MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
«r«dnlttvo I« aprava. «nrtt>or, Alatcsondrova «uta *t ta , r«WmlMObiMn bhaja raaaa nadalja In prautnfeov vsak dan ato W.iaf i Valja amslfns i « upravi ali pa pom 10 Ota, doatavfjaa m dom 19 Ota , Optasl p« , aprajoata Iw9 ostem oddalafc »krtra- v Llub"m , Patini Čakava
čafeovnl račun M. 11.400
JUTRA
99
Mršavi rezultati konference v Stresi
KONEC SANJ 0 PODONAVSKI FEDERACIJI.
poročila nekaj splošnih načel, zlasti efektivno ohranitev proračunskega ravnotežja, dalje finančno in gospodarsko politiko, ki stremi za tem, da se gospodar* sko življenje prilagodi novim pogojem, ki so nastali zaradi umika kapitala. Glede normalizacije valute se priporoča ustanovitev pomožnih virov, pri katerih bi države srednje in vzhodne Evrope dobile eventuelno pomoč za sanacijo valute. Vendar se komisija glede tega vprašanja ni spuščala v podrobnosti. To se torej pravi z drugimi besedami, da je bila v Stresi ugotovljena bolezen, da so bili dognani v2roki, niso se pa našla tudi zdravila. Vse izzveneva le v eno: Do-, bro bi bilo to, dobro bi bilo ono tn naj se uporabi in poizkusi, Če... Do tega »če«, ki je najvažnejši, ker tvori šele vrata v sanacijo, je vse v redu, od tu dalje pa je ostala prav taka negotovost, kakor je bila pred Streso. Zlasti Še, ker se poraja vprašanje: Kako naj se sklenejo racionalnejše trgovinske pogodbe in med katerimi državami In pod kakšnim pritiskom, da se odstrani egoizem? Kako naj se odstranijo devizne omejitve, omilijo uvozne prepovedi, protekcijske klavzule, slabe Žitne cene, razprtije radi konkurence pri lesni trgovini, tranzitne težkoče, ovire pri prevozu skozi različne države itd.? Če vse to ni bilo mogoče doslej, tudi po »priporočilih« konference v Stresi ne bo!
Najvažnejša ugotovitev, ki je bila storjena v Stresi, pa je nedvomno ta: da ni mogoče sestaviti enotnega programa, ki bi se mogel v celoti priporočati vsej srednji in vzhodni Evropi! S tem je pač dokončno ugotovljen dokaz, da srednja in vzhodna Evropa ni nikakršna gospodarska enota, kakor so mislili nekateri na zapadu in nekaj Časa celo v Parizu ter priporočali zato obnovitev bivše habsburške dvojne monarhije v obliki neke nebulozne podonavske gospodarske federacije ali konfederacije, inspirirane z Dunaja in iz Budimpešte. Ta sen je za vekomaj propadel; v Stresi so ga dokončno pokopali. Še carinska unija srednje in vzhodne Evrope tli v absolutno nobeni obliki mogoča! In v tem je mor da tudi največji pomen te konference, ki pa je seveda z ozirom na reševanje gospodarske In finančne krize tega de’a Evrope negativen. Kakor smo bili pesimisti glede pomena Strese — in imeli smo prav — tako smo pesimisti tudi glede uspeha njenih »priporočil« Tresli so
Z velikimi nadaml pričakovana sred-,)e®vropska gospodarska konferenca v pijanski Stresi je končana, če pa posedamo njene rezultate, vidimo, da obdajo samo v sklepih, ki ne pomenijo obene dejanske rešitve, temveč so le 'poročila. Najvažnejši in prav za prav realni rezultat je sklep radi valo-'Sacije žitnih cen v grednji in vzhodni Vropi. Po njem se osnuje v ta namen »oseben fond v višini 75 milijonov svitih frankov. Količine, ki prihajajo v to Pa so sledeče: 16 milijonov sto-2V Pšenice, 15 milijonov stotov ječmena * krmo, 13.5 milijonov stotov koruze,
. bilijone stotov rži, 3 milijone stotov tftiena za pivovarne in 1 milijon stotov . vsa. Nanašajo se pa na vse podonavske ,*3ve skupaj z Bolgarijo. Ni pa bilo lo jeno, kdo bo vplačal denar za ta »"d, ker so se skoraj vse navzoče dr-I Ve branile vplačila. To vprašanje je tj tudi ostalo nerešeno, dasi je temelj Sesa.
sk	s^’epl So priporočila za studij-
komisijo, to se pravi — resolucija * eksekutivne moči. Ta priporočila y.: Sklepanje novih racionalnejših trgo-VaS. ih Pogodb med posameznimi držaja !°>. ki bodo omogočale normalni razni1 zamenjave blaga med državami sred-, ja vzhodne Evrope in ostalimi ev-Ovr	državami. Odstranjevanje vseh
ftj,r v deviznem prometu. Omiljenje raz-kla„ Uvozn'h prepovedi, protekcijsklh kontingentov itd. Sklenitev med-cen rle poEodbe za izboljšanje Žitnih „3 uveljavljenje priporočila posebnega Ca.|ra za študij razširjenja prednostnih 8tjln tudi na druge agrarne pridelke, zla-na tobak. Točno izvrševanje vseh dei ^.gospodarsko organizacijo veterinar-« ukrepov. Zedinjenje vseh držav, ki taciia'nteresirane na Zboljšanju organi-n«» lesne in žitne trgovine za Čim tes-Ce s°delovanje. Nadaljevanje priza-DOft,J za sklenitev novih trgovinskih a^ob z državami, k' niso pretežno In rne- Izboljšanje transportnih razmer ŠavmOgočenje primernih tranzitnih olaj-tj6|' Sestava točnega programa javnih Dol ^ svrho izboljšanja gospodarskega [w ia srednje in vzhodnoevropskih zlast| nfl korist poljedelstva. Ctm-fS j Pia izvedba mednarodnega dogovo-roj *■ 19&1. glede osnovanja medna-' he H,potekarne banke in mednarod-bi redltne ustanove za poljedelstvo, ki mogočala kratkoročna posojila
lz/\tO leilo i'a	ImA tun.
Mussolinijeva nenavadna miroljubnost
IZJAVA UREDNIKU LISTA »LA REPUBLIQUE«. -
RAZOROŽITEV.
MUSSOLINI ZA
PARIZ, 23. septembra. »La Repu-b!lque« objavlja razgovor svojega so-trudnika z Mussolinijem, ki se Je glede na vprašanje italijansko-francos-kega sporazuma Izjavil, da je francoska demokracija neka) docela drugega kakor italijanski fašizem, ki predstavlja italijanski specifikum. To pa seveda ne Izključuje možnosti zbli-žanja, ki ni odvisna od priznanja fa-
šizma po demokraciji. Kar se tiče razorožitve, je to kategorična zahteva narodov. Če se hočejo države Izogniti tekmovanju v oboroževanju, potem morajo priznati in uveljaviti razorožltvena določila versajske mirovne pogodbe. Zato tudi Nemčija nima pravice oboroievati se. Z dobro voljo zainteresiranih držav bi se dalo vse doseči.
Težka kriza madžarske vlade
DEMISIJA KAROLYIJEVEGA KABINETA. NOVE KOMBINACIJE. KRIZA
'ŠE NE BO REŠENA.
ančna komisija je mimo tega pri-1 sc hribi, a rodila se Je — miška.
Wegrupacije narodnih socialistov
Soglasja v vodstvu stranke. gObbels postane voditelj
AVSTRIJSKIH NARODNIH SOCIALISTOV.
23. septembra. Državna vla. ljgj*6 Pfejela informacije, da 6e priprav.
Ve*! v uarodno-socialističuera taboru -°e spr težkih
d0 r*premenibe, ki bi mogle privesti ia« ;:!“!? posledic. Baje je močno orna
nHa SjPzai Sefa Hitlerjevega štaba stot-°bsm ’ v vddstvu pa se tudi ostro ž^vnl? °bnažanjo in delo Gdringa v držaje *"L *boru. Hitlerjeva skupina se je z*ner,° 0 voditi Proti vladi skrajno evenil.° opo*ic)lJ©, da bi po volitvah P«D ,10 mogla priti do sporazuma s .°vira kabinetom. Radikalno krilo
franki.
D°V(lar-	vodstvom Strasserja pa
borb„ ,a' da J® potrebna brezobzirna |ltvanrPvtl v,a^* zlasti sedaj pred v o* vesj J ,.zvez* s tem 1® *eio zanimiva *®ni * a. ‘ moral dr. Giibbels v najkraj-ci«lne«!U prevzeH vodstvo narodno so-franke na Dtinaiu In da Je njegovo
nedavno bivnnje na Dunaju imelo samo ta namen, da bi prišel v Čim tesnejše zveze z dosedanjim dunajskim vodstvom. Razumljivo je, da bi se v Berlinu radi Iznebili dr. Gfibbolsa, ki je v zadnlem času postal vodstvu zelo nevaren. Mimo tega bi naj prevzel strankine napadalne oddelke general von Epp, ki naj bi izvedel njihovo popolno reorganizacijo.
-■ - 1L__uTir~——i————i
kitajski admiral umorjen v
ŠANGHAJU.
LONDON, 23. septembra. Agencija
*Indo-Pocifique« poroča, da so v Šanghaju neznani storilci umorili kitajskega admirala Y\ ' mg-Tsunga, vodjo hidro-grafičnega tu ta v mornariškem ministrstvu v Nankingu
BUDIMPEŠTA, 23. septembra.. Domišlja predsednika vlade grofa Karo-lyija je prišla zelo naglo, čeprav ni bila nepričakovana. Z ozirom na potek političnih dogodkov je postalo sodelovanje Karoly]a s sedanjo parlamentarno večino nemogoče in more delati z vladnimi strankami le še grof Bethlen. Madžarski tisk nagiaša, da Karolyi]eva vlada ni bila dovolj energična v borbi proti zlorabam v političnem in gospodarskem življenju ter se je zaradi tega nezadovoljstvo obrnilo proti zastopnikom vladnih strank. Državnemu upravitelju Horthyiu se kljub vsem poskusom ni posrečilo preprečiti vladne krize ln bodo iz bodoče vlade nedvomno izpadli pOleg preds. Karelija tudi trgovinski minister Kenes, prosvetni minister Karahlath In poljedelski minister Purgly. Trgovskemu ministru se predvsem očita, da ni mogel
prisiliti kartelov k primernemu znižanju cen izdelkov. Odločilno besedo pri sestavi nove vlade bodo imeli poljedelci in bo novi poljedelski minister najbrže njihov zastopnik Franc Marschali. Prosvetni minister naj bi postal vseučlliškl profesor Julij Korniss, trgovinski pa poslanec Pavel Biro, ki bi pa rajše prevzel finančno ministrstvo.. Govori se tudi o izmenjavi finančnega, pravosodnega in zunanjega ministra, kar pa zaenkrat še ni aktualno. Državni upravitelj, ki biva v Godolu, je že pričel sprejemati posamezne poHtlke. Prv! je bil sprejet grof Bethlen, vendar pa o tej avdienci ni še nič znanega. O sestavi nove vlade se delajo najrazličnejše kombinacije, k! so pa zaenkrat Še brez vsake stvarne podlage. Kriza bo trajala dolgo In konzultacije se bodo pričele šele čez teden dni.
Razprava proti dr. Jovanoviču
BEOGRAD, 23. septembra. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bilo danes s čltanjem raznih spisov končano dokazno postopanje proti dr. Jovanoviču In tovarišem. Nato je govoril državni tožilec dr. Čadrov, ki je poudaril, da je obtožnica s priznanjem obtoženih popolnoma utemeljena, zato zahteva tudi obsodbo. Glavnega obtoženca dr. Jovanoviča je zagovarjal nato vseučlliškl profesor dr. Dragutln Jovanovič. naglašujoČ, da delanja obtoženca niso kaznjlva, ker Je pripravljal le ustanovitev vsedržavne jugoslovansko kmečke stranke. Vodili so ga pri tem najboljši nameni. Njegov govor še traja.
Sporazumevanje v Indiji
BOMBAY, 23. septembra. Razgovor Gandhija s Tej Saprujem in Jajakarom je potekel predvčerajšnjim v poonskl kaznilnici brez pravega rezultata. Gandhl sl je izprosil rok do včeraj, ker bi rad poprej še zaslišal voditelje podjarmljenih razredov dr. Ambodkarja in bo svolo odločitev o kompromisnem predlogu za podjarmljene kaste izrekel šele potem.
LONDON, 23. septembra. Po zadnjih poročilih Iz Bombaya je voditelj »nedotakljivih« dr. Ambedkar odpotoval v Poo-no, kjer se bo posvetoval v ječi z Gan-dhljem. Splošno se sodi, da bo prišlo do sporazuma s parili in da bo Gandhl v najkrajšem, času prenehal stradati. Računa se, da bi mogel Gandhl s svojo gladovno stavko vzdržati največ 20 dni, bi pa že po 10 dneh tako oslabel, da bi sc njegovo zdravstveno stanje, ki je bilo že v začetku stradanja zelo slabo, no moglo
več popraviti. Gandhl že nad 50 ur ne sprejema nobene hrane, temveč zavživa ie mnogo vode. V celici neprestano moli In prede.
ZUNANJI MINISTER JEVTIČ V ŽENEVI.
ŽENEVA, 23. septembra. Včeraj zjutraj je prispel v Ženevo jugoslovanski zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič ,v) spremstvu svojega osebnega tajnika dr, Jovanoviča. Na kolodvoru sta ga sprejela oba njegova pomočnika dr. Fotič In dr. Perne z ostalimi Člani jugoslovanske delegacije. V teku dneva je sprejel zunanji minister Jevtič posamezne delegate in se je sestal tudi z generalnim tajnikom Društva narodov sirom Erlcom Drummondom.
KRIZA ANGLEŠKE VLADE?
LONDON, 23. septembra. Včerajšnja »Mornlng Post« prinaša kot veliko senzacijo vest, da bo notranji minister sir Herbert Samuel demlsioniral na prihodnji seji vlade, ki bo v sredo. Razen njegovega se pričakuje tudi odstop sira Ar-chlbaida Sinciaira in Isaaca Foota. Obenem z ministri bo podalo ostavko tudi 11 državnih podtajnikov.
DRUŠTVO NARODOV SE SESTANE V PONEDELJEK.
ŽENEVA, 23. septembra. Društvo narodov bo pričelo redno zasedati v ponedeljek 26. t. m. Francosko delegacijo sestavljajo Herriot, Boncour, Beranger, Pa-ganol in predsednik konference v Stresi Georges Bonnet,
NOV REKORD »ZEPPELINA«.
FRIPRICHSHAFEN, 23. septembra, Sinoči se je vrni’ semkaj s svojega potovanja v Južno Ameriko zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je preletel povratno pot v rekordnem času 67 ur
Dnevne vesti
Zimske krasote naših planin
Zimsko-sportna razstava Tujsko-promet ne zveze v Mariboru.
Tujsko-prometna zveza v Mariboru je priredila s pomočjo mariborske podružnice Slovenskega planinskega druživa v palači Banovinske hranilnice zimskošportno razstavo, ki je že takoj ob otvoritvi vzbudila mnogo zanimanja, zlasti pa je spravila na noge naše zimske športnike. Razstava bo odprta do 28. t. m. in nudi obiskovalcem diven pogled na krasote naših planin v snegu, obenem pa prikazuje tudi življenje naših smučarjev v številnih posnetkih in diapozitivih. Tujsko-prometna zveza je prej ves ta material razstavila na zagrebškem velesejmu in bila že tam deležna toplih priznan; za svoje propagandno delo.
V prostornem lokalu Hranilnice drav ske banovine je razstava prav okusno razporejena. Razvajeno oko zimskega športnika opazi takoj lepo med najlepšim Veliki relief takoj pri vhodu nam pred-očuje kos štajerske zemlje, iz katere mogočno štrli naše Pohorje. Avtor reliefa, učitelj g. Jendrašič ni pozabil najmanjšega holmca, ni mu ušla še tako skrita gozdna pot. Poleg reliefa stoji ponosen Senjorjev dom v miniaturi, iz številnih brošur pa se odraža delavnost in propaganda za naše kraje, ki jo tako uspešno vrši Tujsko-prometna zveza in podružnica SPD. Po stenah visijo krasni posnetki priznanih planinskih fotoamaterjev Cizlja, Valesa in Kovačiča. Pozornost zimsko-sportne razstave pa vzbujajo diapozitivi, ki prikazujejo prave čare zimskega pohorskega kraljestva in Ka ravank. »Motiv s Pohorja«, »Razgled s Planinke«, »Smuk od Roglje«, »Mariborska in Ruška koča« so posnetki, ki za temne slavo tujih krajev.
Zimsko-sportno razstavo sta izpopolnila »Karo« in Divjak z razstavljenimi turistovskimi in smučarskimi potrebščinami. Dosegla je torej popolnoma svoj namen in moramo prirediteljem le čestitati.
Sreska organizacija ),R. K. D.
za mesto Maribor
V mali dvorani Narodnega doma so se sinoči sestali odbori vseh petih mestnih krajevnih organizacij JRKD. Ob tej priliki so podali podrobna poročila o strankinem gibanju in notranjem političnem položaju senator g. dr. Ploj ter narodna poslanca g. dr. Pivko in g. Vekoslav Špindler. Navzoči so njihova temeljita izvajanja vzeli z odobravanjem na znanje ter soglasno sklenili, da se organizatori-čno delo v mestu še bolj poglobi in utrdi. Pri volitvah v sreski odbor organizacije JRKD za mesto Maribor je bil izvoljen za predsednika senator g. dr. Ploj, za podpredsednika g. dr. Vinko Rapotec, za tajnika pa g. dr. Miloš Vauhnik.
Shod narodnega poslanca dr. Pivka. V
nedeljo dopoldne bo imel pri Sv. Barbari nad Mariborom narodni poslanec za Maribor levi breg g. dr. Ljudevit Pivko veliko zborovanje, na katero so vabljeni vsi somišljeniki.
Ustanovitev krajevne organizacije JRKD na Pobrežju. Preteklo soboto se je ustanovila krajevna organizacija JRKD tudi na Pobrežju. Uvodoma je poročal narodni poslanec g. Krejči o svojem delovanju v narodni skupščini. Mnogoštevilni poslušalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Poročal je o vsem, kar je bilo doslej mogoče doseči. Dotaknil pa se je tudi raznih pekočih vprašanj, ki čakajo v bodočnosti svoje rešitve. Dajal je točne informacije na razna vprašanja, kakor o občinskih volitvah, o priključitvi okoliških občin, o agrarni reformi i. dr. Zboru je predsedoval g. župan Volk. S posebnim zadoščenjem pa so zborovalci pozdravili okrajnega glavarja g. Makarja, ki se je udeležil zborovanja kot gost. Po poročilu narodnega poslanca se je izvolil odbor krajevne organizacije JRKD. Bili so izvoljeni g. Anton Požar kot predsednik, g. Matija Volk kot namestnik, g. Milan Renčelj kot taj-n,k, g. J, Stibilj kot blagajnik in gg. Klemenčič, Pšeničnik, Kerhlanko, Holc, Št. Renčelj, Kobal, Šmirmaul, Polak in ° «z-maa kot odborniki. Novi orgar.izar e-limo, da gre marljivo na delo, in uu bo pri tem delu imela uspeh!
Imenovanje ta premestitev. Z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je imenovan g. dr. Mirko Černič za šefa kirurškega oddelka državne splošne bolnišnice v Ljubljani in zapušča za stalno Maribor.
Upokojitve. V moški kaznilnici v Mariboru sta bila v zadnjem času upokojena desetar France Muškatelc in paznik France Razlag.
Iz profesorske službe. Za profesorja sta imenovana Ladislav Žimbrek, suplent na tukajšnji klasični gimnaziji in Leon Letela, suplent na tukajšnji realni gimnaziji. V višjo položajno skupino pa sta napredovala Tomaž Canjkar, profesor državnega učiteljišča v Mariboru.
Imenovanje v prometni službi. Pri
strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani je imenovan za kontrolorja Edmund Sila, doslej kontrolor v Mariboru na glavnem kolodvoru.
Metropola severnih Kajkavcev. »Prvo hrvatsko varaždinsko dioničko ‘društvo za električnu rasvjetu« v Varaždinu nas opozarja, da so navedbe glede cen elek trike s Fale v našem članku pod uvodnim naslovom z dne 16. t. m. netočne. Varaždin ne dobiva elektrike s Fale po 9 Din kw, temveč plačuje za tok za razsvetljavo 4.50 do 6 Din kw, tok za pogon pa 1.12 do 3 Din kw, kar lojalno popravljamo.
Izlet StudenČanov v Cmurek. Studenška Narodna obramba je priredila v nedeljo izlet v Cmurek. Odpeljali so se zju traj na velikem tovornem avtomobilu in obiskali tamkajšnjo bratsko organizacijo, ki tako uspešno straži našo skrajno mejo ob Muri.. Sprejem je bil zares iskren in ves dan je naglo potekel. Izletniki so se vrnili šele zvečer. Ekskurzijo je vodil društveni podpredsednik g. Golčar.
Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Ludvik Matičič, ličar drž. žel. z Marijo Neratova, hčerko pečarja; Adolf Paulin, kotlar drž. žel., z Ano Schweighoferjevo, vzgojiteljico in Avgust Majerič, ključavničar, z Marijo Bračkovo, tovarniško delavko. Bilo srečno!
Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da bo 27. septembra 1932 ob 10. uri dopoldne na živinskem trgu v Mariboru javna licitacija 4 državnih konj in 1 mule
Narodno delavstvo se prebuja. V zad
njem času se naglo večajo vrste narod nega delavstva v Mariboru. Podružnica Narodno-strokovne zveze je danes v Mariboru najmočnejša organizacija, ki zdru žuje javne nameščence in delavce v en tabor, čigar moč bo dokumentiralo javno zborovanje, ki bo v nedeljo dopoldne ob pol 10. uri na verandi unionske pivo varne. Na zborovanju bo govorilo več govornikov o socialnem položaju delav stva in nameščencev. Vabljeni so vsi de lavci in nameščenci, naj se zborovanja udeleže, da manifestirajo za svoje pra vice. Javni nameščenci, delavci in de lavke, ne držite križem rok in ne stojte ob strani! Pridružite se vrstam narodnega delavstva in strnite se v njih. Nedelja 25. t. m. je naš praznik; zato dopoldne vsi na veliko javno zborovanje.
Radi nastopivšega slabega vremena se
mestno kopališče na Mariborskem otoku z današnjim dnem zapre. Stranke, k imajo v kopališču shranjene kopalne pla šče ali druge predmete, se pozivajo, da jih nemudoma dvignejo, ker mestna ob čina ne prevzame nikakega jamstva za predmete, ki bi ne bili dvignjeni.
Občni zbor »Mariborskega podpornega društva za odpuščene kaznjence« bo jutri v soboto v konferenčni sobi moške caznilnice ob 5. uri popoldne z običajnim dnevnim redom.
Rok za prijave gledališkega abonmana poteče jutri, v soboto. Dasi je priglaše-vanje abonentov precejšnje, je še vendar ha razpolago dokaj boljših sedežev. Abonma je zelo poceni ter se plačuje v J se«%ih, res nizkih obrokih, ki omogoča-' jo reden obisk gledališča tudi gmotno šibkim slojem. Prosimo vse one intere sente, ki se še niso abonirali, da to store Še tekom jutrišnjega dne. Prvi obrok abonmana se lahko vplača tudi po 1. oktobru !
Pester večer. Pod tem naslovom nastopita v nedeljo 25. septembra t. 1. ob 20. uri Člana mariborskega Narodnega gledališča gdč. Elza Barbičeva in g. Pavel RasbergeT v »Radiu-Ljubljana«. Na sporedu so pesmi in humoristični nastopi.
Spored Slomškove proslave v Narodnem gledališču. Jutri zvečer bo v Narodnem gledališču Slomškova proslava s tem-le sporedom: godba (katoliška omla-dina); S. Sardenko, uvod (recitacija); spominski govor; Slomšek »Predice« (poje in igra zbor mladenk); S. Sardenko, Slomšek »Lepa smrt« (recitacija); godba; »Večerna idila« (predvajajo otroci); Slomšek, »Večernica« (poje pevsko društvo Maribor, igra Ljudski oder).
St. lij v Slov. goricah. Sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v dneh 2., 3. in 4. okt. t. I. prvo sadno razstavo. Mariborčani in vsi, ki ljubite zdravo in tečno sadje, dobrodošli. Vstopnine ni! — Odbor.
Sestanek Ljudske univerze v Studencih. Ljudska univerza je imela v nedeljo dopoldne sestanek, na katerem se je pod predsedstvom šolskega upravitelja g. Hrena razpravljalo o delu v bližajoči se novi sezoni. Med drugim je bilo sklenjeno, da se bodo izdelala nova pravila in poslala prosvetnemu ministrstvu v odobritev. Čim bodo potrjena, bo pričela studenška L. u. zopet prirejati redna predavanja.
Akcijski odbor za prehranjevanje brezposelnih In ubožne dece v Studencih pri Mariboru je imel te dni pod predsedstvom župana g. Kaloha sestanek, katerega so se udeležili zastopniki Sokola, Rdečega križa, Gasilskega društva, Olepševalnega društva, Enakosti, Pogrebnega društva, Društva hišnih posestnikov, Društva stanovanjskih najemnikov in ubožnega sveta. Sestanek se bo v nedeljo nadaljeval, da se ugotove smernice za novo de’o.
Spomenik vojnim žrtvam v Studencih.
Studenška občina je postavila svojim v svetovni vojni padlim občanom lep marmornat spomenik, ki bo v kratkem slovesno odkrit in blagoslovljen.
Občinska seja v Radvanju. Pretekli petek je bila pod vodstvom župana g. VizoviŠka seja radvanjskega občinskega sveta, ki je rešila razne tekoče zadeve.
Naval na radvanjsko šolo. V prvi razred radvanjske ljudske šole se je vpisalo letos rekordno število otrok, tako da je moralo šolsko vodstvo odkloniti vse, ki Še niso 7 let stari ali so za pouk preslabotni. Kljub temu je v prvem razredu še vedno 60 otrok, a tudi ostali razred so prenapolnjeni. Potrebne bi bile nove paralelke!
Izkoriščanje brezposelnih. Delo posre dujejo pri nas borze dela ali koncesioni rane posredovalnice, ki smejo za svoje delo zahtevati samo 10% prve mesečne plače. Kakor nam poročajo, pa posluje nekje na Vodnikovem trgu neka nekon-ceskmirana posredovalnica, ki je računala neki ubožni služkinji kar vnapre; 80 Din, dasi znaša njena plača le 350 Din na mesec. Bilo bi potrebno, da bi se za zadevo zainteresirala merodajna oblast
Iz naših lovskih krogov. Zadnja odbo-rova seja podružnice Maribor Slovenskega lovskega društva se je bavila med dr. tudi z vprašanjem omejitve odstrela fazank. Po temeljiti debati so prišli do zaključka, da se prepusti eventualna omejitev posameznim lastnikom lovišč, ki naj sami po svoji lovski uvidevnosti in po krajevnih potrebah urede to vprašanje. Pač pa se na zakupnike apelira, da povsod zaščitijo fazanke, kjer bi se to pokazalo za potrebno. — Še tekom jeseni se bo vršila v za to pripravnem revirju na Pohorju tekma jazbečarjev v svrho populariziranja te pasme, ki prihaja v prvi vrsti v poštev za naša gorska lovišča.
Velik vlom v ljubljansko zastavljalnico. V noči na pretekli četrtek je bilo vlomljeno v mestno zastavljalnico v Ljub jani. Svedrovci so navrtali veliko že-ezno blagajno in pobrali iz nje okrog 35.000 Din. Včeraj zjutraj so v Celju aretirali nekega moškega, ki se je pripeljal iz Ljubljane in ga sumijo, da je v zvezi s storilci.
Karamboi. Na Aleksandrovi cesti pred hotelom »Meran« se je včeraj popoldne zaletel v neki osebni avto kolesar Konrad Kocbek, posestniški sin iz Vukovskega dola. Pri trčenju se je kolesarju kolo oolomilo, kolesar pa se ni poškodoval.
V M a r 1 S o r u, 'dne 23. IX. 1932.
■Kr*''nvti.au*'r>iiyrv-'-irhirflffmri titum' t '••t-r i
Pri motenju prebave, bolečinah v že* lodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, mig' Ijanju pred očmi, razdraženosti živcev« pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne* razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa ffl poživi kroženje krvi. Poizkusi na vsemu* liških klinikah so dognali, da so alkoholiki. ki so trpeli na želodčnem katarje« po zavživanju »Franz-Josef« vode z°P3 dobili slast do jedi v razmerno kratK* dobi. — »Franz-Josef« grenčica se dobi' va v vseh lekarnah, drogerijah im sPe‘ cerijskih trgovinah.	____
Trgovina s sadjem je v polnem r32' mahu. Zadnje dni se je razvila trgovine s sadjem v poln razmah. Na mariborsB tovorni kolodvor, na kolodvor v Pesnici, v Šent liju, v Račah, na Pragerskem ® Ptuju dovažajo kmetje iz bližnje in dajl' ne okolice vsak dan vedno več voz sadja* ki so ga nakupili trgovci. Pričakovati 1* da se bo cena jabolkam nekoliko zbo"* šala. Med trgovci, ki nakupujejo sao!8> ie tudi nekaj Švicarjev.
Ribji trg. Današnji ribji trg je bil sred* nje založen. Prinesli so 15 kilogramov sardel po 14 Din, 30 kilogramov tuni® po 26 Din in 20 kilogramov molov P° 28 Din.
Svarilo. Kot konkurzni upravitelj tvm* ke Kmetijska eksportna zadruga r. z- * o. z. v Mariboru, Aleksandrova cesta 3* opozarjam s tem, da je tvrdka Podray' ska tiskarna d. z o. z. v Mariboru °e premoženja Kmetijske eksportne zadr"' ge in da so gg. Franc Kenda, Ignac stofič in Mate Žunkovič samo formam*! registrirani kot družabniki in imetnik osnovnih vlog, da jim po njih lastni lZ' javi ne pritiče nikaka lastninska ali dr3* ga pravica do osnovnih vlog in s te1" do tiskarne same. Zato jim je z začas"0 odredbo sodišče prepovedalo razpolag3' ti z imovino tiskarne. Svarim zato vs3‘ kogar, da ne sprejme nikake obveze °“ Podravske tiskarne s podpisi gori o®' vedenih treh gospodov, da zlasti ne P_r!' dobi od njih nikakih stvari ali pravic us' karne, osnovnih vlog ali česarkoli v bfC“ me tiskarne. Z vso imovino zadruge sem upravičen razpolagati edinole jaz. V m3' riboru, dne 22. septembra 1932. Dr. Maks" Šnuderl, advokat v Mariboru,
Zobje nikoli ne počrnijo, če jih prav#' no čistimo z dobro zobno pasto in t>y“ pravno krtačico. Vsedline, ki se tvor'!0 iz sline (zobni kamen, razne zobne Pre', vlake, bodisi po bakterijah, tobaku, kay ali čaju) in tudi takšne, ki nastajajo P° razkroju amalganskih plomb, ki vsebuje) živo srebro, spremenijo pogosto zelo 13 naglo lepo zunanjost zobovja. Le teme' Ijita in pravilna nega z zobno pasto Od"1 abvaruje vaše zobe sitnih pobarva!"1 Odolova zobna pasta odstranjuje po sv°' ji veliki absorcijski moči zaradi njeneg3 obilnega zadržaja koloidnih delov vse "e' snažnosti, neprijetne duhove in barvil3, ki bi mogli ostati na zobeh.
Brezsrčna mati. Včeraj popoldne P prišla v mesto po opravkih že!ezniča»ie' va žena Matilda Merkuševa, stanuj0"3 na Teznem v Cankarjevi ulici. Ko se )6 za hip ustavila pred neko izložbo n3 Glavnem trgu, se ji je približala nek3 ženska z otročičkom v naročju in jo P°' prosila, naj bi ji prijela dete samo za be' nutek z izgovorom, da ima važen oP(3' vek na magistratu. Merkuševa je ugodi13 prošnji neznanke in sprejea dete. ki J? bilo povito v plenice. Sumljivo pa se j* je jelo dozdevati, ker neznanke ni b'10 toliko časa na spregled. Stopila je z de' tetom na magistrat, obšla Glavni trg, da mati je Izginila brez sledu, kot bi s v zem'jo pogreznila. Po napornem 'sk3* oju in čakanju se je končno Merkuševa podala z detetom, ki ji ga je na pretka" način obesila neznanka, na svoj dom 113 Teznem in prijavila zadevo orožnike^ Danes dopoldne pa se je oglasila n* P°* liciji, ki je odredila, da je bilo dete spre" jeto v mestni dečji dom. Zj »rezsrču0 materjo pa poizveduje seda/ policija.
S policije. Radi razgrajanja in grdeg" obnašanja je policija sinoči aretirala n® J cega Antona Š. V zapore sta romali tu° dve Marički, ki sta st potepali po mes * nih ulicah in preživljali na račun sv°3 ahkoživosti. Na Aleksandrovi cesti bi'2 glavnega kolodvora pa je ustavil dav stražnik nekega kolesarja, ki se mu 3 zdel sumljiv. Na policiji so spoznali njem Franceta C., k| se je bil pravka pripeljal lz Avstrije in ima na vesti ve tatvin. Oddan bo sodišču.
VM a r I 6 o f n, dne 23. IX. 'flfci
Ob našem sadnem izvozu
BESEDA KMETOM SADJARJEM.
iVrfcinrttTKrjatFr,
sffsrs
V sezoni sadnega izvoiza se kmetov-sadjarjev polašča neka nestrpnost, kije osobito v tem gospodarskem zastoju razumljiva. Če gre izvoz le levega brega n nekaj tisoč vagonov — saj se samo na , ®snico in Št. Ilj Tačuna letos okrog 1500 vagonov, — tedaj je jasno, kako Mhčno mesto zavzame ta panoga v kme piskem gospodarstvu. Marsikateri kmet jzpotni ž njo primanjkljaj ostalih panog ™ si celo napravi malo rezervo. Kdor je °°'i Prožen in se je še v prejšnjih le-fm ravnal po naukih umnega sadjarstva m nasvetih kmetijskih strokovnjakov, danes v sadjarstvu investicijo, ki se mu odlično obrestuje. In takih gospodaril .’Ina prav leyi breg (zlasti okolica Maribora, Št. Jurij, obe Kungoti, Dobre-Ne. Pesnica, Št. Ilj) že lepo število.
Kljub izredni suši je sadje razmeroma debelo, zdravo in lepo in so trgovci ž ?J1m zadovoljni. Na tem mestu pa naj »mete-proizvajalce opozorimo na to-le dejstvo: Danes se v gospodarstvu javlja vedno večja tekma in trga si ne osvaja je kdor nudi ceneno, ampak tudi dobro 'd lepo blago. Prvo besedo ima k a k o-°st (kvaliteta) blaga. Tej zahtevi jža se je, hočeš nočeš, treba prilagoditi, pver se pojavijo nepotrebne neprilike in težke gospodarske posledice. Ker je *°maj dobra tretjina kmetov, ki to uvi-eva, je vsestransko umestno, da se izvozno blago preg'eduje. Bodite torej palčni in razsodni in podredite se tej .^tevi z dobrim in neoporečnim blatom.
Med glavnimi odjemalkami našega “®dja je Nemčija; Švica in Holandska p vzeli le malenkostno količino. Ho-pddska pride v poštev za pozno sadje, ipdvideva se izvoz tudi v Čehoslova-dasi v manjši meri.
],.^d 5. do 20. tm. se je s Pesnice in Št. p izvozi’o 121 vagonov. Cena ranega 5adja (70 para) je poskočila za pisani
kardinal in Herbertovo reneto na 90 para, za zlato parmeno na 1.10 Din. Dasi imamo tekmeca v Madjarski in Bolgariji, ki razpolagata z lepim in cenenim (Madjarska) sadjem, vendar je pričakovati ojačeno povpraševanje, in to iz razloga, ker bo po 25. t. m. v Nemčijo carine prost uvoz in je notacija padla, kar je le v prilog izvozu.
Umevno, da bi bila cena sadju boljša, če bi povpraševalci ne poznali naše Ahilove pete. Kmet tava skozi gospodarsko življenje sam-samcat, kar pomeni v gospodarstvu toliko kot nič. Le moč pride do izraza in moč je v enotnem zasledovanju skupnih interesov, torej v združitvi ali organizaciji. Le z zadružnim gospodarstvom si more kmet vsestransko izboljšati svoj položaj in si Iz-vojevati osamosvojitev. V tem primeru gTe torej za sadjarsko zadrugo kmetov-proizvajalcev. Tako bi samo v enem sadnem letu zaslužili lepe stotisoče, ki jih sedaj prostovoljno odstopajo trgov-cem-prekupcem. Žalostno za današnje čase in težko za njegovo gospodarstvo, če si kmet ne spravi sam, t. j. organiziranim potom svojega blaga na trg. Le izvozni postaji Pesnica in Št. Ilj imata 22 prekupcev, ki pa jih moramo, dokler je kmet razdvojen, le pozdraviti.
Čim bolj je kmet od trga odvisen, tem bolj enotno bi moral nastopiti. Sicer že obstoja sadjarska zadruga, ki pa, kot vse kaže, ne nudi kmetom posebnih u-godnosti. Je pač vedno ista pesem: mnogo zadrug, malo ali nič zadnigarjev. Tako bo vse dotlej, dokler ne bo kmet počel sam iz sebe. Upajmo, da se bo v tem pogledu skoraj preokreniio. Najučinkovitejša propaganda so dejanja, uspehi v prilog onemu, ki vrednote ustvarja. Edino na ta način bo mogoče edino pravilno načelo zadružnega gospodarstva: Iz produktivnosti v produktivnost!
Poljčane
S®ia občinskega sveta. V torek je bila Predsedstvom župana g. A. Medve-/jj občinska seja, na kateri so se obrav-razne važne zadeve. Določil se .Prispevek za babico za zdravstveno Krozje Poljčane, kar se za 1. 1933 po-v proračun. Okrajnemu kmetijske-J* skladu se odobri 100% ni prispevek J Pogojem, da se iz tega sklada pri-j^va so% za nabavo kmetijskih stro-j/j ki jih naša občina še nima. Na pod-^ lOletnega bivanja v občini se prizna j^vinstvo trgovcema Leonu Fišinger-p' Martinu Zebcu in Josipu Tumpeju. l etošnji dolgotrajni suši oškodovani j/Mlie naj se javijo tekom 14 dni v svr-. Poročila v občinskem uradu. Sklene iPdi nabaviti zaboj za mobilizacijske
spise, in to na občinske stroške. Nato je prešel odbor k najkočljivejši točki dnevnega reda: Gradnja vodovoda v Poljčanah. Huda debata je nastala radi tega, ker se nekateri (mlinarji) branijo dati vodno pravico, češ, da bi potem njim vode primanjkovalo, kar pa ne bo držalo. Navzlic raznim ugovorom se je končno skleni’o, da se za gradnjo vodovoda Poljčane-Peke! takoj pričnejo prve priprave. V nedeljo bo prišel sem znani strokovnjak in organizator iz Ponikve, učitelj g. Ljudevit Komar in bo ob 8.30 v hotelu Baumann zadevno posvetovanje in predavanje. Vabljeni so vsi interesenti!
Iz Sokola. Tukajšnje sok. društvo je pridno na delu. Da ga še bolj poživi, je sklenilo nabaviti si najpotrebnejše orodje: drog, kroge itd., kar se je že naročilo.
Dramski odsek bo otvoril igralsko sezono v začetku oktobra. V ta namen pripravlja učinkovito rusko dramo P. Sje-vernega »Spavaj, moja deklica!«
Nogometna tekma. Športnega kluba odnosno odseka pri nas še nimamo, ampak se pravkar snuje. Odigranih je bilo v ta namen že več propagandnih tekem, pri katerih se vračajo »stari« (bivši igralci raznih klubov) in »mladi« (naraščaj Sokola). Tako tudi zadnjo nedeljo; pri tekmi so zmagali mladi s 3:2. Stari so zabili svoja dva gola s težavo šele zadnje četrt ure. »Mladim« se je pač poznala večja gibčnost in trening, za katerega »stari« (po večini v službi) seveda nimajo časa.
Trgatvena prireditev. Podružnica SPD Poljčane priredi v nedeljo 2. oktobra v svrho zmanjšanja dolgov za stolp itd. v prostorih hotela Mohorič v Peklu trgat-veno veselico. Na veselo svidenje!
Soko stvo
Župne lahkoatletske tekme v Mariboru
Naša mariborska Sokolska župa, ki se je prejšnjo nedeljo tako sijajno izkazala z zvezdnim štafetnim tekom, nam pripravlja za 1. in 2. oktober novo veliko sokolsko manifestacijo. Priredile se bodo velike lahkoatletske tekme, ki bodo po obsegu doslej največje te vrste v naši državi. K tekmam se je prijavilo nad 400 tekmovalcev obojega spola iz vseh edinic v župi. Tekme bodo na novem telovadišču Sokola Maribor I, ki bo po svoji opremi v ponos ne samo Mariboru, temveč daleč okoli v naših sokolskih vrstah. Člani tekmujejo v peteroboju, naraščajniki v četveroboju, članice in naraščajnice pa v treh panogah. Razen tega bodo tekmovali člani in članice v prostih panogah za župno prvenstvo, potem vrsta v švedski štafeti in 4X100 m. Pričakuje se, da bodo rezultati lepi in bodo pokazali uspeh dela v lahki atletiki, ki se je tako naglo prelila v sokolske vrste. Rezultate bodo sproti razglaševali potom zvočnikov, ki iih bo montirala tvrdka Philips Radio Maribor.
Razpored telovadnih ur Sokola Maribor-matice
Redna telovadba vseh oddelkov So-kola-matice se začne s ponedeljkom 26. t. m. Telovadba bo do nadaljnega še na letnem telovadišču po sledečem razporedu: moška deca v sredo in soboto od 17. do pol 19. ure; ženska deca (do 7. leta) v torek in petek od 14. do pol 16. ure; ženska deca (od 8. do 10. leta) v ponedeljek in četrtek od 15 do 17. ure; ženska deca (od 11. do 14. leta) v ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure; moški naraščaj (od 15. do 16. leta) v torek in petek od pol 19. do 20. ure; moški naraščaj (od 17. do 18. leta) v ponedeljek in četrtek od pol 19. do 20. ure; ženski na-
raščaj v sredo in soboto od pol 18. do 19. ure; člani v torek in petek od 20. do 22. ure; članice y ponedeljek in četrtek od 19. do pol 21. ure. Vpisuje pred vsako telovadno uro vaditelj oddelka.
Delo Sokola v Studencih. Sokol v Studencih bo otvoril 1. oktobra novo gledališko sezono ter uprizoril Cankarjeve »Hlapce«, ki bodo za Studence nekaj novega. Nadalje študira tudi opereto »Potepuhi«, ki pride na vrsto sredi oktobra. — Prihodnji mesec bo otvorjena tudi sezona lutkovnega gledališča, in sicer v dvorani g. Špureja. — Pri Sokolskem domu so zgradili naši člani nov plot.
Šport
Medmestna tekma Maribor-Gradec
Steiermarkischer Fussballverband je povabil reprezentanco mesta Maribora za odigranje medmestne tekme v Gradec. Tekma bi se vršila v sredo 28. t. m. ob umetni razsvetljavi. Mariborski medklubski odbor je vabilo sprejel. V moštvu so: Koren I, Savo, Bertoncelj I, Kokot, Kirbiš, Priveršek, Bertoncelj II, Naj-žer, Miro (vsi ISSK Maribor) ter Goli-nar (SK Rapid) in Pezdiček (SK Železničar).
NOGOMETAŠKI AVTOBUS V GRADEC
K medmestni tekmi Maribor:Gradec, ki bo definitivno v sredo 28. t. m. v Gradcu, bo vozil iz Maribora avtobus. Vožnja v Gradec stane tja in nazaj 50.— Din. Na razpolago je samo še 10 sedežev. Avtobus bo odpeljal Iz Maribora ob 17.30. Prijave sprejema do sobote 24. t m. do 20. ure g. K©meny pri »Orlu«.
Železničar protestira! Z ozirom na našo zadevno včerajšnjo notico nam sporoča vodstvo SK Železničarja, da proti verifikaciji pokalne tekme »Maribor«: »Železničar« klub ni vložil nikakega protesta.
Katastrofalni poraz zagrebške reprezentance. V torek zvečer se je v Zagrebu vršila medmestna nogometna tekma Budimpešta:Zagreb. Nekompletna budim peštanska reprezentanca je porazila zagrebško s 7:0 (5:0)!!
Motozveza kraljevine Jugoslavije razpisuje državno prvenstvo na 9. oktobra t. I. na dirkališču na Miramarski cesti v Zagrebu.
Iz LNP. Opozarjajo se klubi, da veljajo za prvenstvene tekme enotne cene, in sicer za prvi razred: mladinske 5 in dijaške 8 Din, navadna stojišča 10 Din, tribuna (sedeži) 15 Din; za drugi razred: mladinske 3 Din, dijaške 5, navadna stojišča 8, sedeži 10 Din. Prvenstvena tekma Rapid :Svoboda (Ljubljana) se določi ob 15.30 na igrišču Rapida. Službujoči odbornik g. Fišer.
SK Železničar, lahkoatletski odsek. Odhod lahkoatletov, ki tekmujejo v nedeljo 25. t. m. na Pohorju, bo v soboto ob 15. izpred .igrišča pri kadetnici.
Neruda:
Franc
lini« o nes živi v H10*®”1 spominu vio-tn,u ^anc m gotovo se ga spominjajo mlajši od mene. v tegova postava, ki se mi je vtisnila j^no mojega spomina, me spominja na Pra	eno Karikaturo — radi tega se
saj	ne bo iezil nad menoj, gotovo ne,
sU8a P°znam. Če je bralec imel naje w.n° slilco angleškega lista »Punch«, » opis odveč. Isti obraz, iste ostro &Voe^e poteze, ki iz njih govori neko ^'ocla Ffanc je bil majhen, prav &ak i' ^egov rdečkasti nos je bil te-utrn- Pfesojen. z ust se mu je brala eovM^st na mesto posmeha in iz nje-doK	s*nM o£i se nista iskrila dovtip in
ka	y°*]a> Pad pa je dihala iz njih ne-
sem	a ~ najkrčevitejša prošnja, kar
Na J	kdaj bral iz utrujenih, starih oči.
*eipJe?Pvi sivi glavi je lovila ravnotežje sicer ’ Že obllošena čepica, ki je imela senčn vla^en tfd> toda na dvoje razklan daimi -i. Taka Pokrivala nosijo zdaj le z raz / vaščani. Oguljeno zeleni frak Potni* edranim ovratnikom je nosil že Ze!0 , n.e medene gumbe. Hlače je imel hi v 1,1 na Kolenih precej oguljene. Vab »Vsei tei žalostni postavi je kralje-Čenr pokveKa — Franc je bil grbast, navadi bila nJeKova zunanjost ne-ctroc; .	» cei° čudovita, vendar se
8a «-,,nisrno UP3« norčevati se iz meto DrptrPr0tno’ še bab smo se *a. Franc gan° dihal in močno kašljal. Ko
se je vračal k svoji hiši, ki je sta'a vrh klanca, je počasi omahoval, ustavljal se je vsakih dvanajst korakov, se naslonil s hrbtom na steno in podpiral s svojimi opletajočimi rokami kolena, ki so se šibila in tresla kakor veja v vetru. Takrat smo rajši naredili ovinek, da ga nismo srečali in navadno me je poslala mati k njemu, da sem mu dal skromen vinar. Počasi sem se mu približal, zadržal sapo in mu s tresočo. roko podaril denar. Tudi izmed odraslih jih je bilo prav malo, ki bi se zabavali na njegov račun, te drvarji so včasih kričali za njim: »Glej, glej, mi smo vsi potni dela — Franc pa prihaja iz gostilne!«
V onem času je moj oče zahajal v restavracijo »Glaubitz«, da si je privoščil vrček piva. Tu so se navadno sestajali stari topničarji, njegovi nekdanji tovariši iz vojnih let. Tja me je večkrat vzel s seboj. S solnikom v roki sem sedel poleg njega, tih kakor miška, in prisluškoval zgodbam, ki so si jih gotovo že dvajsetkrat med seboj povedali.
Nekega dne smo tu naleteli na Franca. Sredi razbrzdane, v hrušču vriskajoče družbe je igral na gosli različne pesmi, kakor je družba hotela. Se se spominjam, kako me je žalostni Franc s svojimi poskočnimi ganil do solz, kako se je to zgodilo, ne vem.
Gostilna je bila vsa v dimu, smrdelo je po tobaku, hrušč in trušč sta vse oglušila.
Kar so se dvignili najrazposajenejši
pri mizi, zagrabili Frančev stol in ga s Francem vred postavili na mizo.
Splošno vriskanje je pozdravilo v zraku omahujočega. Franc je takoj videl, kaj mu je storiti.
Odkašljal se je in zaukal. Njegov »Ju-huhu« je bil bolj podoben kriku bolečine, kakor pa pozivu k veselju. Toda takih razlik ljudje sploh ne opazijo.
»To vam je junak!« je pripomnil v razigranem smehu drvar Strnad. »Naj mu kdo reče, da se ne drži na mizi kakor žemlja na polici!«
Krohot je pozdravil ta govor. Franc pa je še enkrat zaukal. Toda strašen kašelj je pretrgal njegov »Juhuhu«.
»Nič za to! Kmalu bo ena vdova več... Povej vendar, kaj ti je padlo v glavo, da si šel jemat tako orjaško žensko?«
»No, tako«, je odgovarjal Franc kaš-ljaje, »mislil sem... če ona prida... česar nimam jaz... bova vendar dva cela človeka...«
»Kolikokrat te pa pretepe?«
Franca je še vedno tresel kašelj in ni slišal vprašanja.
»Kaj si rekel?«
»Ali te nikdar ne nabije?«
Gosti dim, v višint še bolj gost, ni pustil Francu vzdržema govoriti. Dihal je v še bolj kratkih presledkih in včasih, ko je besedo začel, mu je sapa kar zastala.
»O da — včasih! Največkrat ob četrtkih in petkih, ko ne morem od vas, ca-
pini, nič več denarja dobiti... z manj kakor pet in dvajsetimi groši ne smem domov... Če imam manj, potrkam prav na rahlo na vrata... Žena že ve in me pusti čakati celo uro... Drugi dan pa dobim sam kruh in ker mi ne gre preveč v slast, mi namaže hrbet... Če imam pa več kakor pet in dvajset grošev ali celo tolar, tedaj pa kar butnem v .vrata in kolnem, dokler mi ne odpre. Potem pa imamo svinjsko pečenko s cmoki in zeljem... Juhu...«
Hotel je doukati, toda silen bolesten kašelj, ki ga je spremljajo splošno smejanje, ga je tako zgrabil, da so nru omahnile roke in gosli padle na tla. če bi ne bil priskočil Strnad, bi Franc omahnil za njimi.
»Slabo mu je — mrtvakarju... Gostilničar, kozarec brinjevca!... Odpntte mu obleko, sosed, in postavite ga na tla... Franc, pojdi domov, butni m vrata in prespi se!«
Zasopel se je privlekel Franc na prosto. Na pragu ga je oblil mrzel zrak. Stisnil se je, roke so mu omahnile na kolena in govoril je sam sebi;
»... In vendar se mi je zdelo, kakor da me nekaj vleče domov...«
Nad ulicami se je vrtinčil sneg, kakor da bi hoteli oblaki vsi hkratu zasesti zemljo. Močan vihar je med žvižganjem in ječanjem podil pred seboj obilo snega, tako da je bila že vsa cesta zasnežena.
(Konec iutrij
V M a r! bor u, the 23. IX. 1932.
i	imi'M—in—im—UIMlil til	mn i	....
fiate iati:
^^lrFrFrVir
51orna*	e
Rarahu je imela zek> grdo mačko, ki jo je do mojega prihoda ljubila bolj ko vse. Na Oceaniji so namreč mačke razkošje in kljub temu je njihova tamkajšnja pasma nenavadno grda. Naše mačke se tam plačujejo zelo drago. Rarahina je bila velika, suha, dolgih nog in ves dan je samo spala, obrnjena s trebuhom proti solncu, ali pa je jedla modre ranglote. Ime ji je bilo Turiri. Vršički njenih modrih ušes so bili prevrtani in okrašeni s svilenimi nitkami, kakor vršički ušes vseh tahitskih mačk. Ta nakit je na nenavadno komičen način izpopolnjeval izraz te mačke, ki je bil že sam po sebi nenavaden.
Bila pa je tako pogumna, da je svojo gospodinjo spremljala celo v kopališče in preživela z nami dolge ure, dobrikajoč se ali pa speč. Rarahu ji je dajala najnežnejša imena, ko: »Moja mila mala igračka«, »srce moje« (ta u mea iti here rahi) in (ta u mafatu iti).
XX.
Ne, oni, ki so živeli tam, med polcivi-liziranimi dekleti v Papetu, ki so se naučili od njih pokvarjenega obrežnega ta-hitskega jezika in navad koloniziranega mesta, ki v Tahitiju ne vidijo nič drugega ko otok, na katerem je vse ustvarjeno radi čutnega uživanja in Izpopolnje-
vanja telesnih želj — oni ne morejo poj-miti čara tega malega koščka sveta...
Niti oni — na vsak način velika večina
— ki gledajo na Tahiti s častitljivim in bolj umetniškim pogledom, ki vidijo v njem deželo večne pomladi, vedno razigrano, polno poezije, deželo cvetja in lepih mladih žensk — niti oni ga ne pojmujejo. Car te pokrajine je drugod in drugačen, zato ga vsi ne morajo doumeti.
Pojdite daleč od Papeta, tja, kamor civilizacija še ni prodrla, tja, kjer so —pod tenkimi kokosovimi palmami, na koralnih obalah silnega tihega oceana — skrite tahitske vasi s hišami, pokritimi s pan-danusovimi listi! Oglejte sl one lene, sanjave ljudi, oglejte si njihove pohajajoče, počasne množice, ki se zdi, da žive le svojemu notranjemu čuvstvovanju in razglabljanju! Poslušajte mrtvi mir narave, večni monotoni šum valov, ki plu-skajo ob koralne obale; oglejte si one veličastne pokrajine, one bazaltne gore, one gozdove po mrkih pobočjih planin
— in vse to sredi neskončne samote, ki jo moreta izraziti samo dve besedi: Tihi ocean ...
XXI.
Onega večera, ko je Rarahu prišla prvič med mlade papetske žene, je bila velika slovesnost. Kraljica je prirejala zabavo v počastitev štaba neke fregate, ki je slučajno plula mimo otoka. V odprtem salonu so bili zbrani že evropski uradniki, dvorne dame, osebje vse kolonije — vsi v slavnostnih oblekah.
Kaj je fotokemija?
BISTVO FOTOKEMIJE IN NJEN UTEMELJITELJ.
Ootovo je že marsikdo imel priliko ter si ogledal fotografsko ploščo to zapazil, kako je na njej svetloba povzročala trajne spremembe. Ali na primer rastlino, ki je dalje časa bila v temi, kako ji je pre-manjkovalo zelenila, ker se drugače ni mogla razviti. Ce bi torej ne bilo svetlobe, ali bi bili možni vsi oni mnogi produkti, ki nam Jih nudi rastlinstvo od najbolj strupenega strihnina do mleka kokosovega oreha?
Danes je soinčenje postalo nekako moda, in ne brez resnega vzroka. Na našem telesu pušča svetloba sledove koristnega učinkovanja. 2e davno je ljudem znano, kako barve na solncu bledijo; in to so praktično izrabile noše kmetice, ko belijo konopljo in platno. Lahko bi našteli še mnogo primerov, ki spadajo v področje fotokemije. Ona nam odkriva to kaže pravila in zakone, po katerih se vse te več ali manj trajne spremembe okrog nas vrše radi učinkovanja svetlobe.
Fotokemija nas uči, kako naj vso ono velikansko moč, ki nam jo solnce pošilja, uporabimo za Čim večji b'agor človeštva. Fotokemija je zeo. mlada veda. Ni dolgo tega, da je začela prodirati in se širiti. Zabeležili so že mnogo lepih uspehov. Res Je, da Ji je bilo lažje, ker sta ji fizika in kemija preskrbeli sigurne temelje In trda tla, V bodočnosti se ji pa obeta zelo važna vloga v vsakdanjem življenju: v zdravilstvu, prehrani in drugod, zlasti ko bo zemlja trpela od
preobljudenostl in ko bodo sredstva za obstanek skrčena. Med prvimi vedami bo fotokemija, ki bo pripomogla ljudem bivanje na zemlji, ker se bo to, česar ne bo zmogla narava sama, lahko nadomestilo umetnim potom. Razsodni ljudje to že uvidevajo in zaradi tega zasledujejo razvoj fotokemije. Mi smo srečni, ker jo med nami učenjak svetovnega slovesa dr. Plotnikov, profesor na univerzi v Zagrebu, ki je vse svoje znanstvene zrno žnosti posvetil fotokemiji. On ji je prav za prav dal obliko znanstvene discipline, ker je iznašel metodo raziskovanja in eksperimentalnega dela. Pri nas so torej izvirna tla tej vedi bodočnosti. Tako prihajajo k nam učenjaki iz različnih krajev sveta, da se spoznajo s fotoke-mijo. To mi je tudi dalo pobudo napisati te vrstice, da tudi Širša javnost izve, kaj skriva v svoji sredi.
Silva Antič.
ŠIRITE ..VEČERNIH"!
Zunaj v vrtovih je bila velika gneča in zmeda. Vse dvorjanke in vse mlade žene so praznično oblečene prirejale o-gromno upa-upo. Pripravljale so se preplesati vso noč do zore ob zvokih tam-tama, bose in odete v satinaste obleke, dočim se je na dvoru plesalo ob igranju glaso vir ja v, slavnostnih uniformah in frakih.
častniki, ki so že ime.!i prijateljice na dvoru in tam zunaj, so hodili zdaj sem zdaj tja, svobodno in lagodno, kakor je navada na otoku Tahitiju.
Radovednost in ljubosumnost sta privedli Rarahu v to pisano množico, sem, kamor se je že dolgo odpravljala. Ljubosumnost, na Oceaniji skoraj docela neznana, je zastrupila njeno malo divje srce.
Ko Je razmišljala z ma sredi gozda, zleknjena po ležišču v koči svojih starih rednikov in ob zahodu solnca čakala na spanje, se je često spraševal.., kakšne morejo neki biti tiste večerne zabave v Papetu, ki se jih je njen prijatelj Loti u-deleževal ob strani Fal nane in Terije, dveh kraljičinih dvorjank... Mimo tega je bila tam še kneginja Ariiteja, v kateri je po svojem ženskem nagonu videla nevarno nasprotnico...
»Ja ora na, Loti!« (Pozdravljam te, Loti!) je spregovoril za molim hrbtom tenak in zelo znan g as, ki je bil vse prečist in vse premlad za vrvenje one veselice.
In jaz sem ves začude.i odgovoril: »Ja ora na, Rarahu!« 'Pozdravljam te, Rarahu!) Ko sem se ozrl, sem opazil, da
Gasilec — požigalec.
V Hornu v Avstriji je bil te dni aretiran bogat posestnik Josip Mailet, ki je bil med drugim član vaškega gasilnega društva. Pri zaslišanju je Mailet odkritosrčno priznal, da je namenoma povzro Čil tri požare, in sicer prvič ko se je nekoč vračal pijan iz krčme domov, pa se mu je Še zahotelo prijateljske družbe. Ker je vedel, da ga žena ne bo več pustila venkaj, je zažgal neko hišo, nato pa odhitel domov, se naglo preoblekel v gasilski kroj in pomagal pri gašenju. Glavni namen požiga je bilo obvezno krokanje, ki je sledilo vsakemu gašenju. Drugič je zažgal zato, da je mogel na dejanskem požaru preizkusiti novo motorno brizgalno. Za tretji požar pa se Mailet niti ne spominja pravega vzroka.
Čuden ljubitelj spomenikov.
Na Dunaju je te dni v mestnem parku neznan storilec odlomil z znanega Brucknerjevega spomenika bronasto palmino vejo in desno roko. Začudenim in ogorčenim Dunajčanom pa Je v opravičilo in pojasnilo pustil na mestu »zločina« listek, na katerem opravičuje svo-
Na obrežju.
stoji pred menoj zares ona, mala Rara" hu, oblečena v belo oblačilo in tesno Pri' žeta k svoji prijateljici Tiahui, katero !® držala za roko. Da, bili sta zares Rarahu in Tiahui, vsi zbegani in preplašeni, ker sta se nenadoma znašli v tem nenavadnem vrvežu, kjer so ju opazovale tolike mlade žene. Približali sta se mi P®1 smeje pol užaljeno in takoj sem op**« da je burja v zraku.	,
»Mar nočeš z nama ua sprehod, Loti-— Naju tu ne poznaš? Nisva čedno oble čeni in lepi kakor so druge?«
V resnici sta dobro vedeli, da sta bili lepši in čednejše oblečeni kakor druge-Ce o tem ne bi bili prepričani, se tak* pustolovščine prav gotovo ne bi bili -0, til
»Pojdimo malo bliže,« je rekla Ra'1* hu, »rada bi videla, kaj delajo one v kr** ljičinem dvorcu!«
In vsi trije smo, držeč se za roke-krenili med oblačili iz musclina, venci in cvetjem k oknom kraljičin'" soban, da pogledamo ono nenavadn stvar: veselico pri kraljici Pomari.
»Loti,« me je vprašala najprej TiaM »kaj delajo one tam?« Z roko mi J®P"* kazala nekolipo mrkih žensk, v dolg' tunikah svetle barve, ki so sedele s čas * niki okoli dolge, z zelenim suknom P®* krite mize. Prestavljale so zlatnike 1 mešale pisane kvarte, ki so naglo brz®' po njihovih rokah, dočim sc njihove črn oči ohranjale ravnodušni izraz miline eksotične brezbrižnosti.
(Nadaljevanje slediJ
je dejanje s tem, da so spomeniki P® njegovem mnenju itak nepotrebni in je bron uporabil veliko koristnejše. Za' naj mu obiskovalci parka ne zameni,®* če bodo morali v bodoče gledati ne^°.|/ ko pomanjkljiv Brucknerjev spomen18*
Revolucija v filmski industriji.
V zadnjem času so se posrečili posP* si s posnemanjem živih slik v navadn^ voščenih ploščah po sedanjem gran}®.‘ tonskem sistemu podobnem načinu. Sh* ke se vrežejo v vosek v obliki drobni žlebov in vreznin. Ta izum bo ornog®* Čil zvočno filmsko posnemanje, kar J* zasluga holywoodskega inženjerja Job® Bristerja, ki je svoj izum že prodal n®' kemu filmskemu podjetju. Verjetno P* je, da izum še nekaj časa ne bo prakt‘£' no izkoriščan.
Praga zida.
Kakor nam je razvidno iz podatkov * »Prager Presse« je bilo v zadnjih des«' tih letih zgrajenih v Pragi 65.000 novin stanovanj. Stanovanjske najemnine se znižale povprečno za 10%.
sd
Delokrog razorožitvenc konference.
Divjačina beži mimo in lovec vpr®5 poslanika-gosta:	.
»Zakaj ne streljate, gospod poslanik?* »Si ne upam, ker še ne vem, ali je m®* je orožje ofenzivno, ali defenzivno!«
Avtomobilist	j
Ona: Koliko prebivalcev utegne imen tale vasica?	,	.
On: Ali misliš, predno sva se peli«1* skozi njo, ali potem ko je bila že za »** ma?
»Tempo« čevlji
na obroke. Slovenska 18.
2500
Najcenejši brivec »KoštomaJ«,
Mlinska ulica 8.	Britje Din	2,	striženje
Din 4._______________________________3107
Stanovanje,
trgovski lokal in prostore za skladišče oddam. Naslov v opravi »Večemika« ___________________________________________	2928
Učenca za tor barako stroko
takoj sprejmem.	Ivan Kravos,	Aleksandrova cesta	13.	3117
Iščem malo stanovanje
v bližini splošne bolnice. Naslov oddati v upravi »Večcrnlka«.	3124
Morske ribe, dnevno sveže na različne načine pripravljene po zelo nizki ceni se dobijo Pri Povodnlku. Rotovški trg 8.	2954
Stanovanje
(podstrešno) oddam oženjeni hišnici brez otrok proti postrežbi. Mlinska ulica 8.	3131
Opremljeno sobo,
čedno in zračno, nasproti sodnije, takoj oddam. Sodna ulica 14/11, vrata 8,
3118
le' ZOJVcxš 'ezkt služeni■„
zono di trd-ovir
in kori toke
Modne liste
• •
jesen in zimo
Knjigarna Iskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova c. 13
Cltaita „V«iernik"l
Šolske torbe in nahrbtniki
v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu. M®! ribor. Aleksandrove c. 13.	37®°
Dijaki! Dijakinje!
Striči samo Din 3.-, bubi striči Din 4' samo pri gledališki frizerki Marici P i ar, Vetrinjska ulica 11.	3*2
Kot sopotnik
trgovskega potnika s špecerijo bi Pr®' potoval bivšo Štajersko. Imam n*a‘ kolekcijo, dobnoidoč predmet. P'avL. po dogovoru. Ponudbe na upravo ' černika« do sobote pod »Kava«. ^
Izposojamo	^
gramofone In plošče po Din L— ger«. Slovenska 18.	^
frgovska hiša	v„
s tremi lokali, nailepša lega, priprB na za zdravnika, za Din	m
prodaj. Ranfd. Oo«mo«k« nM<-n 78.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribora