rožimm. plačana , gotovim LETO LX V Ljubljani, v soboto 28. maja 1932. Štev. 120 a Ceno 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdnja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je » Kopitar jevi ul.6/ill Teletom uredništva: dneva« služba 2050 - nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserete: Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku Začetek klanja? Po krvavem pretepu med hitlerjevci ter komunisti in socialisti v pruskem deželnem zboru se je neki komunistični poslanec, ves obvezan, vrnil v dvorano, kjer so ostali samo še narodni socialisti, in zaklical proti njim: »Dvajset za enega!« Drugi dan so komunisti z noži in z revolverji navalili na hitlerjevce v Berlinu, Hamburgu in po drugih mestih, kjer so le katerega našli. Socialni demokrati, ki so jim hitlerjevci skoro do smrti pobili njihovega tajnika, so se po poboju zarekli, dn se vrnejo v deželno zbornico edino z revolverji! Kri v parlamentu, kri na ulici! Nemški narod je razklan v dva tabora, v katerih se čete mrzlično pripravljajo na končni spopad. Na eni strani narodni socialisti s svojimi udarnimi četami in neoboroženo armado nezadovolj-nežev iz vseh stanov, katere udarna moč narašča z bedo, na drugi komunisti in socialni demokrati, ki so pod Hitlerjevimi udarci pričeli sklepati vrste. Med obema taboroma še vedno posreduje centrum, katoliška stranka reda in vztrajnega in poštenega dela za državo, ki zavlačuje spopad z dneva v dan. Morda odvisi bodočnost Nemčije od vprašanja, aH bo centrumu uspelo doigrati to vlogo in se umakniti šele tedaj, ko se bodo po ublažitvi nemške in svetovne gospodarske krize strasti v nasprotnih taborih polegle in bodo nasprotniki odložili orožje. Krvav konec zadnje seje pruskega deželnega zbora nam je v tem pogledu slab omen. Centrum je glasoval za predsednika iz Hillerjevih vrst, in to pod pogojem, da bo prvi podpredsednik socialni demokrat, drugi centruinaš; storil je to z namenom, da se revolucionarni hitlerjevci uvedejo v ustavno življenje in vprežejo v jarem odgovornosti. Novi predsednik dr. Kerrl, narodni socijalist, je po svoji izvolitvi izjavil, da bo spoštoval ustavne določbe in poslovnik pruskega parlamenta, a je kmalu nato dopustil razpravo o predlogu svojega tovariša, naj deželni zbor pokliče na odgovor nekega državnega tožilca, ki se je drznil zahtevati sedem do deset let ječe za tri narodne socialiste, ki imajo na vesti tri ljudi. Za narodne socialiste torej naj bi ne veljal več zakon in svobodno naj bi smeli ubijali svoje politične nasprotnike, uboj, izvršen po njihovih rokah. naj bi se proglasil za »narodno deloc, kakor so to storili fašisti v Italiji. Kaj naj pričakujemo od ljudi, kakor je prav g. Kerrl, o katerem pripovedujejo, da je bil edini poslanec v pruskem dežel-llem zboru, ki še ni bil pozvan k redu, a je prav pred dnevi dejal, da ni današnje stiske v Nemčiji kriva versailleska pogodba, temveč da so jo zakrivili »prokleti jezuiti«, to je Brtining in njegova stranka? Ideje in metode nasprotnega tabora, predvsem komunistov, ki proglašajo revolucijo in uničenje današnjega pravnega reda za edini pogoj novega in srečnejšega življenja, so predobro znane. Vloga posredovalca med tema dvema taboroma, ki si jo je nadel centrum, je tako nehvaležna, da bolj biti ne more. Toda, kar lahko postane za Nemčijo še usodnejše, je to, da so pričele izpodjedati tla dr. Brii-ningu in centrumu tajne sile, ki jih nazivajo demokratski listi v Nemčiji »vojaška kamarila«. Armada, prvo in zadnje jamstvo miru in reda v državi, je po generalu Schleicherju, kabinetnem načelniku v vojnem ministrstvu, vrgla generala Groenerja kot vojnega ministra v trenutku, ko je ta napovedal boj Hitlerju. S tem je bil zadan tudi dr. Briiningu tako silovit udarec, da še od njega sploh ne bo opomogel več. General Schleicher je šel še dalje in skuša omajati še zaupanje, ki ga je užival dr. Brii-ning pri Hindenburgu. Če katoliški in drugi demokratski tisk danes javno zahteva od Hindenburga. naj se v tej zadevi jasno izreče, je to znamenje, da je vojaškim krogom uspela tudi ta igra. Na konru vseh koncev je Hindenburg maršal, torej vojak, ki mu žvenketanje njegove sablje brezdvomno vzbuja skušnjave, da bi z njo presekal vozel; kot vojak lahko misli pri tem iskreno in računa, da bi z diktaturo lteichswehra preprečil prihod Hitlerjevega tretjega cesarstva, toda drugod se doslej takšni računi niso obnesli. Schleicherja opisujejo za moža svetovne naobrazbe in širokih vidikov ter za izvrstnega taktika, ki zna vsaj tako dobro sukati pero kakor sabljo. Hitler naj bi bil samo njegov bobnar, ki mu zganja ljudi skupaj in mu naj pripomore do kanclerskega mesta. General Schleicher ima baje namen končno izigrati tudi Hitlerja, ko se povzpne io oblasti, kakor je grdo izigral svojega predstojnika vojnega ministra Groenerja, ki mu je dotlej vse zaupal. Kaj pa, če bi Hitler izigral njega? Briiningu se lahko zgodi, da pade prav »slo korakov pred ciljem«, kakor se je izrazil v svojem oadnjein govoru v parlamentu. Sto korakov od Lau-sanne, pred reparacijsko konferenco, ki naj prinese Nemčiji črtanje reparacij v tej ali oni obliki, sto korakov od zaključka razorožitvene konference, ki bo vsaj v načelu postavila Nemčijo tudi glede oboroževanja v isto vrsto kakor druge države, sto korakov pred »Anschlussom«. Laussano bo dr. Bril-ning še preživel, potem pa mu bodo dnevi šteti, ako Hindenburg z odločno potezo ne razjasni položaja in se odloči zanj. Sicer je še vprašanje, ali se bo po udarcu, ki je zadel nemško demokracijo z likvidacijo Groenerja in opogumil hitlerjevce, mo-t;el dr. Bruning sploh še vzdržati. Moža, ki bi mogel danes v Nemčiji parlamentarno vladati, to je zbrati v današnjem parlamentu večino za tako nepopularne ukrepe kakor so razne zasilne odredbe, ki zadenejo v živo posameznika, ustanove in zasebno gospodarstvo sploh, danes v Nemčiji gotovo ni. Skrajno nehvaležno bi bilo likvidirati državniki. ki je lako uspešno vodil državo skozi najkri-tičnejše čase in to prav v trenutku, ko stoji pred čil jem. Z.a nemški narod utegne postati ta nehva-ležnošt tragična. Svojih sadov, popolne osamosvojitve Nemčije od inozemstva, dr. Brtining najbrže Rimski sestanek Italijan s ho-turško prijateljstvo - Vedno večji politični vpliv Italije na vzhodu Rim, 27. maja. AA. Agencija Štefani poroča: Na banketu, ki ga je priredil predsednik italijanske vlade Mussolini na čast turškima ministroma, je Mussolini izrekel v imenu vlade in italijanskega naroda turškima ministroma prisrčno dobrodošlico. V svojem govoru je Mussolini izjavil, da je enakost čtivstev prijateljstva in simpatij olajšalo delo, ki ga hočeta obe vladi vzajemno izvršiti, da se bosta ie bolj zbližala oba naroda v smislu razvoja njunih gospodarskih odnošajev, in na poti iskanja načinov, kako naj se njune direktive spravijo v sklad, da se njuni splošni politični akciji zagotovita mir in varnost, zlasti v vzhodnem Sredozemskem morju. »V ta namen smo včeraj podpisali protokol, ki vsebuje več modifikacij glede poteka roka pogodbe o prijateljstvu in arbitraži med Turčijo in Italijo, in ga podaljja za nadaljnjih pet let ter omogoča poznejše podaljšanje. O tej pogodbi bi se moglo reči, da predstavlja glavne temelje stabilnosti političnega položaja v vzhodnem delu Sredozemskega morja, posebno zaradi prijateljskih zvez, ki združujejo naši dve državi in druge države, ki so zelo važen faktor te stabilizacije. Prisrčna atmosfera, ki se nam jo je posrečilo ustvariti med našima državama, nam omogoča razpravljanje o vprašanjih, ki ■ias posebno interesirajo, kakor na primer o vprašanju sporazuma glede razdelitve otočičev v okolici Castel-Rosa. Ta atmosfera pa pomeni obenem tudi zdrav prispevek naših držav k ozdravljenju in pomiritvi Evrope.« Ob koncu svojega govora je g. Mussolini nazdravil Gaziju Kemalu-paši, lzmet-paši in Ruždi-beju in izrekel svoje iskrene žolje za napredek in bodočnost turškega naroda. Za Mussolinijem je povzel besedo predsednik turške vlade Izmet-paša in se zahvalil za želje, ki je med drugim dejal: Enodušni izrazi simpatij vlade in italijanskega naroda, so nov dokaz, da so načela, po katerih se ravnamo, bistven del prijateljstva med italijanskim in turškim narodom. To prijateljstvo je tem čvr-stejše, ker ni samo izraz kakih praznih simpatij, nego je imperativna potreba za mednarodne odno-šaje. Naše iskreno sodelovanje, je dodal Izmet-paša, je že do zdaj rodilo rezultate, na katere smemo bili ponosni. Naša skupna želja je voditi politiko, ki so jo dogodki popolnoma upravičili, in v tem je element stabilnosti v sedanjosti in zaupanja v bodočnosti. Turško-italijansko prijateljstvo je daleč od tega. da bi tvorilo kake zapreke za okrepitev prijateljskih odnošajev med našima državama in drugimi državami. To prijateljstvo je nasprotno celo olajšalo razvoj političnih odnošajev med Italijo odnosno Turčijo in drugimi državami. Izmet-paša je v svojem govoru naglasil, da je imel na svojem potu vnovič priložnost ugotoviti, da so zveze prijateljstva in medsebojnega razumevanja med Italijo in Turčijo trdne. Protokol, ki je bil včeraj podpisan, je nadaljeval turški ministrski predsednik, ni samo nepomembna manifestacija. Podpis toga protokola je velik dokaz, da imata Italija in Turčija popolnoma enake interese. Nato je predsednik turške vlade dvignil čašo in nazdravil italijanskemu kralju ter želel srečo in napredek italijanskemu narodu in čim čvrstejšo okrepitev italijansko-turškega prijateljstva. Skupina držav pod vodstvom Italije Belgrad. 27. maja. 1. Sestanek italijanskih in turških, državnikov v Rimu, kakor tudi razgovori Mussolinija in Izmet paše, katere je objavila ofi-ciozna agencija Štefani, zelo zanimajo tukajšnjo javnost. Posebno se polaga veliko važnost na Mus. solinijeve besede, s katerimi Irdi, da je prijateljska pogodba med Turčijo in Italijo »glavni temelj stabilnosti političnega položaja na vzhodnem delu Sredozemlja, posebno še z ozirom na prijateljstvo, ki veže obe državi in še nekatere druge države, ki so tudi važen činiteij toga položaja«. Iz tega sklepajo tukajšnji poučeni krogi, da stvarno obstoja tisti blok držav v vzhodnem Sredozemlju in v južnovzhodni Evropi, o katerem je oklobra 1980 pisalo svetovno časopisje, katerega je že takrat in še mnogokrat |>otem stalno negiral bivši predsednik grške vlade Venizclos. Kvropska diplomacija je vedno skeptično gledala na ta pokret, katerega jo vodila Italija iz Rima in katereimi so se polagoma podredile Turčija, Grčija in deloma tudi Bolgarija. Današnja manifestacija v Rimu je nov dokaz za to, da obstoja območje držav, kjer je Italija uveljavila svojo ležnjo. Tudi odhod Venizelosa v sedanjem trenutku, ko Turčija in Italija izmenjavati zdravice, ni slučaj. Grški državnik je spočetka z veliko vnemo podpiral italijansko politiko, ker je računal, dn bo Grčija od lega imel« dobiček, toda * časom se je hotel lega varuštva otresli. Zgodilo se je nasprotno. Otresla se ga je Italija in danes postavila na čelo grške vlade balkanskega idealista Papanasta-siusa, neke vrste Rrianda na Balkanu, ki bi vzdrževal na Balkanu ozračje popolnega medsebojnega zaupanja ter mirno in znosno situacijo, tako da bi italijanski diplomaciji dal jiotrebiio garancijo, da se še bolj konsolidira na Balkanu. Izmet paša je v svojem odgovoru na Mussoli-nijeve besede lo tudi podčrtal, ko je dejal: >da bodo odslej italijanski in turški državniki mogli na mednarodnem terenu zagovarjati ležnjo po skupnem blagostanju, po miru v vsej Evropi, posebno pa med državami vzhodne in južnovzhodne Evrope.« Odslej bo torej treba v evropski politiki, ki se razvija z bliskovito naglico in ki bo vodeče odgovorne državnike kmalu pustila daleč za seboj, res. no računali s skupino držav, ki se je nekako ob strani glavne |>olilične poti in izven ženevskega šundra ustanovila, utrdila in učvrstila, ki bo odslej nastopala v mednarodni politiki z zanosom in doslednostjo. Zveza le skupine s Sovjetsko Rusijo ji daje tudi svoj izrazit značaj. Pred tem dejstvom se ue smejo zapirati oči. Takšen razvoj pa je bil tudi nujen spričo pomanjkanja vsake zdrave iniciative evropskih držav. Zapadne države so doslej pokazale, da nimajo nikakega zmisla za potrebe evropskega vzhoda, konferenca male antante pa jo ugotovila. da poleg že deset let starega in dane« oka-menelega programa ni v stanu dati novega duha, katerega diktirajo nove potrebe. Zato ni čudno, da se je v tej splošni brezbrižnosti ustanovila skupina, ki je dala sama sebi orožje, s katerim hoče ščitili svoje potrebe. Rimski sestanek je proglasitev italijansko-grško-turško-sovjetskega prijateljstva, kateremu podlega vedno bolj in bolj ludi Bolgarija, čim bolj jo Evropa od sebe odganja. V zvezi s tem, mislimo, je potrebno morebili priobčili govorice, ki se že dolgo časa širijo in ki imajo svojo idejno podlago, namreč, da se namerava sedanji romunski zunanji minister, princ (ihikn. umakniti iz vlade in se vrnili na svoje dolgoleljio poslaniško mesto v Rini, kjer je poleg svojega po. hištva in svojih umetnostnih zbirk pustil tudi svoj" srce. Dollfuss pred parlamentom Za tesno sodelovanje z Nemčijo — Proti podonavskim načrtom Dunaj. 27. maja tg. Vladna izjava, s katero je dr. Dollfuss predstavil svoj novi kabinet, je napravila dober vtis, ker je bila v smislu položaja države in po bistvu novega šefa vlade vseskozi resna in se bavila samo s perečimi gospodarskimi vprašanji. Z obžalovanjem, da se mu ni posrečilo pritegniti v vladno večino tudi Velenemcev, je dr. Dollfuss navajal, da je Avstrija že po svojem specifičnem položaju, ko je bil raztrgan njen prejšnji veliki gospodarski okoliš in so se zaprle vse sosedne države, navezana samo na to, da išče prijateljstvo in mir z vsemi državami. Pri tem mora razumeti tos svet, da se Avstrija kot samostojna nemška država. nastala po krvi. zgodovini in zemljepisnem položaju zaveda STojih najtesnejših veii in prijateljstva z Nemčijo, katere ustvarjajo pravice in dolžnosti. Glede transfernega moratorija je izjavil zvezni kancler, da so trgovsko-politične iniciative njegovih prednikov ostale brezuspešne. Avstrija brci pomoči iz inozemstva ne more izpolniti svojih inozemskih obveznosti in tako stoji t teh dneh pred usodno odločitvijo o zatvori deviz za inozemske dolgove. Zvezni kancler je izrekel upanje, da se bo mešana komisija, katero je pravkar imenoval Svet Zveze narodov, zavedala, kako nujne so učinkovite odredbe, iz česar je sklepati, da vlada še ni obupala in da miren sporazum z inozemskimi upniki še ni izključen. Sicer bi bila vlada v najkrajšem času postavljena v položaj, da bo morala skrbeti za učinkovito samopomoč. Dr. Dollfuss je izjavil, da se vlada nikdar ne bo poslužila zlorabe nekritegn tiskanja bankovcev. Devizne prisilne odredbe, ki so sedaj neobhodno potrebne, se bodo v kratkem zamenjale s takimi, ki bodo n« boljši način utrdile tudi zaupanje v denarne zavode. Ravnotežje v državnem proračunu se bo skušalo doseči z varčevanjem pri stvarnih izdatkih, ne pn z znižanjem plač uradnikom, temveč r. upravno reformo. Pri železnici bodo morali načeloma de- lati na to, d« Ijo železnica ostala samostojno avstrijsko podjetje. Zn dolgove, ki jih železnica dolguje državi, se predvideva plačilni sistem. zavarovan v proračunu. Kar se tiče voznih prepovedi, bo vlada delovala proti neutemeljenemu dviganju cen. Najvažnejša pn je napoved, da bo vlada v najbližjem času razposlala državam povabila za trgovsko-politična pogajanja, pri čemer sc lahko že sklicuje nn to. da je Nemčija k temu pripravljena, dn je Poljsko že dala v načelu ugoden odgovor in da tudi Italija izreka v tem vprašanju svoje prijateljsko stališče. Sedaj bo vlada končno odgovorila na pobudo Nemčije o prednostnih carinah, t) prednostnih carinah, za koje se je dr. Dollfuss itak vedno boril, je i/jnvi! v načelu, du koristijo prednostne carine samo tedaj, če more favorizirana država ves svoj izvozni prebitek prodati s prednostnimi carinami, in če drzuv-i. ki dovoli prednostne carine, olnlr/i pod normalnim carinskim varstvom še vedno del svojega uvoza, ki je potreben za dotično kritje. Ta izjava pomeni jasno odklonitev onih načrtov. ki hočejo novi trgovsko-politični red omejiti na 5 malih podonavskih držav, kot kospošovul notranjo kolonizacijo. pri čemer se bo noveliral tudi zakon o fideikomisih. Svoj govor je državni kancler končni s pozivom k skupnemu delu. ker je sicer usoda avstrijskega naroda na usodnem križpotu. Volilna vlada v Grčiji Papastanasiu sestavil koncentracijsko vlado — Volitve koncem avgusta ne bo žel. pač pa pridejo na njegovo mesto drugi, ki se bodo ponašali s temi uspehi — govorimo z nemškega vidika namreč — tako nekako, kakor se danes Mussolini baha, dn je zatrl v Italiji komunizem, ko ga že zdavnaj ni bilo več. Padec dr. Briininga in centruma pomeni brezdvomno začetek državljanske vojske, začetek medsebojnega klanja. Kajti d{- b: komunisti ir socin listi videli v kak: Schleicherjevi diktaturi kaj drugega, kakor v Hitlerjevi, si ne moremo misliti. Prva, kakor druga bi se naslanjala na bajonete, na silo. Bližnji dnevi nam bodo pokazali, ali so se demokratske sile v zadnjem trenutku zavedle nevarnosti, v kateri se nahajajo njihove državljanske svoboščine, svoboda liska in združevanja ter enakopravnost pred zakonom, pridobitve, odkupljene za težko ceno poraz,r na bojišču. Dogodek v pruskem parlamentu bi jim moral biti v svarile. Atene, 27. maja. AA. Atenska agencija poroča: Nova vlada je sestavljena tako-le: Predsednik ministrskega sveta, zunanji minister in minister za narodno obrambo, kamor spada tudi ministrstvo za vojsko, mornarico in letalstvo: Papastanasiu; notranji minister: Rakapuloc finančni minister: Varvaresos, minister pravde in zastopnik ministra za narodno gospodarstvo: Trijandafilopulos: prosvetni minister: Perikle Karapanos; prometni minister: Koronis minister poljedelstva in zastopnik ministra za socialno politiko: Bnkalhazis: minister za zdravje: S.iraris: državni podtajniki: pri ministrskem predsedni-štvu Heraklidos: v ministrstvu za narodno obrambo general Sktidalis: v ministrstvu za narodno gospodarstvo Kirijaris: v finančnem ministrstvu Sidcris; v poljedelskem ministrstvu Knlic.innkis. Nova vlada računa na podporo Venizelosa in je zato izjavila, da bo izvrnstrankarska in da ho vodila posle le pod strokovnimi vidiki. Atene, 27. maja. A A. Po prevzemu dolžnosti predsednika nove grške vlade je g. Aleksander Papastanasiu sprejel poročevalca A vale in mu dal svo- Venizelos bo zastopal Grčijo na predstoječi konferenci v Lausanni. Nove volitve bodo koncem meseca avgusta nli pa prve dni septembra. Vlada bo nadaljevala zunanjo politiko dosedanje vlade in bo ohranila prijateljske stike z vsemi državami, zlasli pa z balkanskimi državami. Ideji o balkanski zvezi bo moja vlada, čeprav je le začasna in ji je rok vladanja odrejen, skušala dati več poleta in več praktičnega smisla. O politiki napram Bolgariji je Papastanasiu izjavil: Tudi tu bomo nadaljevali politiko dosedanje vlade! — Svojo Izjavo je g. Papastanasiu končal s tem, da pri grških diplomatskih predstavništvih v inozemstvu ne ho izprememb. Atene. 27. maja. A A. Nova vlada g. Papasin nasia se bo predstavila parlamentu prihodnn po nedeljek, Pred preosnovo nemške vfatfc Berlin, 27. maja. ž. V zadnjem trenutku je še enkrat uspelo dr. Briiningu. da premaga svoje nasprotnike, oziroma, da sklene z njimi sporazum. Zatrjuje se, da so k temu pripomogli krvavi dogodki v pruskem parlamentu. General Schleicher in državni jo prvo izjavo za javnost kot šef nove grške vlade, j podlajnik Meissner, šef kabineta predsednika llin- Ta vlada, je izjavil g. Papastanasiu, ima značaj začasne volivue vlade. Opirala se bo lahko na Ve-nizelosovo parlamentarno večino. Zalo mojn vlada ne bo imela časa, da bi izvedla moje ideje ali pa ideje moje stranke. Nadaljevali bomo zalo z delom prejšnje vlade. Posebno pozornost bomo seve posvetili gospodarski in finančni politiki. Izvedli bomo največje štednje in redukcije in s tem dali inozemskim upnikom največjo satisfakcija denburga, ki sla bila do sedaj največja nasprotnik;' državnega kanclerja, sta prenehala z borbo proli njemu. Po Briiningovi avdienci pri Hindenburgu ki bo v nedeljo, bo prišlo najbrže do rekonstrukcije vse nemške vlade, iz katere bo v prvi vrsti odšel Gronner ne le kol vojni, temveč ludi kol notranji minister. Dunajska vremenska napoved: Oblačnost se bo menjavala, nevihte so zelo verjetmv Stran 21! SLOVENEC -, dne '28. maja 1032. Štev. 120, \ Ali na desno ali na levo Paril, 27. maja. Po sestanku med Tardieujem in llerriotom v navzočnosti predsednika republike iu finančnega ministra Flandina je javnost pričakovala pojasnitve vprašanja, kakšna strankarska koalicija se bo stvorila v parlamentu, ki se sestane v prvih dneh meseca junija. Toda imenovani sestanek ni ,'odil nobenega rezultata v tem oziru in slej ko prej je gotovo samo to, da bo Tardieujevo nasledstvo prevzel Herriot, ki pa se še sedaj ni mogel odločiti, s kakšno večino bo prav za prav vladal Fran- cijo Herriot v položaju Hamleta Na eni slrani stoji Herriot pod močnim priii-skom mlajših elementov radikaJnega. io je svobodomiselnega meščanstva, ki ne morejo dočakati dne, ko bi se s pomočjo socialistov začela 'nova doba človeštva pod egido Francije. Na drugi strani pa imajo v radikalni stranki večino zmerni in realistični elementi, ki absolutno ne odobravajo kakšne preradikalne spremembe bodisi zunanje bodisi socialne politiko Francije, smatrajoč, da je sedanji mednarodni in gospodarski položaj Francije tak, da absolutno ne dovoljuje kakšnih pacifističnih in socialističnih pustolovščin • Herriot. ki je človek velikega znanja, dobrih namer in najsvobcdoljubnejših «est°ter brez dvoma odkril prijatelj sporazuma narodov. na drugi strani nima preveč odločne volje in »e pred praktično rešitvijo kakšnega problema nahaja v istem položaju kakor Hamlet. Je dober Francoz in dober internacionalist in zato išče sedaj sred-ije linije, ki jo je pa spričo sedanjega položaja Francije zelo težko najti. Herriot sloji pod močnim vtisom velikih zunanjepolitičnih in finančnih težav Francije, katere mu je Tardieu odkritosrčno razložil. Nemčija, ki se danes nahaja, če hočeiiK) bili odkritosrčni, pod prikrito diktaturo generalov, noče plačati nobenih reparacij več in reklamira zane pravico, da se oborožuje v isti meri kako- vso droge države. Tudi zavzema jako irozilnn stališče napram Poljaki, največji zaveznici Francije na vzhodu. Na kukšuo zunanjo politiko, ki bi bila ie bolj od jeni ji va. nego je bila Briandova, kateremu bi Herriot rad sledil, smatrajoč se za njegovega na jve mejnega naslednika, zalo ni mogoče mislili. Kadi tega je razumljivo, da se je Herriot sedaj ogrnil v popoln molk. Daladier kliče skupaj »svobodomiselne" etemenfe Tem bolj pa je glasno levo krilo radikalne stranko, ki ga vodi Daladier. Ta piše v svojem glasilu \Republique , da morajo vse levičarsko stranke, ki so združene doseglo zmago, ostati skupaj tudi v 'bodoči akciji. Daladier pravi, da so radikali odločeni, da so energično uprejo vsem intrigam vojaške, aristokratske in klerikalne« reakcije, ki hoče preprečili zvezo vseh svobodomiselnih elementov. Treba je uresničili širokopotezen program mednarodne pacifistične kooperacije in socialnih reform. Zato se ne sme dopustiti, da bi se osnovala meščanska koncentracija brez socialistov, ker bi taka vlada bila že na prvi seji parlamenta preglasovana in bi se zato morala nasloniti na vse desničarske stranke, kar bi pomenilo oživijenje reakcije. Daladier meni, da dežela, ki je svoje zaupanje poverila svobodomiselnim elementom, tega ne more dopustiti. Večino radikalov je drugega mnenja Toda zmerni radikalci, ki imajo večino zlasti v senatu, so trdno odločeni, da ne dopustijo csnutja levičarskega kartela skupaj s socialisti. Senatorji so proti temu tako iz zunanjepolitičnih kakor iz finančnih razlogov. Gustav llerve meni zalo v svoji . Victoirer, da se bodo radikali vrnili nn vlado čisto drugega razpoloženja nego leta 1924. Duh večine radikalnega kluba je veliko bližji zmernim republikancem centra nego levičarskim prenapete-ženi. Oglejmo si — piše llerve — -en problem za drugim. Videli bosle, da so v socialnih zadevah radikalci prav lako konservativni kakor zmerna sredina. V finančnih zadevah stoje enako pod vplivom interesov kapitala kakor bivša vlada, In prav tako, kakor je bivša vlada zagovarjala nedotakljivost mirovnih pogodb ter absolutno potrebo narodne obrambe, so tudi radikali prepričani, da je interes Francije pred vsakim drugim interesom. Z drugimi besedami, tako zaključuje llerve, radikali so premagali Tardieuja enostavno zalo, da sami pridejo na oblast . Toda danes, ko so izvojevali bitko, se ne bodo pomišljali, da vodijo točno islo polili- ko, katero je vodil Tardieujev kabinet bodisi na polju notranje politike bodisi glede mednarodnih problemov . Zato je gotovo, da se bo na kongresu radikalne stranke 81. maja pojavilo tako nasprotstvo v taboru svobodomiselnih elementov, da Herriotu najbrže ne bo preostalo ničesar drugega kakor da se ali nasloni na sredinske elemente bodoče zbornice ali pa osnuje radikalno manjšinsko vlado, ki bo iskala od slučaja do slučaja opore ali na desni ali na levi. Pnriz, 27. maja. A A. širši glavni odbor stranke republikanske federacije je imel sejo. Poročal je poslaijpc Marin, ki je izjavil, da se bo njegova stranka neumorno borila proti radikalni vladi, če bi le-ta skušala uveljaviti socialistične ideje, da pa bo stranka republikanske federacijo podpirala tako radikalno vlado, ki bi izvajala načela stranke republikanske federacije. Socialistična, desnica hoče na vsak način v vlado Pariz, 27. maja. ž. V političnih krogih zelo komentirajo obisk socialističnih voditeljev Renuudeln, Hossarda in Frola pri Herriotu, ki je vzbudil precejšnjo senzacijo. Vsi trije socialistični narodni poslanci so namreč sporočili Herriotu, da sp za sodelovanje med radikali in socialisti in da se ne identificirajo z glavnim tajnikom socialistične stranke Paulom Faureom, ki se je v nekem člunku izrazil proti temu sodelovanju. Herriot je izjavil, da je pripravljen, da sodeluje s socialistično stranko in jo bo pozval, ko stopi v vlado, čim dobi mandat za to. iniciativa Renaudela in njegovih političnih prijateljev je prišla lako nepričakovano zaradi tega, ker v krogih strankine desnice niso smatrali za mogoče, dn se bo Herriot, ki je že stopil v zvezo s Tardieu-jem, vendar sporazumel s socialisti. Mislijo, du ni izključeno, du bo sklep Renaudela in drugih socialističnih voditeljev, da sodelujejo s llerriotom in njegovo stranko, povzročil razpad socialno demokratske stranke. Desno krilo pod vodstvom Renaudela bo izstopilo iz socialistične stranke, če se bo socialistični državni kongres izjavil v nedeljo proti temu sodelovanju. Pred važno finančno konferenco V kratkem nai bi se vršila konferenca zastopnikov narodnih bank W n»Mlf»V««» | v llfl f V vseh večjih držav Beneš napoveduje slabe čase Belgrad. 2". maju. I. I' krogov Narcdnc banke poročujo. da Ih. v kratkem cusu sklicana v-lika konferciu.< , astopmkov miodnili bank .•sta mM. la se mel v rsiti v viearsko, btd-■ bo la koilfe- ntcreiK.1 vseli večjih držav. J .Švici in zborovanju bi predsedoval guverne i švicarsko narodne banke Mu-v. itn/govorom bo to poleg predsednikov imenovani i lutnk prisostvovali' tudi člani linam ne*.- od Hira Zve/c narodov, kakor tudi dclepatjc sledečih vlad: 11 a r.co -k e. angleške, ija lijansk-. giiskc in nizozemske. Zdi se, d i . ,, i.njimi- in v glavnem pečala predvsem z ■v prašanji.' ki so nn dnevnem redu rcpurucijske konference, ki je sklicana v Lun-siin,. Ker se im na dnevnem redu lau-sunske konlcrence nn: h a i a v prvi vrsti vprašanje finančne pomoti podonavskim državum. m- /di zelo verjetno, da se bodo bankirji skušali najprej med seboj zc diniti. koliko denarja bi dali tem državam, katerim drŽavam s.- bo priskočilo na |H»moc ter kakšne garancije -c bodo zahtevale in nu kaK-m-n način m- Im ta pomoč l/placal«. Nova linli-ro*ka vlada, ki m- ravno sestavlja m ki ima v toni poginiti mnenje, ki sc v mnogem razlikuje od mnenja Tardleujevc vlado, bo -cveda imej« svoj vpliv n« imenovane razgovore. Uozilaj *<-• ui nič /nanepa. če bodo tudi oodonav ske red i/.bero: ali državna služba ali poslanski mandat. Smatrala jc. du oboje hkrati v eni osebi ni združljivo. Zalo je moral vsak državni uradnik, ki se. je potegoval za poslanski mandat, dati najpreje ostavko na državno službo. Mislimo, da je tako prav in v redu. Poj/nluomu lin istem stališču pa stoji tudi cerkev, ker je pač zelo težko dobro vršiti dušnopa-stirsko službo — na pr. župnika obširne mestne župnije — in pa biti istočasno poslanec v parlamentu in voditi politiko. Ako je kljub temu župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani šest mesecev v svoji osebi združeval obe funkciji, je s tem podan ravno nnspro-ten dokaz, kakor pa bi to hotelo Jutro : dokaz o izredni obz-irnosli cerkvenih krogov. G. Barle je imel časa dovolj, da je izbiral med mestom župnika in mestom poslanca. Zopet si namreč ne moremo misliti, da bi g. Barle, ki gotovo pozna cerkvene predpise, kanil Obe mesli hkrati ojiravljati. Če se je končno vendarle odločil, da ostane rajši župnik in odloži poslanski mandat, še ni, da bi ga zato j>ro-glašali kol žrtev terorja in narodnega mučeuika. kar -Jutro tako nevredno počenja. Narodno mučenišlvo sploh ni lako poceni — tudi še danes ne — kakor sj to predstavlja Jutrova gospoda. Da se je g. Barle rajši odločil za župnikovanje. je imel gotovo zelo tehtne razloge, ki se morda dajo slutiti, a ker jih sam ne navaja v svojem odpovednem pismu na jioslunski mandat, jih tudi mi nimamo pravice navajali. Neutajljivo dejstvo je, du je g. Barle napisal odpoved na poslanski mandat prej, preden je dobil poziv od nadrejene cerkvene oblasti. Spričo teh dejstev naj slovenska javnost sama presodi in oceni časnikarsko, predvsem pa moralno vrednost v Jutrovegac pisanja. Zamenjava obveznic stabilizacijskega posojila Belgrad, 27. maja. AA. Zamenjava obveznic stabilizacijskega posojila. V prospektu k emisiji 1% stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije je rečeno, da bodo začasne obveznice (certifikati) tega posojila zamenjane za definitivne obveznice najdlje do 1. junija 1932. Iz tehničnih zaprek zamenjava v lem roku ne bo mogoča, pač pa v prihodnjih mesecih, najdlje pa do 1. decembra 1932. Zamenjavo bo opravila Državna hipotekama banka pri svojih podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu, Nišu, Skoplju, Novem Sadu in na Cetinju, Drugi kupon tega posojila bodo izplačale te podružnice od 1. junija na podlagi začasnih obveznic (certifikatov). Lastniki obveznic stabilizacijskega posojila bodo v dnevnem časopisju pravočasno obveščeni o zamenjavi teh obveznic in sicer čim bo Državna hipotekama banka prejela od svojega finančnega agenta pri pariški Union banki definitivne obveznice, (Iz Državne hipolekarne banke, oddelek za založnicc in obveznice,) Šolski izpiti Belgrad, 27, maja, AA. Višji in nižji tečajni izpiti bodo na vseh gimnazijah od 10. junija dalje. Popravni izpiti se bodo vršili 7/ in 8. junija, druge dni od 1. junija dalje pa bodo dopolnilni in razredni izpiti. Za zasebne izpile se je samo v Belgradu prijavilo 700 kandidatov. Razdeljeni so bili sorazmerno na vse gimnazije v Belgrada, Kongres revolucionarne macedonske organizacije Sofija, maja 1932. Pjed tedni se je vršil 8. redni kongres macedonske revolucionarne organizacije V. M. R. O., ki je dal absolutorij dosedanjemu vodstvu organizacije ler odobril njihovo delo. Centralni organizacijski odbor jo izdal poročilo o sprejetju |)iedlogu, da želi zbrali okoli sebe vse macedonske narodne kroge ter da bo ustavila organizacija vsako akcijo proli drugim Mncedoncem, ki so delovali proli organizaciji V. M. R. O., ako bodo le-ti pred izvršilnimi organi organizacije podali izjavo, da v bodoče ne bodo nasprotovali macedonski organizaciji V. M. R. O., ter ne bodo delali za|irek njenemu delu. Izjuva se mora podati tekom enega meseca po pozivu v časopisu »Svoboda ali smrt«, ki je glavno glasilo.stranke revolucionarne mucedonske organizacije V. M. Jf. O., glasilo njenega voditelja Ivana Mihnjlova. Oni, ki se ne bodo pokorili zapovedi kongresa, bodo objavljeni kot narodni sovražniki, proti'katerim se bo postopalo po zakonih revolucionarne organizacije. (Zakoni so znani: revolver, peklenski stroj ali bomba.) znani, da streme za federacijo Macedonije z drugimi Jugoslovani, medtem ko V. M. R. O. zahteva popolno neodvisno Mncedonijo. Kongres se je dnlje izrazil, da so sklenjeni mirovni dogovori kvarni z« položaj Macedonije ter da ogrožajo narodni mir nu Balkanu. Kongres je sklenil dalje, boriti se za neodvisnost Macedonije z istimi sredstvi, kot v prošlosti, ker so ostale vse macedonske peticije po Evropi zaman. Borba naj se nadaljuje do končne popolne osvoboditve. Očita se dalje nekaterim bolgarskim upravnim krogom, da je njihovo delo protinarodno in kvarno. V balkanskih konferencah vidi V. M. R. O. le poskus, ohraniti nepravični status rjuo na Balkanu, zaradi česar se organizacija izjavlja proti Vsem takim konferencam. Organizacija je dalje sklenila, 5e naprej zasledovali krivce umora Todor Aleksandrova. V centralni odbor revolucionarne organizacije so bili izvoljeni: Ivan Mihajlov, Vladimir Kurtev in Georgi Nastev. Kakor je iz |>oročila o poleku tega kongresa razvidno, ki je tiskano v časojnsu Svoboda ali smrl: iu za katerega bolgarska vlada ne ve, kje se tiska, jc macedonska organizacija ostala nepomirljiva ter je |>ričakovati, da bo v kratkem svojo delavnost za-počela. Kaj bo vlada storila, da spravi te pojave v sklad s svojimi opetovunimi miroljubnimi izjavami, danes še ni mogoče reči. Poslednji umori med Macedonci pa dokazujejo, da je mir med obema skupinama jiroblemaličen in da ui misliti še na pomirjenje, česar si žele nekateri rodoljubi, med njimi pred kratkim umorjeni Dimiter Mihajlov, ki ni identičen z Vnnče Mihajlom, voditeljem revolucionarne macedonske organizacije. V informacijo slovenske javnosti še povemo, da so Protegorovisti le neznntnn manjšina nasproti revolucionarni organizaciji V. M. R. O., kar se je tudi jasno pokazalo pri pogrebu umorjenega Dim. Mi-hajlova, katerega pogreba se je udeležilo okoli 30011 delegatov muogobrojnih macedonskih organizacij. • Mir na Balkanu je slejkoprej Se vedn« ogrožen, in je vsak optimizem v tem oziru — ponesrečen. Sofija. 27. maja. AA. Na včerajšnjem sestanku macedoiiskega nacionalnega komiteja se je kofiV)j6 zaradi umora Mihajlova konstituiral takole: Predsednik Gvorgije Kondov, podpredsednfk Dimitrije Pop-Pahdov iu dr. I' ii i p M ano lov, tajniki Nikola (iamlovski, Kozina Georgijev iu llristo Zogra-fov: člani Andon Piperevski, A ta nas Dimilrov, Ge-orgije Nikolov, Štefan Diniitrov, Borzinov iu Dimitar Markovski. Nova japonska vlada je vojaškega značaja London, 27. maja. ž. Po vesteh iz Harbina se je jioložaj znatno jioslabšul. Izgleda, du so odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Japonsko v najbolj akutni fazi. Japonske čete, ki so iioslane v severno Mandžurijo, da znlrejo vstaški pokret, se približujejo meji Sovjetske Rusije. Tokio. 27. maja. ž. Mikado je sprejel v avdi-eneo člane nove vin.de, ki so po položeni prisegi takoj prevzeli svoje resofe. Vlada je koncentracijskega značaju, vendur pa v njej prevladujejo predstavniki vojaških krogov. London. 27. maja. ž. Sovjetska vlada je sjire. jela predlog neodvisne mandžurake vlade, da Mandžurija postavi konzularna zastopstva v raznih ruskih mestih. Tnko bo imela konzulate v Blago-veščensku, Čiti, Broviku in Vladivostoka. Lomlnn. 27. maja. ž. Na neko vprašanje v spodnji zbornici, če v resnici obsloji japonski načrt, f>o katerem naj bi se sklicala konferenca v Tokiu, du se reši vzhodni problem, je odgovoril državni pod-tajnik Eden. da tak načrt v resnici obstoja. Te konference se bodo razen ostalih interesiranih velesil udeležile brezpogojno tudi kitajske oblasti. Koliko Anglija dolguje Ameriki London, 27. maja. AA. V spodnji zbornici ju državni tajnik v finančnem ministrstvu Ellioll izjavil, da znašajo la čas vojni dolgovi Anglije napram Združenim državam Severne Amerike 326,200.000 funlov šterlingov. Na drugI slrani pa dobi Anglija Iz naslova vojnih dolgov svojih zaveznikov in za reparacije 200,782.000 funtov šterlingov. Pi imanjkljaj z obrestmi vred bo dosegel kakih 200 milij. funtov šterlingov. Osebne vesti Belgrad, 27. maju. 1. V resoru prometnega ministrstvu je postavljen za upravnika rečnega prometa višji kontrolor Vincenc Svilar. — Upokojena sta bila v islem resoru Ivan Smerdu v 6. skupini pri pošli Maribor L, in Wester Rozallja, uradnica pri pošti Ljubljana I. — V resoru finančnega ministrstva je upokojen Lovro Počkar v 5. položaju! skupini, doslej pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic. — V resoru zunanjega ministrstva je napredoval v 8, položajno skupino Vinko Božič, proto-kolisl. Praga, 27. maja. tg. Preteklo noč sta dva nemška. študenta onečastila zgodovinski spomenik sv. Janeza Nepomuka na Karlovem mostu v Pragi. S palicami sta razbil« pozhtUcni venec okoli glave svetnika in ga vrgln v vodo. Policija ju je aretirala. Spomenik je bil postavljen I. 1683. Bern, 27. maj«. AA. Zvezni svet je ukinil dopolnilno carino 6.30 fivic. franka za stot uvoženega prirodnega vina in sira iz Jugoslavije, Štev. 120. »SLOVENEC«, cLue 28. maja 1932, Spori ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Z. N. P. : L. N. P. 6:1. Naslov pove, da je srečanje klubov LNP in ZNP končalo z visoko zmago Zagreba s 0:1. Največ zasluge na tako visokem rezultatu ima Ilirija, prvo-plasirani klub LNP, ki- je podlegla drugo plasirani mu klubu Zagreba s 4:0. Gradjanski je premagal Ilirijo gladko s 4:0 in mora biti domače moštvo zadovoljno, da rezultat nt še slabši. Gradjanski se je za prvenstveno tekmovanje temeljito pripravil. Že dolgo ni tako lepo igral. Zato ne sme nikogar začuditi lepa in ludi visoka zmaga Gradjanskega. Domafo moštvo je popolnoma odpovedalo. Napada in krilske vrste ni bilo spoznati. Še celo do sedaj tako zanesljiva obramba je odpovedala. Najslabši del moštva jo bila napadalna vrsta. Osamljena sla se borila Doberlet in Ilovar, o poškodovanem Pfeiferju je težko govoriti. Svetle, še ne popolnoma ozdravljen, ni mogel voditi in povezati napadalne vrste v celoto. Slab je bil Varčič, ki se je trudil, ni pa mogel podpirati in voditi napada. Tako slabo menda moštvo Ilirije že dolgo ni igralo. Maribor je v Zagrebu proti Victoriji dosegel lep uspeli. Podlegel je z 2:1 šele v drugem polčasu, potem ko je celo vodil z 1:0. Dobro je odrezalo moštvo Maribora, ki bo gotovo na svojih tleli zagodlo še marsikateremu. Prvo srečanje slovenskih klubov z zagrebškimi jc končalo z zmago Zagreba. PRIMORJE :C0NC0RDIA. Pred startom v državno prvenstvo je Primorje povabilo Concordio na prijateljsko tekmo. S tem je dana moštvu Primorju lepa prilika za dober tre-liig. Igrali bodo z moštvom, ki je dosedaj imelo važno vlogo v zagrebškem nogometu. Moštvo Con-eordie ima mednarodno rutino, katere najbolj primanjkuje našim igralcem. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. MEDNARODNI LAHKO ATLETSKI MITING. Letos slavi najstarejši slovenski klub in matica slovenskega športa, Ilirija 20-letnico svojega obstoja. Kot uvod k letnim svečanostim je velik lahko-atletski miting z mednarodno udeležbo, ki se vrši jutri na igrišču Ilirije. Prijavljeni so poleg Avstrijcev najboljši jugoslovanski atleti, kar je najboljše jamstvo, da bo prireditev na višini. Iz inozemstva startajo atleti KAC Iz Celovca, ki ima v svoji sredi najboljše avstrijske tekače. Podrobnosti o prireditvi bonio še objavili v jutrišnji številki. MEDNARODNE PLAVALNE TEKME NA MARIBORSKEM OTOKU. Maratouski plavači si priborijo prvenstvo Maribora. Lepa zmaga Ilirije. Maribor, 27. maja. Na praznik, dne 20. maja so se vršile na Mariborskem otoku mednarodne plavalne tekme. Tekme je priredil agilni klub SSK Maraton, udeležili so se jih pa poleg mariborskih plavačev še SK Ilirija iz Ljubljane z močno ekipo 12 plavačev, GAK (Gradec) z 10 plavači in SK Kamnik. Ilirija iu GAK sla igrala tudi \vaterpolo-tekmo. Rezultati tekem so: štafeta 4X200 m GAK (Seitz, Tandl, Rainer, Rodiger) 11,20.0; Ilirija (Turnšek, Žirovnik, Jesih, Fritsch) 11,30.4; Mara->Wtl (Danej, Franci, Luci, Ilartlieb) 15,21. IK|V 50 m prosto jun. (prvenstvo Maribora)': Žlahtič 43.5, Levin 1,03.4; oba Maraton. 50 m prosto sen. (prvenstvo Maribora): Danej (Maraton) 33.2, Luci (Maruton) 30.2, Franci (Maraton) 38.8, Vezjak (Rapid) 39.2, Slopar (Maraton) 40.2. Izven konkurence Halek (Ilirija) 34.8. 200 m prsno (prvenstvo Maribora): Drago (Sokol) 3,45, Žlahtič (Maraton) 3,51.2, Vezjak (Rapid) 3,58.2. 100 m hrbtno za prvenstvo Maribora: Hartlieb (Maraton) 1,59.2. Izven: Seitz (GAK) 1,20; Žirovnik (Ilirija) 1,24.4; Stergar (SK Kamnik) 1.58. Štafeta 3X100, mešano: GAK (Purik, Tandl, Raigl) 4, 07.2; Maraton (Ilartlieb, Franci, Danej) 5,03.2. 100 m prosto, sen. Rodiger (GAK) 1,07; Fritsch (Ilirija) 1,07.8; Miš (Ilirija) 1,11.8. 100 m prosto sen. (prvenstvo Maribora): Danej (Maraton) 1,19.2; Ilartlieb (Maraton) 1,21. Tretji Luci (Maraton), četrti Vezjak (Rapid). Izven konkurence Lampretova 1,19. 50 m hrbtno dame: Lampretova 48,7; druga Tanja (Maraton). 200 m prosto (za prvenstvo Mariboru): Vezjak (Rapid) 3,13.2; Danej 3,19.0; Hartlieb 3,21.2; Luci 8,27.1. štafeta 4X50 in: Ilirija (Fritsch, Ilerl, Miš, Žirovnik) 2,00.0; GAK (Rodiger, Schnidaritsch, Seitz, Ditmar L 2,00.9; Maraton (Luci, Franci, Sto-par, Danej) 2,25.4. Izveu programa je startala Lampretova na 200 metrov prosto: 3,00.2. Državne linance 1931-1932 Sedaj so objavljeni podatki o državnih dohodkih za mesec marec tekočega leta. S tem smo do. bili -statistiko za celo proračunsko loto 1931/1932. V omenjenem mesecu marcu so znašali vsi državni dohodki 922.3 milij. Din (meseca marca 1931 pa 782.1 milij. Din). Manj kol lani so dali letos neposredni in posredni davki ter monopoli, nasprotno pa so bili višji dohodki pri državnih gospodarskih podjetjih in razni dohodki. Državna gospodar, ska podjetja so dala v marcu 1932 447.8 milij. Din, v inarcu lani pa 215.8 milij. Din. Tega pojava si ne moremo razlagali drugače, kakor da ho bili ta mesec preneseni v obr;>5un vsi dohodki nekaterih državnih podjetij za celo proračunsko I. 1931/1932. Podoben slučaj smo Imeli v proračunskem letu 1930/1931, ko so v decembru 1930 naenkrat znašali dohodki državnih podjetij 1048.2 milij. Din, dočim Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke ■/. dne 22. maja kaže v primeri z izkazom za 15. maj tole glavne izpremembe: Zlati zaklad je ostal skoro neizpremenjen, pač pu so valute narasle za 1.00 na 2.0 milij., devize pa za 11.3 na 244.9 milij. Din. Skupno se je podloga povečala za 12.4 preko 2 milijardi Din za 2010.7 milijonov. Nasprotno pa so devize izven podloge pa. dle za 2.0 milij. na 82.5 milij. Posojila nadalje naraščajo in sicer je narastel reeskout za 5.3 na 1989.5, dočim je istočasno lombard padel za 3.7 na 258.95 milij. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.2 na 1804.45 milij. Med pasivi jcoblok bankovcev zmanjšan za 98.2 pod 5 milijard Din na 41X14.0 milij. Diii. Ta padec obtoka je v zvezi z naraščanjem obveznosti banke po vidu, ki so namreč narastle za 133.9 na 002.4 milij. Din. Med temi so narastle državne terjatve za 13.0 na 31.7, žiro računi za 44.15 na 522.5 in razni računi (verjetno radi plačila tobaka monopolski upravi (za 70.8 na 108.2 milij. Din. Nasprotno pa so padle obveznosti z rokom za 0.1 na 1323.2 milij. dinarjev. Vsota obtoka in obveznosti po vidu znaša 5507.0 milij. Din, kar pomeni povečanje za 35.8 milij. Din. Skupno kritje je ostalo skoro nespremenjeno, znaša 30.11% (30.12%), zlato kritje pa je padlo od 31.87% na 31.67%. IV. VELIKA RAZSTAVA PERUTNINE IN KUNCEV V LJUBLJANI Kmetijska družba v Ljubljani priredi s svojimi člani odsekov za perutninstvo in kunce-rejo svojo IV. veliko razstavo. S tem hočejo rejci pokazati uspehe reje, ki .so jih dosegli s temi proikoristnimi živahni v prošlem letu. Dno 4. junija t. 1. bodo posebne komisije strokovnjakov ocenjevale razstavljene živali. Za razstavo neprimerne živali sc bodo vrnile, najlepše pa nagradile. 4. juniju ob tO bo sloves, nn otvoritev razstave na Velescjmu. Dosedaj se jo priglasilo 62 razstavljakev perutninarjev in "U kuncerejcev. Živali bodo razstavljene \ prostornih kletkah, deloma pu luili v skupinah. Od perutnine bodo zastopane vse pasme, ki jih gojijo člani z uspehom, kakor: precejšnje število rjave štajerske zagorske kokoši, bele štajerske, plimetkc, Rliode Islnnde, Icghorn, rjave, bele in črne orpingtonke, italijanske jcrcbioai-ke, sultan beli, jokohuiuo kokoši, sulntdolskci razne race, kakor kliaki eanip-liell in indijske tckalke, japonske goske. turška gos, bronasti purani in kapuiti raznih pasem. — Od kuncev: belgijski orjaki, dunajski plavei, kastoreksi, dunajski orjaki, orjaški še-ki. srebrci, ungoru itd., sploh kunci, ki se spo-nušujo tudi za kinetsko rejo. Razstava bo ves ens velesejmu in to od 4. do n juniju t. I. v -K« paviljonu na Volesejinu. Vsak 100 obiskovalec« WATERPOLO ILIRIJA:GAK 4:0. Ilirija je nastopila v postavi: Ilovar, Jamnik, Turnšek, Žirovnik, Jesih, Fritsch, Narba. GAK: Pa-rik, Asen, Verauer, Rodiger, Rainer, Tandl, Seitz, rezerva Relgl. V vvaterpolu je pokazala Ilirija svojo veliko znanje. Gradčani so bili kljub vsem naporom potisnjeni v obrambo ter so bili le redkokdaj nevarni, dočim je bil njihov gol stalno ogrožen. Tekme so hkrati pokazale, da si je plavalni šport pridobil tudi v Mariboru močno oporo. Absolutno prevladuje Maraton s svojimi mladimi, mnogo obetajočimi plavači, ki so priborili klubu v prvenstvu mesta Maribora s 135 točkami, dočim sta s I priborila Rapid 18 in Sokol 13 točk. Seveda bo potreben še temeljit in sistematičen trening, da bo igral Maribor tudi v plavalnem športu ono vlogo, kakor v drugih panogah športa. Rezultati, katero so dosegli Maratonci proti izrazito močni konkurenci iz Ljubljane in Gradca, dokazujejo, da si bodo v letošnjem prvenstvu sigurno osvojili naslov prvaka province. so povprečno znašali okoli 300 mili J. Din mesečno. S temi podatki so deloma popravljene naše prejšnje cenitve državnih dohodkov, vendar pa tudi končni rezultat kaže, du v tekočem proračunskem letu najbrže ne bomo dosegli boljših rezultatov, ker je pričakovali poslabšanja. Skupno so v celem proračunskem letu 1981/32 znašali državni dohodki v primeri s proračunom in prejšnjim letom (v milij. Din): Donos Prorač. Donos Prorač. 1930/31 1931/32 1931/32 1932/33 Neposredni davki 2072.8 2106.0 1739.1 1003.0 Posredni davki 3541.3 3530.4 2937.1 3185.0 Monopoli 2327.5 2420.7 2186.5 2319.3 Drž. gosp. podjetja 4207.9 1087.9 3817.3 3748.1 Razni dohodki 85.0 153.1 95.7 103.1 ki bo plačal v tem paviljonu 2 Din. bo nagrajen s primerno živalico. Dijoštvo in vojaštvo pod vodstvom predstojnikov ne plačajo nikuke vstopnine. Odbor kakor tudi vsi razstavljale i so objavljeni v Velcscjniskcm katalogu. Iz povedanega sledi, da bo razstava vseskozi poučna in zanimiva. Kmetijska družba hoče s tem propagirati še večjo gojitev 111 vzbuditi zanimanje za rejo malih živali posebno med kmetskim ljudstvom. Novi Sad hoče obdržati svojo zbornico. Kakor znano so predlagale belgrajske zbornice, da se naj opusti skupna zbornica v Novem Sadu in njene agende prenesejo na posamezne belgrajske zbornice, ki so kakor znano, ločene. Vendar je ogromna večina organizacij v Vojvodini odločno že povedala svoje mnenje, da je za skupno zbornico v Novem Sadu. Te dni je obiskala trgovinskega ministra skupina poslancev iz Vojvodine in je dobila zagotovilo, da novosadska zbornica 110 bo deljena. Beremo pa tudi, da je somborsko društvo trgovcev in indu-strljcev sklenilo resolucijo, kjer zahtevajo sedanjo zbornico, da ostanejo pri novosadski zbornici. Trošarine in takse. Pravkar je finančno ministrstvo izdalo pregled o plačanih trošarinah in taksah v mesecu aprilu, iz katerega jo že razviden efekt spremembe dosedanjih trošarinskih predpisov in njih delna zamenjava za takse. Dohodki države so pri taksah znatno nižji kot leta 1931., znašali pa so pn trošarinah 00.7 milij. (aprila 1931 56.05 milij., proračunan pa je bil donos trošarin za mesec april 1932 na 74.2 milij. Din). Nadalje so dale v aprilu lakse (vozarinske in splošne): 79.8 milij., aprila 1931 95.0 milij., proračun w april 1932 pa je znašal 102.5 milij. Din. Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo ua letošnjem XII. velescjmu od 4. do 13. junija v Ljubljani razstavljeni razni mizarski stroji mnogih večjih znamenitih tovarn. Odplačilo dolga pri Kreugerju. Med telefonskimi vestmi zadnje številko smo objavili napačne podatke o višini odplačila našega dolga pri Švedih. Podalki o obrestih so točni, ker znaša polletna kvota v resnici 687.500 dolarjev, nasprotno pa je doslej prišlo v fond za amortizacijo tega posojila samo 108.161.50 dolarja ali 6,080.396.06 Din, kar je storjeno na podlagi zakona. Skupna vsota takozvanega švedskega posojila znaša 22 milij. dolarjev in bila po podatkih, ki smo jih objavili 20. t. m. odplačana že skoro polovica posojila, kar ni mogoče, ker tečfi to posojilo do L 1958. (dano je bilo 1928, lorej za 30 let). število zavarovanega delavstva v Jugoslaviji. Po podatkih Osrednjega urada, za zavarovanje delavcev v Zagrebu je število zavarovančev padlo od 531.134 v februarju nu 508.820 v marcu tekočega letu. Pripominjamo, da jo doseglo število zavarovancev v inarcu lani 578.301. Povprečna zavarovana me/.du je padla od 25.20 Din v februarju na 25.02 Din v marcu. Jugoslovansko-poljska železniška tarif«. 27. in 28. t. 111. je bila v Dubrovniku konferenca /n redakcijo poljsko-jugoslovanske zvezne železniško tarife za prevoz blaga. Rnzvoj avstrijsko-jugoslovanske trgovine. V mesecu aprilu letos je po uvstrijski statistiki znašal uvoz. v Avstrijo 7.3 (8.4) milj. Din, v prvih štirih mesecih tekočega lota po 30.6 (33.1) milj. Din. Izvoz, iz Avstrijo v Jugoslavijo pa je znašal mesecu aprila letos 4.7 (10.2), v prvih štirih mesecih letos pa 18.1 (33.9). Zamenjava obveznic stabilizacijskega posojila. Ob vpisu mednarodnega stabilizacijskega posojila je bilo rečeno, du se bo zamena začasnih obveznic za definitivne izvršila najkasneje do L junija 1932. Sedaj pa je zamena odložena in bo izvršena najkasneje do I. dc-eembra 1932. Vsak obrinik. ki mu jc razvoj ln napredek njegove stroke pri srcu, naj si ogleda letošnji XII. ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija. Tu bo našel sredstva in potu, po katerih se more dvigniti. Spoznava izdelke, premerju jih s svojimi, vidi boljše izdelano, finejšo opremo Itd- Na mestu samem so prepriča o okusu in željah interesentov, vidi kako konkurenca listre-*.cMan'- u sum zaostaja nezaposlen. Sani hi bil kriv, čo l>i takih opazovanj ne ume! izrabiti v svoj m id in si- na podlagi opazovanju ne izpopolnil. Ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svoje podjetje izpopolniti, svoje izdelke vedno bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstanka. Najboljša sola za spozna vanje hib in zu spoznanje potrebe izpopolnitve jo vzorčni velesejem. I'oh- teca bo videl na velesejmu vsakovrstni stroj, m orodje, najnovejše izume modeme tehnike / nabil\o takih strojev si vsak obrtnih olajša denarju ° Plihrankl' »« «SU iu de. Borza Dne 27. maja 1932. Denar . Vsi devizni tečaji z izjemo Curiha. k! je ostal SflTft 'j1 ki s« je neznatno učvistI. so bili danes nižji kot v sredo, torej pred praznikom. Promet je običajen. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isIi tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je notiral se Newyork kabel 50.0325-508151 T 2^72-2285.0«, Berlin 1097 ?ru^el1 J85 "0 - 789.04, Curih nLo.nd,°" 20fl-23-W.83, Newyork 0081.25 o609.51, Pariz 221.27—222.39 Prarn 166T1 -107.20, Trst 287.30-289.70. K 3'' Skupni promet brez kompenzacij je znašal na zagrebški borzi 120.348 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.165, London 18 81 Newyork 510.75, Bruselj 71.60, Milan 26.225, Ma-, rl.d 42.25, Amstenlam 207.10, Berlin 120.928, Stoc.k-holm 06.75, (telo 93.60, Kopenhagen 102.75 Sofija d.70, Praga 1,3.15, Varšava 58, Atene 3 425 (', grad 2,50, Bukarešta 3.00, Helsingfo^ 8.70 Dunaj. Dinar noiira: valuta 12.30. Vrednostni papirji lil-n?iT®-le-bi,hl,.te,,ld,encn M v°J'no »odo neko-liko slabejša 111 tudi dolarski papirji so v primeri z včerajšnjimi tečaji na belgrajski borzi, ki je poslovala bi t nižji. V Zagrebu je prišlo v dolarskih papirjih do prometa samo v 7% Bleru: 2000 dol V "1 3, ",'Jf ,bl1 v.Zagrebu promet naslednji: vojna škoda 900 kom. 111 begluške obveznice 50.000. Bel-grajska borza pa i/.kazuje naslednji promet: vojna škoda proniptna 870 kom., za ultimo junija 200 kom M^h^M'0"1', 7% •invest pos- la00°- agrarji 10.000 begluške obveznico 285.000 in 7% Blerovo posojilo 1000> dol. Nadalje je bih, zaključenih m kom. delnic Priv. agrarne banke. jo i !'J"oljn!,a' H7° ?ler' pos- 18 bI" »ler. |>os. 42 bi., Stavbna 4o den., Ruše 125 ,|en 00 -,nZa.Meb' l>-rZ- 7% ,nv- P°s- ,r>0—53, agrarji 22.50—21, vojna škoda kasa 181-181, (i 170-181 0 80), 7. 180-181 (178, 179, 181), 8. 80-1*» | > 170-180 (178), 8', Bler. pos. 45.50-46.50, 7% BJe?' P«s- 41.50-42, 7% pos. Drž. hip. banke 49.25 1,1.; O/o begi. obv. 32— 32.50 (32). Belgrad. Narodna banka 1120—4300. Priv aer banka zaklj. 213, 211, 7% invest. pos. .32—33' fr,V (21). vojna škoda 183.50-185 (187, 18,>, 180, 180.50. 181), (i. 182 —181 (184 183) I8(i bl- «'"• b<"fd- obv. zaklj.'82.50, 83, 327o H% Bler. pos. 47.50 1,1.. 7% Bler. pos. zaključek 42, 7% pos. Drž. hip. banke 49.50 bl Dunaj. Podon.-savska-jadran. 40.50. \Vjenar Bankverein 10.8(1, Escompteges. 100, živno 56.50 1870 ChCInlsche 87'25' Alpine 9.10, Trboveljska Žitni trg v 1,1'jv,bIjaila- Notacije so ostale neizpremenjene. Zaključkov ni bilo. Novi Sad. Moka bač., ban. slanica Og.ikri* 225 -23o, 2. 200-210, 5. 185-105, (i. 175-180, 7 115-50, 8 9225-07.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 42 vagonov. Budimpešta. Tpndenca čvrsta. Promet srednji Pšenica junij 12.50-12.91, zaklj. 12.86-12.88, rž ju-14;«-14.70, zaklj. 14.40-14.48, koruza julij zaključek lo.70-15.80, avgust zaklj. 15.70-1580 ... 1, s mcj 3 .s ? "3 5 w sj tj • o" i I 63 > M Q » ,0 s . „ , .s Q j «Q a a g t N co S I Hej, kameradlc mu je zaklical bolničar, ki ga je videl odhajati. Ne potikaj so tod-le okrog. Danes dopoldne so slabe volje in ne nehajo pokati semkaj! Odpravil se je brez naglice po bregu dalje, ni se mu mudilo k tovarišem. Ta večer bi bil najraje ostal sani. Prve hiše, katerih vrtovi so se zlivali s poljem v eno samo ledino, so bile skoroda šc porabne za stanovanja, Ie da jih je par '21-tovk nekoliko opraskalo; opeka je bila pred granatami zletela s streh kakor jata rdečih golobov. Kakor hitro pa se je vzpel na tnalo višino, so je pokazalo razdejanje. Najprej je obstal pogled na cerkvi, ki je bila samo še razvalina zvonika brez vrha, in pa visokega, napol razstreljenega zidu, iz katerega so zijala proli nebu rtasto-obločna okna. Majhna vrala župnišča so stala na razvalinah pokonett kakor straža; nad zvončevim gumbom je majhna modra tablica nedolžno priporočala: ;Pozvonite krepko!« Naj se artiljerija še s tako besnostjo zažene nu kako ozemlje, nekaj le vselej ostane: kos stene z ro-žasto tapeto in dvetna fotografijama v črnem okvirju; sveže popleskana sobna vrala, ki se sredi razsula poredno ozirajo za občudovalci; pokoncu stoječ marmornat kamin, ki se nad tremi progami parketa ravno še vzdržuje v ravnotežju. Iz teh razbitin si Gilbert v duhu ustvarja prejšnji živi kraj. To ni bila ne vas ne podeželsko mestece, marveč preje majhno zabavišče, mirno letovišče, kjer so se naseljevali kramarji bližnjih mest, dopolnivši 60 let, da bi gojili vrtnice ali hodili z ribnico ribe lovit. Tu ni bilo kmetskih domov, marveč vile, ki jih je kljub vsemu razpoznal po treh kamenitih stopnicah pred vhodom, po rožnatem kosu stene, najsi jo je bil granatni drobir ogrebel. Grecloč po glavni cesti, se je Gilbert neprestano izpod tikal; ob straneh so ležale razstreljene prodajalne in ostanki hiš. Izpod teh razvalin je po kletnih stopnicah prihajal glasen smeli, hrzanje konja in cviljenje gosli. Za ostanki zidov so čepeli kuharji in skušali napraviti brezdimni ogenj; obrnili so le radovedno glave, če se je po zraku pripeljala tuleča granata. Je že vredno kaj tvegati, če hoče imeti kdo pražen krompir. . Mornariška kavarna?« jim je zaklical Demachy. ' Dalje zadaj, levo.« Hitro jo je ubral, kajti pravkar je bila prihrumela debela črna betičnica, treščila čisto blizu v razvaline in dvignila cel slap razbitini in čada. Upal je na kakem zidnem ostanku najti kak napis ali kazalo, a pri zidanem mostu, kamor so Švabi neprestano streljali, je bilo vse skupaj samo še kup kamenitega drobirja pa razcefranih tramov; samo velika rdeča streha, ki je granate niso videle, je stala sredi razdejanja nepoškodovana. A skozi luknje kletnih lin so prihajali hrumeči glasovi. Sklonil se je in vprašal: »Kje jc Mornariška kavarna?« »Tu zraven... Pred vrati stoji kletka.« Ozrl se je naokrog, a ni ničesar opazil. Nad cerkvijo sta se razletela dva šrapnela — dva treska sta razklala ozračje; burno je zavpil: »Tu ni nobene kletke, zabogal« Drobir je žvižgajo vršal mimo in sc kakor toča odbijal od opeke na strehi. Skočil je kvišku in prisluhnil. »Ah, tu ste ...!« Spoznal je Sulphartov glas; zdelo se je, da se z Lemoine-om čisto prijateljsko nekaj prerekata. 'Kaj! je zakričal nad njim, ti ubogo revišče, ti, ki si hodil še po vseh štirih, ko sem jaz že nosil laka-ste čevlje. Sledeč kriku, je Demachy našel stopnice in planil doli. Res, pred vhodom je stala velika ptičnica, in v njej je sedel, stisnjen v kol, mršav in sršast krokar; dolgi kljun je vtaknil pod porot in z velikimi okroglimi očmi opazoval divji inetež. Ravno nad tem ptičem v kleti Mornariške kavarne se jo prepirala naša desetnija; Tu je čakal naš vod, da odrine na zameno v jarke, ker je bil prebil v prvi liniji samo tri dni. »Le vprašaj Demachy-ja, je kričal Sulphart, ko ,ie bil opazil svojega prijatelja, kako so iščoč ozira po temni kleti, ,le vprašaj ga, če tak-le vran ne živi slo let.« »Več krokarjev sem že pobral iz gnezd, kakor si jih tt svoj živ dan videl,« je mirno odvrni! Lemoine, ki je sedel na polovici kadi ali na nekakem bednju. Saj no veš, kaj falljuš: krokar je najneumnejša žival na svetu.« »Nič ne de, zaradi tega šo vedno lahko dolgo živi in jc utegnil doživeti več vojn kakor ti, nemara celo revolucijo, in 70...« " Vieuble, ki se je pretezal v kotu na nekaki žični mreži, je ugovarjal: »Eh, nikar so, no, nikar ne usti s 70.-tlm. Saj jo bila vojna takrat še igrača. Vsak mesec enkrat so se tolkli, pit so si še za lo domišljali bogve kaj. Predno so odrinili v Buzenval, so cele dneve pohajkovali po Ki-name. Ti pa misli«, da jc bil lo kdove kakšen * od 11,ji dan. Beži, beži, to mi že preseda.« Stran 21! SLOVENEC -, dne '28. maja 1032. Štev. 120, \ UU#NS Posetniki 50°/o popust na železnicah. i o Vsaka beseda 50par ali prostordrobnevrsticeT50Din. Najmanjši I Naimanjši zneseklODin.Prislojbina za šifro2Din Vjakoglas znesek 5 Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Za og lase treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovarjamo strogo tl-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dit?.| le,čej