, ki ima iste značilnosti kot celotna izmenjava — povečanje izvoza v primerjavi z istim obdobjem lani. vendar pa zmanjšanje v pri merjavi s predvidevanji. V slabih sedmih mesecih je Jugoslavija v države v razvoju izvozila za vec kot 1,1 milijarde dolarjev blaga, kar je za 22 odstotkov več kot pred letom dni. Od začetka januarja do 26. julija letos je Jugoslavija v državah v razvoju kupila blaga v vrednosti o-koli 1,2 milijarde dolarjev, tako da je blagovna menjava s temi državami skorajda uravnotežena. Kljub takšnim rezultatom pa ocenjujejo, da je mogoče gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju še o-krepiti. (dd) doniji ilinden (79-letnico ilindenske vstaje 2. avgusta leta 1903 in kru-ševske republike ter 38-letnico ustanovitve Makedonije v osvobojeni Ju. goslaviji 2. avgusta leta 1944) so včeraj slovesno proslavili v vsej Makedoniji pa tudi med makedonskimi izseljenci v svetu. Osrednja prireditev je bila v Kruševu, kjer so pred 79 leti prvič na Balkanu ustanovili republiko Makedoncev, Turkov in Albancev socialističnih nazorov. BEOGRAD — Ob 17.14 po jugoslovanskem času so v severozahodni Makedoniji zabeležili potres 5. stopnje po Mercallijevi lestvici. V Beogradu umrl Veljko Mičuuovic BEOGR-LD — Na vojno medicinski akademiji v Beogradu je včeraj umrl narodni heroj, član sveta federacije Veljko Mičunovič. Veljko Mičunovič je umrl po hudi in težki bolezni v 76. letu življenja, širši jugoslovanski javnosti ie bil znan predvsem kot avtor knjige »Moskovska leta*, v kateri je zapisal svoje spomine na čas, ki sa je v Moskvi preživel kot jugoslovanski veleposlanik. •uiiiiiitiiiuniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniuiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHmMuii Izpustili agente N0CS Iliudcnska proslava v Makedoniji SKOPJE — Praznik makedonske ga naroda in narodnosti v Make- Medtem ko je v vojaške zapore v Peschieri prispelo delegacija socialdemokratov s tajnikom Pietrom Longom na čelu so agente posebnih oddelkov notranjega ministrstva NOCS že izpustili na začasno prostost TRŽAŠKI DNEVNIK MIPTIM KO SE ZAVZEMAJO ZA OBNOVITEV POSIPANJI KOALICIJE Po oceni laiko-socialistov je KD neutemeljeno odprla deželno krizo Danes seja načelnikov svetovalskih skupin v deželnem svetu, na kateri bodo določili datum sklicanja izredne seje skupščine ter tiskovna konferenca pokrajinskih tajnikov PSI, PSDI, PRI in PLI Novi predsednik pokrajinske u prave socialist Dar no Clarici in potrjeni tržaško župan Manlio Ceco vini, ki sta bila prejšnji teden izvoljena na osnovi sporazuma med Listo za Trst ter laičnimi in socialističnimi silami, sta včeraj do poldne prisegla pred vladnim komisarjem dr Marrosujem. S prisego se izvaja postopek, da bi se novima upravama zagotovila polna ope rativnost; k temu gre dodati, da je treba pokrajinski odbor še dopolniti z izvolitvijo dveh odbornikov suplentov: v ta namen ie bil pokrajinski svet že sklican za četrtek, na osnovi sporazuma pa bosta izvoljena slovenski socialis* Mar čelo Čok, ki bo prevzel odbor-ništvo za šport, prosti čas, kmetijstvo in za vprašan ja slovenske narodnostne skupnosti ter predstavnik liste Dini. Medtem pa je še vedno v ospredju vprašanje deželne krize, k i jo je KD sprožila v odgovor na dosego sporazuma med LpT ter laiko-socia listi v Trstu, iz katerega je KD, kot znano, izključena. V soboto je predsednik deželnega odbora Comel li napovedal svoj odstop, kateremu avtomatično sledi tudi odstop celotnega odbora in to odločitev sporočil predsedniku deželnega sveta Colliju. Le ta je takoj za tem sklical sejo načelnikov svetovalskih skupin v deželnem svetu, ki se bodo sestali v teku današnjega dne, da bi določili datum izredne seje. na kateri mora skupščina vzeti na znanje odstop predsednika deželne vlade, oziroma celotnega odbora; šele zatem je deželna kriza tudi formalno odprta. Možno je, da se bo deželni svet sestal v torek, 10.; predvideno je. da se bo okrog tega vprašanja na seji razvila obširna razprava. Nastali politični položaj v Furlaniji - Julijski krajini so včeraj proučili komunisti, ko se je sestai strankin deželni komite. KPI se je vsekakor že negativno izrekla o odprtju deželne krize in poudarila. CHIHIHIIIIItttlllllllMIIMIIIllllllMH Hill Milili MIHIH Cecovini in Clarici prisegla Potrjeni tržaški župan Manlio Cecovini (zgoraj) in novoizvoljeni predsednik pokrajinske uprave Damo Clarici (spodaj) sta včeraj dopoldne prisegla pred vladnim komisarjem dr. Marrosujem da je za n.jeno rešitev treba star tati na odločno novih osnovah ter da se ponovno postavlja potreba po korenitem preobratu pri izbiri programskih smernic in pri oblikovanju političnega okvira, ki naj jih upravlja, pri čemer pa .je potrebno, da se enkrat vselej odstrani protikomunistična diskriminacija. O deželni krizi, oziroma o zaključku pogajanj, ki so na tržaški občini in pokrajini privedli do oblikovanja manjšinskih odborov s sodelovanjem LpT ter laiko-socialistov, bo danes govor na liskovni konferenci, ki so ,jo na sedežu krožka Salvemini sklicali pokrajinski tajniki PSI, PSDI, PRI in PLI. Na konferenci, ki se bo začela ob 12. uri, bodo Pittoni, Berce, Mauro in Dimeglio ponovno obrazložili svoje poglede o poteku pogajanj in se obenem dotaknili vprašanja političnih perspektiv v mestu. Podobna tiskovna konferenca, toda na ravni deželnih tajnikov, je včeraj bila v Vidmu; udeležili so se je Bravo za PSI, Appiotti za PRI, Zuccalli za PSDI in Blasoni za PLI. Predsavniki laičnih in socialističnih sil so na njej ponovno podčrtali, da rešitev, ki je bila izbrana za tržaški krajevni upravi, ne more biti razlog za odprtje de želne krize spričo specifičnosti tržaškega političnega položaja ki ga pogojuje prisotnost Liste za Trst, ki v obeh mestnih skupščinah razpolaga z relativno večino. Vsekakor pa so potrdili veljevnost dosedanje deželne koalicije in učinkovitost programskih smernic, ki jih je odbor uresničeval na osnovi izjav predsednika Comellija. Zavrnili pa so obtožbe KD, češ da so laiko-so-cialisti prekršili februarski sporazum na deželi, ko se je tričlanska koalicija KD-PSI-PRI razširila s pristopom PSDI-PLI-SSk. Predstavniki laiko-socialistov so nadalje na tiskovni konferenci izra žili zaskrbljenost, da bi kriza zaustavila uresničevanje nekaterih bi stvenih programskih točk, kot so obnova Furlanije, reševanje industrijske krize in krize zaposlovanja, izvajanje osimskih sporazumov in pa uresničevanje zdravstvene reforme, ki se že itak prebija skozi številne težave. Sporazum z LpT v Trstu, so dejali, je bil sklenjen, ker .je predstavljal edino možno rešitev, da bi preprečili oblikovanje manjšinskih odborov Liste za Trst. Glede perspektiv pa so predstav niki PSI, PSDI, PRI in PLI pou darili, da je deželno krizo treba rešiti v najkrajšem času s tem. da se ponovno sklene sporazum med šestimi strankami dosedanje večine. Na včerajšnji tiskovni konferenci so vsekakor ponovno zaprosili za skupni sestanek z delegacijo KD ter obenem izrazili pripravljenost proučiti vsako možno rešitev v duhu februarskega sporazuma. Kakšna pa bi lahko bila ta rešitev? O tem je sinoči razpravljalo deželno vodstvo KD. ki se ie sestalo v hotelu ENALC pod Nabrežino in katerega dela so se zavlekla pozno v noč. BLAGOVNI PROMET V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Nazadovanje za 2,000.000 ton v primerjavi z lanskim letom Manjši dovoz surovega petroleja - Več kontejnerjev, kosovnih pošiljk in premoga, promet z trajektnimi ladjami pa upada Iz pregleda, ki ga je pravkar objavila statistična služba tržaške pristaniške ustanove, je razvidno, da je naša luka v prvi polovici letošnjega leta opravila za 2 milijona ton blagovnega prometa manj kakor v ustreznem razdobju lani. Celokupen promet je namreč dosegel 14,005.165 ton, medtem ko je znašal do konca junija lani 16,019.034 ton. Letos je močno upadel dovoz surovega petroleja za Čezalpski naftovod, nazadoval pa je tudi promet z rudami, žitaricami in oljčnimi semeni ter z lesom, medtem ko se je nasprotno v primeri z lanskim letom povečal promet s premogom in s kosovnimi pošiljkami. Struktura prometa je bila naslednja ( vsi podatki so v tonah); januar - junij 1982 1981 Rude 533.729 561.461 Premog 734.378 207.058 Min. olja 11,328.850 13,801.467 Žita in oljčna semena 42.270 87.297 Les 39.980 101.464 Kosovne pošiljke 1,149.732 1,043.539 Potrebšč. za ladje 176.226 216.748 Skupaj 14,005.165 16,019.034 Promet s kontejnerji se je letos ponovno nekoliko povečal v primeri z lanskim letom: na pomolu VII. so namreč do konca junija manipulirali 46.389 kontejnerjev, medtem ko je znašalo njihovo število v ustreznem razdobju lanskega leta 42.760. Prav tako se je povečala količina blaga, prepeljanega v kontejnerjih, in sicer z lanskih 338.832 na 375.322 ton. Nasprotno pa je letos upadel promet s trajektnimi (ro-ro) ladjami; ta postavka je namreč znašala 134.079 ton, medtem ko je dosegla do konca junija lani 180.106 ton. KZE zaposli dermatološkega asistenta Tržaška krajevna zdravstvena e-nota sporoča, da je podaljšala rok za priglasitev na natečaj za zasedbo enega mesta asistenta za dermatološkem oddelku. Rok je podaljšan do 12. ure dne 27. avgusta. Vse informacije so na voljo interesentom v oddelku KZE za osebje. Ul. Stu-parich 1, m. nadstr.. soba štev. 38, in sicer vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. PRIOL Sl JI ČAS MNOŽIČNIH DOPUSTOV Kljub draginji si veliko ljudi privošči košček morja in sonca Marsikdo pa mora računati s stvarnostjo, med temi so tudi številni upokojena V soboto in nedeljo se je pričel največji dopustniški val, ki bo trajal tja do velikega šmarna. V Ita liji je torej avgust še vedno tradicionalni mesec počitnic, kar smo lahko opazili tudi na Tržaškem. Na obmejnih prehodih so se vile dol ge kolone avtomobilov, med njimi je bilo tudi veliko tujcev, čeprav niso beležili hudih zastojev. Veliko prometa je bilo tudi na avtocesti, ki pelje iz Benetk v Trst, del ino-zemcev pa je prekoračil obmejni prehod pri Kokovem in preko Trsta šel v Istro in Dalmacijo. Sam Trst se je v nedeljo skorajda spraznil, nabito polna pa so bila kopališča v vse i naši deželi. Gospodarska kriza in vladni ukrepi, kot kažejo tudi prvi podatki, torej niso preprečili ljudem, da bi si privoščili košček plaže ob morju, sonce in osvežujočo sapo. Počitnice ostajajo pridobitev mnogih, pa čeprav je treba za večerjo ob šumenju morja ali pa za sprehode v hladnih gorskih gozdovih večkrat krepko štediti. ...„.........................mn................i.. LETOŠNJA LETINA NE OBETA NAJBOLJE Ponekod suša, drugje pa toča pestita kmetovalce na Tržaškem Sobotno neurje hudo prizadelo kmetovalce devinsko-nabrežinske občine • V Bregu in na vzhodnem Krasu nestrpno pričakujejo dež Kmetijstvo na Tržaškem, za katero vedno ugotavljamo, da životari v silno neugodnih pogojih, ker politično - upravni organi ne kažejo zanj potrebne pozornosti, se mora občasno spoprijemati tudi z drugačnimi težavami, pri katerih sicer nima človek posebnih odgovornosti, a kljub temu pripomorejo, da je naporno in ne vedno hvaležno kmetovalčevo delo zaman. K temu pripomorejo vremenske razmere. Ko bomo polagali obračun letošnje letine, verjetno ne bomo beležili najboljših uspehov. Letošnje vremenske razmere namreč niso bile doslej v tem pogledu najboljše. Trenutno je med našimi kmetovalci dovolj razlogov za nezadovoljstvo. Ponekod pesti polja in vinograde suša, drugje p« sd kmetovalci zaskrbljeno ozirajo po pridelku, ki ga je poškodovala : obotpa toča, To je zlasti primer devinsko - na-brežinske občine, kjer je v soboto zvečer, kot smo že poročali, divjalo neurje in je toča neusmiljeno klatila po vinogradih. Res je, da bo mogoče oceniti dejansko škodo šele čez nekaj dni, vendar je že na prvi pogled mogoče presoditi, da je del letošnjega vinskega pridelka že pobralo. Najhuje je bilo v gornjem delu občine. Največ nezadovoljstva je namreč med prebivalstvom Sliv-nega in sosednjih vasi, kjer se je sobotno neurje najbolj divje zneslo. Dejansko škodo je pravzaprav še •llHHItllHIUIIIIimilHHHIHIHHHtHlHHHIIIHIIIIIIIHMHIHIIIIHHHHIHHHI|HHHH|lll|ili|||l|ltlllHMI|HI|HHIMIf|HtlllM»|||,l|i||tll|1|l|M|Hllim|ll|ll1|ll,ll|lfltimil|ltlMfiil,l||l|HIHIIMIIH|||il,m|l|IH>HHIHMI|llil|H,|Mwr PRED 10 LETI ATENTAT NA DOLINSKI NAFTOVOD Jutri, 4. avgusta bo minilo 10 let od bombnega atentata na naftni terminal v Dolini. Dogodka izpred desetih let se, razen najmlajših, vsi prav dobro spominjamo, še posebej pa Doiinčani, ki so tistega dne užili nemalo strahu in groze, ko se je iz treh gorečih rezervoarjev valil črn, gost in dušljiv dim; steber dima se je dvignil preko 3000 metrov visoko in je bil viden do sto kilometrov daleč. Atentat na naftovod je povzročil med prebivalstvom Doline in celotne dolinske občine veliko preplaha in tudi precejšnjo materialno škodo v vinogradih in vrtovih. Na srečo pa ni bilo smrtnih žrtev, dolinska občinska uprava pa je budno spremljala vse akcije o-krog gorečega naftovoda, kajti pogasitev oz. omejitev požara je zahtevala velike napore številnih gasilskih ekip, ki so priskočile na pomoč iz vse severne Italije, pomoč pa so ponudili tudi jugoslovanski gasilci. Po ocenitvah je takrat v Dolini zgorelo približno 120.000 ton nafte, kar je zneslo skoraj dve milijardi lir škode (v tistih lepih časih je stala nafta še po tri dolarje sodček), škoda na naftovodu pa je presegla tri milijarde Ur. Odgovornost za atentat si je prevzela palestinska organizacija »Črni september«, ki je takrat s svojim terorističnim delovanjem sejala preplah po vsej Evropi. Dejansko pa prave resnice o napadu na dolinski naftovod nismo izvedeli nikoli, čeprav je bilo nekaj ljudi aretiranih in obsojenih, nekaj jih je celo tragično končalo, toda njihove odgovornosti in stopnja vpletenosti v a-tentat niso bile nikoli popolnoma razščiščene. Družba SIOT je medtem požgane rezervoarje obnovila in čas je za dogodkom zabrisal skoraj vsako sled. Ostaja pa spomin na zublje in na kataklizmlčno vzdušje, ki se je pred desetimi leti skupaj z neznosno vročino prilepilo povsod tja, kjer Je prodirala In vzbujala srhljive občutke tragičnosti, (ris) Z OBEH PRAZNIKOV NEGATIVNA OCENA NOVIH ODBOROV V Samatorci festival komunističnega tiska V NABREŽINI PRAZNIK SLOVENSKE SKUPNOSTI V okviru tridnevnega festivala komunističnega tiska, ki ga je v Samatorci priredila sekcija KPI *Just Pegan» iz zgoniške občine, sta v nedeljo spregovorila številnemu občinstvu Sonja Sirk in Ezio Martone. Govornika sta se najprej obregnila ob hude vladne gospodarske ukrepe, ki kot običajno bremenijo predvsem delavski razred. Večji del svojih posegov pa sta posvetila domačemu političnemu dogajanju. Kritično sta ocenila umestitev manjšinskih odborov na tržaški občini in pokrajini, kar dokazuje pomanjkanje volje, da pride do bistvene spremembe politične in družbene stvarnosti. V primerjavi z melonarji s laiko - socialisti v podrejeni vlogi in šibkost koalicije izhaja že iz protokola sodelovanja samega, ki ga preveva konservativni duh. Obveze glede globalne zaščite Slovencev so preveč meglene, kot da bi obstajala bojazen, da ne bi zaščitni zakon škodoval italijanskemu prebivalstvu. Skoraj v celoti je prezrto vprašanje sožitja in izvajanje osimskih sporazumov in sploh niso omenjeni rajonski sveti. Torej ni posluha za decentralizacijo. Protokol ne vsebuje konkretnih predlogov za preporod Trsta. Ceno, ki jo plačujejo laiki, predvsem pa socialisti, je previsoka, zato naj se ob vsem tem zamislijo in težijo k oicrepitvi demokratičnih sil za skupni boj slovenskega in ita lijanskega prebivalstva. Vsako popuščanje glede manjšinskih vprašanj je nedopustno. Poleg večerne plesne zabave ob zvokih postojnske ga ansambla »Reali* sta bili na sporedu tekmovanje v briškoli in v igri s skrlami. Mladinskega slikarskega ex tempore pa se je udeležilo približno trideset otrok iz vrtca in osnovne šole. Predvsem mlajša generacija je pozorno prisluhnila koncertu ljubljanskega kantavtorja Janija Kovačiča, ki je kritično izpovedal doživetja mladega človeka. (Na sliki: tekmovanj« s skrlami) B. S. Po sobotni nevihti, ki je znatno skrčila število obiskovalcev, je v nedeljo zabeležil »Naš praznik* v Nabrežini lep uspeh. Na prireditvenem prostoru se je že v popoldanskih urah zbralo veliko število domačinov in prebivalcev bližnjih vasi, ki so s pozornostjo spremljali kulturni spored, v katerem sta nastopili folklorna skupina kulturnega društva »Savlje - Kleče* (na sliki) in vokalni kvartet Zora. O pomenu »Našega praznika* in o sedanjem političnem trenutku na Tržaškem ter v devinsko - na-brežinski občini je spregovoril občinski odbornik Bojan Brezigar, ki se je uvodoma zaustavil pri sestavi manjšinskih odborov na tržaški občini in na tržaški pokrajini. Poudaril je, da programski sporazum, na katerem temeljita oba odbora v celoti, pa čeprav z drugačnimi besedami, osvaja osnovne programske točke Liste za Trst in da ne predvideva nič konkretnega v korist slovenskega prebivalstva. V zvezi z letošnjimi upravnimi volitvami je Brezigar poudaril, da je Slovenska skupnost napredovala v odstotkih in v številu glasov, kar je pomemben pokazatelj zaupanja volivcev in pozitiven zrak glede na dejstvo, da bodo prihodnje leto de želne volitve, ko je vsak glas potreben, da Slovenska skupnost ponovno izvoli svojega deželnega svetovalca. Končno pa se je Brezigar zaustavil pri vprašanju devinsko nabrežinske občinske uprave in poudaril, da je Slovenska skupnost pristopila k upravljanju občine na osnovi programa, ki jamči razvoj tudi slovenskemu delu občine in ščiti pravice slovenskega prebivalstva ter dodal, da SSk vztraja pri teh programskih točkah, ki so bile pogoj za vstop v upravo in ostanejo pogoj za sodelovanje pri upravljanju devinsko - nabrežinske občine. nemogoče opredeliti, vendar naj bi po prvih ocenitvah toča pobrala nad 30, v nekaterih vinogradih tudi nad 50 odst. pridelka. Ledena ploha seveda ni prizanesla niti drugim pridelkom. Cvetličarju Milošu Kralju Slivnega je kot lešniki debela toča razbila okrog petdeset steklenih plošč, s katerimi je prekrita velika topla greda z nageljnovimi nasadi. Poškodovala je celo najlonsko prevleko druge grede, tako da celotna škoda na Kraljevih cvetličarskih napravah presega milijon lir. V Nabrežini, Sesljanu in Devinu je škoda, vsaj po prvih cenitvah, nekoliko manjša. Vinogradniki menijo, da je poškodovalo okrog 15 odst. trtnih nasadov. Tudi v tem primeru je odvisno od lege nasadov in tudi od vrste trt. V vinogradih z mlajšimi trtami, kjer, je rast boljša, je tudi škoda Med posameznimi vrstami trte pa je malvazija tista, ki jo vsako neurje najbolj prizadene. Delno je sobotna ujma razsajala tudi v zgoniški občini, vendar je toča te kraje prizadela le obrobno. V glavnem je v tem predelu v soboto padla sodra, ki ni povzročila hujše škode. Tu in tam pa je le opaziti razpočeno jagodo in tudi v tem primeru bo treba počakati nekaj dni, ko začne poškodovano grozdje gniti, za točnejšo ocenitev škode. Medtem ko se v za pa d nem delu tržaške pokrajine pritožujejo nad padavinami, se na vzhodnem Krasu in v Bregu zaskrbljeno ozirajo v nebo v nestrpnem pričakovanju blagodejnega dežja. V Bregu že od prve junijske nedelje ni premočilo zemlje, tako da je šlo s krompirjem vse narobe. Problemi so tudi z drugimi po vrtninami, saj je treba pošteno zalivati, kar spričo cene vode le ni najbolj prijetna zadeva. Prve nevšečnosti nadležne suše je občutiti tudi v vinogradih, kjer za čenja listje počasi rumeneti. Skratka, splošno mnenje je, da je v najkrajšem času potreben dež, sicer bodo posledice še hujše. Tu pa tam se sicer nad Bregom zgrnejo oblaki in sopara postane nevzdržna. Ko si že vsakdo pričakuje ploho, pa od nekod zapiha in vsi kmetovalčevi upi gredo po vodi. Prav tako se pritožujejo na vzhod nem Krasu. Suša je tu dejansko pobrala seno druge košnje, kar prav gotovo ne gre v račun živinorejcem. Razlogov za nezadovoljstvo je torej med našimi kmetovalci kar precej, med vsemi pa ostaja še naprej najbolj občuten tisti, ki smo ga na vedli na začetku; premajhen posluh politično upravnih organov za potrebe tržaškega kmetijstva. Ta posluh pa bomo ponovno preverja li tudi tedaj, ko bo treba kmetoval cem vsaj delno vrniti tisto, kar so jim omenjene vremenske neprilike pobrale. PROTI STEKLINI Obvezno cepljenje psov v Dolini Obveščamo prebivalce občine Dolina, da bo brezplačno, obvezno cepljenje psov proti steklini v skladišču ob občinskem sedežu: ob sredah 4„ 11., 18. in 24. avgusta od 11.30 do 12. ure. V septembru mesecu pa v sredo 8. in 15. septembra od 17. do 18. ure in v soboto 11. in 18. septembra od 11. do 12. ure. področju izdelovanja tako imenovanih počasnih dizlovih ladijskih motorjev in njihove prodaje na italijanskem tržišču. S tem se bo paleta tovrstnih motorjev na italijanskem trgu pač razširila in omogočila tako domačim kot tujim ladjarjem širšo izbiro. Z druge strani bosta tovarni še naprej neodvisno druga od druge proizvajali in postavljali na tržišče tako imenovane srednje hitre ir. br-ze dizelske motorje za plovila. Prav tako bo tovarna GMT lahko neodvisno prodajala počasne motorje lastne proizvodnje, pri čemer prihaja v poštev zlasti motor CC-600. Pogodba med tržaško in švicarsko tovarno je rodila že prve sadove: podpisana je bila listina o dobavi dveh motorjev sulzer jakosti 11.580 KS vsak s 135 minutnimi obrati; zgradili ju bodo v tovarni pri Bo-ljuhcu, nato pa vgrhenji'v1'trajektni ladji od 15.600 ton bruto nosilnosti, ki ju ravno sedaj gradijo v ladjedelnici Italcantieri za ladjarja Mer-zaria. No, tudi počitnice se prilagajajo ritmu današnjega časa in prinašajo s sabo kanček nevroze: kolone na avtocestah, na obmejnih prehodih, obljudene plaže, gneče v kavarnah, borba za prostor v kempingih in restavracijah, skratka, blaženi mir ostaja še vedno privilegij tistih, ki si lahko privoščijo mirne oaze v krajih, ki so navadno tudi dragi. Določene nevšečnosti je pač potrebno potrpeti tudi med dopustom. Privadili smo se tudi na to, da nas ob povratku domov čakajo vsesplošne podražitve; letos ne bo presenečenj, ker je vlada poskrbela za nove in slane cene že pred avgustovskim počitniškim navalom. Čisto brez skrbi torej ne moremo biti in tudi zapreti se v prijetno lupino, kamor pljuskajo samo bele morske pene, ni lahko. Kot pišemo v drugih člankih, je čas počitnic ugoden tudi za razna društva in za vse, ki prirejajo razne šagre, saj kdor ostane doma. gre rade volje na Kras in zaužije poleg čevapčičev nekaj hladnega zraka. Na žalost pa so se oblaki novih vladnih ukrepov vrinili tudi v te, krajše enodnevne izlete Predvsem so zaskrbljeni upokojenci, ki so z avtobusom in v velikem številu prihajali iz mesta v kraške vasi. Pojav je tipičen, dovolj je, da gremo c Bazovico ali kam drugam in bomo videli veliko starejših ljudi, ki uživa hlad borovih gozdičev in borjačev pred domačimi gostilnami. Novi ukrepi glede avtobusnih cen in abonmajev po bodo prav gotovo prizadeli veliko upokojencev, ki si ne morejo privoščiti daljših izletov in jim pomenijo sprehodi na Kras dragoceno osvežitev in beg iz zatohlih mestnih stanovanj. Je pač res, da kljub vsem zagotovitvam bodo tudi tokrat naj več izgubili prav tisti ki najmanj imajo in tu so upokojenci, k' pred stavliajo dobršni del tržaškega prebivalstva, prav gotovo v prvi vrsti. (am) vstop v stalni stalež. . Otroške vrtnarice naj predsW jo prošnjo nepreklicno do M-' Prav tako so na šolskem skrbnist na razpolago podatki o tečajih poklicno izobraževanje vrtnar' Prošnje za vpise v tečaje je “f ba nasloviti na šolsko ministrst'®' odati pa na šolsko skrbništvo 30. septembra. Pogodba o tehniški kooperaciji tovarn GMT in Sulzer Tovarna velikih motorjev (GMT) in švicarska tovarna Sulzer Brothers Ltd iz Winterthurja sta podpisali pogodbo o tehniški kooperaciji na Tržaška občina je v prvi polovi-letošnjega leta izdala za razne oblike pomoči revežem in družinam trenutkih težavah nekaj nad 655 milijonov lir. Glavno postavko predstavlja pri tem preživnina, prizna na 6.308 revežem, ki so v omenjenem razdobju prejeli skupno nekaj nad 253 milijonov lir. Do konca leta načrt za nadaljnje obratovanje škedenjske železarne Vprašanja proizvodnje in zaP^j!l nosti v škedenjski železarni so včeraj predmet daljšega PJ®’ , med deželnima odbornikoma Loi ^ jem in Rinaldijem ter predstav . obrata, predsednikom družbe J-Pozzom, ravnateljem SacerdoteFJJ in drugimi funkcionarji. Dr. “ ^ je med drugim zagotovil, da o® družbi Finsider in Terni do k®11 leta izdelali načrt za nadalnj bratovanje tržaške železarne z rebitnim prehodom tudi na P ^ vodnjo novih izdelkov in s Pra ^ ko morebitno vzpostavitvijo vanja z drugimi obrati v deželi- Na Gradu sv. Justa deželna obrtniška razstava Turistična in letoviščarska ustanjjj va bo priredila na Gradu sv. J . razstavo obrtniških izdelkov iz ^ žele Furlanije - Julijske krajine-pobudi sodeluje tudi deželna ust ^ va za razvoj obrtništva EISA-priliki bodo izdali tudi poseben . talog. Razstava bo obsegala 12 ^ ke iz vseh štirih pokrajin nas*njjj žele. S Tržaškega bosta nastop $ tudi Albert in Bogomila DolJ8* Nabrežine. Sporazum med Lošinjsko plovidbo in ICCU - Containers Med jugoslovanskim pomorskim podjetjem «Lošinjsko plovidbo* in tržaško družbo ICCU Containers je bil te dni dosežen sporazum, na podlagi katerega bo podjetje iz Malega Lošinja prepustilo v režijo tržaški družbi za dobo treh let in - začenši z letošnjim septembrom, 1000 kontejnerjev. ICCU-Containers razpolaga danes z okrog 50.000 kontejnerji ter se njen delokrog stopnjuje iz leta v leto. Obvestili šolskega skrbništva vrtnaricam Šolsko skrbništvo sporoča, da je na ogled pokrajinska lestvica otroških vrtnaric, ki se potegujejo za tMMnHMMMHMHMMMMMHHHMHIIItnMMM>ll*f*HaHHMMMHHMMMMHHMHHHHMMHHHMHMHHHmHHHMMM V OKVIRU DRUŠTVA SLOVENCEV NA PODROČJU MIUSKE OBČINE USPEŠEN PRISTOP MLADINE JAMSTVO ZA PLODNO DELO Mladi se udejstvujejo na vseh področjih društvenega delovanja, kujejo pa tudi nekaj zanimivih načrtov Poletni meseci so za kulturna društva kakor trenutek oddiha med sezono, ki se je večinoma pred kratkim zaključila, in sezono pred vrati. V teh mesecih se zato ponavadi kujejo načrti za bodočnost. Marsikdaj se tudi v resnici polagajo temelji za nadaljnje delovanje, nekateri načrti ostanejo na papirju, drugi pa so vsaj delno uresničeni. Pozanimali smo se za delovanje društva Slovencev miljske občine, ki opravlja neprecenljivo vlogo združevanja Slovencev na področju, ki je zaradi svojega svojstvenega položaja precej različen od drugih predelov, kjer živi in deluje naša narodnostna skupnost. Predvsem nas je zanimalo, kako se mladina vključuje v kulturno delovanje. Iz razgovora, ki smo ga imeli z njimi izhaja, da je v miljski občini slovenske mladine bolj malo. Vsekakor pa so mladinci med seboj precej povezani in se zelo vneto kulturno udejstvujejo. Mladinci že nekaj let kujejo načrte, da bi de lovali tudi na športnem področju tako, da bi ustanovili športno društvo. Ta načrt pa zahteva veliko priprav, zato se bodo skušali poslužiti možnosti, da bi uporabili enkrat ali dva krat na teden občinsko telovadnico v rekreativni namen. Pobuda je zelo zanimiva, saj v okviru osnovne šole že deluje športna šola, ki bi nudi la »kadre* za nadaljnje delovanje. Nekateri mladinci so tudi člani mešanega pevskega zbora »Jadran*, ki opravlja na tem področju zelo važno vlogo, saj nudi priložnost srečanja med ljudmi, ki imajo sicer bolj malo priložnosti za srečanje in prijateljski razgovor. Na splošno bi lahko rekli, da je glasba med Slovenci miljske občine zelo priljubljena. V okviru Centra deluje podružnica Glasbene matice, kjer z razveseljivim zanimanjem sledijo tečajem klavirja, harmonike in kitare. Mladinci so pa posebno »Lopovi*, ki je začel s svojim de lovanjem lansko leto in si je že pridobil precejšnji ugled med slovensko mladino. Ansambel, ki ga sestavljajo Igor Tul od Korošcev. Marko Macor iz Žavelj ter Samo Ferlu-ga iz Milj, je začetka izvajal skladbe slovenskih kantavtorjev in angleških »rock* skupin. V zadnjih ča sih, pa so začeli tudi sami s komponiranjem novih pesmi. Tekste si po navadi pišejo sami, radi pa se tudi poslužijo poezij tistih zamejskih pesnikov, ki se ukvarjajo z mladinskimi problemi. Tako so pred kratkim uglasbili poezijo Aceta Mermolje «Za novi rod* in poželi velik uspeh na nedavnem pokrajinskem festivalu komunističnega tiska na trža škem velesejmu. Vsekakor pa smo imeli občutek, da se miljski mladinci nikakor ne zadovoljujejo s svojim dosedanjim delovanjem in resno načrtujejo raz širitev področja svoje aktivnosti. Med načrti, ki so jim posebno pri srcu, je tudi ustanovitev gledališke skupine, ki so edinstveni kulturni dogodek njihove sezone. V zvezi veselicami so nam povedali, da na črtujejo v prihodnosti prirediti tu di kak poletni praznik, ki bi lahko i-mel dvojno vlogo, kulturnega dogodka in možnosti za okrepitev društvenega finančnega stanja, ki se trenutno preživlja skoraj izključno samoprispevki. Poleg tega pa bi lah ko privabili tudi italijanske soobča ne. Glede tega naj omenimo, da bodo tudi letos priredili v miljskem centru tečaj slovenskega jezika, za katerega vlada precejšnje zanimanje. IGOR PAVLETIČ • Tržaška občina je te dni oddala razna dela v skupni vrednosti nekaj nad 661 milijonov lir. S temi sred stvi bodo podaljšali Ul. Tominz, raz širili Ul. Fittke ter opravili vrsto ponosni na glasbeni ansambel TOZD popravil na šolskih poslopjih. • Na mednarodnem filmskem z} valu v Cattolici je prvo nagra« ^ najboljšo režijo prejel televi J ^ film «La cosa sulla soglia*. -vt. lani sodeloval na tržaškem J*® lu znanstvenofantastičnega funw' onCO' Zaradi večjega prometa na . lu in na Melari, bo tržaška ob^ uvedla prepoved parkiranja v -jj, Marchesetti, in sicer na strani ^ hišnih številk od hišne števil* do 49 in na strani lihih hišnih . vilk od hišne številke 39 do št. 53/1. — Povratek skupine «Stu ledi» s Sardinija * V nedeljo se je vrnila v Tfs* je klorna skupina «Stu ledi*. *i 0& prejšnji teden udeležila me za, ki .je sedela poleg nja#"' fr pretres možganov, zvin desr>® ^ me in razne potpludbe. Vozni* ^ torja pa si je pri padcu ratl'° r»; škodoval brado, zadobil gl ANED ln ANPPIA Crisrvi o°’ ^osta urada v Ul. j. J51 3 zaprta do 31. avgusta žara- ^-letni leSa počitka. (^Čestitke *»š nedeli° ie praznovala dve leti foj* draga MARJANA OLENIK. iellin° sre<5e’ zdravja in veselja ji Ooni ®ainica, očka, teta, stric in •ec P uCesti,kam se pridružuje bra-1 in ji pošilja koš poljubčkov. PoviiSa,1banica Nataša Sedmak je era' sta Praznovala 35-letnico UjS ®g,a življenja JELKA in Ml Dih MIOT. še obilo zdravih in sreč-LjUL huPnih let jima iz srca želijo a> Marjan, Aleš in Davorin. 'Včeraj- danes Da"es, TOREK, 3. avgusta 80^ . LIDIJA 20 30 vzide ob 5.50 in zatone ob Oj Dolžina dneva 14.42 — Lu-/ 'de ob 19.55 in zatone ob 4.05 Piri, SREDA, 4. avgusta Vf DOMINIK rafeySe„ včeraj: najvišja temperaturi stoPinje, najnižja 22. ob 18. (rib ii t , stopinje, zračni tlak 1013,4 Kozah j .n’ veter 5 km na uro ju-^nik, vlaga 72-odstotna, nebo tura «Ten.0, roorje mirno, tempera-m°rja 24,6 stopinje. Rnni??JSTVA ,N SMRTI talent- SE: Alessia Vezna ver, Uiov» na Drupi, Alessandra Ban, tsSs„ ana Bean, Irene Badina, A-^Ivn r3 Alfieri. Martina Neri, E-IJIudVt0138, Alessandro Vescovo. Perr« » SO: 73-letni Francesco Ma««/ • , *etna Elda Tomšič vd. ripierl» 41-letna Luciana Pa-lorii Cescon, 60 letni Rino Co-Basl- “''letna Maria Tamaro vd. letni A. kletni Giorgio Radivo. 43 lin p^lanfranco Orsini. 48-letni E-ca ar|gos, 50-letni Fulvio Čemečih ,'etoi Antonio Martinolli, 63-Fopj v'da Bertocchi, 61-letni Bruno dch v'j "k letna Veneranda Marin-Pe, 77, Dnesda, 53-letni Enea Lam-Sek*. etna Maria Černe vd. Pe-toh—* “‘letna Maria Filippi por. 59-ipi k letni Domenico Triolo, ga j Arrigo Maculus, 69-letna 01-^■'ch por. Sartori. DNEVNA SLUŽBA LEKARN Cor. >(od 8-30 do 20.30) U sree Italia 14, Ul. Giulia 14. Er-Nab.K-tnna IH- Lonjerska cesta 172, (#d s Vnna' "Boljunec. Trg cdo 13 «» in od 16.00 do 20.30) NrČ?.nnino 4- Trg Liberti 6. ‘VUCNA SLUŽBA LEKARN Trg c (?d 20.30 dalje) breiir»o r>n'n° d. Trg Libertš 6, Na a» Roljunec. Bo,. LEkaRNF v okolici t*l tel 228 124 Bazovica NkI105’ Opčine: tel 211001; ZgoTdk ' , ^1 141; Božje polje 200-ij, 225 598; Nabrežina: tel Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: ^VSTVKN. DEŽURNA Sl-UŽBA tel, Jluiha Od 21 do 8. ure 21. ur. , • Predpraznična od 14 do Kr® n Praznična od 8. do 20 «1 68-441. Ariston 21.15 «Arturo». Dudley Moore, Liza Minelli. Eden Danes zaprto. Ritz Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00 - 21.00 «Via col ven-to». C. Gable. V. Leight, L. Ho-ward, O. De Havilland. Penice Zaprto za počitnice. Nazionale 16.00 «Alpha blue». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Frankestein junior». M. Feldman, J. Wilder. Filodrammatico 15.00.«! pomo amo-ri». Prepovedan., mladini pod 18. letom. Aurora 17.30 «Quadrophenia». P. I Daniels.-*! d9 ti ob BS idšu Crisiallo Zaprto za počitnice. Moderno 16.30 «11 piccolo grande uomo». Dustin Hoffman. Capitol 17.00 «Vestito per uccidere*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere Zaprto za počitnice. Radio 15.30 »Super porno action*. Prepovedan mladim pod 18 letom. šolske vesti Šolsko skrbništvo sporoča, da 10. avgusta letos zapade rok za vlaganje prošenj na šolskem skrbništvu za vključitev v posebni seznam su-plentov v šolskem letu 1982-83 in 198384. Tržaško tajništvo sindikata slovenske šole obvešča, vse zainteresirane učitelje, da je na skrbništvu in vseh didaktičnih ravnateljstvih na ogled ministrska okrožnica št. 4015 z dne 22. 7. 1982, ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenih učiteljev. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča, da je na ogled na skrbništvu in na vseh didaktičnih ravnateljstvih ministrska okrožnica št. 215. ki obravnava vključevanje v stalež lemo poverjenega učnega osebja državnih otroških vrtcev. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo URADI ZAPRTI do 27. avgusta 1982. 9 N.N. daruje 130.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Pavlino Škabar darujeta Lojzka in Irma z Opčin 20.000 lir za balinarsko sekcijo Repen. Mali oglasi telefon C040) 7946 72 PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U-godna cena. Zainteresirani naj telefonirajo na št. (0481) 84495 -Elijana). MOŠKI z ugodnimi življenjskimi pogoji in resnimi nameni išče žensko staro približno 50 let, srednje po stave, brez obveznosti za skupno življenje. Ponudi^ poslati na upra- ga računovodjo ali ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Novi urad*. FIAT poverjeni predstavnik GRGIČ Potovalni urad «Aurora» prireja naslednja potovanja in izlete; Od 21. do 28. avgusta z avtobusom na otok Krk. Cena 170 tisoč lir. Od 10. do 12. septembra z avtobusom na Bled. v Zagreb in na Piitvička jezera. Cena 124 tisoč Ur. Od 12. do 17. in od 17. do 22. septembra z avtobusom na Ma-U Lošinj. Cena 160.000 Ur. Od 15. do 19. septembra potovanje v Rimini, San Marino, Zadar in Šibenik z avtobusom in ladjo. Cena 216,000 Ur. Od 17. do 19. septembra izlet na otok Rab z avtobusom. Cena 85.000 Ur. Od 25. septembra do 2. oktobra potovanje v Atene in križarjenje po Egejskem morju -z letalom in ladjo. Cena 880.000 Ur. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4. telefon 60 261. PADRIČE - Trst - Tel. 226-161 Prodaja novih avtomobilov in servis KOZMETIČNI salon Ružiča v Bo-ljuncu tel. 040/228313 obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od 7. avgusta do 1. septembra. ŠTUDENTKA išče kakršnokoli zapo-sUtev septembra in oktobra — po možnosti poldnevno. Telefon 040/ 231946. OSM1CO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Toči črno in belo vino., OSMICO je odprl Stanko Milič • Zgonik 34. Toči črno in belo vino. IŠČEM knjige za 1. razred nižje srednje šole. Tel. - (040)51419 PRODAM avto znamke 112 junior pu ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 040/229224. DRŽAVNA uslužbenka išče manjše stanovanje v najem v okolici Trsta. Telefonirati na št. 040/272939. PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega Uceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/774581. DRAGULJI • s/rvsrf/ 1/z' l/ffr-t, iv/ 6/6/7 RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON • LEICA HITACHI SONY TRST — Pasažo Fenlce 8 • Tel 732 897 VSAK OBČAN BO DNEVNO PORABIL TISOČ LIR VEČ KOT DOSLEJ Pikri komentarji ljudi vseh slojev o podražitvah davkov in storitev -sr Se bolj kot doslej se nam bo izplačalo kupovati bencin v Jugoslaviji ■ Na krajših relacijah sto lir več za vožnjo z vlakom ■ Obetajo se podražitve v gostiščih ■ Sindikati proti visokemu prelevmanu na bencin proste cone Nove . podražitve davkov m drugih pristojbin ter nujne podražitve raznih artiklov bodo vsakega občana obremenili za tisoč Ur dnevno. Tako so izračunaU strokovnjaki milanskega dnevnika «11 corrie-re della sera*. To je kar precej in bo prizadelo še posebej družine z več člani. Podražili so se bencin, elektrika, vožnje z viaki in avtobusi, davki na dodatno vrednost na vse vrste artiklov z izjemo nekaterih najbolj uporabnih prehrambenih artiklov. Vse to bo prineslo dodatne podražitve vseh artiklov, kar bo seveda postalo bolj očitno v prihodnjih dneh, saj niso trgov ci v soboto utegniU izračunati kje in kako podražiti blago. Mnogi med njimi pa so na dopustu in se bodo s temi problemi pričeli ukvarjati ob povratku. Najbolj prizadeti so biU seveda avtomobilisti, ki so v nedeljo zjutraj moraU na vseh črpaikah v Italiji plačati bencin s stolirsko po dražitvijo, torej kar 1.120 Ur. V nekem nedeljskem časopisu smo brali podatke kako se .je v desetih letih bencin podražil kar za 600 odstotkov in videli kako se je takrat cena enega Utra superja gibala med sto in dvesto lirami. Nam Goričanom, ki imamo le streljaj do jugoslovanskih črpalk ob meji. bo zaradi tega še boli dobrodošlo kupovati bencin pri črpalkah Petrola, saj bomo prištedili kar 312 lir pri vsakem litru. To pa je že spet precej Skoro pa se ne bo izplačalo več Jugoslovanom kupovati bencin v ItaU.ii, niti na turistične bone ne. saj bodo morali za en liter superja odšteti po novem 970 ur. Plačajo lahko tudi v dinarjih, vendar po dnevni menjavi pri nas. O podražitvah voženi z mestnimi avtobusi smo že pisaU. Tej podra žitvi vozovnice od 200 na 300 lir o kateri bi bili moraU odločati že v začetku leta pa so z njo zakasnili, bo najbrž v kratkem sledila nova podražitev, saj je Spadolini-jeva vlada ponovno podražitey nekaterih tarif, med temi tudi avto busnih, odložila na jesen. Kar pričakujemo lahko ponovni skok cen teh vozovnic Podražil se ie tudi vlak. To je bilo„sjsSfi Rf^dvjdeno že prej. Sedaj...so-. se vozovnice, podražile za vo Primorskega dnevnika, U}. Mon- r° <črnolasa! . .110 odstotkov, podražitev za nadalj-IŠČEMO,za.sevanje samostojng-/pa je predvidena za 1. oktober. Na kratkih relacijah se ne bo podražitev kdovekaj poznala. Huje bo na daljših. Za vožnjo v drugem razredu bomo za vožnjo iz Gorice v Trst (v eno samo smer) odslej plačaU 1.600 lir (doslej je bila cena 1.500), za vožnjo iz Gorice do Vidma 1.100 (doslej 1.000), za vožnjo iz Gorice v Tržič 800 lir (doslej 700). Nespremenjene so ostale cene na krajših relacijah. Za vožnjo iz Gorice v Milan pa bomo plačaU po novem 12.800 lir (doslej 11.600). Če so poviški teh storitev (ben cina, avtobusa, vlaka) bili avtomatični s 1. avgustom, so podra žitve drugih dobrin bolj komplici rane. Kdor je imel možnost na poslovnem potovanju dobit' v gostilni pobotnico za kosilo, je doslej plačal 8 odstotkov davka na dodat no vrednost IVA. Sedaj je ta da vek poskočil na 10 odstotkov. Go- stilničarji se morajo priučiti novim odstotkom. Na drugi strani pa je jasno, da se bodo gostinske storit ve podražile in lahko smo prepričani, da bodo cene po novem zaokrožene in se ne bode ustavile pri omenjenih dveh odstotkih Prišlo pa bo do večje podražitve nekaterih artiklov. Poskočila bo cena piva kajti že omenjenim dvem odstotkom davka na oodatno vrednost se tu doda še povišek proizvodnega davka. Vsako dozo. v ka teri je ena tretjina Utra. je novi davek prizadel za nadaljnjih 36 Ur. To pomeni da bodo za vsako tako dozo plačaU 50 ali 100 lir več kot doslej. Podražijo se tudi banane, tropični sadeži, ki so bile doslej marsikdaj cenejše od jabolk in nrušk (prav ste braU, navadnih jabolk in hrušk, ki so postale skoro prava dragocena poslastica) Podražitev bencina pa bo seveda prizadela vse prevoze in to bo prineslo podražitev vsega blaga. Prava «staneata», kot temu pravijo v Rimu, bo prišla šele na .jesen, ko bodo znane tudi nove prodajne cene tovarn. V Gorici so ljudje v nedeljo šli k morju aU v hribe. Komaj so do-biU plačo, pa niso hoteli pomisliti na podražitve. Hudoval se je le tisti, ki je kupil bencin po novi ceni in kdor je kupil časopis, ki se je tudi podražil za sto lir. Včeraj zjutraj pa so trgovci marsikatero stvar že podražili in to .je seveda vzbudilo negodovanje gospodinj, ki dobro poznajo vrednost posameznega stotaka. V zvezi s podražitvami velja o-meniti še javno izraženo stališče enotne sindikalne zveze v zvezi s sklepom o podražitvi bencina proste cone (od 1. januarja 1983), ki ga .je sprejel upravni odbor gori-škega sklada. Zastopnik sindikatov v tem odboru ie glasoval proti tako visoki predlagani podražitvi in soglašal s tistimi, ki so meniU naj bo podražitev manjša. Sindikat namreč meni, da bi bilo treba vedeti kam bo šel denar te podražitve. Zaradi tega meni. da mora priti v najkrajšem času do javnega soočanja med vsemi gospodarskimi, socialnimi in poUtičrimi silami Goriške. V PRIRCDBI PKO LOCO KONEC MESECA V GORICI 9. KONGRES LJUDSKIH IZROČIL Letos je posvečen raziskavi v šolah - Napovedana velika udeležba slovenskih strokovnjakov Konec tega meseca, od 26. do 28. avgusta, bo v Gorici 9. mednarodni kongres o ljudskem izročilu. Prireditelj je gorička Pro Loco, ki ima pri tem sodelovanje furlanskega filološkega društva. Pokrovitelj je pokrajinska uprava. V znanstvenem odboru so zastopniki inštituta za sodobno filologijo tržaške univerze, mednarodni gorički sociološki inštitut, Slovensko etnološko društvo v Ljubljani in furlansko filološko društvo. Kongres bo trajal tri dni. Vršil se bo v avditoriju v Ulici Roma. Kongres se bo vršil istočasno kot mednarodni folklorni festival, kar je v Gorici že običaj. Goriška Pro Loco že sedaj opozarja na ta kongres. Na naslov raznih ustanov so poslali okrožnice (tudi v slovenskem jeziku). Organizator želi, da bi na kongres prišlo čimveč ljudi. Želi tudi čimveč sodelovanja v razpravi. V znanstvenem odboru so Gian Paolo Gri, profesor na inštitutu za sodobno filologijo na univerzi v Trstu, Anna Maria Boileau, ravnateljica 1S1G v Gorici, Mario Dalla Torre, član furlanskega filološkega društva in Julijan Strajnar, član Glasbeno narodopisne sekcije 1SN - SAZU (Wol-fova 8) v Ljubljani. Uradni jeziki na kongresu bodo italijanski, slovenski, francoski in nemški. Poročevalci naj pošljejo čimprej svoja poročila na tajništvo aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimtiiitiiiiiiiiiiHiiiiiimiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V HLADU TRNOVSKEGA GOZDA Več tisoč upokojencev iz vse Slovenije se je zbralo v nedeljo na Lokvah Zbranim izletnikom je spregovoril predsednik novogoriškega sindikata Danilo Bašin - Poudarek na zaščiti Slovencev v italijanskem zamejstvu Po tradicionalni navadi je bilo v nedeljo na Lokvah srečanje slovenskih upokojencev. Prireditelj je bila Zveza društev upokojencev iz novogoriške občine, med udeleženci pa je bilo tudi precejšnje število slovenskih upokojencev iz Gorice in drugih krajev pri nas. Manifestacijo so posvetiU 90-letnicj rojstva predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita in v njegov spomin in čast je gledališki igralec Sergej Ferrari pripravil -poseben recital. Na srečanju je govoril predsednik Občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici Danilo Bašin. Velik del razmišljanj je namenil osebnosti tovariša Tita, ki je bil tvorec Jugoslavije in velika osebnost zgodovinskih razsežnosti. Potem pa je svoj govor takole nadaljeval: «Res je, da je izguba tovariša Tita za nas huda in nenadomestljiva. Težko nam je, ker ni tovariša Tita, enako tudi, ker ni njegovega tesnega sodelavca in soborca tovariša Kardelja. Vendar smo prepričani, da ta, čeprav težka izguba, ne more zaustaviti toka naše socialistične revolucije, kakor tudi ne more povzročiti nikakšne praznine pri uresničevanju naših usmeritev, tako na notranjem kot tudi na zunanjem področju. To smo že dokazali in tudi potrdili tako na in. kongresu samoupravljavcev lani, kot tudi na 9. kongresu slovenskih komunistov oziroma na 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in na ostalih kongresih. S tem smo odločno negirali kakršne POGOVOR Z GORIŠKIM POVELJNIKOM Gasilci na Goriškem imajo še vedno polne roke dela Šele ko bo reforma izvedena v celoti, bo pomoč gozdne straže in prostovoljcev poklicnim gasilcem koristila Pred nekaj dnevi smo v našem listu pisali o šestmesečni poskusni dobi protipožarne obrambe v Doberdobu. Poleti ima jr gasilci, gozdna straža in ostali dejavniki, ki sodelujejo pri gašenju požarov posebno veliko dela, saj povsod divjajo požari s povečano uničevalno močjo. Zato smo stopili do poveljnika goriške gasilske postaje, inženirja Elia Andoja, ki nam je obrazložil njegov pogled do uvajanja protipožarnih enot v okoliških vaseh in _ v prenašanju odgovornosti za gašenje požarov v gozdovih in travnikih od gasilcev na gozdno stražo. «Z reformo pristojnosti glede gašenja požarov gozdov ;; travnikov je bil storjen velik kor: ; v smeri razreševanja gasilcev številnih dolžnosti, ki so jim bili zaradi maloštevilnega kadra le težko kos. Kako vi gledate na to?», smo ga vprašali. «Res je, formalno so nam prišle oblasti precej na roko,* nam je dejal inženir Ando in nadaljeval: »Delo za gašenje požarov gozdov in travnikov si je prevzela gozdna straža, ki naj bi s pomočjo teritorialnih prostovoljnih skupin in ob sodelovanju deželne uprave, ki naj bi imenovala koordinator te dejavnosti. Vendar so vsi ti glagoli postavljeni v pogojniku, to pa zato, ker ni dežela poskrbela niti za namestitev koordinatorja te dejavnosti, kaj šele, da bi gozdna straža nabavila potrebno opremo, da ne govorimo o tem, da bi zvišala zaposlitveni nivo. V celi goriški pokrajini je nafnreč redno zaposlenih le deset gozdnih stražarjev. Poleg tega nočni koli špekulacije nazadnjaških in mračnjaških sil, ki so se v napovedovanju nekakšnega obdobja «po Titu* s svojo računico krepko ušteli. Obdobja «po Titu* ni. Socialistično samoupravljanje in naša neodvisna ter neuvrščena politika pa je bila, je, in tudi bo Titova linija*. Podrobno je nadalje razčlenil sedanje gospodarske težave v Jugoslaviji, obravnaval vlogo in pomen odprte meje med Jugoslavijo in Ita lijo in ocenil stike mecLsiadikatL in drugimi naprednimi organizacijami v obmejnih krajih. Ob tem je dejal tudi tole: «Ti' medsebojni, prijateljski stiki se še naprej vedno bolj utrjujejo in poglabljajo. Pri tem poglabljanju pa ima nedvomno veliko težo pozitiven odnos teh naprednih colitičnih strank in naprednih delavskih sindikatov v geriški pokrajini do vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti Italiji. Ne more biti nobenega dvoma o tem, da bo ta meja postala še bolj odprta, če bodo v Italiji re šene upravičene zahteve naše manjšine in če bo zakonsko urejena globalna zaščita Slovencev na vseh ob močjih, kjer žive. Morda za dosego tega cilja pa bo toliko lažja in prej dosegljiva, kolikor bolj so te zahteve podprte s strani naprednih po litičnih strank in naprednih de lavskih sindikatov sosednjega ob moč ja*. Srečanje upokojencev na Lokvah je bilo že deseto po vrsti in je za to imelo jubilejni značaj. po ceni od 2 tisoč do 3.500 starih dinarjev za kg. Z neposredno prodajo pa kmetje zanje iztržijo od 6 tisoč do 8 tisoč starih dinarjev za kilogram. Naj dodamo, da so breskve letos v Brdih zelo dobro obrodile. Pro Loco, Borgo castello 11/14, v Gorici. Kongres se bo pričel v četrtek, 26. julija, ob 18. uri. Nadaljeval se bo naslednjega dne, v petek zjutraj, s poročili o etnomuzikologiji in šoli, popoldne pa bodo na vrsti razprave o uporabi književnega jezika in dialektov. V soboto dopoldne se bo govorilo o muzejih in o razstavah, popoldne pa o izkušnjah pri raziskavah. Tema letošnjih poročil bo pravzaprav o-sredotočena v vprašanjih, ki so v zvezi s šolo. Svoje sodelovanje so napovedali poročevalci iz Piacenze, Sassarija, Vidma, Pordenona, Siene, Padove, Cagliarija, Rima, Lucce, Turina, Trsta, Firenc, Catanie, Rietija, Neaplja, Verone, Urbina, Benetk, Trenta in Ferrare. Iz tujine pridejo poročevalci iz Bukarešte, L iona, Marburga (ZRN), Londona, Bratislave, Pariza, Innsbrucka, Istanbula, Celovca, Budimpešte in Cor-mougensa (Švica). Zelo številno bo letos zastopstvo poročevalcev iz Slovenije in iz Hrvaške. Poročali bodo tudi predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. Imena slovenskih in hrvaških poročevalcev objavimo v eni naslednjih številk. stražarji nimajo nočnih izmen, sobota in nedelja pa sta njihova prosta dr:eva.» «Torej opravljate naloge, ki vam ne pristajajo več?* »Formalno naj bi mi gasili požare gozdov le v primeru, ko bi ti ogrožali hiše, senike, hleve ali druge ljudi in dobrine, ki niso del gozdnega bogastva. Seveda to le formalno, dejansko pa opravljamo še vse ostale naloge.* «V goriški pokrajini sta le dve gasilski postaji, v Gorici in Tržiču. Kako lahko uspešno krijete tako širok prostor?* «Imeli smo sicer svojo postajo tudi v Gradežu, vendar nam tamkajšnja občinska uprava ne nudi več primernih prostorov, tako, da ne moremo več v Gradežu namestiti svojih ljudi. Tako potrebujemo veliko več časa, da prispemo na kraj požara, kot bi sicer lahko. Sicer je to tudi problem drugih obmorskih mest, kot so Caorie, Jesolo in Li gnano, ki zaradi nezanimanja ali malomarnosti oblasti nimajo dovolj učinkovite protipožarne obrambe.* «Pri vas je zaposleni! tudi dvajset nabornikov. Po katerem kriteriju izbirate med raznimi kandidati?* »Najvažnejši pogoj je, da je vojak fizično zdrav in gibčen, pomembno pa je tudi, da obvlada tak poklic, Id bi lahko prišel v poštev tudi pri nas. Raje npr. izberemo mehani-kp kot študenta. Te fante pošljemo na trimesečni tečaj v Rim. Ostalih devet mesecev vojaškega roka o-pravijo v Gorici,* nam je še povedal inž. Andd. Težave s preskrbo avtobusnih listkov Po nedeljski uvedbi novega plačilnega režima na mestnih avtobusih smo včeraj vprašali odgovorne na mestnem podjetju kako so ljudje sprejeli podražitev. »V glavnem gre!*, je bil njihov odgovor. Vendar vsi ljudje niso brali časopisov in kar jim ne gre v glavo, da ni moč več kupiti vozovnic v avtomatu, ki je postavljen v vsakem avtobusu. Zaradi tega ravnateljstvo mestnega podjetja apelira na uporabnike mestnega avtobusa, naj kupijo listke v trafikah in prodajalnah časopisov, kjer prodajajo bloke po deset listkov v vrednosti 3.000 lir. Kdor potrebuje abonma naj se javi v pisarni mestnega podjetja v Ulici 9. avgusta. Seveda so še vedno u-porabni stari listki. Ljudje, ki uporabljajo avtobus jih bodo brez dvoma imeli še kaj na zalogi. Če pa kdo zares ne more kupiti listka v tobakarni, potem se kar lahko o-bme k šoferju avtobusa. Vožnjo bo plačal kar njemu. Brici še zmeraj sami prodajajo breskve Kmetovalci v Goriških Brdih tesno sodelujejo s svojo zadrugo, vendar pretežno kar zadeva odkup in predelavo grozdja. Ostale pridelke pa skoraj v celoti prodajajo sami, češ da tako več iztržijo. Znan je primer breskev, ki so v Brdih razširjena kultura. Pridelovalci jih sami vozijo na tržišča, v Ljubljano in drugam v Slovenijo, ter celo na hrvaško obalo. Vprašljivo je, če se neposredna prodaja še izplača. Upoštevati je namreč treba, da se tako kmetje zmeraj bolj spreminjajo v trgovce, kar briškemu kmetijstvu v perspektivi ne more koristiti. Upoštevati bi morali, da je zadruga pripravljena odkupiti vse pridelke, torej tudi sadje. Naj navedemo, da zadruga na Dobrovem odkupuje letos breskve Prispevki za sekcijo krvodajalcev v Gorici Goriški sekciji prostovoljnih krvodajalcev so darovali: Mariangela in Mauro ter družini Veronese in Ma-grino v počastitev spomina Maria Pecileja 40.000 lir, Erina Gandini s prijateljicami v počastitev spomina očeta Stelline Chizzolini 15.000 lir. Vida Bastiani v počastitev spomina Brune Chiussi 15.000 lir, krvodajalec Claudio Barbieri 5.000 lir, Fabiano Vittor v počastitev spomina Domenica Schiava 50.000 lir, družina Sinigoi v spomin na mamo učiteljice Marise Fabroni 10.000 lir, Združenje invalidov na delu iz Gorice v počastitev spomina Bruna Patrona 200.000 lir, krvodajalec Sal-vatore Monaco 5.000 lir. krvodajalec Renato Sinigoi 5.000 lir, družina Ane Paulin por. Goriup, Livio Brisco z družino, Pasquale Villa z družino, Maria Di Marino in Alma Buonassisi v počastitev spomina An tonia Grusovina 140.000 lir, krvodajalec Roberto Skarabot 5.000 lir, krvodajalec Giancarlo Ceriani 5.000 lir. Rekreativci pripravljajo 6. pohod «Strajjorizia» Člani društva «Gruppo marciato-ri» iz Gorice se bodo v nedeljo odpravili na izlet z lastnimi sredstvi k Blejskemu in Bohinjskemu jezeru. Zbirališče za udeležence je predvideno ob 6.50 na parkirišču pred Rdečo hišo. Isti dan se bo druga skupina rekreativcev tega društva udeležila pohoda Čedad - Stara gora - Čedad, ki se bo odvijal na 10- tn na 20-kilometrski progi. Poleg običajnega nedeljskega iz-letniško-rekreacijskega delovanja j# društvo v tem mesecu zaposleno t organizacijo 6. mednarodnega pohoda »Stragorizia*. ki ga prirejajo pod pokroviteljstvom goriške hranilnice. Pohod bo na sporedu v nedeljo, 19. septembra. Udeležili se ga bodo rekreativci in tekači iz številnih italijanskih dežel, iz Jugoslavije in Avstrije, Vsem udeležencem bodo podarili spominsko medaljo iz serije «Goriški grofje*, ki jo pripravlja mojster Driutti. Poleg ostalega organizacijskega dela velja omeniti, da bodo letos člani «Gruppo marciatori* poskrbeli za čiščenje obeh prog, na katerih se bo odvijal pohod, tako da bi dali udeležencem iz drugih krajev čim prijetnejši vtis o našem mesta, Revija INPS o pokojninski reformi Pred kratkim je izšla letošnja tretja številka revije »Sistema Pre-videnza*, ki jo izdaja INPS. Med pomembnejšimi prispevki te številke so intervju s poslancem Cristo-forijem, poročevalcem o zakonskem osnutku za reformo pokojnin, članek generalnega tajnika sindikata upokojencev CGIL Arveda Fornija, ier prispevki prof. Sabina Casseseja, Manlia Spadonara in Luciana Fas-sarija, ki obravnavajo probleme v zvezi z obnovo in reformo INPS. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna DelTOspedale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. Ptičji sejem v Gorici je privabil staro in mlado Ker je v deželi veliko podobnih prireditev je goriška Pro loco kar en mesec prej priredila ptičji sejem, ki ga v Gorici poznamo kot Jernejev ptičji sejem. Običajno so tak sejem prirejali konec avgusta ali v začetku septembra, najprej na Trgu sv. Antona (kdaj so s tem sejmom pričeli se nihče ne spominja), po zadnji vojni pa je bil ta sejem na nedeljo v parku županstva. Ker pa je podobnih sejmov kar precej v deželi več ali manj v istem času in tudi ker imamo konec avgusta ter v prvi polovici septembra v Gorici več drugih prireditev, je prireditelj sklenil povabiti rejce ptičev in radovedneže na tak sejem kar 1. avgusta. Tako so v nedeljo prišli razstavljavci in radovedneži. V parku se je trlo nekaj tisoč ljudi. Tekme ptičev so bile zgodaj zjutraj. Tekmo valci so prišli iz naše dežele, Veneta in Slovenije. Na sejmu so poleg ptičev prodajali tudi vse kar je v zvezi z gojenjem in hranjenem ptičev vseh vrst. Bil je pravi ptičji sejem. Podobni sejem bo čez petnajst Kino Goricu CORSO 18.00—22.00 «Marylin, una vita, una storia*. Marylin Monroe. Barvni film. VERDI Zaprto. VITTORIA Zaprto zaradi dopusta do 15. t.m. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «Qua la mano*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Mosca non črede alle lacrime*. /Vohi (»orivu tn okolica SOČA 19.00-21.00 »Ubijalci na motorjih*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Mornarji v postelji*. Danski film. DESKLE 19.30 »Caboblanco*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI — r-----. Danes ves dan in ponoči je v Go- dni, v nedeljo 15. avgusta, v Gra- rici dežurna lekarna Alesani, Ulica dišču ob Soči. I Carducci 38, tel. 84268. Da RENATO «NAJNIŽJE CENE V ITAL!Jh Velika izbira jeans: R1FLE - DORINGO - CARRERA - LEVI STRAUSS KONFEKCIJA IN OBLAČILA GORICA • UL. GENERALE CASCIN0, 5 Trideset filmov na pragu tridesetega Pulja Številčno kar dobra žetev, toda letošnja kakovost ni dosegla lanske ravni Slovenska kinematografija se je letos predstavila v Pulju s petimi filmi Trideset filmov je za jugoslovansko kinematografijo lep dosežek v obdobju ekonomske krize; najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je vsaka jugoslovanska nacionalna kinematografija prikazala vsaj po en film. Ljubljanska Viba - film je letos prikazaic pet celovečernik filmov, dokaz, da si je podjetje opomoglo po »kriznem obdobju* ki je nastalo zaradi predrage »Dražgoške bitke» — slovenskega mega-filma. Kvaliteta celotne proizvodnje pa ni dosegla lanskega nivoja («Se spominjaš Dolli Bell*. »Samo enkrat se ljubi», «Ritem zločina*). Kljub raznolikosti obdelanih tem'1 in še kar pestre žanrske izbire ni med letošnjimi filmi takega, ki bi se pokazal kot izjemna stvaritev. Tematike prikazanih l'lmov segajo od že običajnih vojnih filmov f«13 julij» — o vstaji črnogorskega naroda) in malce drugačnih vojnih filmov (»Kraljevski voz* žanrsko zelo podoben tistim filmom o tajnih agentih 097) pa do sodobnih socialnih dram (»Novo življenje» »Južna ootka*, Neposredni pre’>os»). Posebna razmišljanja o umetniškem svetu nem nudita dva filma: »Prizade-vanja* in »Živeti kot vsi ostalin. Za mladino ie bilo posnet h pet filmov, od katerih dva v Sloveniji (»Učna leta izumitelja Polia» j« -Bni na Požiralniku»J. Dejanski zmagovalec v Pulju, dobitnik zlate arene za težijo, film beograjskega režiserja Miloša Radivojeviča «Živeli leot tisi ostali* je vsekakor najboh svež film letošnje jugoslovanske produkcije. »Živeta prilcazuje življenje mladega študenta glasbene a kademije. ki pride v mesto iz rojstne kmečke vasi. da bi ustvarjal glasbo za cčloveštvo», v nasprotju s tisto glasbeno vzgojo, ki je zanj mrtva ;r> za mrtve ljudi. Javno izkazuje lastna prepričanja; ko pa se »a ve da na aka demiji ne bo dosegel tistega, kar si iskreno želi. bi hotel diplomirati. a e komaj v prvem letniku in to ie nemogoče Razočaran in potrt se vrača domov: po odprtem in iskrenem pogovoru pa ga oče prisili, da se vrne v mesto, v boj. Film zaključi simbolična scena na železniški oostari z donečimi notami Internacionale Kontrast med ustvartalnim, ino votivnim duhom mladega ustvar jplea in statičnimi inštitucijami običajnega živlienia ie glavni motiv. prisoten v različnih aožive t-ih mladega glasbenika v veli kem mestu. Glasba, komponirala jo ie KarvHie Kovač (sodelovala je tudi v Makavemvem «Mr.ntene-oro tanao*). podari filmu orsebno privlačnost, predvsem za mladega gledalca. Elektronske note — sodobno glasbeno izražanje — se efektno spajajo z ritmom filmskega izražanja, tako da je užiten pn gledanju juma dvojen. Prav luno je ustvarjalnost kot način življenja ideja slovenskega filma , so si zagotovili zmago v klubskem tekmovanju amaterji iz Ljubljane, ki delujejo v filmskem odseku Študentovskega kulturno umetniškega centra — ŠKUC — za filme Davorina Marca »Ej, klanje» in »Ona ni ranjena* ter Tatjane Čok »Ne joči*. Za zadnji film je T. Čok posebej prejela še nagrado za tonsko obdelavo. Lep uspeh za slovensko kinematografijo, pa čeprav amatersko, ki na «velikem platnu* že dalj časa ne beleži podobnih dosežkov. IGOR PRINČIČ « e » RIM — Pino Pelosi, ki je 2. novembra 1975 umoril na periferiji Rima italijanskega pisatelja in filmskega režiserja Pierpaola Pa-solinija, bo moral ostati v zaporu vseh devet let, na kolikor je bil obsojen. Rimsko prizivno sodišče za mladoletne je namreč odbilo njegovo prošnjo, Jana Habjan kot Manica v Duleti cevem filmu «Deseti brat« po Jurčičevem romanu. Desetega brata igra Radko Polič MANJ ZNANA POT IZ IDRIJSKE V POLJANSKO DOLINO Na območju Otaleža so se večkrat srdito spopadle s Veliko mladih ljudi je odtod šlo v partizane že dolgo pred razpadom italijanske vojske - Kako so se umaknile italijanske posadke - Najhuje je prišlo z Nemci «Tu spijo, so pali» 4. ki za nas V zgodovini so le medli podatki o nesrečah, ki so zadevale te kraje. V prav starih časih je večkrat kosila kuga, bila so leta lakote. grof pa je neusmiljeno iz; e mal svoje tlačane. Prva svetovna vojska je tudi pobrala veliko ljudi. Fantje in možje so padali po vseh frontah od Karpat >v do Tirol in Doberdoba, doma pa je zadnji dve leti vojne hudo gospodarila lakota. Z razglednih vrhov je bilo videti ob večerih svetlikanje s soške fronte, zamolkle bobnenje topov j oznanjalo vedno nove napade in bitke. Druga svetovna vojska pa je bila še straš-nejša od prve, saj je ni bilo več hiše. 4e tako .skrite, ki ne bi bila tako ali drugače povezana z o-svobc-dilno borbo in sploh z vojnim dogajanjem. Prva organizatorja OF na območju otaleskih vasi (ki so vse spadale pod nekdanjo občino Cerkno), sta bila Jakob Štucin - Cvetko in Jože Primožič - Miklavž. 15. februarja 1943 je iz teh vasi šlo v partizane eno samo noč 32 fantov in mož. Najbolj množično so šli v partizanske vrste vaščan-' Lazca. Sledile so internacije in za pori, a najhujše je bilo šele po kapitulaciji Italije. Vasi Lazeč. Pluž-nje. Otalež in Jazne namreč ležijo na desnem bregu Idrijce, ob kateri teče cesta Idrija • Most na Soči. Po njej je motorizirana nemška vojska od septembra 1943 pa do konca vojne večkrat vdirala iz Idrije • v osrčje osvobojenega o zemlja severne Primorske, se pra vi na Cerkljansko in cepovansko. Zato so bili na območju Otaleža stalni položaji naših brigad, ki so se večkrat' ‘ srdito spopadle ■ s sovražnikom. Tu se ie pogosto zadrževala Vojkova brigada, ki je med borci ‘Štela veliko domačinov. Izdaja AVGUST ’82 Certificati di Credito del Tesoro CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega davka. Varčevalec lahko izbira med rokom: 2 ali 4 let. Minimalni sveženj na razpolago 1 milijon. Ob zapadlosti prvega šestmesečja nudijo 10% obresti. Obresti nasledkih šestmesecij so enake doprinosu BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke več za efekte z dvoletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s štiriletno zapadlostjo. Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri svoji banki po emisijski ceni in ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT. Imajo široko tržišče in se jih po potrebi z lahkoto vnovči. Rok izdaje od 2. do 9. avgusta Emisijska cena Prvi šestmesečni kupom Letni doprinos I. šestmesečje 98% Neobdavčljiva investicija, ki je vedno pri roki. pa tudi Gradnikova in garibaldinska brigada sta poznali te kraje. O velikih žrtvah pričata partizansko grobišče in spornem'- na pokopališču, ki je posvečen vsem domačim padlim in vsem tistim, ki so tod padli. Spomenik je Zveza borcev postavila 28. 10. 1962; odkril ga je pisatelj France Bevk. pa tudi besede, ki so na njem vklesane, so njegove: Tu spijo, ki za nas so pali. _ S srci. vročimi kot plamen so nam svobode luč prižgali in nam svetili v lepše dni. Večno kot la beli kamen hvaležnost v prsih nam gori. Spomenik je zasnoval Ivo Pre-lovec iz, Idrije. Krog in krog zelene trate za nizkim pokopališkim zidom, so razporejeni kamrn z vklesanimi imeni padlih in umrlih v internaciji. Skup h o'1‘je 'bilo 76 padlih in drugih žrtev iz Otaleža in sosednih .asiPttS‘ipa,,so 'ijfr' kopani tudi padli iz drugih kra jev. med njimi je več nepoznanih partizanov. Vas je bila med vojno večkrat delno požgana, prvič pa je doživela letalski napad 18. 3. 1944. V nekdanjem Ambro-žičevem »Salonu* so bili mnogi partizanski mitingi in tudi prosla va Gregorčičeve stoletnice. Slovenska partizanska osnovna šola ie bila v vasi odprta 8. 10. 1944. Poučevala je Ivanka Pilat, sestra župnika Antona Pilata (roj. v Štanjelu). ki je bil tudi sam z vsem srcem naklon ien partizanskemu gibanju od vseera začetka (sedaj ži vi kot upokojeni duhovnik v Ren čah). Do 9. septembra 1943 je bila v vasi orožniška oziroma karabinjerska postaja, do 26. julija 1943 tudi oddelek fašistične obmejne milice, od leta 19"’ do razpada Italije pa celo vojaška posadka ob mejnih straž (GAF), medtem ko se je »brigada* finančnih straž iz vojašnice v Jaznab ..Dolenjih) od selila kmalu potem, ko so Nemci na jugoslovanski strani bivše meje postavili minska polja. Kljub temu je bilo v letih 1942/43 na področju Otaleža 141 pripadnikov italijanskih oboroženih sil. Vsa ta vojaška sila pa vendar ni mogla preprečiti osvobodilnega gibanja, ki je kmalu zajeto vse vasi in skoraj sleherno hišo. Nekaj časa je bila v Otaležu tudi manjša par tizanska bolnica. Kot rečeno, so bili najhujši časi šele po razpadu Italije. Nemški vdori na osvobojeno ozemlje so bili pravi roparski pohodi in ljud j so se Nemcev bali ko: v siarih časih Turkov. Partizanske brigade in posamezni bataljoni so jili večkrat uspešno odbili, toda tudi partizani, zlasti manjše skupine, ki so jim Nemci včasih prišli za lir bet. so imeli velike izgube m v Otaležu je bilo več partizanskih pogrebov, ki so ljudi napolnili z žalostjo, pa tudi s še večjo odločnostjo in pripravljenostjo za osvo bodilni boj. Pri vseh teh pogre bili. ki so jih lepo pripravili z u deležbo šolarjev, vaščanov in par ti za nov. je seveda kot duhovnik sodeloval domači župnik Pilat, ki je tudi pomagal prepoznavati neznane padle in je potem sporočal prizadetim družinam. Na otaleškem poko(tališču sta pokopana tudi dva po poli brata znane goriške časnikarke in tele vizijske delavke Dorice Makuc, ki so ju Nemci zverinsko umorili na Hmenici nad Otgležem. V Otaležu je bil namreč doma njen oče An drej Kacin, znamen!ti izdelovalec harmonijev in orgel, Čez Kanavc na Sovodenj Ko se še enkrat z otaleškega pokopališča ozremo n i vse strani, nadaljujemo našo pot proti Sovod uju. Kmalu pridemo v mešan gozd m tam se na križišču tudi konča asfalt. Pot nadaljujem po dokaj dobri «mu)atieri», ki so jo na o vinkih večkrat 'irili in po njej vozi tudi avtobus. Tod je zemlja že bolj rdečkasta, med praprotjo rastejo borovnice, najdejo se tudi gobe. Ko se čez kilometer ali dva izvijemo iz objema gozdov, zagledamo hiše (Gorenjih) Jazen, na prijaznem gričku tam spodaj pa nas pozdravlja podružna cerkvica sv. Miklavža, ki po zidni zasnovi izhaja iz 17. stoletja, a ima lepo izdelan lesen oltar iz prejšnjega stoletja. Do sem vozi avtobus, naprej si pomaga vsak po svoje. V Jaznah je bila roje na Marija Bašelj - Vogrič (1631), ki je napisala knjigo iz partizanskih časov Ljudje bodo ostali. Po cesti, ki je nekoliko manj vzdrževana, se v nekaj ovinkih (spet po gozdu) vzdignemo še više, speljana je bila k obmejnim utrdbam. Paziti moramo, da ne bi zašli preveč na levo v breg. po poti, ki nas b: privedla v Mrzli vrh ali k Mrzlikarju. Sicer je tam gori tudi zanimivo''žarildi lepega razgleda. Pri Mrzlikartovi kmetiji je spomenik sedemintridesetim padlim, pretežno -iz <8/ bataljona Gradnikove, ki je bil tu zahrbtno napaden. V takratnem boju je padel tudi študent Milan Bogataj. sin Marije Bogatajeve iz Gorice. Po očetu izhaja prav iz Gorenjih Jazen. odkoder je bi) doma njegov stari oče, učitelj v Kobaridu. TOMAŽ PAVŠIČ (Nadaljevanje sledi) Iz umetnostnih galerij Koroški fotograf v Centru Barbacan V tržaški galeriji »Centro Bar-bacan», torej v razstavišču, v katerem Ustanova za turizem in gostinstvo v Trstu in na tržaški o-bali prireja najrazličnejše raz stave in likovne manifestacije, s katerimi skuša vsaj kar se vizualnega umetniškega izražanja tiče, uveljavljali kulture treh meječih zemljepisnih področij Furlanije Julijske krajine — Slovenije (deloma tudi Hrvaške) ter avstrijske Koroške, so v četrtek 29. julija odprli zanimivo razstavo avstrijskega. točneje koroškega umetni šlcega fotografa Seppa Schmblze-rja. Rekli smo, da gre za umetniškega fotografa, vendar bi se motil, kdor bi menil, da bo v razstavišču videl kake umetniško izbrane in obdelane motive. Gost iz Celovca je dal na ogled petdeset barvnih fotografij, ki so vsaka zase poseben bolj tehnični kot umetniški umotvor, le da mora obiskovalec razstave, kadar jih ogledu je. nekako sodelovati, iz vsakega posnetlca misleno ustvarjali, kar mu pač domišljija narekuje. Ne gre. menda, za kak nov naviti fotografiranja, pač pa za določeno tehniko, s katero fotografski umetnik svoj motiv nekako podvoji. kot če bi motiv fotografiral ob ogledalu in bi hkrati posnel tudi niegov odsev v ogledalu. Tetko bi razbrali, kakšne Vše motive je koroški umetnik sne mal. a se pred gledalcem kažejo na, stenah najrazličnejše figure, v katerih lahko vidi na primer olj nato odplako na morju, velik, čudovit lestenec, svečnik s štirimi svečami, rožnat prt pri susenju, gotsko katedralo, pajčolan, čudovito rdečo kupo, leopardovo kožo, oltar m še marsikaj drugega, pač v smislu najbližje.: najver jetnejše asociacije. Seveda je vse to odvisno od domišljije m morebitne ustvarjalnosti gledalca samega, saj smo rekli, da mora obiskova lec sam sodelovati z umetnikom. Vsekakor gre za zanimivo prire ditev. ki je dostopna ob običaj nem urniku galerij in bo na voljo občinstvu še deset dni, vse do 14. avgusta. Ere naše brigade sovražnikom ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton — Balet 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Glasba, prireditve in aktualnosti 17.50 Eischied - TV film 18.40 Halo, zdravnik? 19.10 Tarzan — TV film 19.45 Almanah 20.40 Materino pismo «Lettera di mamina* ali «Materino pismo* je delo Peppina De Filippa, znanega odrskega človeka iz družine De Filippovih. Gre za farso v dveh dejanjih ali v dveh delih. Kratka vsebina pa .je naslednja: Baron E-doardo Mesti di Castelfusil-lo, ki pa je baron le po imenu, ker je ostal brez premoženja. brez lire, sklene, da bo oženih svojega nečaka Riccarda ki je prav kot on bogat le na naslovih in plemiških konceptih, s Cla-retto. ki sicer nima nič plemeni taškega, a je kot hčerka bogatega trgovca polna denarja... Samo ob sebi se razume, da bo glavno vlogo propadlega grofa igral sam avtor Pepcino, ki .je hkrati tudi režiser. 22 50 Glasbena srečanja: Robert Palmer 23.20 DNEVNIK, Danes v parla-mento in Vremenske raz- Drugl kanal 13.00 DNEVNIK - Ob 13. uri 13.15 Šolska vztgoja 16.00 Guayaquil: svetovno prvenstvo v plavanju 17.00 Popoldan 17.15 I ragazzi del sabato sera — mladinska nadalj. Gledališče za mladino — Skrivnost starega gozda, 2. del. Munkhavn 1979 18.30 športne vesti in Iz parlamenta 18.50 La duchessa di Duke Street — TV nadalj. 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Lisica in vojvodinja — film Nastopata George Segal in Goldie Hawn 22.25 Sereno variabile — teden ska oddaia o turizmu in pro-stem času 23.20 DNEVNIK 2 Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 19.50 Sto italijanskih mest: Lecce, mesto baroka 20 10 Šolska vzgoja 20.40 Concentus antiqui — glasba od 13. do 17. stoletja 21.35 DNEVN® 3 1 22.00 Cena slave — film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.50 Poročila 18.55 Zgodbe o prismukih — otro-ška serija 19.00 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Sonce, morje in mimoze 19.30 Obzornik 19.45 Mostovi — Hidak. Oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 20.00 Knjiga V odda.ji bomo kritično spregovorili o novejših izdajah slovenske humoristične literature, ki naj bi v vročih poletnih dneh nasmejala praznujoče Slovence. Izhajali bomo iz satiričnih zapisov Evgena Juriča, ki so izšli pri Pomurski založbi pod naslovom: Leva dlaka je Jaka. Učeno sodobnega slovenskega književnega humorja bomo prepustili R®P' Šukljetovi, ki je za gledalce prebrala nekaj najnovej-ših del s tega področja. J studio bomo povabili tudi avtorja-humorista na kratek pomenek o stvareh, ki g* kot pisca vznemirjajo in 0 postopkih, ki ga vodijo pf1 oblikovanju snovi. Oddaja želi biti kažipot dopustniku, kaj naj vzame na pot, da mu bo izvabilo zdrav smeh. Za ilustracijo tega humorja bomo izbrali tudi primerno kraišo satiro. 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Kdo ima prav? — aktualna oddaja Nekateri menijo, da organiziranost zveze komunistov v velikih organizacijah združenega dela ni ustrezna, da bi morali na ravni sestavljenih organizacij, poslovnih in drugih skupnosti ustanoviti posebne stalne organe, ki bi sprejemali vse^ P0-membne politične odločitve. Taka mnenja je bilo slišati tudi na 12. kongresu. V zvezi komunistov Slovenije s0 ves čas menili, da taka gl®; dan'a niso sprejemljiva, sat bi narti la postala orivesek poslovodnih in drugih 'struktur in bi se odlepila od Uu; di. 21 55 Jean Christophe — TV nad- 22 45 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja — oddaja v V današnji Odprti meji bodo n® sporedu med drugim še naslednje vesti: TRST — Politični komentar VIDEM — Praznik emigrantov VIDEM — Otroci emigrantov na počitnicah v F-JK RONKE — Poimenovanje športne hale slovenskem jeziku 18.00 TVD - Novice 18 05 Kinenotes 18.30 TV šola 19.00 Zdravo, otroci — risanke 19.30 Ta leta, ti dnevi ”20.15 TVD • Stičišče 20.30 Tat Mone Lize - film 22 10 TVD Danes 22.20 Čas v sliki - TV dnevnik avstrijske TV Ob koncu: Odprta meja " oddaja v slovenskem jeziku Zagreb Zaklad 19.15 Naš dan 19.45 Glasbeni amaterji: niče bratstva 21.00 Teme in dileme — notranje politična oddaja 21.50 Adam — film TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Na obisku pri. ..; 8.30 Pot-puri napevov in melodij: 9-30 Dramatizirani roman: Alojz Rebula: »Enej Silvij Piceolomini* 2. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Vincenzo Bellini' Puritanci (drugo dejanje); 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi - Segajmo po zvezdah! D piši umetnostnih zakladov pri nas in okoli nas: 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Kekec nad samotnim breznom*; 14.45 Diskoteka; 14.55 Naš jezik: 15.30 Zapiski s potovanj: 16.00 Klasični album; 17.10' - 19.00 Razširjeni obzornik: Na obisku pri . . .; 17.30 Romantične melodije; 18.00 Kor-pi liana Esko: »Proti novemu svetu*. radijska igra; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Italiianski program) 7.30. 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30. 17.36 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop: 8.50 Glasbena oddaja: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.30 Saksofon Fausta Papettija: 10.32 Glasbeni premor in horoskop: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Plašče; 1130 Festivalbar: 1132 Kirn. svet mladih: 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah 14.33 Superklasifika; 15.33 Poroči la v nemščini: 15 36 Glasbeni pre mor; 15.45 Glasba: 16 00 Kaniav tor.ji; 16.45 Poje zbor Societš Al pina Friulana: 17.00 Poje skupi na Dorse.v Dodd: 17.'F Glasba 17.32 Crash; 17.55 Koledarček iz sveta kulture in umetnosti; 13.00 Jugoslovanska pop scena: 18.30 Poje skupina Saiagoza Band: 18.45 0|iema glasba; 19.15 Glasba; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25, 15.00 Poročil"; 7.00 O tvoritev Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in EPP; 7.37 Obja ve; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski. televlzijsk' in filmski spo red; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 14.45 Kinospored: 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbe ne želje poslušalcev; 15.30 Iz zborovskega arhiva: zbor iz IdriJ® in zbor Bojan iz Dornberka; 18-UU Oogodki in odmevi; 16.30 Glasb® po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17-3? Zabavna glasba, reklame; 17.5® Zaključek s pregledom novic. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19°° Poročila; 6.00 - 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 - 10.03 Glasbeno • govorni program; 11.00 Glasben® hiša: 11.34 Radijska nadaljevanka; 12.03 Vrnem se takoj; 13-1S Master. glasben«- novosti; 14.23 Liliča Asiago Tenda; 15.03 Glasbeni dokumentarec; 16.00 Poletni spored: 17.30 Glasba za mladino- 18.05 Radijska priredba; 18.-» Plesne melodije; 19.15 Draga gl®s'-ba; 19.30 Jazz glasba; 20.00 R® dijska priredba; 20.43 Pozabljene melodije; 21.00 Korenine upanj® zgodile italijanskih izseljencev. 21.:» Naprej pridi, norec; 2l-°a Kronika umora: 22.2^ Napotki avtomobiliste; 22.27 Radijska PrI redba; 22.50 Danes v parlanieP tu; 23.03 Telefonski klic. LJUBLJANA 7.00, 7.30. 8.00. 9.00. 10.00, 12.00, 13.00, 15.00 Poročila; 7.0' in 7.45 Prometne razmere; 7.20 R® kreacija; 7.35 Vremenska napove® za pomorščake; 7.50 Dobro jutrh; otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8-’ Z radiom nr poti; 9.05 Za š<4®r je Spomini na pisatelje; 9.35 glasbenih šol. 10 05 Z glasba ber dan; 10 35 Turistični napote': 11.05 Rezervirano za . . .; 12.05 A' poznate; 12.35 Naše pesmi in p'6 si; 13.10 Danes smo izbrali: 18 3' Kmetijski nasveti; 13.40 Po d« b rekordov kot prav »kih ,cfl°Uander, ki je na climpij tudi 10r.°k v Toki ju 1964 dosegel ienitf,-^1 P°dviQ s štirim• osvo-itne ! zlat‘mi kolajnami. Njegovo list; , kar sedemkrat vpisano na tr0v Plovnega rekorda na 200 me *** obenem pa je bil prvi no n,6?’ ki je plaval pod emagič !andere'0>> m'nut- D°n Schol na 200 K zboljšal svetovni rekord »ekunri metrov kravl kar za šest Spj(. '."jepovi nasledniki Mark niss ' Jlmr>thy Shaw. Bruce Fur-0ajne ierDe? Kopliakov in Rowdy svetni Da so premaknili znamko kvnr]enP{,° rekorda le za 6.7 se »a 0rat’ zato je vsekakor zanimi-'meriava rezultatov Boruta Petriča na 200 metrov kravl, ki vsekakor ni njegova tspecuuna di-sciplina», s temi velikani svetovnega plavanja, saj je prav značil no, da je bila plavalna kariera Bo ruta Petriča na 200 metrov kravl vseskozi prepletena s časovnimi mejami. ki so bile značilne za Dona Schollandra in Marka Spitza, mi boljša plavalca v zgodovini ameriškega plavanja. Borut Petrič je že v Berlinu 1978 plaval 21'0 me trov kravl hitreje (1’53”76) kot Don Schollander v Los Angelesu 1968 (l'.i4"3), medtem ko je v Splitu 1981 s časom 1'52"09 prekosil v tej «zgodovinski tekmi* Marka Spitza, ki je v Miinchnu 1972 dosegel le gendarnih l’S2”78, ko se je že pri bližal tisti meji. ko je postalo plavanje na 200 metrov kravl le po daljšam sprint. In v Guayaquilu 1982 je Borut Petrič premagal tudi novo magično mejo. ko je v kvali fikacijski tekmi postavil jugoslovanski rekord 1’51”96. Plavanje m 200 metrov kravl je bilo na velikih tekmovanjih venomer tista disciplim. ki je bila vrvi indikator, v kakšni formi je Borut Petrič, megov vzpon v svetovno elito v tej disciplini pa je bil vsekakor največje presenečenje. Res je sicer, da smo že v Splitu pred letom dni ugotovili, da je bil dr. Drago Petrič venomer oprezen v ocenah pred tekmovanji, pa je bilo pred Guayaquilom še bolj očitna opreznost v njegovih izjavah, saj ie bilo vendarle logično pričakovati rezultat Boruta Petriča pod 1'52”00, še posebej v kvalifikacijah, kjer je moral plavati s skramo močjo, če se je hotel uvrstiti med najboljšo osmerico na svetu, kar je seveda izreden uspeh. In morda je bil prav Split 1981 tudi opozorilo, da je 200 metrov kravl že postala disciplina velikih presenečenj. V pravi eksploziji hitrosti je Borut Petrič na Poljudu izboljšal jugoslovanski rekord že v kvalifikacijah s časom 1’52"09 kar za 1,67 sekunde, medtem ko se ni uvrstil v evropski finale Jorg Woi-the, čeprav ie plaval v kvalifikacijski skupini s Sergejem Kovlja-kovim, ki se je uvrstil v finale z osmim najboljšim časom. Sovjetski plavalni junak je potem v finalu dolgo plaval za Mihailom Soderlun-dom (Švedska), toda že vmesni čas 52”62 na 100 m je obetal zanimive dvoboje. Evropski finale na 200 metrov kravl v Splitu 1981: 1. Kopljakuv (SZ) 1'51”23, 2. Soderlund (Šve.) l’51”62, 3. Lejdstrom (Šve.) (’52”11, 4. Rampazzo (H.) 1'52”21, S. Petrič (Jug.) 1’52"33, 6. RevelL (lt.) 1’52”35, 7 Noel (Fr.) 1’52’75, 8. Šzmetov (SZ) 1’53"15. In leto dni pozneje je v Guaya-quilu vodil evropsko elito »novinec* Michael Gross iz Darmstadta v ZR Nemčiji, pa tudi Jorg Woithe ni po novil taktične napake iz Splita, medtem ko je Sergej Kugljakov plačal ceno «posnemanja» ameriškega sistema kvalifikacij, saj se ni uvrstil v reprezentanco Sovjetske zveze. Rowdy Gaines je v letošnjem svetovnem finalu morda izgubil zlato kolajno prav zaradi «trials», ki so bili v Mission Vie jo le deset dni pred svetovnim pr venstvom, kar ie bila gotovo na palca, fci ie v ZDA ne bodo ponovili pred SP v letu 1986, ki bo v Španiji — v Barceloni ali Madridu ACO PASTERNJAK sem se, da bom zvečer slabši, a nisem bil. Sedanja hitrost je kal obetavna za druga dva nastopa. Glavno je, da je prvi nastop mirno,* je dejal Darjan Petrič Rezultati: 1. Gross (ZRN) 1”49’'84; 2. Gaines (ZDA) 1’49"92; 3. Woithe (NDR) 1’50”71; 4. Ledjstroem (šve.) 1’51"59; 5. Semetov (SZ) 1’51”96; 6. Kroes (Niz.) 1’52 ”37; 7. B. Petrič (Jug.) 1’52””39; 8. Filonov (SZ) 1’52”53; 9. Szmidt (Kan.) 1’52””25; 10. Rampazzo (lt.) 1’52"32; 11. Me-stre (Ven.) 1’52’”63; 12. Vallejo (Šp.) 1”53”12; 13. D. Petrič (Jug.) in Kor-thals (ZRN) 1’53”14. PREDTEKMOVANJA 100 m delfin moški: Američan Gribble je že v predtekmovanju krepko popravil rekord SP, le ZDA in Švedska pa bosta imeli v finalu po oba svoja zastopnika. FinalUti: Gribble. (ZDA) 54””09; Markovski (SZ) 54”40; Baron (Šve.) 54”53; Gross (ZRN) 54””69; Maas-dijk (Niz.)-55” 13; • Arvidsson-> (Šve.) 55”18; Rives (ZDA) 55””25; Lopez -Zubero (Šp.) 55”33. 200 m kravl ženske: nič posebnega se ni zgodilo. Po dve Američanki, vzhodni Nemki ter Nizozemki ter po ena plavalka SZ in Velike Britanije so v velikem finalu. Finalistke: Meineke (NDR) 2 min. 01”51; Linzemeier (ZDA) 2’01”54; Maas (Niz.) 2'02”29; Verstappen (Niz.) 2’02”35; Croft (VB) 2”02”53; Schmidt (NDR) 2”02”55; Gerasimo-va (SZ) 2’03”25; Cohen (ZDA) 2 min. 03”67. JUGOSLAVIJA NAPREJ ITALIJA IZLOČENA Jugoslovani so že med osmerico najboljših, v polfinalno skupino pa prinašajo tudi dve dragoceni točki z Nizozemsko, kar bo v nadaljnjih bojih s Kubo in Madžarsko še kako pomembno za vstop v finalno skupino četverice, ki bo odločala o kolajnah 4. SP. Siser pa je že po prvem krogu va terpolskega turnirja očitno, da se svetovni vrh širi. Le Nova Zelandija in Egipt sta ekipi, ki ne sodila na SP. Svetovni prvaki, Italijani, so izpadli iz boja za prvih osem mest, kar dovolj zgovorno priča o tem, da nihče ne pozna šale. REZULTATI 3. KOLA SKUPINA A: Španija - Italija 9:8, ZRN - N. Zelandija 16:5 SKUPINA B: SZ - ZDA 8:5, Avstralija Egipt 23:2 SKUPINA C: Madžarska - Kuba 10:8, Kitajska - Grčija 12:10 SKUPINA D: Jugoslavija - Nizozemska 7:6, Franci ia - Kanada 12:11 STANE TRBOVC Uspešen nastop Renarja in Kokorovca (oba Polet) V nedeljo se .je v Rimu zaključilo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategorije naraščajnikov, državnih mladincev, senior jev in »nazionali*. Prvenstva so se udeležili tudi trije Poletovi ko talkarji: Damjan Kosmač, Samo Kokorovec in Mauro Renar. Samo Kokorovec .je letos prvič nastopal v kategoriji državnih mladincev. Kljub temu pa se je enakovredno boril z ostalimi kotalkarji ki so večinoma starejši od njega. V izredni konkurenci preko 30 kotalkarjev .je bil Samo sedme po ob veznih likih. V prostem programu je svoj položaj še izboljšal in za sedel končno 6. mesto. Razen ene ga spodrsljaja ie prosti program zelo dobro izpeljal. Šesto mesto predstavlja zelo dober uspeh, posebno če pomislimo, da si ie s tem priboru pravico, da prihodnje leto na stopa v kategoriji seniorjev. V ka tegoriji državnih mladincev ie na stopal tudi član tržaškega Jollyja Cuccinella, ki je bil 10.: tudi on bo prihodnje leto nastopal v kategoriji seniorjev skunno s Samom in Mau rom Renarjem. Mauro Renar je v kategoriji seniorjev odlično pričel: v Kratkem programu .ie bil celo na četrtem mestu. Svoj položaj je nekoliko po slabšal v obveznih 'ikih. V prostem programu ie Mauro nastopil v hudi popoldanski vročini Kljub hudemu glavobolu in bolečinam v želodcu je svoj program srečno izpeljal in zasedel končno 6. mesto. Če bi obdržal vsaj peto mesto, bi se uvrstil v na j višjo kategorijo, «na-zionale*. v kateri je nastopal naš Pavel Sedmak. Že šesto mesto pa pomeni cdličen uspeh saj .je bil Mauro še lani na 18. mestu. Naslov prvaka v tej kategoriji je osvojil Tržačan Sandro Guerra. član Joliy.ia. Od osmih razpoložljivih naslovov sta tako kar dva priromala v Trst: v kategoriji naraščainikov je to uspelo Damjanu Kosmaču (Polet). v seniorski kategoriji na Guerri (Jolly). Poročali smo že o uspehu Damjana Kosmača. Danes navedimo še nekaj števila m .estvice, iz katerih bo še najbolj razvidno, kako si je Kosmač priboril prvo mesto. V naraščajniški kategoriji je nastopilo med fanti 26 kotalkarjev. V nedeljo, 25.7.. je bil najprej na s po redu kratki program, v katerem morajo tekmovalci izvesti predpi sane skoke. Damjan je stopil na ploščo kot 11.: program je izvedel brezhibno, tako se je znašel na prvem mestu začasne lestvice , Kot 13. je svoj program izvedel Paolo Davis iz Padove in izkazalo se ie da bo ta odličen kotidkar Dam janov najhuiši nasprotnik. Na kon cu pa ie Damjan le prevladal in prejel 123,6, Davis pa 120,3 točke. V obveznih likih ie Damjan vozi! solidno, čeprav ne izredno. Ostali kotalkarji pa so precej nihali. Po prvem obveznem liku je bil Damjan drugi, prav tako po drugem liku. vendar se je razlika že zmanjšala. V tretjem obveznem liku je Dam jan prevladal in tako osvojil prvo mesto v lestvici obveznih likov. Lestvica obveznih likov 1. Kosmač (Polet) 404,8 2. Benasciutti (Monza) 392,8 3. Fanelli (Bari) 373,6 Polo Davis je tokrat precej za ostal. V torek popoldne ie bil končno na vrsti prosti program, ki .ie tudi od ločal o naslovu državnega prvaka. Damjan je bil na vrsti zadnji, tik pred njim pa je nastopil Polo. Ta je svoj program izvedel brezhibno in začasno prevzel vodstvo. Vse je bilo torej odvisno od Damjanovega nastopa. V začetku m kazalo prav dobro, saj mu je dvakrat zdrsnilo pri «piruetah*. V finalu pa se je Damjan popravil in speljal brezhib no vse dvojne skoke Med sodniškimi ocenami se je pojavila celo pe-tica in o končnem prvem mestu ni moglo biti več dvoma. KONČNA LESTVICA 1. Kosmač (Polet) 2. Polo (Padova) 3. Fanelli (Bari) 4. Benasciutti (Monza) 5. Natali (Modena) 939.7 869,5 828.7 830.8 812.4 SK Tečaj v Mozirju se je zaključil Konec prejšnjega meseca se je v Mozirju zaključil tradicionalni tečaj za vaditeljice otroške telovadbe (otrok od 7. do 12. leta starosti), ki so se ga tudi letos udeležila dekleta z Goriškega in Tržaškega. Tečaj v Mozirju je trajal deset dni in je bil v gozdni šoli «Partizan». Razdeljen je bil na dve stopnji in sicer prva stopnja za dekleta, ki se prvič udeležijo tečaja, druga stopnja pa za tiste, ki so lani uspešno opravile prvo stopnjo. Dekleta iz zamejstva so bila vključena v obe stopnji tečaja, kar potrjuje razvoj in krepi dejavnost otroške telovadile pri nas. MOTOCIKLIZEM VN ANGLIJE Uncini pred končnim slavjem V razredu do 500 cm ima kar 35 točk prednosti pred Robertsom in Sheenom - Nieto ie prvak v razredu 125 ccm SILVERSTONE — Španec Nieto si je zagotovil svojo 77. veliko nagrado in že enajsti svetovni naslov v razredu 125 cc.m, Italijan Uncini pa je z novo zmago praktično (čeprav še ne matematično) «iovi prvak v razredu 500 ccm: to sta najvidnejši dejstvi nedeljske dirke v Silverstoneju v Angliji. Uncini si je zmago v kategoriji 500 ccm zagotovil razmeroma lahko; k temu je botrovalo tudi dejstvo, da je Uncinijev najnevarnejši nasprotnik, Američan Roberts, takoj po startu padel in si zlomil mezinec desne roke (tako da je v dvomu njegov nastop prihodnjo nedeljo na VN švedske). Dosti bolj se je moral potruditi Španec Nieto v kategoriji 125 ccm, saj je na cilj dospel istočasno s Špancem Tormom. Zmago so mu dodelili šele po pregledu fotofiniša. V ostalih kategorijah gre omeniti izredno izenačen boj v razredu '150 ccm, kjer je Balde le po trdem bo ju ukanil skupino trdoživih nasprotnikov; v razredu 250 ccm pa je Nemec Wimmer osvojil svojo prvo zmago za SP pred rojakom Man gom. itimifiiiiMiiimiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiniHiitmiiiiiuiiiMiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiimiiiiiiii ATLETIKA SKOK V DALJINO Svetovni rekord dvakrat padel Na istem tekmovanju ga je najprej popravila Anisoara Cusmir, nato še Vali Jonescu BUKAREŠTA — Na atletskem pr venstvu Romunije je na istem tek movanju kar dvakrat padel svetov ni rekord v skoku v daljino (ženske), kjer sta najprej Anisoara Cusmir, nato pa še Vali Jonescu popravili svetovno znamko, ki je že od leta 1978 pripadala Sovjetinji Vilmi Bar-dauskienovi, ki je tedaj preskočila 7,09 m. Najprej je svetovni rekord postavila Cusmirova, ki je v četrtem poskusu skočila 7,15 m. Njeno zado- III1111111111111111111111 lili IIII llllll IIMIIII lllll IIIIIIMIIIIII OBVESTILO 1 Košaikaiski odsek ŠZ BOR obvešča vse interesente, da so prijavnice za košarkarski kamp v Seči na razpolago pri čuvaju stadiona «1. maj*. voljstvo pa ni dolgo trajalo: v svo jem petem in zadnjem poskusu je namreč Jonescova še za pet centimetrov izboljšala njen dosežek. Razda lja 7,20 m je za kar enajst centimetrov boljša od prejšnjega svetovnega rekorda, ki je vzdržal cela štiri leta. Kičanovič kapetan BEOGRAD — Na košarkarskem svetovnem prvenstvu v Kolumbiji bo prišlo v jugoslovanski reprezentanci do spremembe. Kapetan izbrane «modre» vrste bo namreč Dragan Kičanovič, ki igra v reprezentanci že 11 let in je v njej zbral 190 tekem. Kičanovič je ob tem izjavil, da je to priznanje »krona moje kariere, nad čimer sem ponosen in zadovo ljen. Od mene je sedaj pričakovati nove obveze, ne samo na igrišču, ampak tudi izven njega. IZIDI 125 ccm: 1. Nieto (Šp., garelli) 33’30”90; 2. Tormo (Šp., sanvenero) 33’30"91; 3. Bianchi (It., sanvenero) 33’41”13; 4. Lazzarini (It., garelli) 33’41”13; 5. Palazzese (Ven., MBA) 34’10”23. 250 ccm: 1. Wimmer (ZRN, yama-ha) 38'38”89; 2. Mang (ZRN, kawa-saki) 38’39”98; 3. Tournadre (Fr., yamaha) 38’42”27; 4. Freymond (Švi., MBA) 38'42'”38; 5. Guignabo-det (Fr., kavvasaki) 38’42”73. 350 ccm: 1. Balde (Fr., kawasaki) 38'25"75; 2. De Radigues (Bel., che-valier - yamaha) 38’26”71; 3. Mang (ZRN, kawasaki) 38'26”87; 4. La-vado (Ven., yamaha) 38'27”80; 5. Sarron (Fr., yamaha) 38’28”02. 500 ccm: 1. Uncini (It., suzuki) 42’49"64; 2. Spencer (ZDA, honda) 42'56”07; 3. Crosby (N. Zel, yama-ha) 43'03”38; 4. Reggiani (It., suzuki) 43’04”82; 5. Mamola (ZDA, suzuki) 43'05"04. LESTVICA SP 125 ccm: 1. Nieto (Šp.) 106; 2. Lazzarini (It.) 62; 3. Bianchi (It.) 59; 4 Tormo (Šp.) 48; 5. Aldovran-di (It.) 44. 250 ccm: 1. Tournadre (Fr.) 74; 2. Mang (ZRN) 67; 3. Freymond (Švi.) 39; 4. Sayle (Avstral.) 27; 5. Quignabodet (Fr.) in De Radigues (Bel.) 26. 350 ccm: 1. Balde (Fr.) 57; 2. De Radigues (Bel.) 49; 3. Mang (ZRN) 42; 4. Lavado (Ven.) 35; 5. Saul (Fr.) 32. 500 ccm: 1. Uncini (It.) 103; 2. Roberts in Sheene (oba ZDA) 68; 4. Spencer (ZDA) 57; 5. Crosby (N. Zel.) 56. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. L 2. 1. 2. Forrestal Villach Maka: off Musich Steiner Floris 1. Sportivo 2. Fattone 1. Valtoce 2. Caffa 1. Alfredo 2. Sisma 1 1 1 2 X X 2 X 1 X 1 X KVOTE 12 - 5.990.400 lir 11 - 310.000 lir 10 — 30.000 lir K|*atek pregled Prazgodovine Saškega krasa STANKO FLEGO 6. 6C*a' pa Poidemo k seznamu jam in skalnih previsov tr-lits^e^a Krasa, v katerih so raziskovalci naleteli na mezo-6 °staline, začenši od zahoda proti vzhodu: Af0>3' Jarrta na Sedlu pri Gornjem Prečniku (Caverna del votli 6 Sedlen - Grotta Benussi) št. 4167 V. G. Vhod v to k^ed0 Se oc*P*ra na zahodnem pobočju hriba Sedlo v enem &ega ^ naibolj idiličnih in najmanj poznanih predelov na-\j 1 fs-sa. Ta jama je nudila zelo bogat mezolitski inventar. iq dai m®zolitska plast je bila datirana z metodo «C 14» J*azisi a starost 6.500 let pred n. š. O tem najdišču, ki so ga leta al' tlani arheološkega odseka »Alpina delle Giulie« 984. poznamo precej izčrpno študijo. it. 2e0 f>e,Ca v Lašci - Vlaška jama (Caverna del Pettirosso) hhjv G. v tej pečini, ki nam je znana kot ena izmed KraSu?ne'ših prazgodovinskih jamskih postojank na našem ProSt S° leta 1976 Pri ponovnih raziskovanjih na vhodnem °rd zadeli na mezolitsko plast. G tem odkritju nimamo še objavljene študije, ker je bil mezolitik le odkrit ne pa podrobneje raziskan. 3. Jama pri poti, ki pelje od Sempolaja proti Gradcu pri Slivnem (Grotta deli'Ansa) št. 445 V. G. Tudi ta jama, znana po bogatem neolitskem inventarju, je dala nekaj tipičnih mezolitskih artefaktov, ki pa jih niso našli v mezolitski plasti, do katere namreč raziskovalci niso prišli. Se predno so izvršili arheološka izkopavanja, so to jamo poznali otroci iz šempolaja, ki so nekoč pasli živino po okoliških travnikih in nabirali v njej črepinje prazgodovinskih in kasnejših glinastih posod. Za te slučajne najdbe so kasneje Kremenasta mezolitska orodja iz jame na Sedlu pri Gornjem Prečniku (Grotta Benussi) ter preluknjana morska školjka, ki je služila zr ogrlico. (Naravna velikost, obdobje približno od 8.000 do 5.000 let pred n.š.) izvedli tudi člani arheološkega odseka »C.A.I. - XXX Otto-bre», ki so v letih 1970/1972 izvedli izkopavanja. Najdbe iz te jame so bile objavljene. 4. Skalni previs na Caharijevem svetu pri Nabrežini (Riparo Zaccaria). Nahaja se v prostrani dolini v neposredni bližini pečine Pod kalom. To najdišče je posebno pomembno, ker predstavlja prvo ugotovljeno mezolitsko najdišče pod skalnim previsom na tržaškem Krasu. Mezolitski inventar iz tega previsa ni bil še objavljen. Objavljena pa je bila študija o ostalih kulturah, ki so bile odkrite v plasteh previsa nad mezolitikom. 5. Katrina pečina (Caverna Caterina) št. 239 V. G. Poznana arheološka postojanka, ki se nahaja med nabrežinskb postajo in Praprotom, je ob priliki izkopavanj, ki jih je izvedlo nadzomištvo za spomeniško varstvo leta 1975, nudila poleg izkopanin iz različnih obdobij tudi skromen mezolitski inventar. 6. Jama nad Katrino pečino v smeri proti Praprotu (Grotta delVEdera). Gre v bistvu za prostran skalni previs, ki je v manjši udorni dolini. Obsežna izkopavanja, ki jih vodijo, sicer s krajšimi presledki, že več kot desetletje člani •C.A.I. - XXX Ottobre«, so spremenila ta nekdanji skalni previs v pravo obširno votlino. Ta jama, ki je danes zaprta z železnimi vrati in ograjena z bodečo žico, je nudila poleg drugih najdb tudi zanimive mezolitske plasti, ki pa so bile raziskane na zelo omejenem prostoru. Pod mezolitikom je izkop z globino celih 5 metrov dal popolnoma negativen re- zultat. O izkopavanjih v tej votlini poznamo krajše objavljeno poročilo. 7. Pečina na Leskovcih (Grotta Azzurra di Samatorza) št. 257 V. G. Ena izmed najpomembnejših in najbolj veličastnih jamskih postojank tržaškega Krasa. V njenem prostranem vhodu so v ciklusu izkopavanj v letih 1961-1963 prvič ugotovili prisotnost mezolitika na tržaškem Krasu. Ostaja še dandanes eno izmed temeljnih najdišč kraškega mezolitika, tako da so prav letos, po dvajsetletnem premoru, obnovili izkopavanja v tej pečini. V drugi polovici meseca julija je namreč izkopaval v tej votlini G. Cremonesi, znani paleontolog z univerze v Piši, ki je že pred dvajsetimi leti prav v tej jami botroval odkritju prvega najdišča mezolitika na našem Krasu. Sedanja izkopavanja so spet osredotočena v proučevanje mezolitskih plasti z najsodobnejšimi raziskovalnimi metodami in laboratorijskimi analizami. 8. Jama v bližini Praprota (Grotta Gialla), št. 932 V. G. Amaterska izkopavanja, ki so jih izvršili v tej jami v letih 1954-1962, so pod keramičnimi plastmi nudila tudi redke mezolitske ostaline. 9. Jama pri Briščkih (Grotta della Tartaruga), št. 4530 V. G. Tudi v tej jami, ki je bila popolnoma zasuta s sedimenti, so raziskovalci - amaterji pod plastmi s keramiko našli izredno bogato mezolitsko zapuščino. V letih 1967-1968 so se raziskovanja mezolitika vršila pod vodstvom arheologa G. Cremonesija z univerze v Piši. O tej mezolitski postaji poznamo izčrpno študijo. Uredništvo uprava, oglasni oddaiak VRST Ul Montscchi 6. PP 559 Tal. (040) 19 4« 72 (4 linija) TU 400270 Podružnico Gorica Dravorad 24 maggio 1 Tal. (0401) 03382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 120.00, letno 1200,00. Poštni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran O PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ Oglasi ž/rc račun 50101-603-45361 ADI! — DZS 61000 Uubljon# Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Šil- 1 st., vis. 43 mnj 32.400 lir. Finančni 1.100 legalni 1.000. osmrtnice po tormai«. sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bes ■ Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Fu/l“n|l®^uTžei kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugm v Italiji pri SPI. 3. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel 1zd«i*j in tiskal IZTT 1 Ir at član italijanska zveza časopisnih založnikov Po besedah južnoafriškega zunanjega ministra Rulofa Bothe Od 15. t.m. v Namibiji «poskusno premirje» Režim iz Pretorie pogojuje vzpostavitev premirja z odhodom kubanskih vojakov iz Angole S tankom v potniški vlak (Dopisnik dela za Primorski dnevnik) NALROBI — V namtoijski prestolnici Windboeku, kjer pričakujejo predstavnike tako imenovane rkcn-taklne skupine« petih zahodnih držav', je včeraj južnoafriški zunanji minister Ruloi' rPick« Botha napovedal, da naj bi 15. avgusta obveljalo v Namibiji nekakšno «poskus-no premirje*, ki bi mu me^ec dni pozneje sledilo »pravo*. te bedo izpolnjeni nekateri pogoji. Med temi pogoji pa je umik kubanskih sil iz Angole, kar čedalje bolj ovira nadaljnji napredek v splošnih pogajanjih o namibijski neodvisnosti. Južnoafriški zunanji minister Botha, ki se je skupaj z obrambnim ministrom generalom iVlalanom prišel pogovarjat v Windhoek z voditelji tako imenovanih »notranjih strank*, to je tistih, ki zastopajo interese 70.000 namibijskih belcev, je rekel, naj bi 15. avgusta začelo veljati v Namibiji, «CBI», to je »premirje pred začetkom uresničevanja načrta OZN. Tedaj naj bi se kakih 18.000 kubanskih vojakov, ki so prišli pred šestimi leti pomagat angolski vladi v odvračanju južnoafriške agresije, umaknilo za 14. vzporednik. to je 350 kilometrov sever no od namibijske meje. borci SWA PO pa 250 kilometrov. Šele pod tem pogojem naj bi 15. septembra zavladalo »pravo* premirje in bi se začel uresničevati načrt OZN. Ko bj 15. septembra začeli z u-resničevanjem resolucije 4.15 varnostnega sveta OZN, ki je osnova načrta o namibijski neodvisnosti, bi prišle mirovne sile svetovne organizacije. da bi nadzorovale premirje in pripravile vse za izvedbo voli tov, ki naj bi pripeljale do razglasitve neodvisnosti sedem mesecev pozneje, to je sredi aprila, v in su do volitev naj bi se Kubanci do končno umaknili iz vse Angole. Zunanji minister rasističnega re žima je v VVindhoeku tudi «razkril», da je voditelj osvobodilnega gibanja SWAPO, ki se že 16 let bori za neodvisnost Namibije, ukazal pred volitvami pobiti voditelje tako imenovanih »notranjih strank* in da so prav zato zahtevo o kubanskem u-miku še toliko bolj »upravičene*. Očitno je torej, da se je režim iz Pretorie odločil vse bolj izsiljevati z vprašanjem umika kubanskih sil iz Angole kot pogojem /a vzpostavitev premirja in za začetek uresničevanja načrta OZN o razglasitvi namibijske neodvisnosti, potem ko so v Ne\v Yorku predstavniki zahodne »kontaktne skupine* objavili, da so v pogajanjih z vsemi prizadetimi stranmi uspešno končali pivo fazo v namibijskem procesu. Tako angolska vlada kot kubanski voditelj Castro in tudi gibanje SVVAPO so nastopili proti temu povezovanju namibijske neodvisnosti s kubanskim umikom iz Angole. O teli najnovejših zapletih v zve zi z uresničevanjem načrta OZN 0 namibijski neodvisnosti naj bi v teh dneh razpravljali v Windboeku tudi predstavniki petih zahodnih dr žav, to je ZDA, Velike Britanije, Francije, ZE Nemčije in Kanade, ki od leta 1977 delujejo v okviru »kontaktne skupine* za Namibijo. Ti predstavniki so po pogajanjih 1 .južno Afriko, gibanjem SVVAPO in šestimi «Prifrontnimi državami*, z afriškega juga, to je Angolo, Boc vano, Mozambikom, Tanzanijo, Zambijo in Zimbabvejem, pred_ dvema tednoma objavili, da .je uspešno kon čana prva faza v uresničevanju to ga vprašanja, to je proceduralna vprašanja, in da bi zdaj lahko za čeli z uresničevanjem še druge in tretje faze. Druga faza predvideva premirje in prihod mirovnih sil OZN. tretja pa volitve in razglasitev na mibijske neodvisnosti. Toda južnoafriški premier Pieter Botha je že izjavni, da je pred vzpostavljanjem premirja potrebno razrešiti še »veliko odprtih vprašanj*, kar pomeni, da se je režim v Pre torii, tako kot v preteklosti, znova odločil za zavlačevanje v prcce su namibijske neodvisnosti. Tokrat se izgovarja predvsem na kubansko navzočnost v Angoli, pri čemer pa ima. kot vse kaže. vso podporo ZDA. TIT DOBERŠEK NA VPRAŠANJE SKUPINE KOMUNISTIČNIH SENATORJEV Ministrstvo za javno šolstvo nasprotuje natečaju «Moja vas» Natečaj je lahko zaseben, a ne med rednim poukom - Za senatorko Gerbcevo so opravičila nesprejemljiva, ker pooblaščeni odloki omogočajo take pobude V Ostercappelnu v Zahodni Nemčiji je britanski tank zavozil čez progo, ko je po njej peljal potniški vlak. Oba tankista sta izgubila življenje, 23 potnikov pa je bilo ranjenih (Telefoto AP) llintitljMfllHIIIIIIIIHItllllMIlIHllIlIllIHtlllllllfltllfllHniSllllIltttlltllltMIIIIIItHIilllllllllllllllliatlllllllllllllllHMIIIfirtlllllttllllltlllMIIIIIIIIIIIIIttllflltllllllllllllllllllllllllM KLJUB ZNATNEMU ZNIŽANJU ŽIVLJENJSKE RAVNI Nemci se ne odpovedo dopustu Zahodnonemška turistična podjetja zadovoljna z letošnjim prometom Italija na prvem mestu - Otoki zelo priljubljeni dopustniški cilji BONN — Kljub znižanju realne življenjske ravni za široke sloje prebivalstva v zvezni republiki Kleni čiji. se tudi letos velilca turistična podjetja ne morejo pritožiti da bi se kaj spremenilo na tradicionalni naklonjenosti do potovanj. Vred-stavnik naj večje evropske turistične organizacije TV1 (Touristik U-nion International) ki ima 2,3 milijarde nemških mark prometa let no, je sredi sezone ugotovil da se očitno zahodni Nemci craje odpo vedo nakupu nore kuhinjske omare, kot da bi se odpovedali do pustu*. Po prehodnih statistikah TUl je letos najbolj priljubi en turistični cilj Italija, ki ie lani doživela pravo katastrofo glede obiska iz Zre zne republike Nemčije in ie letos zabeležila povečan ie v nepričako vanem obsegu. Medtem, ko ie nam reč lani obisk upadel za osem odstotkov, je letos TU1 zabeležila za petdeset odstotkov več naročil in tudi Neckermann, drugi veliki turistični organizator, je poročal o * znatnem porastu rezervacij* Predstavnik TUI Hassenmeier po jasnjuje nenadno povečano zanimanje takole: «Dopustniki, ki so se lam izogibali Italiji so medlem spo znali, da dežele zaradi njene prvovrstne turistične infrastrukture pre prosto ni mogoče nadomestiti.» Ve liko je pridobila tudi Špani,a, kar je po mnenju TUI toliko boli pre senetljivo, ker je že doslej ležala na zelo visoki ravni. Kami na Mal lorco je poslej v letošnjem letu le telo že preko 300 tisoč državljanov 'Zvezne republike Nemčije Pri Neckermannu hvalijo posebej K a narske otoke, vsi skupaj ua ugotavljajo. da so bili letos posebno nriliuhljen: otoki kot dopustniški ci Iji (Ibiza, Krf, Samos. Kreta). Malo novega ie mogel povedati Hasseumeier o drugih priljubljenih ciljih ob Sredozenskem mor ju, kot na primer o Jugoslaviji in Tuniziji V obeh deželah so po njegovem mnenju meje skoraj dosežene. Pri lem predstavnik TUl omenja poda tek, da v obeh deželah preprosto primanjkuje hotelskih zmogljivosti, ki bi v naslednjih letih dovoljevale spektakularne stopnje rasti. Nekoliko drugače poročala o Jugoslaviji Neckermann in nemški potovalni urad (DER), kjer se je število pavšalnih potovanj prav tako povečalo. Najslabše sta se v primer,avi odrezali Bolgarija in Romunija ki ju je letos obiskalo ud W do 311 odstotkov mani turistov iz zvezne republike Nemčije in gre zmanjšanje na račun izrazito slabih turi stičnih uslug. V tem vidijo luristič ni strokovnjaki Hidi že letošnji trend zahodnonemškega turističnega toka. ki na/ bi se v splošnem usmerjal po kakovosti Kaže da ic v tem pogledu naredila znatne korake tudi Madžarska, ki bo leta 1982 verjetno med najbolj prodorni mi novim» turističnimi cilji. Talco TUl kot Neckermann sta se s šle vidnimi rnmudbami že prilagodila novemu trendu. Presenetljivo dobre se odvijalo tudi turistična potovanja v Sovjetsko zvezo, pri čemer turisti posebej poprašujeio po krožnih potovanjih in po Uiristični vožnji s transs bimko železnico MOJCA DRČAR MURKO MOSKVA — Sovjetske oblasti so včeraj sporočile, da so izgnale iz države ameriškega novinarja tednika «Netvsweek», Andrevva Nagor skega. Obtožile so ga dejavnosti, ki ni bila v skladu z opravljanjem po klica tujega dopisnika iz Sovjetske zveze. Nagorski se je namreč izdajal za sovjetskega državljana in je brez dovoljenja obiskal obmejno območje ob Afganistanu, kjer ga je aretirala policija. SYDNEY — Huda suša. ki je prizadela štiri avstralske države je še posebej hudo oškodovala posevke žitaric. Po dosedanjih izračunih kmetijskih strokovnjakov je povzročila za najmanj 420 milijard lir škode. REVI — Letošnji rezultati matur so precej boljši od lanskih. Po dosedanjih podatkih iz Rima. Turina, Milana in Palerma je opravilo maturo približno 91 odstotkov kandidatov, kar je 4 točke več kot lani. RIM — Podtajnik pri ministrstvu za šolstvo in javno izobrazbo senator Fassino je v komisiji za javno izobrazbo dal negativen odgovor na vprašanje senatorjev Gerbčeve, Ba-cicchija in Conterna degli Abbati, ki so zahtevali, da bi bil narečni natečaj »Moja vas* za otroke iz Beneške Slovenije v šolskih prostorih med rednim poukom. V svojem negativnem odgovoru je podtajnik Fassino navedel, da je šolska uprava že v preteklosti zavrnila zahteve, da bi študijski center «Nediža* iz špetra Slovenov in Furlansko filološko društvo organizirali narečne natečaje za spise v slovenščini in furlanščini med rednim poukom. V pojasnilo tega nedopustnega zadržanja, ki ga po Fassino-vih trditvah zagovarja tudi predsedstvo vlade, je podtajnik navedel že znane izgovore, češ, da kaj takega ne dovoljujejo sedanji zakoni. Ob tem je še prikazal, da ne smejo s sedanjimi normami podobne pobude, ki stremijo k spoznavanju domače družbene in kulturne zgodovine ter izročil, v nobenem primeru ovirati poteka rednega pouka in predvidenih šolskih programov. Iz tega sledi, po trditvah podtajnika Fas-sina, da bodo zaradi obstoječih zakonov in norm tudi v prihodnjem letu narečni natečaji zasebni, prepuščeni požrtvovalnosti posameznikov. vsekakor pa ne med rednim poukom. V bistvu ne smejo dobiti nobenega uradnega pečata, lahko so celo v šolskih prostorih, a v nobenem primeru ne med rednim poukom. Podtajnik Fassino je ob koncu svojega negativnega odgovora še dodal, da bi lahko v bodoče spremenili sedanje zadržanje do takih pobud, a le v primeru, če bi napovedana reforma drugostopenjskih šol kaj takega dovoljevala. V imenu Komunistične skupine je senatorka Gerbčeva izrazila nezadovoljstvo nad takim odgovorom. »Kljub temu, da je v senatu v teku šele razprava o raznih zakonskih o snutkih za globalno zaščito Slovencev in v poslanski zbornici o okvirnem zakonu za furlansko etnijo in za druge jezikovne manjšine, je poudarila senatorka komunistične partije, pa bi lahko na podlagi določil, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki iz leta 1974, dovolili brez težav take natečaje med poukom. S tem, bi po besedah senatorke Gerbčeve, dosegli globlje sodelovanje med učenci in šolniki, spise bi boljše preverjali in ocenjevali, natečaj pa bi dobil drugačno vrednost in u-radnost. Med drugim je nepojmljivo in nesprejemljivo, da so v opravičilo prepovedi natečaja za slovenske otroke med rednim poukom pred dvemi tremi leti prepovedali v šol; tudi natečaj za furlanske otroke, kljub temu da se je že nekaj let redno vršil. Iz tega jasno sledi, da so bili ukrepi odraz dobro določene konservativne in omejitvene politične volje.* Ob koncu svojega posega je senatorka Gerbčeva izrabila priložnost, da je tokrat v komisiji za javno izobrazbo še enkrat pozvala vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi se zakonski postopek o zakonskem osnutku za globalno zaščito Slovencev v Italiji nemoteno nadaljeval in čimprej tudi končal. Giovanni Senzani sedem mesecev v popolni izolaciji FIRENZE — V pismu sredstvom množičnega obveščanja je žena are- tiranega pripadnika rdečih brig Giovannija Senzanija, Anna re Senzani potrdila izjave njegove« zagovornika med tiskovno konfer co 20. julija glede Senzanijeve W polne izolacije, ki naj bi trajala sedem mesecev. Fenzi Senzani F zanikala vesti, da si njen rnoz, upa med navadne zapornike in P® darila, da je to zahteval že veckr* • Povodenj v Nepalu zahtevala 150 mrtvih KATMANDU (Nepal) —. SteP* deset oseb je izgubilo življenje poledicami hude povodnji, ki je nedeljo zvečer razdejala dve 1 palski vasi ob meji s Tibetom. v je sporočil na včerajšnjem _za3e ■ n ju Nepalske ljudske skupščine nister za krajevne uprave, Neva B . Subedi. Povodenj je povzročila tu ogromno gmotno škodo. Veliko “ je preplavilo bregove, uničilo mnog cest in več mostov ter tako d ralo številna naselja. PESCARA - Policisti so včeraj aretirali enega od šoferjev tov0*’1') ka, ki je v soboto zakrivil verižno čenje na jadranski avtocesti Pn r scari. V tej nesreči je sedem os izgubilo življenje, deset pa j®.?-, ranjenih. Policisti še vedno i«c J drugega šoferja, ki je preko odv nika že napovedal, da se bo kma javil sodnim oblastem. ..................n...........mm..........................................................*................. c primorskive§ti V soboto in v nedeljo ribiški praznik v Izoli \ bogatem kulturnem sporedu tudi nastop TPPZ Pmko Tomažič IZOLA - Letošnji ribiški praznik | livu zvrstilo precej športnih tekma 10, kot zagotavljajo organizatorji, vanj. Ta sc bodo nadaljevala tudi v _r.__».-.j /lnnnlrlan. Predvideno ie tek privlačnejši in zanimivejši kot irejšnja leta. Na včerajšnji nori ia.ski konferenci so predstavili za es pester program praznika, ki so ;a letos, z razliko od minulih let, sestavili s konca turistične sezone la vrhunec, torej na začetek avgu la. Pravijo, da je tako prav, če a\no tudi konec avgusta in v za etku septembra obiskovalcev niko i ni manjkalo. Tudi po več kot 10 isoč jih je po navadi pridrlo v tzo o. Praznik se bo začel v soboto, 7. ivgusta, zjutraj, ko Ixk1o iz pristana /.plule ribiške ladje, da bi jih po cm ob 10. uri v Mandraču pozdra-ili številni turisti in domačini ter icveda predstavniki jugoslovanske /ojne mornarice, tri se vsako leto u-ieležijo ribiškega praznika. Letos vodo mornarji toliko dražji gostje, sa j bodo z ribiči na ta dan proslavili tudi 40-letnico ustanovitve Jugoslo vanske vojne mornarice. Po slavnostni seji delovskega sveta tozda Riba, na kateri bodo podelili tudi priznanja najuspešnjšim ladjam o-z j roma ribičem ter obeležili tudi 30 letnico lovenskega ribištva, se bo v Izoli na športnih igriščih in v za nedeljo dopoldan. Predvideno je tek movanje potovalnih jadrnic, deska rjev. tako imenovano trim-plavanje pa tekmovanje v tenisu, nogometna tekma med šoferji in ribiči, vleka vrvi in podobno. V soboto proti večeru se bosta s promenadnim koncertom predstavili godbi na pihala iz Pirana in Izole. Ob 19. uri pa bo na trgu Jugoslovanske ljudske arma de nastopil Partizanski pevski zbor iz Trsta. Sledil bo seveda z zabavo. Kar 24 lokalov, od tega 14 začasnih, bo na prireditvenem prostoru skrbe lo zato, da ljudje ne bodo lačni in žejni do druge ure zjutraj. Organizatorji trdijo, da bodo cene zmerne, enotne in da bo na voljo tudi dovolj rib. Za ponazoritev pa nekaj cen. Porcija brodeta bo 90 dinarjev, skuš prav toliko, osliči bodo po 100 dinai jev, kalamari po 150. porcija sardel po 60 dinarjev in tako na prej. Brezalkoholne pijače bodo točili po 20 din za dva decilitra, pivo po 30 dinarjev pol litra, belo vino in malvazija po 100 dinarjev, refošk in merlot pa po 120 dinarjev. DUŠAN GRČA IMAŠ TEKOČI RAČUN PRI ZAVODU CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE 7 SEDAJ SE LAHKO POSLUŽIŠ NOVIH AVTOMATIČNIH OKENC NON-STOP KI Tl OMOGOČAJO DVIGE DENARJA 24 UR NA 24 V TRSTU pri sledečih agencijah CRT: št. 2, Ul. Carducci 7; št. 6, Trg Valmaura 10; št. 18, largo Giardino (stran Ul. Giulia). V TRŽIČU pri filiali CRT, Trg Repubblica (stran Ul. IX Giugno). PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji: NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE Ljubljana — kioski DELO in VJESNIK Bled — Autocamp «ZAKA» — Autocamp «$OBEC» — kiosk DELO Casino — kiosk DELO pri Unionu — kiosk Tobak avtobusna postaja — kiosk DELO avtobusna postaja Bohinj - jezero — kiosk Turist, društva Bohinj Bohinj. Bistrica — kiosk DELO Rozman Opatija — kiosk VJESNIK Reka — kiosk VJESNIK Ptuj — kiosk VEČER (samo ob nedeljah) Rog. Slatina — kiosk DELO, TTL Trafika Hotel Donot Zagreb — kiosk VJESNIK - Trg Republike NA PRIMORSKEM Divača — kiosk DELO Dutovlje — Market Kras Gorjansko — Market Kras II. Bistrica — kiosk TTL Tobak. Cankarjeva 9 — kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva 28 — Market Preskrba — Market Živila — Trafika Babič — Trg Sonc — Preskrba — kiosk DELO. Primorski tisk — kiosk OREL, Gorup M., Čuk Krajinger, Supermarket Kras — kiosk DELO. kiosk Vidmar — knjigarna Mladin. knjiga, Tobak TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah) — Market — kiosk DELO — kiosk DELO — kiosk DELO, Velikonja, Lah. Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market — bife Soča (samo ob nedeljah) — Brumat - Tobak — Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracijo Lipo (samo ob nedel|uh) — T.P. Primorje — kiosk Tobak — T.P. Primorie — Knjigarna Mlad knjigo kiosk Tobak Leban kiosk DELO. avtobusno postajo Bite - avtobusno postaja (samo ob nedeljah) — T.P. Primorje Bife Jadran (samo ob nedeljah) — Gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) V ISTRI — kiosk DELO — kiosk Babič, DELO, Prim tisk Samopostrežno restavracija (ob nedeljah) — kiosk DELO, Prim. tisk P.T. Zusterna — kiosk Cvetič, Filipčič (avtobusna postaja) Prim. tisk, Trafika Tobak — Primorski tisk — Knjigarno Prim. tisk — kiosk Barolin Komen Kostanjevica na Krasu Kozina Križ pri Tomaju Lokev Postojna Sežana Ajdovščina Bovec Branik Dobrovo Miren Nova Gorica Solkan Šempeter Ozeljan Renče Šempas Tolmin Vrtojbo Kobarid Ankaran Izola Koper Piran Lucija Portorož Škofije